1f>5. Številko. Trst, v |>ot«'k. *2. scptemlira 1 SOS. Tečaj XXIII. EDINOST (Večerno izdanje) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Stf. «7«. 4 nVČ. edinosti je mof! „Edinost" irhftja dvakrat na dan. rnzun nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja oh 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop. Naročnini« mnU: Ohe izdan ji na leto . . . gld. 21'— Za farno večerno izdanje . „ 12'— Za pol leta. četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na naročite hrez priložene naročnine ne uprava Na drobno se prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. Oglati se računajo po vrst;rh v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtniie in javne zahvale, (lomači ogluši itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo nrednlftlvii. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprm ntstvo. Naročnino in oghiae je plačevati loco Trst. l'reiln|;i v<» in tlskiirmi sc nahajata v ulici Carintia itv. 12. I pravnišlvo, od-|iruvni*tv(i in sprejemanje inseratov v ulici Molin plccolo Stv. 11. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Novejše vesti. Dllliaj 1. V politiških krogih sc pot rja, da je grof Tliun ros izvel nekoliko sprememb v svojem načrtu za uredbo jezikovnega vprašanja. V tem pogledu h top i Tlinn v razprave s posamičnimi načelniki strank, da ni zagotovi tijilt podporo v ta namen, da se doseže definitivno spora/mnijenje. Zakašnjeno sklicanje državnega zhora jc prišlo jako v prilog tem namenom grofa Thttna. DllliaJ 1. Izvrševalni odhor čeških poslancev je imel danes popolndne sejo, v kateri je razpravljal o politiškem položenju. »Sklenil je, da se pred sestankom državnega še enkrat skličejo vsi deželni in državni poslanci češki. Dunaj 1. »AVicner Abendpost« javlja, dti se dne 2(1. septembra snidc državni zbor. Dllliaj 1. (lovori se, da dojde obema zbornicama, čim bode zbran državni zbor, posebna cesarska poslanica. Dlinaj 1. Po otvorjenju parlamenta zahto-tevuli bodo nemški nacijonalci in sehoncrorjanci, da zbornica proslavi spomin — Bismnrekov. Socijalni demokrotje bodo predlagali, tla se tnini-sterstvo postavi poti za tožbo radi nastopnih treh vzrokov: ker je proglasilo izjemno stanje v Galiciji; ker je proglasilo naglo sodbo za 'nekatere okraje in ker je odpravilo porotna sodišča v treh okrajih Galicije. Ituzias (na Ogerskem) 1. Vse je pripravljeno za v sprejem cesarja, ki pride semkaj na velike vaje. Prod sijajno odičenim kolodvorom je prirejen krasen šator za vsprojom. 7 kilometrov dolga pot od kolodvora v mesto je obrobljena z mlaji, ki so zelenjavo zvezani meti seboj, l'red ubodom v mesto in preti najvišim stanom so prirejeni slavoloki. Ljudstvo, ki bodo prvikrat videlo cesarja, je radostno vzburjeno. Zo danes prihaja ljudstvo od vseh strani, za jutri pa jo pričakovati velikih množic. Vreme je krasno. P O 1) L I S T E K. 28 Čuvaj se senjske roke! Zgodovinska povest. Spisal A. Senoa, Poslovenil F. S. Cvetkov. »Ne de nič. Evo vam pogojev! Spisala sva jih jaz in Paskvaligo. Po morju smete voditi vojsko. Ta papir je vreden najmanje r>000 beneških cekinov.« »Ali tla so zaznali za to tajnost, pravite?« je prebledel Rabata silno. »Po kom? Da graški dvor — — —?« »Mirujte. Ni-li z Vami Marko Anton de Do-minis. .laz pojdem v trsatski samostan po važnem opravilu. Do večera se povrnem. Vi proučite pogoje in izdajte zapovedi. Mir z Vami!« je rekel škof in odšel. * * * Cez kake pol ure sta se spenjalu senjski škof n poročnik Capogrosso po onih silnih stopnicah, po katerih se prihaja do svetišča čudodelne Matere Božje trsatske nad lieko. Govorila sta živo, jezno. Ko sta prispela do vrha stopnic, je rekel škof: »To so pogoji, dragi Antonio, sklenjeni s Paskvaligom. Kar si slišal, ne piši v Benetke. Prvič ni dobro, da se od tukaj piše kaj takega, dru- Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Ilaiubiiru 1. Cesar Viljelm je podelil kraljici llolamlski NVandshcckski 11 užarski polk, ki bode imel naslov Huzarski polk kraljice Nizozemske št. 15«. Major, kateremu je poverjeno vodstvo polka, je doposlnl cesarju zahvalno brzojavko in pozdravno brzojavko kraljici Nizozemski. K i III 1. Sv. Oče je izjavil svoje posebno zadoščenje na inicijativi carjevi. Ne ve se pa, da-li je res, da je brzojavil carju, še manje je pa res, da bi bil kardinal Rampolla brzojavil grofu Mura vjevu. Coi'iina 1. Ladija za prevajanje potnikov in pošte »Isla de Panav« je došla danes z Antilov semkaj z 17iM> španskimi vojaki, med katerimi je bilo lilo častnikov. Med prevožnjo je bilo 17 slučajev smrti. Madrid 1. Ministroma za javne stvari in javna tlela je bilo poverjeno, da sestavita uteme-ljcvalno poročilo k načrtu zakona, s katerim se zahteva od »eortos« pooblastilo za mirovna pogajanja, Kakor javlja Impereial«, predložita imenovana ministra rečeno poročilo nocoj ministerskemu svetu. Pariz 1. Predsednik republike Fauro je od-šel danes v Havrc. Pariz 1. »leden policijski komisar je odšel danes v Fort Mont Valcrien, da sestavi sodno spo-ročilo o samomoru podpolkovnika Henrv-a ter j<» zaplenil brivno britev, s katerim st> je izvršil samomor. Samomor je bil razkrit ob 7. uri zvečer po nekem častniku. Preiskava je dokazala, da je takoj nastopila smrt. Gospa Henrv je došla v zapore ter čuva ob truplu njenega moža. Dan pogreba še ni določen. Pariz I. General Reuaurd je vsprejel mesto načelnika generalnega štaba. Truplo Henrv-a kaže dve prerezi, ki kažeti o veliki energiji samtnnorilčevi. gič, opravi l'askvaligo ostalo sam. Tvoja skrb bodi bodriti Rabato na Uskoke in paziti, kaj tlela. Sedaj pa z Bogom, jaz pojdem v samostan, a tebe zove dolžnost v mestece Trsat. Xe čakaj me, jaz se zamudim nekaj dlje in fratri so Hrvati — nezanesljivi ljudje. Ni treba, tla te vidijo. Z Bogom!« »Vse po Vaši zapovedi ! je poljubil Capogrosso škofu roko. Naredim, kakor ste rekli. Rabata je že tako moj!« Cez pol ure se je vrnil poročnik iz sela Trsata. Veselo pevaje je korakal ogleduh republike, da se spusti po stopnicah. V srcu mu je dobro delo, a pri duši veselo. Njegovi posli niso bili nikdar boljši. Dan je bil veder iti miren. Na enkrat se je odzval iz bližnje šume znan glas: Vstavi se, Capogrosso! Poročnik je obstal prestrašivši sc, a iz šume je prišel človek — Ci-priano Guidi«. »Vi — i — i, ujee?« jo izustil poročnik, •laz, kukavica! Govoril si z škofom. Pri Paskvaligu v Omišlju je bil. Kaj so sklenili? Govori !« Smrt Cskokom. Zdaj je konec šali. Rabata pojtle res nad Senj. Huda jim prede.« »Vprašam te, kaj so sklenili?« »Otl vseh strani zajeti Senjtme. Na morju zapre Paskvaligo Senj z brodovjem, na kopnem Rabata z vojsko. Ob turški meji namesti bosensk' pašti tudi vojsko. In potem davi, sekaj, pustoši. To Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. It i III 1. Siri se govorica, da povodom prihoda cesarja Viljelma v Benetke se snidejo ministri ztt vnanje stvari Italije, Avstro-Ogerske in Nemčije. lthll 1. Tu je ljudstvo jako vznemirjeno, ker se vedno tnuožc napadi in umorstva v sredini mesta. Že dolgo ni bila javna varnost tako na slabem, kakor je sedaj. (>d vseh strani Italije prihajajo semkaj osebe, ki iščejo kruha ako ga ne najdejo, pa množe število tatov in morilcev. Killl 1. Papež je poslal kraljici Holaudski brzojavno čestitko. Kadar 1. Zadnje dni so se v Sinju ponavljali sunki potresa. Židje in framazoni v cerkvi. Trepetajte, katoliški duhovniki, ki niste vrgli še pod noge svojega jezika, ki je jezik vašega naroda; ki niste še zavrgli naukov božanstvenoga učitelja svojega, ki se niste dali v službo Zidom in framazonoin! Trepetajte sosebno vi hrvatski in slovenski sinovi, ki ste izbrali sveto cerkev za svojo zaručnico; trepetaj ta najbolj vi dva škofa v Trstu in na Krku! Trepetajte, ker so krivi proroki dvignili svojo glavo ter hočejo, da vas uničijo! Kakor pismouki in farizeji na Jezusa Kristusa, tako so proti vam ustali liberalni Židje tn framazoni italijanski, ne bi-li vas prestrašili in odvrnili s pravega krščanskega pota. Po prizadevanju zloglasne Lege Nazionale , ]>o vzgoji dijakov v koporskem konviktu, po pisanju italijanskih novin, po vsem se je dalo slutiti, tla se italijanska klika nepoklicano hoče mešati v cerkvene in duhovniške stvari ter poskusiti, ne bi-li podvrgla cerkev in njene dostojanstvenike svojim nečistim, nemoralnim, protikrščanskim svrham. Se- vam je prava mreža. Najbolj se vesele Orličeve glave, a tudi za kneza 1'osedariča ne dam mnogo. Barke jim sožgojo, beneške podanike izdajo, a svobodne ljudi premostijo v Otočac. To je nekako vse, ujec.« »A dalje, dalje?« Dalje? — Hm! Ko se vse to izvrši, t lobode Rabata 5000 cekinov.« »Pokončaj ga Bog! je planil redovnik, »a ketlaj krene vojska v Sonj ?« K odaj ? je ponovil poročnik in pogledal redovnika izpod očesa, hm, črez tri, štiri tedne!« »Cez osem (lnij počakaj me na tem mestu! je zapovediil Cipriano in mu dal mošnjo, ali zapomni si: uskoški nož ali beneška vešala! in skril se je v šumi. K, vidiš, Antonio!« je mrmral poroč nik, idoči po stopnicah žvenkotajo s polno mošujo, »ti si več sreče izkusil nego zaslužil! Vsi ti verujejo, vsi te plačujejo, ti ti — ti — nikomur na svetu. niti Bogu, niti svetnikom razno svetemu Antonu padovanskemu. Baš mi je dobro došla ta mošnja. Krčmarica Pepimi je lepa glavica, a srce jej precej zadrhta, ko zazvone cekini. Ti sveti novci mi morajo donesti blagoslova v Pepinini — krčlni. Hvala, dragi ujee!'. (Pride še.) • laj ni več dvomiti o tem : klika si je, /al, že j m >« 1 -vrla jedno kurijo, doeim je zbok mlačnosti njenih viših pastirjev blizu na tem, da si podvrže tudi drugo. Ozirom na to se nismo zaludili nimalo, ko smo hitali te dni ]>o italijanskih novinah, da so za bodočnost Židje in framazoni v Trstu prevzeli vzgajanja italijanskih duhovnikov ter da je italijansko politično društvo za Istro poslalo minister-skemu predsedniku grofu Thunu spomenico proti vedenju slovanskih duhovnikov in škofov. Mi hi mogli zaklieati italijanski gospodi ono staro: ne sn tor ultra e repi d a m , kajti odkodi in od kcdaj smejo ljudjo-brezbožneži, upisani v frama-zonske lože, osel te, ki slove radi svojega proti krščanskega liberalizma, ki ne zahajajo v eerkev in no prejemajo sv. zakramentov; stvori, katerim so duhovniki le »črne vrane« in predstavitelji najti ujega nazadnjaštva, kako, vprašamo, morejo imeti ti ljudje drzno lice, da govore o cerkvenih in duhovniških stvareh katolikov?! Ali da, v tej spomenici se ne piše proti škofu Elappu in njegovemu kapitelju, ne piše se proti onim italijanskim duhovnikom, ki se zbirajo okolo Amiea«, ne piše se proti izvestnim župnikom in kapelanom, ki menijo, da jo cerkev podružnica kake frania-zonske lože ali kake raznarodujoče lege: piše se samo proti slovanski duhovščini, proti oni duhovščini, ki — sledeča stopinjam Jezusa Kristusa in cvangeljskemu nauku — razpršuje tmine neznanstva in razbija verige suženjstva med ljudstvom istrskim. Zato ste krivi v očeh italijanskih Židov in framazonov, vi dični sokoli hrvatski, slovenski in češki, ki ste posvetili svoje življenje Bogu, cerkvi m domovini; zato vas klika črni in proganja; zato se ona meša v cerkvene in verske stvari! Konkretnih slučajev seveda ne morejo navajati framazoni, kadar brezobrazno, podlo in lopovski napadajo naše (lično slovansko duhovstvo; kajti niti ni slučajev, ki hi jim mogli dati podlago za neosnovane pritožbe in črna obrekovanja; niti ni italijanski gospodi navada, da bi rabila pošteno orožje. Največa greha, ki po menenju laške gospode poka/ujeta nevarnost postopanja slovanskih duhovnikov in škofov v Istri, sta: poučevanje veronauka na Nerezinski šoli v hrvatskem jeziku in pa vspre-jem duhovnika Vrbke v tržaško škofijo! Ne vemo, da-li je tudi kateri kanonik porečke škofije sodeloval na sestavljanju one spomenice, ali sodili bi, tla ni, kajti takih bodastoč ne bi i/umel duhovnik, in bodisi da je najhuji Italijan. Ali je torej greh, lomiti kruh nebeški v hrvatskem jeziku nedolžni deei, ki ne ume druzega jezika razun hrvatskega? Ali naj duhovnik prihaja v šolo samo za to, da gleda zidovje, a ne tla vrši tam svojo duhovniško dolžnost?! Mar je duhovnik kriv, ako otroci ne razumejo italijanskega jezika ? In kako naj razumejo ta jezik, ako jih jemati naučila le hrvatski?! O slučaju Vrbke bi se dalo govoriti na dolgo, ali mi nočemo tega, ampak kon-statujeino le, da so framazoi^ska klika nekako ponosno sklicuje na po reškega škofa, ki je tega duhovnika, nekrivega in nedolžnega, i/tiral iz svoje škofije. Ako je isti na drugem kraju našel polje, kjer bode vršil svoje sveto poslanstvo, se mora to le v dobro zapisati dotičnomu škofu, ki ga je vsprejel pod svoje okrilje in je s tem potrdil poznano resnico, da cerkev ne išče pogubljenja človeka, ampak njegovo rešitev v vsakem pogledu. Sainei so hoteli tudi v bodoče, kakor so do tedaj, moliti Boga v svojem hrvatskem jeziku. Vrbka jim tega po svoji duši ni mogel zabraniti, kakor mu je veleval škof; ali je grešil s tem? Ali ne sezajo tudi hrvatske m o l i -t ve do prestola Boga Vsemogočnega, ko je rečeno: V s i jeziki i n vsa ljudstva, hvalite (i os p oda!« (Zvršetek prde.) Po velikošolskem shodu. (PiSe I srn. Scira, altaolvirani tehnik in hivSi podpredsednik pripravi javnemu odbora.) (Zvršetek). Po pročitanji referata se je vnela živahna debata; seveda seje govorilo o vsem mogočem, samo o organizaciji ne. Nekateri so prinesli sabo celo spisane govore, če tudi niso vedeli, kakšen bo referat in kakšne bodo resolucije, zato pa celo vladni za- stopnik ni našel skoro nobene logične zveze s predmetom, ki je bil v razpravi. Dozdevalo se nam je, da so so nekateri oglašali k besedi, oziroma delali neslane moj-kliee samo radi tega, da se je tiskalo njih ime med onimi, ki nam o organizaciji niso povedali ničesar, če tudi so dolgo govorili. Neki govornik je predlagal, da se izvoli poseben odsek, ki naj premeni pravila »Savo« tako, da bo delovala ta ferijalna organizacija na podlagi sklepov vseslovenskega shoda. Izrekel jo pa malo preje tudi, da nima nespremenjenim pravilom »Save ničesar prigovarjati. Slučajno jo bil predlagatelj člen »Danice — slučajno pravim, ker predlaganje odsekov in zopet za vsako stvar odsekov in pododsokov je v društvih brez razlike načel: splošna navada. Pripravljavni odbor se je že ukvarjal s takim odsekom na Dunaj i, ali ker so odseki le nekak balast, ki zavlačuje delo, zato je sklenil odbor, da naloži preosnovo pravil novo izvoljenemu odboru »Save«, to pa zbok lažjega in hitrejšega poslovanja. V tem smislu je sestavljena tudi resolucija popolnoma jasno in določno. Predsednik sam jo pojasnil težave s posebnim odsekom izven društva »Save« in je priporočal, naj so preosnova naloži odboru »Save«. Zakaj ni postavil predlagatelj mesto besedice »odsek« ..bodoči odbor »Save« ?" Tak predlog bi bil vsaj soglasno sprejet. Večina je uvidela nepotrebnost posebnega odseka. Odsek se je torej odklonil — ni 86 pa odklonila kričanska podlaga! Popraševul sem one, ki so bili ves čas zborovanja pazni in so z zanimanjem sledili razvoju debate, vsi so so izrazili tako, ker o kršč. podlagi se niti ni predlagalo niti glasovalo. Kdor pa trdi, da je shod odklonil krščansko podlago, ta ali vsled svoje nepazljivosti ni vedel zakaj gre, ali pa vodoma trosi neresnico. Prvi pa je bil predlagatelj propaloga predloga sam, ki jo javno pribijal neresnico. Zakaj-li ni delil svojega predloga v dva dela: 1. da so izvoli poseben odsek, kateremu se naroči preosnova in U. da se ta preosnovana organizacija postavi na sklepe vseslov. shoda. To sta dva dela in glasovati bi se m oralo ct vsakem delu p o s e b e j ; če bi se odklonil tudi drugi del, potem bi bilo tisto »pri-bijanje« opravičeno, potem bi bil opravičen krik in vik po ljubljanskih listih. Bečimo, da predlagatelj, g. st. med. Brecelj, nima pojma o poslovanji na zborovanjih in da vsled tega sam ni vedel, kaj in kako je predlog stavil, da je preslišal resolucijo in da ni konečno znal, kaj se je odklonilo; da, to je možno, osobito, če človek ni vajen nekoliko večih in kompliciranejših zborovanj; v tem oziru je pač njegovo postopanje oprostljivo in se mu ne more očitati, daje namenoma nastavil pasti in da je s svojim nastopom namenoma dal provoda za vse hrupne nastope in ono nečuveno blatenje naše časti iu našega poštenja po listih. Osobito žalostno pa je, da so neresnico poročali našemu prev-zvišenemu vladiki, kateri vsled tega ni prišel na banket, kakor mi je poročal neki svečenik. Vajeni smo prenašati krivic in sumničenj in tudi sedaj bi mirno prenesli vse te neopravičene napade, katere so skovali nekaterniki, preraljovajoči nepremišljeno vsklikc nekaterih krieačov, kakoršnjih je dovolj na obeh straneh in ki se vedno oglašajo z neslanimi opazkami in praznimi frazami, ko so iste najmanje na mostu •— prenašali bi mirno, če bi naši najzagrizenejši sovražniki ne prevajali teli umazanih stvari j na svoj jezik zbok tega, da blate naš narod in nas smešijo pred svetom. T o m oje t u d i napotil o, da som 11 a p i s a 1 te besede oni m, ki jim je za resnico i 11 za čast našega naroda, ki poznajo politiko idej, a ne politike osebnega mali-k ovan j a, oziroma blatenja. Pod čudnim utisom so je takoj po zborovanji vršil občni zbor »Save«. Pristopil 11 i noben člen oziroma somišljenik »Danioe«, če tudi so samo trije (navzoenih je bilo 12) izmed njili glasovali na glavnem zborovanji zoper predlagano resolucijo glede počitniške organizacije. Zakaj niso vstopili v »Savo» in tam ponovili svojega predloga? O tem rajši molčim. Novovoljeno predsedstvo »Save« naj pa skuša polagoma izvesti počitniško organizacijo po onih načelih, katera smo mnogokrat rezmotrivali na Dunaj i. Glejte, da no bo sedanja »Sava* podobna na novo poštrilmnemu« trhlemu mostu, katerega lahko razruši majhen val. V sedijaški sIkmI so je izvršil v glavnih točkah uprav veličastno. Drugi dogodki pa so dokazali, da jo v na* osebna mržnja veča, nego pa ljubezen do naroda in skrb za njegovo blagostanje in njegov napredek. DOPISI. Iz Tomaja, dne avgusta 1HHK. (Izv. dopis). Minulo jo dovolj časa, kar nimate nika-kega poročila iz naše vasi. Evo Vam torej z naslednjo notico! V četrtek dne 2ft. avgusta t. 1. -je zadobila po velezaslužnem g. kanoniku I 'rbanu Golmajerju dozidana dvorazrodna dekliška šola svoje gospodarice, v osebah čč. šolskih sester iz Maribora. Ta dan ostane slehernemu Tomajen v trajnem spominu. Občina je priredila šolskim sestram prisrčen vsprejem. Po 10. uri nam je naznanjal strel topičev prihod pričakovanih. Ob ukupno napravljenem slavoloku so jo zbralo mnogo občinstva ; prišlo je tudi mnogo šolske mladine, in sicer iz lastnega nagiba, ne da bi jo bil kdo dovel. Oh izstopu čč. sester z č. materjo na čelu iz voza, pozdravil jih je prvi proč. g. dekan M. Sila v spremstvu svojega brata I. Sila. Na to bilo so pozdravljene po vrhovnem županu občine Tomaj, g. A Cerne-tu, po podžupanih in polnoštevilnem starešinstvu občine Tomaj, kakor tudi po načelnikih katastndnih občine Tomaj in Križ, po gg. Anton Soncu in A nt. Macarolu. Tikoin slavoloka pa jih je pozdravila v imenu ženske mladine gospodičina Matilda Sonč, podarivši jim šopek cvetlic. Pozdrav so je glasil v vezani besedi: ČASTITE SESTKE! Sedaj ko tisočkrat se govoriti čuje, Da more takrat biti le človeštvo srečno, Ce dcco svojo bogoljubna, dobra mati izgojuje, Ki v srcu nosi skrb za deee svoje srečo večno! In plemeniti mož, železnega značaja Neupognen, kakor hrast mogočen tam v dobravi Ne zmeni za vihar se, ki okrog razsaja; Ce drugo osrečuje, živi sam v sreči pravi. To dneve vse je bilo njemu geslo sveto. — Spoznavši, da je žonstvo naše zapuščeno, V viharji burnega življenja, samo sobi izročeno, Začel je pravo širiti med nas prosveto. »Dekliška šola« zadonelo je po vasi Tako, — da močno je odmevalo i v drugem kraji ; In dalje so leteli ti prijetni glasi .... »Dekliška šola« zidala so bo v Tomaji! In res to niso bile le prijetne sanje, Ki nam rodi jih blagodejno spanje; Glej vspcli teh sanj! Na gričku stavbo krasno, Kako dviguje proti nebu se ponosno, O, naj jej sije vodno solnce sreče jasno Naj svet je ne zadene s pušico pogubonosno! Poslopje to, namenjeno dekliškej šoli, Naj blagor, srečo razprostira daleč na okoli! - -Ve sestre mile pa, ki Vam odgoja Najdražjega zaklade bo zročeua, Delujte v blagor deklic brez pokoja, Naj vas ne vstraši nikdar moč nobena! Plačila gmotnega Vam čakati ni treba, Saj to za tak visok namen je malovredno; Hvaležnost pa, ki vsaka jo gojila bo oseba, Hvaležnost ta ostane v srcih naših vedno! Po dovršenem prisrčnem pozdravu šle so čč. sestre v spremstvu ljudstva v farno cerkev, kjer jih je vsprejel č. g. kanonik. Opravivši tam kratko molitev podale so so v svoje novo stanovanje ti koma šole. Pouk 11a novi isti šoli se prične z novim šolskim letom. Zanimanje za to šolo raste tako, da se tudi iz drugih krajev oglašajo prosilke, katerih prošnje pa se vslišajo seved^te do gotovega števila. Enakih šol ima naša Slovenija še malo, ali kjerkoli so, rastejo čudno hitrostjo. Enako zna se zgoditi z našo Tomajsko. Sodeč po lepi legi naše vasi, po krasnih sencah okrog nje, po mili, od burje svobodni zimi in svežem zraku, upam da bodejo zunajni sturiši radi šolali tukaj svojo žensko deco. Kaj je blagi mož, prečastni gospod Golmajer, daroval našemu narodu, to ve le oče, ki želi šolati svoje hčerke, to ve le mož, ki si mora iskati zvesto in vestne tovarišice. »Dajte nam dobrih mater!« to je navadni rek njegovo, in gotovo bode srečno nase človeštvo. Kdo ne v?>, kaj je dobra mati otroku, kaj dol>ra žena možu ? ! Hodi uverjen torej, blagi starček, da plačilo za Tvoje, nam izkazano dobrote, Ti podeli le Oni, ki nas je postavil na svet, a narod naš Ti bode hvaležen na veko, ker nisi štedi l svojim premoženjem, ampak si vse do vinarja daroval v njega korist, Živel To Bog še mnogo mnogo nam let!!! T o m a j o. Politični pregled. K položaju, /a »Nlo\vom« — Przeglipl«. To je že tako lepo urejeno. Prvo je trobilo posl. Rutowskega, tega večnega prijatelja nemških liberalcev, drugo jo naravnost lvovska poljski pisana podružnica židovske »Neuo Freie Presse«. Oho ti glasili sti zdaj na delu, da bi ugladili pot, ali da bi vsaj vzbudili menenje, da so gladi pot za petnemu vstajanju nemškega liberalizma okolo vladnih loncev in ob azistenciji Poljakov. Prvi je iznašel včeraj »zmernih« Cehov, ki pritrde odpravi jezikovnih naredeb, kar bi značilo, kakor da se je češki klub razdvojil. A kje je vlada, ki bi se hotela opirati na razcepljeno in nejedino stranko ?! Drugi — Przoghul« namreč — pa dokazuje, da se nikakor in prav nič ni bati češke obstrukcijc, kajti Cehi bodo v bodoče osamljeni in ne smejo računati na pomoč Poljakov. Vidi se torej, da obe na poljskem jeziku izhajajoči nemško-liborahii glasili veslati proti jednomu in istemu cilju, na kateri kaže — »Neue Freie Presse«. Mimogrede hodi omenjeno, da tržaški »Pic-colo« imenuje »Przeghjda«: >autorevole organu polaceo«. O šema tržaška! Le pripoveduj to svojim tržaškim Židom in drugim pohtiškim — ignorantom, ali radi tega ve vendar ves svet, ki se za-resno bavi strankarskim življenjem v Avstriji, da Poljaki imajo druzih listov, ki ho res »merodajni« — v prvi vrsti »Cas«, potem »Nova Reforma«, »Dziennik polski« — dočim nima »Przeglad« nikogar druzega za seboj, nego svoje — urednike in pa dunajske židovske liberalce. Sicer pa le počasi. Potem še le boclemo videli, koliko tehta češka obstrukcija — v parlamentu in izven parlamenta —, ako res pride do iste. »Narodni list v« grajajo ostro grofa Thuna, da jo privolil v sklicanje državnega zbora, da-si mora vedeti že v naprej, da no doseže ničesar, s tem da jo le povišal vero v moč obstrukcijc in osokolil zopet svoje nasprotnike. Drugače sodi »Politik«. To staročeško glasilo meni, da so nemški liberalci sedaj v škripcih, ko so izvedeli, da sti so obe vladi sporazumeli, da izvedeti pogodbo, ako bode trebalo, tudi preko glav obstrukcijc. Socijalni demokratje na Nemškem. V nemškem cesarstvu je socijalizern zelo razširjen v armadi. Cinevno je, da taki vojaki niso posehno zanesljivi in prav nič navdušeni za svoj posel: prelivanje krvi. Da bi prišlo v okom širenju socijalne demokracije med vojsko, jo izdalo državno vojno ministerstvo sledeči ukaz: Podčastnikom in možtvu se službeno prepoveduje: 1. Vsako udeleževanje nit zvezah, shodih, svečanostih in denarnih zbirkah, ako nimajo k teinu posebnega službenega dovoljenja; 2. kazanje revolucionarnega ali socijalno - demokratičnoga mišljenja, zlasti z vskliki, petjem ali podobnimi izjavami; naročevanje in razširjevanje revolucijonnrnih in sooijalno-dcmokm-tičnih spisov, kakor tudi donašaujo takih spisov v vojašnice in sploh službene prostore. Dalje se vsem, kateri so v aktivni vojski, službeno zapoveduje, da takoj službeno naznanijo, ako zvedo, da je revo-lucijarnih ali socijalno-demokratienih spisov v vojašnicah ali drugih službenih prostorih. To prepovedi in zapovedi veljajo tudi za tiste, ki so prišli na vojaško vaje, in ono, ki prihajajo že po prestani vojaški službi k nadzorovalnim vajam, v kolikor velja za nje vojaški kazenski zakon. Ta odredba seveda ne pomore čisto nič. Najbolji pomoček proti socijalizmu in socijalni demokraciji so socijalne reforme. Ako pa nemško vojno ministerstvo s takimi odredbami naravnost spodbuja vojake, naj so ovajajo med seboj, doseže s tem le toliko, - da so bode soeijalizem v vojski širil tajno, ali toliko vspešnojo. Dreyfusove afere ni konca ne kraja. Kakor smo poročali zadnjič med najnovojimi vestmi, zaprli so podpolkovnika Henrva potem, ko je priznal, da je leta 1*90. falzifikoval dokument, v katerem so nahaja ime Drevfus. Da je stvar lažje umeti, se mora opomniti, da tu ne gre za oni tajni dokument, kateri je bil predložen sodnikom v Drevfusovi aferi za hrbtom za toženca, ampak tu jo govor o nekem pismu, baje iz lota 1890., katerega je ponaredil Honrv — ko so jo pričelo dvomiti o krivdi Drcvfusa — da pomiri takratnega vojnega ministra in Šefa generalnega štaba. Dokument, katerega je falsifieiral Henrv, ni v n i k a k i zvozi s procesom in velja k v e-čemu kakor mora ličen, in ne kakor juri-stičen argument za obnovo procesa proti Drevfusu. To je oni akt, katerega jo med drugimi prečital vojni minister Cavaignae v poslanski zbornici in o katerem je dejal, da je dospel še le po procesu Drcvfusovem - in dokazuje pravilnost procesa še po njegovem zaključku. Kar se tiče tega akta, seje gospod Cavaignae seveda zmotil. Da sta pa on in generalni štab nadaljevala preiskavo, ne glede na levo in ne na desno, in da sta takoj in brez vsega obotavljanja priznala resnico, čim so je doznala, je v čast vojnemu ministru in generalnemu štabu ter dokazuje, kako neosnovane so bilo trditve časnikov, da je bila vlada zavzeta proti obtoženemu Drevfusu. Domače vesti. Odbor pol. društva „EfJInost" hode imel svojo sojo v soboto zvečer ob 7'/s- "''i v prostorih »Dol. podp. društva«. Lep dar. Občinski glavar v Kastvu, gosp. Mirko del uši o, je daroval družbi sv. Cirila in Metoda 30.000 izrabljenih mark. Novo ferijalno društvo. C. kr. namestni-štvo v Trstu je potrdilo pravila novega ferijalnoga društva »Napried«. Osnovalni odbor poživlja hrvatske in slovenske akademike iz Trsta in Istre na prvo glavno skupščino, ki bode dne IX. t. m. v Opatiji, v prostorih društva »Zora«. Za „Narodni dom" v Trstu. (II. izkaz.) Strekelj Albin v »kočijami je nabral od 4 fantov, ki se niso mogli udeležiti veselice v Sežani 4 gld. — nč. Cisti dohodek veselice .'5/7. v Sežani prirejene od društva »Ljubljana« il7il ,, 02 „ Ivan Zelen iz Senožeč nabral v prijateljskem krogu .... (i „ — „ Batič Katarina, posostniea v Koprivi .........5 „ — „ »Gorenje«........ I „ — „ Skupaj . . «89 gl. 02 nč. Prej izkazanih......240 gl. 20 nč. Vsega ukup . . (kJH gl. 22 nč. Poziv. Dne 20. m. m. jo nastal grozen požar v vasi Gabršče pri Senožečah. Od 21 posestnikov je plamen uničil KI. vse pohištvo, hleve in Skednje iu poleg tega tudi hišno opravo, orodje, obleko in že shranjeno poljske pridelke, tako, da so nesrečni pogorelei se svojimi družinami brez strehe, brez hrane in brez krme za svojo živino. Skoda se je cenila povprečno na 22.000 gld. Za te nesrečneže je nabral v Trstu g. Kr. Križaj nastopne darove: trgovec Kristijan Dojak 10 gld., trgovec Anton Dejale a gld., Tmden, Klemene, Aut. Jurca in V. Skočir po 2 gld.; Josip Kosak, Avgust Valenčič, N. N., A i te, Ivan Kolar, Zadnik po 1 gl.; N. N. 20 nč.; Luka Hazze, Ant. Sancin, N. X. po 50 nč.; Fran Križaj, Ana Dojak in J. G. Kaučič po f> gld.; Anton Cerne, Ugota Perhave, K. Lampe, X. X., N. X., A. Zafred in N. N. po l gl., Sabu-kovio, X. X., X. X. in Faidiga po 50 nč. I5og povrni vsom! Nabrani denar se je do-poslal županstvu v Senožečah. Rojaki, vsmilite se-nesrečnežev! Po/Iv! Osnovalni odbor zavoda sv. Nikolaja vabi tem potom vse svojo člene in drugo rodoljube iu rodoljuhkinjc, ki se zanimajo za razvoj in prospeh novega društva, na prvi občni zbor, ki bode v nedeljo dne 1K. t. m. v dvorani »Tržaškega podpornega in bralnega društva«, ulica Stadion št. 19, I. naclstr. Pričotek zborovanja točno ob 4. uri popoludne. Dnevni red: Xagovornačelniceosnoval-nega odbora, preči tanje pravil in poročilo začasne tajnico, vpisovanje novih udov in volitev odbora. Ker po pravilih zavoda imajo volilno pravico le udje, naprošcue so uljudno vso p. n. gospo, ki mislijo pristopiti k zavodu, da s«' pravočasno upi-šojo v istega. To se lahko stori pismeno ali ust-meno pri podpisanem, via Stadion 19. I. n. Opaža se še, da so jo zavod odprl s 1. septembrom. Osnovalni odbor. Pevsko društvo „Zvon" na Opčinah priredi dne H. t. m. izlet na vozeh v Vipavo. Isto društvo bode p<' ob 7. nri zjutraj v Logu Vola-ričevo sv. mašo. Ob 9 uri hode zajuterk v gostilni g. Antona Andlovica, ob 1. uri pop. obed, popoludne pa bode sodelovalo na veselici tamošnje čitalnice. Nlavnost na Prošeku. Včerajšnjo vest po-polnjujcmo v toliko, da bode odhod »Del. pod. društva« od južnega kolodvora ob 7. uri zjutraj. Društvo pojde preko Barkovelj na Koutovelj, kjer naj se zberoj • izletniki ob N'/., uri. Popoludne ob .'». uri pa naj ae snidejo na Kontovelju vsi izletniki, oni ki odidejo zjutraj in oni ki odidejo popoludne! S Prošeka nam poročajo, da jo po vseli znamenjih pričakovati obilo udeležbe, tembolj, ker se je nadejati ugodnega vremena. Zanimanje da je veliko. Pripravo so malone dovršeno. Iz Križa je došlo [»oročilo, da bode sodelovala tudi domača križka godba, ki pa odklanja vsako odškodnino. (rodl>a pride na Prosok ukupno s pevskim društvom »Skala«, Oblotnleo bitke pri Sedanu hočejo - kakor posnomao iz »Naroda« -— slovesno praznovati spodnještajarski Nemci. V Ptuju, v Mariboru, v Celju, v Brežicah in v Sevnici delajo za to velike priprave. Prav treba je temu zgolj in jedino ob milosti kratkovidnih avstrijskih vlad živečemu spodnjoštajorskemu nemštvu, da na tak način kaže svoje prusofilsko mišljenje ! Starinske najdbe. Vsled naročila deželnega odbora kranjskega odkril je muzejski uradnik Ferdinand Seli ul z blizu Zužemberga sodem starinskih grobov, kjer so bili najdeni različni predmeti, kakor lonci, urne, zapestnice itd. V teh grobovih, od katerih je jeden obdan z 00 oni. visokim zidom, so ■ bili pokopani najbrže rimski vojaki. Potres so čutili v torek po noči ob 11. uri 40 minut v Litiji in okolici. Stekel Jazbec. Iz Pazina poročajo o nastopnem zanimivem slučaju. V gozdu blizo jodne tukajšnjih vasi je napadel jazbec neeega šestnajstletnega fanta in ga ugriznil v roko. Fant je splezal na drevo in počel kričati, na kar so prihiteli ljudje, a jazbec se jo žo skril. Drugi dan napadel jo isti jazbec tudi mlado dekliooBrenkovič in jo ugriznil v roko. Deklo pa je bilo pogumnejše. Pokleknilo je na tla in ovilo žival s svojo obleko ter jo ubilo z velikim kamenom. Politična oblast jo dala preiskati mrtvega jazbeca po živinozdravniku, ki jo konstatoval, da je bil jazbec stekel. Občina je poslala oba ugriznjena na svoje stroške v zdravniško oskrb na Dunaj. Izpred sodišča. 4Hotni Josip Malič iz Sve-tega je stal predvčeraj pred deželnim sodiščem, obtožen radi nemnrnosli v nadzorovanju otrok. Pustil je bil namreč dne .HI. julija mali lastni deklici .'l-letno Angelo in 10-letno Viktorijo sami doma. Deklici sti izišli iz hiše, se približali vodnjaku in mlada Angela je — utonila. Sodišče je prisodilo Maliču o dni zapora. Stariši, varujte svoje otroke ! CVz dve leti! Trgovcu Boiaro na Piazza Piecola je manjkal voziček žo pred dvomi leti. Vsi poizvedovanja so bila zastonj. Včeraj pa je šel g. Boiaro po uliei Fontanone mimo nekega magazina vina iu zazrl jo svoj zgubljeni voziček, Lastnik magazina jo izjavil, da je kupil voziček od nekega kovača. Prvotni lastnik je storil potrebno korake, da pride zopet do svojega zgubljenega vozička. Samomor. V ulici Chiozza je stanovala Natalija Rizzoti se svojo materjo. Predvčeraj popoludne sti odšli obe ženski z doma. Mati se jo vračala domov že proti večeru. Tembolj se je začudila, ko je našla, da je stanovanje že zaprto, da torej hčere še ni doma. Hitela jo k neki rodbini, kjer se je nadejala, da najde hčer. A tudi tam je ni bilo. Potem je iskala drugod, a hčere ni bilo nikjer. Povrnivša se ob 9. uri, so je overila, tla je stanovanje še zaprto. Uboga mati! Kmalu jo slutila, kaj se je zgodilo, kajti iz stanovanja je prihajal čuden duh po zasmojenem. Prestrašena mati jo klicala na pomoč. Vratar hiše je tekel klicat redarstvo. Odprli so stanovanje so silo in grozna slutnja materina se je pokazala uresničeno. Vse stanovanje jo bilo polno dima, a na jednem mostu je /e Ipirfl |*m1. Na postelji pa je ležalo truplo mrtve ženske, oblečeno v črnimi. Na mizici poleg postelje je stala stekleničiea strupom! Nesrečniea j«' ujioraliila torej dve sredstvi hkratu: zažgala je oglja in pila je strup. 1'lioga mati! Memla ne trelia opisovati grozne I h >1 i nesrečne matere! lici, kaj sem ti storila?! llmga mati! Poklicali so zdravnika z zdravniške postaje, toda umetnost istega ni imela več posla tu. \ zrok nesrečnemu činu je l»j| Kaje ta, da je «H-letni samomorilki pred nekoliko časa umrl nezakonski otrok. Mala sličica o naših nravstvenih in socijalnih odnošajih. Srčen deček. V Zg. Domžalah sosedne:.'*, in. m. kopali otroci v vaškem potoku. Osemletni \ inceneij 1'avlič je izginil v vodi in lii l>il gotovo utonil, da ni sedemletni Miha Tičnr i/ 1'odrežja skočil za njim v vodo in ga rešil. Koledar. Dane«) v petek 2. septembra: Štefan, kr. : Atitonin, nun'. Jutri v soboto o. septembru: Evfcmija in Doroteja, il. m. Holnčni: Lunin: Izhod ob 5. uri M min. Izlioil ob (i. uri 50 min. Zahod „ il. „ 44 „ Zahod „ 7. „ 45 .. Tuje .')<; teden. Danes je 244. dati tega leta, imamo torej Se 1*21 dni. Različne vesti. Nekaj zgodovine o vročini. Nenavadna vročina, ki je vladala letos v zadnjem času, je napotila nekega zgodovinarja, kateremu je liilo mogoče celo O :;r, Stopinjah Rdnumiirjn pospeti se tlo nekake pridnosti, da je napisal razpravo o vročini v starem in novejšem času, iz katere razprave je posneti naslednje zanimive podatke: Leta (127 je l»ila na Nemškem in Francoskem tolika vročina, da se je mnogo studencev posušilo in je veliko ljudij umrlo vsled žeje. Leta H70 so se morala zbok hude vročine za več časa zaustaviti poljska tlela. Leta 1000 so se posušile male reke, ribe so gnjile in nastale so kužne bolezni, ki so trajale več let. L. 12150 je padlo med bojem na Moravskom polju (poraz Ogrov pod vodstvom Bele v vojni proti < ehom, katerim je zapovedoval kralj l'femisl Otokar II.) več vojakov vsled vročine, nego poti orožjem. Leta U103 so se Rena, Donava, Sena, Lt»ara in mnogo drugih rok deloma po-sušile, mnogo ljudij jn živali jo vročina umorila, žetev je zgorela. Leta UIW je bila Laba tako plitva, tla je bilo moči na nekaterih mestih z vozom preko nje. V letih laOO, 150(1 in hV.IO so bila poletja zelo vroča, ravno tako v sledečem stoletju l. ll»15, 1010 in 1079. Leta 171H je od maja do oktobra .........('kolikokrat deževalo; žito je zgorelo, reke so se posušile, gozdi so se vne-mali in veliko ljudij in živali je poginilo vsled vročine in pomanjkanja votle. Julija meseca leta 1 t'.'./ je I lila taka vročina, da so se rastline posušile in je meso v eni uri segnilo. V tekočem stoletju jo bilo posebno vroče poletje 1. I Sil; v He-rolinu je narasla temperatura tlo .">f> stopinj Celzija, v Parizu celo tlo -tO stopinj. Na nebu je bilo moči več časa opazovati lep komet; vino je rodilo izvrstno. Leta 1 M;JU se je pridružila vročini kolera, ki je pobrala mnogo ljudij, osobito v zahodni Nemčiji in na Francozkem; 20.000 oseb je umrlo samo v Parizu. Posebno vroča poletja so bila v lotih 1H47, 1 Ho", 18<>;>, 1*74 in 1892 (kolera v Hamburgu). Parohrod na Jordanu. Na reki Jordan, v kateri je sv. Ivan Krstnik krstil .Jezusa Kristusa, plovi v najnovejšem času mul parobrtid za prevažanje oseb, ki vozi od Jeriha po reki tlo južne strani mrtvega morja. Parobrod se zove »Prodro-musi. Veliko je veselje tamošnjih stanovnikov, katere zanima pohode na mrtvo morje. Rezervist s tremi otroci. Neki rezervist, če-gar žena je ležala tloma nevarno bolana, je moral ]>riti v Oltimue na vojaške vaje. Seboj je pa pri-vel tri otroke in najmanjšega je privel celo v vozičku. Očeta-vojaka, ki je bil v toliki zadregi, so odpustili od orožnih vaj. Zadnje vesti. Dunaj 2. »*\V i e n e r Z o i t u ti g« o h j a v 1 j a c e s a r s k i pate n t, katerim se sklic u j e državni zbor na 2(1. dan septembra. Dllliaj 2. Neues NViener JiHirnal« |>oroča o pocrovoru jednoga njegovih urednikov z apostolskim nuncijem Taglianijem o predlogu za razoroženje. Monsignor je rekel, da je ideja carjeva velikanska, ali da lii se uresničila, trebalo bi najprej odpraviti vzroke, ki silijo države do oboroževanja. Angleška se zdi, da ni posebno naklonjena tej ideji, na Francozkem pa lii postala vsaka vlada nemogoča, ki bi hotela izvesti kaj taeega. Druge vlasti pa ne bi mogle razorožiti ozimni na svoje notranje odnoštije. Dud i m posta 2. < •gorski koresitondenčni biro javlja : Kakor poroča Itudapesti Naplo , se je v Parizu zasnovala liga, ki je izrekla smrtno sodbo nad baronom DanllV-jcm kakor zatiralcem drugih narodnosti. < »lavarja tej zaroti sta neki pustolovec 1'nšt in pa odpuščeni uradnik Kimmler. <> tem baje namerovanem atentatu so že preti dlje časom naznanili iz Pariza. meščanom pnljskiin radi znanih dogodkov povodom zadnjega zasedanja deželnega zbora istrskega. Itilll 2. Svetemu očetu je sicer bolje, odkar je otljenjala vročina, ali prejšnje moči nima več. Vslotl slabosti v nogah se tudi no more gibati dovoli. Najnoveja trgovinska vest. XeW-Vork i. september. (Izv. brzojav.) Pšenica za september (5K"/,, /,n december GO7/«. Koruza zn september .*>;"»l/i. za december 4 TEODOR SLABANJA srebrar ulica Morelli ia V GORICI ullea *»rellt 12 pri|M»r.M-a prečastiti duhovščini in ccrkvcnim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in p< is rebri v ognju po najnižji ceni. Dasi pa /amorejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim jc pripravljen napravljati blago, ako mu potem to ixplačujejo na obroke. < M »roke si pa preč. p. n. gospod iiaročevalce sam lahko doloei. Pošilja vsako blago poštnine prosto! ParoDroilne zveze M Trstom ii Istro. V Zavle ob delavnikih zjutraj ob ft.— in 10.!JO. pop. ob :i.:!o iu ">.;>o. It Ib nedeljah in praznikih z j. <>b 5, , S. 10..-10, pop. ob :i. ,5. .7. > Mej potoma sc vstavi parni k pri Sv. Marku. Skednju in sv. Soboti. V Milje ob delavnikih zjutraj ■»..'Mi. m. ,11. , pop. 2.:)d, 7.510. Iz Milj v Trst zj. ob 4.—, ti.;lo, $),;io, pop. ..'10. (Ob nedeljah in praznikih: v Milje zj. ob ">. , 8.;t0, 12.—, pop. ;'!.— in «.,'10. Iz Milj v Trst zj. ob 4.—, li.510,!l.:tO,p(>p.ob'i. in7.5M)l. V Koper ob delavnikih zjutraj ob i.45, 10.- in 12. , pop. 4. , (>.510 in 10.15. Iz Kopra v Trst zj. ob 5.5)0, 7.—, !>.—, pop. 2.50, 4. in JI. . (Ob nedeljah in praznikih zj. ob 7.4'», 10. , 12. , pop. U. . I/. Kopra v Trst zj. ob 5.JR), 7. , 1». , pop. 5.—.) V Piran ob lt,— zj. in 5.I10 pop. Iz Pirana v Trst ob ll. zj. oli nedeljah in praznikih v l'iran ob II,— zj. Iz Pirana v Trst ob i>,— pop. Ta purnik sc vstavi vsakikrat tudi v Izoli. V Izolo. Olej Piran. V Umag (razven nedelj in praznikov) ob ;l.4f> pop. Iz rmiigu v Trst ob ti..'tli z j. V Rovinj vsaki ponedeljek, sredo in petek oh 7.45 zj. Parni k se vstavi v Piranu, 1'magu, t'itunovi, Poreču iu Orscri. V Pu!j ob (1.510 zj. z dotiko Pirana, Salvom, Umaga, t "itn-nove, Poreča, Orsere, Rovinja in Fazane. Prihodi in odhodi vlakov. Vrilik, ki Je v veljavi od 1. maja I SOS. naprej. Južna železnica. Odhodi i/. Trstu. 6.20 zj. osoli, v Nabrežino, Cervinjan, Gorico, Benetke. S. zj. nagi. na Dunaj sc zvezo na Reko, 8.25 zj. nagi, v Nabrežino, Henetke, Kim. !>.— zj. osob. v Nabrežino, Videm, llcnetke in Verono. 9.55 zj. poštni vi. nu Dunaj sč zvezo v 1 ludim pešto in Zagreb. 12.50 pop. osob, v Kormin. 4 !)5 pop. osob. v Nabrežino, Videm in Him 5.5)5 vin lii vi j z direktno zvezo v Benetke, Him. 15.10 pop. ekspresni vlak do Ontende (vsako sredo). 0.25 pop. pošt. na Dunaj sc zvezo na Reko. s. 15 pop. nagi. v Kormin. 8.15 pop. nagi. na Dunaj se zvezo v BudimpeSto in Keko. 8.45 pop. meS. v Nabrežino, Videni in Benetke. 51.45 pop. mešan, do Mibzii-schluga. 8.45 zj. nagi. iz Kormlnn. 11.28 zj. nagi. iz Dunaja. 10.25 zj. pošt. iz Dunaja st! zvezo iz Reke. 10.: 17z.j. nagi. iz Rima, Benetk. 10.58 zj. ekspresni vlak i/, Ostende (vsako sredo). 11.20 zj. osob. iz Hima, Benetk, Nahrežine. 5.40 pop. pošt. iz Dunaja in Gorice. 7.45 pop. osob. i/. Verone, Korinina, Nahrežine. H..'10 pop. nagi. iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežino. SI.— pop. nagi. iz Dunaja s?> zvezo iz Reke. 11.10 pop. nagi. iz Benetk, t ervinjana, Kormina. Zabavni vlaki. (»dliodi. ! 2.— pop. v Kormin, 4.2(1 pop. v Nabrežino, 2.15, 4.—, 5.20, (5.35, 8.5)5 pop. v Miramar in Griujan. Bohotil v Trut. 0.55 zj. meS. iz Milrznsehlagn, Beljaka itd. 7.515) zj. me A. iz Milima, Vidma, in Nahrežine. Dohodi. ! 2.52,4.U 1,5.52, 7.19,9.03 pop. iz Miraniara in (hinjana. 10-50 pop. iz Nahrežine, 11.20 ]>op. iz Kormina. Državna železnica. Odhodi I/. Trsta. (5.5)0 zj. v Ilerpelje, Ljubljano, Dunaj, Beljak. 4.45 zj. v Ilerpelje, Hoviiij, Pttlj. 8.50 pop. v Ilerpelje, Divačo, Hovinj, Pulj. 7.5 pop. nagi. v Pulj, Divačo, Beljak, Dunaj. Dohodi v Trst. 8.05 zj. iz Herpelja. 9.5)5 zj. iz Pulja, Rovinja. 11.15 zj. nieš. iz Herpelja, Ljubljane, Dunaja. 7.15 pop. iz Pulja, Rovinju, Dunaja, Ljubljane. 9.50 pop. nagi. iz Pulja, Rovinja. Glasilo političnega društva „Edinost ' za Primorsko. Izhaja \ Trstu livakrul ua