Leto III. V Celju, dne 29. oktobra 1908. St. U. narodne stranke za Štajersko. izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati a» naslov: ^SSarotlni SList" w CeSju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Gras k a cesta štev. 1. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. NaroCnina se plačuje vnaprej. — Posamezna številka stane £0 «in. Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni List" v Celju. Pred glavnim zborom narodne stranke 8. novembra 1908. Drugo leto izza ustanovitve narodne stranke poteka h koncu. Kako mogočen prevrat v življenju spodnještajerskih Slovencev se je zvršii v tej kratki dobi. Organizacija naroda je izvedena, četudi še ne v popolni meri in četudi v dveh načelno strogo ločenih taborih. Vsaka struja, narodna stranka in kmečka zveza, za-se ima izvedeno svojo strankarsko organizacijo — četudi, kakor rečeno, še nepopolno — in obe organizaciji skupno moramo imenovati trdno, neporušno organizacijo ogromne večine slovenskega naroda na Spodnjem Štajerskem. Močna je danes — po dveh letih — že organizacija narodne stranke. Opominjamo se za-smehljivih in zabavljivih člankov po nasprotnih nam listih ob ustanovitvi stranke, spominjamo se omalovažujočih izrekov zastopnikov takozvane slogaške struje ob tistem času: vsi so prerokovali narodni stranki, da je mrtvorojeno dete, da nima v sebi življenske sile in da bo v kratkem času zginila s površja slovenske domovine. Pobožne želje! Narodna stranka se je uži-vela, se je utrdila in pognala krepke in zdrave korenine v naše narodno telo. Tndi v najljutejšem, v najbolj vročem boju je po preteku komaj pol leta ob lanskih državnozborskih volitvah pokazala svojo nezlomljivo življensko energijo in njen npliv in ugled od tistega časa raste od dneva do dneva vsled ne kričavega sicer, a vstrajnega in resnega podrobnega političnega in kulturnega dela. Bliža se III. glavni letni zbor narodne stranke. Kaj bo njegova naloga? Dati račun o delu v pravkar minolem letu, pogledati po vseh straneh naše slovenske Štajerske, ali vrši stranka povsod po svojih organizacijah svojo narodno politično, gospodarsko in kulturno nalogo. Pogledati pa posebej v sedajnost in bližnjo bodočnost ter na prvo mesto v strankinem programn dela nastaviti naloge, katere zahteva od stranke tok časa. V ospredju našega narodnega življenja stoji danes gospodarski boj nasproti prisiljenemu Nemštvu, ki se je obogatelo na naših tleh z našim denarjem in ki nas zdaj tepe z bičem, katerega smo mn spletli v svoji kratkovidnosti tekom desetletij. Narodna stranka si mora biti v svesti, da se bo bil v prihodnjih desetletjih odločilen boj v spodnještajerskih trgih in mestih med Slovenstvom in nemštvom. In ta boj se bo izvojeval edino na gospodarskem polju. Ustvariti enoten načrt tega boja za celo deželo, zanesti ta boj v najoddalje-nejše vasi, zainteresirati za ta težki in veliki boj ves naš narod, to bodi naloga narodne stranke in s tem vprašanjem se bo moral tudi resno ba-viti naš glavni zbor. Na vidiku so tudi deželnozborske volitve na podlagi nove volilne postave. 13 slovenskih poslancev bo treba v kratkem času poslati v deželni zbor. Naš položaj v deželnem zboru je tak, da potrebujemo tamkaj najboljše glave izmed Slovencev. Tuintam se je že pred meseci sprožila misel, naj bi se dosegel za volitve sporazum med strankami, in danes se v vseh resnih političnih krogih po Spod. Štajerskem razpravlja o možnosti kompromisa (dogovora, sporazuma) med obstoječimi strujami. Tudi najbojevitejši duhovi na obeh straneh uvidevajo, da bi bilo v danem narodnem položaju, ko se gre za gospodarski biti ali ne biti Slovencev in ko potrebujemo v deželni zbornici najodločnejše in najrazum- nejše može iz naroda, naravnost nesmiselno ne doseči poštenega, na podlagi medsebojnega upoštevanja in spoštovanja slonečega kompromisa. Izvrševalni odbor narodne stranke se je obširno o tem posvetoval in je po vsestranskem razgovoru prišel do prepričanja, da v strankarskem oziru kompromis ravno ni najboljše, kar se da misliti, da pa narodni interes zahteva v današnjem položaju ublaženja nasprotstev. Kakor čujemo, se o stvari danes posvetuje glavni odbor kmečke zveze. Glavni zbor narodne stranke dne 8. nov. bo imel nalogo, vprašanje dogovora za deželnozborske volitve vsestransko pretresti in storiti pozitivne sklepe. In še eno važno vprašanje je, ki bo v veliki meri moralo biti predmet posvetovanj na letošnjem glavnem zboru narodne stranke, in to je časniško vprašanje. Nameravana ustanovitev dnevnika je v toliki meri vzbudila zanimanje Slovencev po vseh slovenskih pokrajinah, da se more o možnosti ustanovitve resno razpravljati. Narodna založba v Celja je marsikako pripravljalno delo že izvršila. Žal, da nam narodnjaki niso povsod šli tako na roko, kakor bi velika važnost predmeta zahtevala. Glavni zbor narodne stranke, katera je v poJni meri interesirana na ustanovitvi dnevnika, ima končno izreči odločilno besedo. Vsakteri somišljenik stranke si mora biti v svesti, kako mogočen korak bi bil storjen v našem narodnem razvoju z nstanovitvo dnevnika, kako mogočen korak obenem v napredku narodne stranke. Obravnavalo se bo še seveda eno in drugo vprašanje, a v ospredju stoje zgoraj naznačena vprašanja gospodarskega boja, dež ein o-zborskih volitev in ustanovitve dnevnika. Opozarjamo somišljenike na važnost teh predmetov. Poživljamo okrajne in krajevne odbore ter posamezne zaupnike, naj delajo pridno za udeležbo. Vsak okraj mora biti zastopan po svojih najboljših, najuglednejših možeh. Pošiljamo obenem na vse okrajne odbore tozadevne okrožnice. Naj pokaže letošnji davni zbor, da stoji narodna stranka na višini časa, naj pa pokaže tudi, da je narodna stranka vsikdar v polni meri vršiteljica težkih, a vzvišenih narodnih zadač! SloVcttsH* občine! jVlestna občina celjslja j« prepovedala sloVensljim čevljarjem prodajati na sejmu V Celju ! Kaj je Vaja dolžnost ? Zob za zob ! Iz političnega sveta. Gradec, 21. okt. (Deželni zbor.) V današnji seji se je sprejel predlog, da se razdeli občina Cirkovci v ptujskem okraju v 2 občini Cirkovci in Šikolje. — Sprejel se je dalje predlog dr. Jan-koviča, naj vlada posreduje pri finančnem mini-sterstvu za odpis pridobninskega davka mlinarjem v brežiškem pol. okraju, ker so silno trpeli vsled letošnje suše. — Na predlog dr. Jurtele se izroči prošnja južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu za ustanovitev hmeljarske šole ali vsaj zimskega tečaja v Žalen deželnemu odbora v proučevanje in poročanje. Štajerski deželni zbor. Gradec, 22. okt. V današnji seji se je izročil predlog posi. Roki-tanskega, s katerim odobrava deželni zbor pri- klopljenje Bosne in Hercegovine k Avstriji, političnemu odseku. — Predlog poslanca Rokitan-skega, naj se pomnože deželne financije za obiskovalce zimske kmetijske šole v Andritzn pri Gradcu, se izroči finančnemu odseku. — Občinskemu odseku se izroči predlog agrarnega poslanca Brandla v zadevi bere (kolekture): „Dež. odbor se poziva, naj skupno s pol. dež. oblastjo ukrene, da se pojasnijo danes ponekod na Štajerskem še obstoječe posebne davščine na bogo-služne namene (bera) po svoji pravni naravi in da se zagotovi njih ureditev, odnosro njih pravičen odkup." S tem predlogom upamo, da bode to vprašanje, o katerem smo se tudi mi letos obširno bavili, vendar prišlo do rešitve. Budimpešta, 22. okt. V današnji seji armad-nega odseka avstrijske delegacije je bil sprejet proračun za vojno mornarico. Dunaj, 22. okt. Za vso avstrijsko infanterijo se bode uvedla montura sive (ščukaste) barve. Dunaj, 23. okt. Čuje se, da bo pri prihodnji sestavi ministerskega kabineta imenovanih za ministre 7 Slovanov (3 Čehi, 2 Poljaka, 1 Jugoslovan in 1 Malorus) ter 8 Nemcev. Zvišanje prejemkov moštva pri vojakih. Letos se je mislilo tudi že urediti vprašanje zvišanja prejemkov moštva pri vojakih, ker so se zvišale plače častnikom. Toda stvar se je zopet opustila. Mi privoščimo oficirjem zvišane plače, zahteva naša kot ljudske stranke pa ostane tudi zanaprej: tudi moštvu se morajo zvišati prejemki. Naši ljudski poslanci bodo to zahtevo z vnemo zastopali. Vratislava, 25. okt. Nemška vlada si je izmislila nov načrt za ponemčevanje Poljakov na Poznanjskem. Sedaj snuje po vseh krajih stalne in potujoče ljudske knjižnice. Baje se že kažejo uspehi. Praga, 25. okt. Danes so zopet hoteli nemški bnrši napraviti svoj „bnmel" na Prikopih;ker se je vsled velikanske množice Čehov bilo bati najhujšega, je policija bumel zabranila in potisnila nemške študente, ki so se zoperstavljali, nazaj v nemško kazino. — Obenem se je vršil velikanski shod za ustanovitev drugega češkega vseučilišča, po shodu pa sijajen sprevod po mestu. Pulj, 25. okt. Danes so se vršile deželnozborske volitve za Istro v spložni skupini. Izvoljena sta 2 laška liberalca, 1 laški socijalni demokrat,, med 1 laškim liberalcem in 1 kršč. soc. ■je potrebna ožja volitev. Dalje so izvoljeni vsi kandidatje hrvaško-slovenskega pol. društva za Istro in sicer: Jos. Pangerc (Slovenec), Fr. FI ego (Hrvat), dr. Simon Knrelič (Hrvat) in Vekoslav Spinčič (Hrvat). Dunaj, 26. okt. Nemški listi izlivajo svoj žolč nad vestjo, da odločilni krogi nameravajo v novo ministerstvo pozvati 7 Slovanov in 8 Nemcev. Zahtevajo uradniško ministerstvo. Res Tepi ljudski politiki so ti Nemci v dobi splošne in enake volilne pravice! Dunaj, 26. okt. Dr. Lneger je izjavil, da bo njegova (nemška krščanskosocijalna) stranka na vsak. način vložila v delegacijah predlog za zvišanje prejemkov moštva pri vojakih. Dunaj, 26. okt. Državni zbor se snide najbrž 17. novembra. — Vsled zadnjih dogodkov posebej na Češkem je baje neizogiben odstop celega ministerstva. * Dogodki na Balkanu. Sandžak Novi Pazar. Kam pripade? Avstro-Ogrska je imela doslej v tej deželici, stisnjeni v kot med Srbijo, Črno Goro in Bosno-Hercegovino, del svoje vojske. Sedaj po aneksiji Bosne je naznanila, da umakne iz sandžaka svoje vojake. Vendar zahtevata Srbija in Črna Gora, ki sta upali, da njima pripade Bosna in Hercegovina, in ki sta z izgubo teh dežel silno oškodovani, da se jima da odškodnina. In morda se bodo vele-vlasti odločile, da se odstopi sandžak tema slovanskima državama, se ju tako spoji, ter se Srbiji odpre pot k morju. O tem piše Adriaticus v „Trščanskem Lloydu" v članku „Novi Pazar": „Ni drugega izhoda. Po Bosni in Hercegovini izgubi Turška še drugo iemljo. To je novopazar-ski sandžakat. Ali ta izguba bo sreča* za mlado Turško. Novopazarski sandžakat, razdeljen na enaka dela in priklopljen po polovici k Srbiji, po polovici k Črni Gori, postane za Turško čvrsta obramba proti velikonemški pohoti, ki gre za po-litično-gospodarskim osvojenjem celega Balkana, celo Turške same. Pa naposled kako vrednost ima Novipazar za Turško? Stisnjen danes med av3troogrsko Bosno in Hercegovino na eni, Črno Goro na drugi in Srbijo na tretji straui, s samo 7350 km2 zemlje in 175.000 prebivalstva, od katerih so tri četrtine Srbi in le en četrt muslimanski Arbanasi, nima Novi Pazar za Turško ni-kakšne, ne politične, ne gospodarske, ne vojaške vrednosti. Če pa pripade Novi Pazar Srbiji in Črrui Gori, ojača Turčija svoje vojaške postojanke v Macedoniji, dobi v obeh slovanskih državah najboljše prijatelje za skupni odpor in boj zoper velikonemški naval, ki gre na uničenje Turške, Srbije in Črne Gore." Belgrad, 22. okt. Danes se je odpeljal čez Rumunsko minister P a š i č v Petrograd z lastnoročnim pismom kralja Petra na ruskega carja. Poslanik Stojan Novakovič pa se odpelje v Carigrad s pismom kralja Petra na sultana. Dunaj, 22. okt. Finančno ministerstvo je prepovedalo vsak prevoz in izvoz orožja in streljiva v Srbijo in Črno Goro. Tudi izvoz srolobov v Črno Goro, ki bi lahko služili v vojne svrhe, je prepovedan. Budimpešta, 22. okt. Čuje se, da se je baron Aehrental, minister zunanjih zadev, izrazil nasproti nekemu ogrskemu politiku, da ne ve, kje je Belgrad, še manj pa, da je tam kak kraljevi konak. — Zares imenitno, kako strastni nasprotniki Slovanstva znajo biti tudi razni gospodje ministri! Belgrad, 22. okt. Nemški židovski listi prinašajo zopet najpodiejše laži o srbskem kralju Petru in prestolonasledniku Gjorgju. Pisali so tudi. da „sta se oče in sin hudo sprla in da je Gjorgie očeta skoro pretepel". Vse to proglaša srbski minister zunanjih del dr. Milovanovič za popolno neresnico. Med kraljem Petrom in prestolonaslednikom Gjorgjem ne obstaja nikako nesoglasje niti v politiki niti v zasebnem življenju. Dunaj, 22. okt. Minister z. z. baron Aehren-thal se je baje izrazil, da se bodo v Bosno poslali le nemški in madžarski polki, slovanski pa bodo razpostavljeni v notranjosti države. Carigrad, 22. okt. Minister zunanjih zadev baron Aehrenthal je sporočil turški vladi, da avstrijska vlada umakne svojo vojsko iz sandžaka Novega Pazarja šele takrat, ko bo na Turškem prenehalo bojkotno gibanje zoper avstrijsko blago. Belgrad, 23. okt. Potovanje ministra dr. Mi-lovanoviča po evropskih dvorih baje ni zadovoljivo. Velevlasti se obnašajo odklonljivo nasproti zahtevam Srbije. Zato raste na Srbskem razpoloženje za vojsko. Belgrad, 23. okt. Vladni list „Samouprava" piše v ostrem tonu o zahtevah Srbije. Zahteva svoboden izhod na morje. Z donavsko jadransko železnico, katere vrata bi imela vendarle Avstrija v rokah, ne priznava za nikakšno odškodnino. Pisava vladnega lista je dokaz, da so poročila v tujih listih o pomirjenju v Srbiji neresnišna. Belgrad, 21. okt Danes je bil v skupščini soglasno sprejet v drugem čitanju zakon o oboro-ženju. Belgrad, 24. okt. Avstroogrska vojska je položila ob srbski meji pri Vardištu mine. Belgrad, 24. okt. V slučaju vojne se vpiše med srbske prostovoljce tudi 2000 Angležev, katere bi vodil neki angleški častnik Stanley Wille. Mostar, 24. okt. V hercegovinski vasi Lip-nik se je baje spuntalo srbsko prebivalstvo. Prišlo je do spopada med njim in vojaštvom. Vojaštvo je zadušilo upor. Petrograd, 24. okt. Semkaj je došel odposlanec črnogorskega kneza Nikole, državni svetnik Mijuškovič. Belgrad, 25. okt. Jutri odrine v Petrograd specialno poslanstvo pod vodstvom prestolonaslednika Gjorgja. V poslanstvu so vodja staroradi-kalne stranke Nikola Pašič, poveljnik šumadijske divizije Marinovič, sekcijski načelnik v minister-stvu zunanjih del Šankovič in artilerijski major Todorovič. Prestolonaslednik izroči lastnoročno pismo kralja Petra. Dunaj, 25. okt. Uradno se proglaša, da so se pogajanja med Avstro-Ogrsko in Turčijo razbila. — Sofija, 26. okt. Čuje se, da je povabil turški sultan Abdul Hamid bolgarskega kralja Ferdinanda. naj ga pride obiskat v Carigrad. Belgrad, 26. okt. Kralj Peter je podpisal zvezno pogodbo med Srbijo in Črno Goro v svrho obojestranske podpore v slučaju vojne. Petrograd, 27. okt. Predsednik ruske dume Homjakov je imenoval aneksijo Bosne in Hercegovine političen rop, kakoršnega ne pozna zgodovina. — Rusko časopisje splošno povdarja, da se v tem trenutku mora Rusija zavzeti za balkanske Slovane. * Zagreb, 22. okt. Čuje se, da skliče madžarska vlada sredi meseca novembra hrvaški sabor. Pariz. 22. okt. Picard je imenovan za mor-naričuega ministra. Dunaj, 22. okt. Nemški krščanski socijalci so voljni napraviti zvezo z nemškimi nacijonalci zoper Čehe in Slovence. Gradec, 23. okt. (Deželni zbor.) Predložen je načrt deželnega odbora o sistematični regulaciji Drave od Maribora do Središča. Stroški so proračunjeni na 11 mil. 700.000 kron; regulacijo izvrši kot deželno podjetje država. Prispevajo: državna vodnostavbna uprava 30% — 3 milijone 510.000 K, državni melijoracijski fond 40% = 4= mil. 680.000 K. in dežela 30% = 3 mil. 510.000 kron. JloilensKe gostilničarje pottoVno opozarjamo tta sMenslte HrdKe za sodaVico in pollice. Te so: 3Van JfaraHs V Zg. Eožnici pri Žalcu, Anton JtiiklaVc V jViozirju in jVan jtiiKMc 4 St. petru ob SaViuji. - SotnisljeniKe pozivamo, naj strogo pazijo na to, da bo V Vseli gostilnah stoVensKi izdeteH in nam naznanijo nasprotne slučaje! Štajerske novice. Deželnozborske volitve in kompromis. V oči-gled težkemu narodnemu položaju in velikemu gospodarskemu boju nasproti Nemštvu na Spodnjem Štajerskem se v taborih obeh slovenskih strank resno razpravlja vprašanje kompromisa med strankami za bližajoče se deželnozborske volitve. Na obeh straneh je čutiti tudi resno voljo za pošten kompromis ali dogovor. Le ljubljanskemu „Slo-veecu" ali pa kakemu njegovemu prevročekrv-nemu dopisniku iz Štajerske so ta pogajanja trn v peti, zato pisari prav neumno o tem, da kmečka zveza v boju itak dobi vse mandate, še celo trški mandat in bogvekaj vse. Ne vemo, ali resni krogi v kmečki zvezi to blebetanje kaj vpoštevajo ali ne. Mislimo, da bodo znali presoditi položaj in da se bodo spomnili zadnjih aržavnozborskih volitev, ko so tudi že vnaprej slavili zmago vseh sedmih kandidatov. Če bo pa obveljala tam volja „boje-vitejših" elementov, se narodna stranka tudi ne bo imela kesati! Gospodarski boj divja vedno bolj ljuto. Nem-škutarski kramarji po spodnještajerskih mestih in trgih so začeli bridko čutiti slovensko zavednost in zato kličejo in vpijejo po pomoči svojih bratov. In ti bratci so jim priskočili na pomoč ter so v Gradcu in nekaterih drugih zgornje- in srednještajerskih mestih sklenili (v Gradcu mostni občinski zastop!), da bodo po celem Zg. in Sred. Štajerskem bojkotirali vse slovenske trgovce in obrtnike. Kaj bodo s tem dosegli? V narodnem oziru nam tak bojkot ne more škodovati, nasprotno le koristiti. Slovenski trgovci iz Sred. in Zgor. Štajerskega bodo pač morali odtam in se naseliti med nami. Naša gospodarska sila bode s tem le rasla. Osvojitev Gradca in sploh Zgornje in Srednje Štajerske ni in ne bo naš namen, ampak naš namen je in ostane gospodarska osamosvoja Spodnje Štajerske. Da nam bojkot naših slovenskih trgovcev na nemškem Štajerskem ne more narodno škodovati, naj pokaže samo slučaj krize v Ameriki, ko je na stotine naših slovenskih ljudi prišlo prav premožnih odtam nazaj v domovino, kjer si je na stotine ustanovilo nove trdne domove. Gospodarski boj med Slovenstvom in Nem-štvom na Spod. Štajerskem se s takim neumnim početjem graških in drugih Nemcev dobojuje v naš prid. Mi na Gor. in Sred. Štajerskem nimamo nič izgubiti, Nemštvo bo pa v tem ljntem bojn na Špod. Štajerskem izgnbivalo pozicijo za pozicijo! In to bodi naše zadoščenje, pa tudi izpod-buda k najvztrajnejšemu bojkotu! čujemo, da nekateri odlični Slovenci v Celju kupujejo meso pri nemških mesarjih, češ da so tam boljše postreženi. Združeni narodni (bojkotni) odbor ima vse v evidenci in bo potrebno ukrenil. Ali se jih sramujejo? Posi. Roš je vložil v deželnem zboru interpelacijo zaradi letakov bivšega nemškega nadučitelja Tanzerja, na katerih letakih so se čitale čedne reči o raznih nemških „veljakih" v Hrastniku (Ammer, Leiller, Bessner itd.). Graški nemški listi so čisto zamolčali vsebino interpelacije. Zdi se nam, da so se Nemci sami začeli sramovati hrastniške nemškutarije! Slovenščina pred okrožno kot porotno sodnijo v Celju. Z vso silo se ustavljajo naši c. kr. sodniki uveljavljenju slovenščine pred sodiščem. Dne 23. t. m. se je vršila porotna razprava zoper rudarja Fr. Platovšeka iz Hrastnika. Zagovornik dr. Gvidon Sernec je zahteval v očigled dejstvu, da je obtoženec razumel le slovenski in da so tudi posestniki bili sami Slovenci, slovensko obravnavo. Zahteval je, da tudi državni pravdnik pledira slovenski, da se da porotnikom slovenski pouk in da se stavijo nanje vprašanja v slovenskem jeziku. Predsednik dr. Garzarolli je pač pripustil slovensko prisego porotnikom in je tudi obtožnico tolmačil slovenski, v ostalem pa zahtevi zagovornika ni hotel ugoditi, češ da tega ne more z ozirom na dozdajno prakse. Tako sodnija. ki je prva poklicana uveljaviti obstoječe postave, najbolj krši te postave. Toda našim zahtevam še ni konec, ampak se morajo, četudi šele tekom časa. uveljaviti. ♦ Birokratiško jahanje na „dozdajni praksi" se mora zlomiti! Celjski nemški trgovci (Lakitsch itd.) ne ka-pujejo nič od nobenega agenta, ki stanuje v slovenskem hotelu. — Slovenski trgovci, čez prag z nemškimi agenti! Uršulin sejem v Celju je bil od zunaj sla-beje obiskan kako1- po navadi. Nemški trgovci so to precej občutili. Naši mestni modrijani so seveda tudi tokrat hoteli pokazati svojo moč in so vse slovenske čevljarje-sejmarje potisnili za farno cerkev, kjer je najmanj prometa. Celo tako daleč je šla policija v svojem sovraštvu do Slovencev, da je nekemu čevljarju, ki se je menda preveč kazal Slovenca, kar skup zmetala blago. „Domovina* pripominja: „Ta slučaj1 prav jasno kaže sovražnost celjskega mesta in policajev proti Slovencem. Utegne pa imeti za Nemce hude posledice. Saj hodi Putan z ma relami po sejmih, Mörtl s svojimi sladčicami, Sägers svojimi škafi in rešeti, Fanninger s svojo medicarlo ter še mnogo drugih. Ali morejo slovenske občine tem in sploh vsem nemškim kramarjem vočigled postopanju celjske nemške policije mirno dovoliti štante na svojih tleh? Ali bo občinstva mirno trpelo postavljanje istih?" Za celjski odsek „Prosvete" se je nabralo v nabiralniku v „Narodnem domu" 3 krone. — Srčna hvala! Ptujskim nemškim trgovcem vsled zavednosti slovenskih kmetov njihove „kase" zadnji čas nič več ne diše. Zato so začeli zadnji čas pisati na kmete v okolici pisma in dopisnice, s katerimi jih zopet (kajpada v slovenskem jeziku!) prijazno vabijo k sebi. V tah pismih in dopisnicah so zdaj naši slovenski kmetje „cenjeni gospod" itd., dne 13. sept. pa so jih isti ljudje in njihovi uslužbenci imenovali „pse, svinje, pakažo, vindiše tro-teljne" itd. Slovenski kmetje jim ne gredo na lim!! Lepi pokloni! „Slovenske babe" v Celju še baje vedno rade hodijo kupovat klobuke k Putanu, tako se je vsaj izrazila prodajalka. In tudi k Štaudingerci še baje rade hodijo — četudi odzadi, da jih nihče ne vidi. Nekatere „slovenske babe" bodo kajpada te poklone lepo vtaknile! Razglednice ssliko ljubljanskihžrtev se dobijo v zvezni trgovini v Celju in v trgovini g. V. Weiila v Mariborom. Čisti dobiček je za Čirii-Metodovo družbo. Slovenci, segajte po njih! Baroum in Bailey sta potrebovala amerikansko reklamo, naši celjski diletantje pa tega ne potrebujejo. Priljubljeni so pri občinstvu, radi tega bo predstava ,, S vet ino va hči", ki se vrši v celjskem „Narodnem domu" prihodnjo nedeljo, na praznik Vsih svetih, tndi brez amerikanske reklame dobro obiskana, — Igra je jako čedna, dnevn prav primerna in se je doslej že povsod prav dobro obnesla. Igrala se bo brez dvoma tndi v Celju prav izvrstno, kajti naši diletantje se vadijo prav pridno pod strogim vodstvom priljubljenega našega gledališčnega ravnatelja gosp, Rafka Salmiča. — Slovenci iz mesta in okolice poplačajte diletantom njih trud z obilno udeležbo. Napravite jim s tem tudi veselje do dela! Tako bomo imeli potem večkrat predstave! Pfeiferjeva tovarna za milo in celjski milar Costa. Pred kratkim se je ustanovila v Spodnji Hndinji pri Celju slovenska Pfeiferjeva tovarna za pralno milo. O tem je izvedel seveda tudi celjski nemški milar, mali gospod Costa. Začele so se mu tresti hlačice, da bi izgubil sčasoma slovenske odjemalce, na katere je izključno navezan. Zato pot pod noge in nad slovenske trgovce, da jih obdela in s svojimi sladkimi besedami na sebe in svoje izvrstno blago priveže. — Ko se mu je nekje povedalo, da se od njega ne kupi mila ne za vinar, začel je tarnati in se izgovarjati, da on ni ničesar kriv na nemških izgredih v Ptuju. Mariboru in Celju, da on mirnih Slovencev ni pretepal in da je na nesramnih napadih na Slovence, katere globoko obsoja, popolnoma nedolžen. Seveda se mn ni verjelo in gosp. Costa pri dotičnem narodnem trgovcu ni niti vinarja skupil. — Vemo, da bo skušal milar Costa novemu slovenskemu podjetju kar največ škodo-* vati in mu delati kolikor mogoče veliko konkurenco. Prepričani smo, da bodo storili isto tudi nemški milarji JakoDi v Gradcu in Schicht v Ustju na Češkem ter drugi. Prepričani pa smo tudi, pa bodo naši trgovci in odjemalci se držali discipline in upoštevali geslo „Svoji k svojim". — Z veseljem moramo po došlih poročilih kon-statirati, da zanimanje za Pfeiferjevo pralno milo raste in je upati, da bo se sedaj še malo podjetje s pomočjo nar jdnih Slovencev lepo razvijalo. Podjetje zasluži podporo, ker utegne postati v narodnem oziru za celjsko okolico in Spodnji Štajer važno, in ker je blago zares izvrstne kakovosti in primerne cene. Costovo ali Jakobijevo milo se ne more z njim niti primerjati. — Na različna vprašanja smo pooblaščeni izjaviti, da bode Pfeiferjeva milarna, ki izdeluje sedaj pralno milo prve vrste in take kakovosti, kakor je Schichtovo milo, v kakih štirnajstih dneh spravila na trg tudi cenejše milo srednje, pà tudi dobre kakovosti, da s tem ustreže trgovcem in odjemalcem. — Slovenci — pomagajte ustvariti podjetje, ki naj bo prvo vidno znamenje slovenskega gospodarskega ojačenja. Gospod Franc Karbeutz, hišni in vinogradni posestnik in kramar v Celju, je zelo hud Nemec. Pri vseh nemških društvih je zraven ali kot sodelujoč ali kot podporni član, pomaga staviti Bis-marckov stolp na Liscah pri Celju ter urejevati nemško gostilno, ki je bila prej Oblakova last. Seveda sedi tudi v celjskem mestnem odboru in pomaga po svojih močeh pri vzornem mestnem gospodarstvu. Od onega časa, odkar se Slovenci njegove trgovine ogibajo, (zadnjo nedeljo je čutil potrebo obiskati njegovo trgovino tudi nek Maj-dičev komi!), je na Slovence sila jezen. Posebno pa se jezi na slovensko okoliško občino. Vzrok je, kakor smo izvedeli, sledeči. Karbeutz poseduje na Liscah vinograd. Svoj čas je šla mimo njegovega vinograda občinska cesta. Odkar pa je eden od Karbeutzevih posestnih prednikov postavil v cesto kozolec, je cesta samo še do Karbeutzevega vinograda. In to cesto bi imel rad na občinske stroške popravljeno. Mož si misli — naj mi slovenska okoliška občina dela škarpe in izvrže na c esto, katero samo jaz rabim, par stotakov, saj ne gre iz mojega žepa. Pa okoliška občina, ki sicer izdaje za ceste vsako leto lepe tisočake, ni tako neumna, da bi popravljala Karbeutzu cesto. Popravi naj si jo sam, saj sam po njej vozi in jo le on jedini rabi. Kako pa pridejo občinarji do tega, da bodo enemu samemu človeku ceste na-delavali ? Svetujemo gospodu očki Karbeutzu, da raje pometa pred celjskim pragom in zmerja nad gospodarstvom celjskega mestnega zastopa. Ogleda naj si n. pr. kupe kamenja, ki ieže po celjskih cestah, da ni niti varno hoditi, — naj si ogleda vrtno ulico, v kakem blatu je kakor kje v najvišjih hribih, gre naj v Šilerjevo ulico in v Her- manovo ulico, kjer so upeljali vodovod, pa še niti kanalov nimajo, — ogleda naj si g. Karbeutz potok Sušnico (Nemci pravijo potokn v novejšem času Dürnbach), kaka nesnaga je tam, da kilometre daleč smrdi, naj si mož vse to ogleda in bo imel dovolj snovi y,a zabavljanje. Ko si bo celjski mestni oče tukaj pošteno nasukal svoj jezik in naštete in druge nemarnosti odpravil, potem šele bo imel pravico govoriti o razmerah okoliške občine. Našla se je v čitalnici v Celju zlata zapestnica. — Oglasiti se je pri slugi celjske čitalnice. Slovenci iz Celja in okolice gredo v slučaju potrebe v zgornjo lekarno pri farni cerkvi. Slovenci iz Celja in okolice kupujejo v slučaju potrebe cvetličarske izdelke pri cvetličarici Praschen. Trgovski kur2 priredi letos slov. trgovsko društvo v Mariboru. Krajevni odbor narodne stranke za Maribor in okolico dne 24. t. m. je uspel ob krasni udeležbi odličnih mož iz Maribora in bližnje okolice prav lepo. Zanimivo poročilo o šolskem vprašanju v Mariboru in okolici je podal g. dr. Pivko, poročilo o dozdajnem delu odbora posebej v lei-teršberškem šolskem vprašanju predsednik gosp. Kejžar, g. I. Lešničar pa je govoril o zavarovanju za starost in onemoglost. Sprejela se je ostra resolucija proti nemškim nasilstvom v Mariboru, obsodilo se je postopanje mariborske policije ter se zahtevalo nje podržavljanje. V novi odbor so se izvolile čile in sveže moči, ki nam jamčijo za plodovito delo odbora v prid narodu in stranki, in sicer gg.: dr. Vladimir Sernec, (predsednik), dalje Bahovec, Kejžar. dr. Pivko, dr. Poljaaec, Planinšek, Plohi, Koprivšek, dr. Fl. Kukovec, dr. Prus, Rebol, Fr. Selinšek (Tezno), Slamnik (Studenci), Stajnko, Stegnar, Veras, Žabkar. — Vrlo naprej! Nove železnice na Štajerskem. V štajerskem deželnem zboru se je nameraval tudi obravnavati načrt novih železniških zgradb na Štajerskem. Načrt je sledeči: 1. Železnica Aspang— Hartberg — Fürstenfeld — Fehring—R a d g o n a— Rogatec —Brežice (24,800.000 K); 2. železnica Aspang—Friedberg—Härtberg—Gleisdorf— Studentzen—Lipnica—Wölfin—Zel enitravnik —Vnzenica—Sp. Dr avo gr a d (21,400.000 K); 3. Polzela —Kamnik (do štaj. kranj. meje) 3,240.000 K; 4. R o g a t e c—K rapina 2,660,00 K; 5. Maribor —Zel. Travnik 8.00.000 K; 6. Ormož —Ljutomer 1,510.000 K; 7. Rečica — Gornjigrad 3,790.000 K. — Pripomnimo še, da je železniško ministerstvo pritrdilo načrtu Aspang — Radgona in ne Aspang—Purkla. Iz gornjesavinske doline pripoveduje neki ugledni slovenski trgovec (ime na razpolago) sledeči značilni dogodek: Pride te dni k meni nemški agent nemške tvrdke blago ponujat, Znan mi je bil od prej. Ložiral je vedno v Teršekovem hotelu „pri belem volu", ki je sedaj v slovenskih rokah ter imel vedno voz od tega hotela. Tokrat se je pripeljal z nekim drugim voznikom. Vprašam ga, ali niso konji od hotela „k belemu volu" ? Odgovori mi, da ne. „Ne iožirate več v hoteln ,k belemu volu' ?" — ga vprašam dalje. — Agent se odreže: „Ne, tam so sedaj sami ,Windische', prenočujem sedaj v ,Deutsches Haus'!" — Moj odgovor: „Potem pa pojdite v ,Deutsches Haus' blago prodajat! Jaz ne kupim od vas ničesar!" Agent: „Je to Vaša resna beseda, ali se samo šalite?" Jaz: „To je moja resna beseda in prosim Vas, da me več ne počastite s svojim obiskom!" Agent je moral oditi, ne da bi skupil le za en vinar blaga. — Ta resnična zgodbica zopet jasno kaže: prvič, da nas Nemci že zdavnaj bojkotirajo in da dajo, kjer le morejo, samo Nemcu zaslužiti, — dalje nam izpričuje, da so postali Nemci, ki pohajajo naše slovenske kraje in ponujajo slovenskim trgovcem svoje blago ter imajo od nas svoj dober zaslužek, sila drzni, in tretjič nas uči, da je edino prava in uspešna za nas le ona gospodarska politika, ki navaja slovensko ljudstvo k gospodarski osamosvoji, gospodarski samostojnosti in neodvisnosti. Celjski davkoplačevalci, čujte! Celjski mestni občinski svet je skleni! poletno telovadišče nemškega turnvereina na svoje stroške dati razsvetliti s plinom, dasi je mestno gospodarstvo izkazalo za 1. 1907. pri plinarni K 15.219 nepojasnjene zgube. Morda so pa Jabornegg, Rakusch, Rasch in drugi modreci res posegli v svoj žep ? Kaj še! Zopet v žepe davkoplačevalcev! Le vrlo naprej! Pride dan plačila! Občinskemu odboru občine okolice celjske bi priporočali, da nastavi še enega dobrega, v občinskih zadevah popolnoma izvežbanega nradnika. Nam je znano, da je g. Andrej Pere, sedaj ni občinski tajnik, z delom sila preobložen. Vodi denarno knjigovodstvo, obišče vse zdravstvene in stavbene komisije, vrhu tega pa dela dan in n«č na svojih aktih, ter rešuje ogromno število vlog. Obilega dela naravno ne more zmagovati in tako pride, da se nujne rešitve zavlečejo, prošnje ne predložijo in tako dalje. Krivda kakor rečeno ne zadene marljivega tajnika, ampak krivo je le to, da se mu ne pridene še ena moč. ki bi posamezna dela samostojno opravljala. — Priporočamo vsled tega občinskemu odboru, da nastavi še enega zmožnega uradnika. Izdatek za to bo vsak pameten človek odobraval. -— Upamo, da se ta misel v najkrajšem času udejstvi. Občan. Celjski nemški trgovci pošiljajo — posebno Kos — zdaj svoje cenike — nekateri celo slovenske! — slovenskim strankam. Dne 20. sept. pa so ščitili tiste, ki so zasramovali slovenski jezik na najpodlejši način in njihovi pomočniki so pomagali pretepati Slovence. Zakaj ne zaničujejo na isti način kakor slovenski jezik tudi slovenskega denarja, in zakaj njihovi pomočniki ne pretepejo vsakega Slovenca, ki je tako nezaveden, da prestopi prag njihovih trgovin ? Kaj imajo Slovenci s ceniki nemških trgovin storiti, mora biti vsakemu jasno! Očka, mamica, dragi prijatelj itd. — vse to ste bili, slovenski kmetje, ob priliki Uršulinega sejma v Celju pri nemških trgovcih S t iger ju, Zanggerju itd. Dne 20. sept. t. 1. pa so vas isti ljudje in njih uslužbenci imenovali „windische Hunde (pse)", „bagažo, zločince, roparje" in še hujše. Neznačajneži in ničvredneži taki ljudje, — neznačajneži in ničvredneži pa tudi oni, ki te ljudi še vedno podpirajo! Okrajni šolski svet celjski. Za zastopnika učiteljstva v tej korporaciji, je izvoljen zopet g. Armin Gradišnik, nadučitelj na okoliški šoli v Celju. Slovensko gledališče v Celju. Kakor vidimo, se bo letos začelo živahnejše družabno življenje med Slovenci, posebej v Celju. Zadnji dogodki so nas tudi v tem «žiru sunili med rebra. Slovensko gledališče v Celju bo zopet začelo redno življenje pod ščitom celjskega pevskega društva. Na Vsih Svetih dan dne 1. novembra 1908. se vrši prva predstava in sicer igrokaz v treh dejanjih: Sve-tinova hči. Opozarjamo slovensko občinstvo, da se polnoštevilno udeleži predstave. — Ònjemo, da se nekateri baje tudi Slovenci še vedno udeležujejo predstav v nemškem gledališču. Opozarjamo dotičnike, da bomo z brezobzirno doslednostjo nastopali proti vsem kršiteljem našega gospodarskega boja. Če pravijo nekateri, ki hočejo svoje nosove menda bolj visoko vleči, da se ne dajo komandirati, jim pa pravimo mi: tu ni nobene komande, ampak narodna disciplina in narodna čast zahteva od vsakega posameznika, da izvaja z drugimi gospodarski boj! Pred celjsko poroto je bil obsojen Valentin Kobola iz Prožinske vasi, ker je pri luščenjn koruze z nožem zaklal fanta Koširja, na 6 mesecev ječe. Izpred celjske porote. Obsojen je na 3 leta težke ječe 22 letni kmečki fant Pavel Strnad, ker je v prepiru z ročico ubil Fr. Dobravca. — Na 4 mesece ječe je obsojen 18 letni kmečki fant F. Pšeničnik od Brežic zaradi prekoračenja silo-brana, ker je ubil svojega očima oz. strica. V Škofjivasi pri Celju je padel posestnik Franc Okorn s kozolca na voz in se težko poškodoval. Umrl je pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah posestnik in pek Jožef Flucher v 31. letu starosti. V Hrastniku vladajo res čedne razmere. Na slovenski dekliški šoli so kar tri učiteljice nem- uškutarice. ki kajpada pridno pohajajo na nemške veselice, o--' Da ga ni sram! Nekdo iz Savinjske doline je poslal pismo s sledečim naslovom: kari Rednak è Poss k Kllagen frot Lanver infantri 3 Kapa ni / Rege Na. Žalostno je, če slovenski Savinčan zaničuje slovenski jezik, še žalostneje, da si daje z nemščino kakor'; zgoraj tako ubožno spričevalo. Maribor.lV konkurz je prišla trgovka Terezija Giegerl. Umrl je v Gradcu dr. E. Pollak, zdravnik v Slov. Gradcu. J Občinski odbor v Trbovljah je v seji dne 22, t. m. sklenil razpisati službo občinskega zdravnika v Hrastniku z letno plačo 2000 kron. — Občni želji in potrebi je s tem ustreženo. Upamo, da se naseli kot zdravnik vrl naroden in napreden mož! V cerkveni strop v Trbonjah pri Vuzenici je udarila strela; stolp se je zrušil, zvonovi so se razbili. Slovenski trgovci, pozor! Vsiljujejo se Vam prav vabljivo takozvane ,.Slavija" vžigalice. Opozarjamo, da je to izdelek nemške židovske tvrdke, ki samo da bi preslepila slovenske trgovce, da delati na škatljice slovenske barve. Iz dobička pa podpira ta tvrdka nemško-nacijonalna društva. Opozarjamo vse slovenske trgovce na to, pa tudi vse odjemalce. Naj se nam naznanijo vsi trgovci, ki prodajajo to židovsko nemško blago našemu ljudstvu. Vsak trgovec pri nas mora imeti Ciril-Metodove vžigalice! Žetale. (Raznoterosti.) Vozna postaje vendar enkrat dovoljena. Od 15. t. m. je že prometu izročena tako. da odhaja poštni voz zjutraj ob sedmih iz Žetal v Rogatec in ob poldveh popoldne se vrača nazaj. Žetale, ki so bile dozdaj precej od komunikacije izključene, pridobe s to uredbo mnogo. Ta pridobitev je zasluga g. dr. M. Ploja. Zato mu gre vsa hvala. Treba še bo dvojezičnega poštnega pečata. Ta ima samo nemško besedilo: Schiltern in Steiermark. To izgleda, kakor bi slovenski kraj Žetale bil kje na popolnoma nemški zemlji. Tako je pravična nemška, vlada, da niti take malenkosti ne dovoli. Seveda bi sodil vsaj dvojezični napis tudi na poštni voz, na katerem se bere zdaj samo: „K. k. Post Rohisch." — Dne 1. t. m. je bil g. kaplan Franc Lovrenko pri c. kr. sodniji v Rogatcu obsojen na 100 K globe ali 10 dni zapora, ker je psoval nekatere ude tuk. „Trsničarske zadruge" s tepci, faloti itd. prav po zgledu Kristusovem. Ta božji namestnik, ki pravi, da je več kakor sama Marija, mora precej kosmato vesti meti, kar se tiče obrekovanja bližnjega. Iz rogaškega okraja. Vinska trgatev je že dokončana. Vinogradniki, ki so letos pozno brali, so dobili prav dobro kapljico, ki ne bode slabša kakor lanska. Le škoda, da je cena slabša kakor lanska. Prodaja se namreč po 20—36 vin. liter. Za naše vinogradnike, ki stavijo ves up v vinske pridelke, je to zelo žalostno. Mogoče bo pa g. dr. Korošec pri prihodnji kandidaturi v deželni zbor in pozneje za 5 let v državni zbor, se hvalil, da je on pomagal, da so cene vin in živine tako nizke. To bòde vendar velika zasluga, da bode dobil še večje število glasov kakor zadnjikrat. Saj jih bo tudi zaslnžil. Ko se je vinska postava delala, ni vedel, da je za naše vinogradnike škodljivo, da smejo Ogri narejena vina čez mejo prodajati. Na tak način bodo naši krčmarji kaznovani, če bodo delana ogrska vina prodajali. Na to zaslugo bode tudi kazal. To je čisto umljivo. Saj on je tako priden poslanec, da zna poštenjaku Robleku očitati, češ, da je on kriv nizkim cenam hmelja. Čudno je pa le to, da je dr. Korošec že bil v državnem zboru, ko se je nova hmeljska postava kovala, a Roblek pa je šele pozneje bil izvoljen. Kdor nima vesti, lahko tako govori. A dan plačila pride tudi za Korošca in njegove pristaše. Ljudstvo mora spoznati, kdo je veri nevaren. Tisti gotovo ne, ki svoje dolžnosti natančno izpolnjuje. Tisti pa, ki vedno vrešči, da je vera v nevarnosti in vendar drugim s svojim obrekovanjem čast in dobro ime krade. Poročnik Mayer II. na Polzeli. Dne 18. t. m. je zabredel ponoči neki docela pijani fant, ki ima blizu Prymove tovarne svojo hišo, do tovarne. Ko ga nočni čuvaj zagleda, ustreli in zadene fanta v nogo. Kakor čuvaj pravi, imel je nalog od tovarne, da mora, če kdo do tovarne pride, takoj ustreliti! — Protestni shod na Polzeli je tak strah pri fa-briških Nemcih povzročil, da so menda že čisto pamet zgubili. Ti ljudje imajo pač slabo vest! Šli so 20. sept. v Celje z jeklenimi palicami, katere so nalašč za „sprejem" Slovencev dali v tovarni delati. Zdaj pa vidijo povsod strahove! — Naključje je pa bilo, da je čuvaj obstrelil fanta, ki je najboljši prijatelj fabriške gospode, ter je isti dan še prišel njegov oče vinjen na protestni shod z namenom prepir delati, kar se mu pa ni posrečilo. — Sploh tu Nemci in nemčurji streljajo, da je veselje, ko da bi hteli zajce plašiti! Pred par dnevi je streljal prvi polzelski hajlovec po noči za nekimi fanti iz Parižl. Ni davno, kar se je slišal zvečer strel za šolo in spet so neko noč streljali „gospodje" za slovensko družbo, ka- teri slučj ima c. kr. orožništvo v roki; menda ne bo težko krivce izslediti, da dobijo zasluženo kazen. Želeti bi bilo, da se poklicani faktorji za to streljanje malo bolj zanimajo. Drameljski župnik Ogrizek mora vedno grizti na vse strani, če ne s prižnice, pa v časopisih. Zdaj zopet hujska v „Slov. Gosp." proti občinskemu odboru. Garantiramo mu, da ne pride tudi pri prihodnjih volitvah v občinski zastop! Če ne bo možakar dal miru, pa bodo vedeli Dramelj-čani tudi drugače ž njim obračunnti. Iz Rajhenburga se nam poročajo o narodni mlačnosti tamošnjega slovenskega občinstva ter posebej o narodni mlačnosti tamošnjih trgovcev in obrtnikov ter gostilničarjev glede naročevanja blaga tako nečuvene dogodbice, da smo se čudom čudili. Opozarjamo danes vse prizadete mirno a resno, naj se podvržejo narodni disciplini v gospodarskem boju, ker bi sicer morali govoriti silno odločno in rezko! Imenovanje. Štajerski Slovenec g. dr. Ivan Žolgar, dosedaj ministerijalni tajnik v minister-skem predsedstvu, je imenovan za sekcijskega svetnika. Dvojezični poštni pečat so po dolgem trudu dobili v Lembahu pri Mariboru. Laški trg Upravitelj naše dekanije je postal g. E. Janžek, župnik pri sv. Marjeti pri Rim. toplicah; provizor v Laškem pa vikar g. F. Končan. Iz Žalca smo prejeli k naši zadnji notici o gospe Globočnikovi pojasnilo, da se gospa Glo-bočnik o ljubljanskih žrtvah ni izrazila na zadnjič opisani način. Kakor se nam poroča, je gospa Globočnik vsled zadnjih dogodkov pretrgala zveze s celjskimi trgovci, kateri so se udeležili izgredov proti Slovencem in je v zvezi samo s slovenskimi trgovskimi tvrdkami. Za „zeleno, neizdano in neprodano štajersko domovino" se navdušuje v Štajercu bivši socialdemokrat in anarhist, zdaj vodja nemškutarske fakinaže v Ptuj«, Linhart. Vsakogar bi rad dal zapreti, ki razširja geslo „svoji k svojim". Revše se silno napihuje od jeze, in silno katoliški in veren je postal ta nekdanji brezverec, anarhist in socijalist Linhart. Heil beilo! V Ljutomeru ,e padel prvi sneg 23. t. m. Potlačenje bojkotnega gibanja? Nemški časopisi poročajo, da se je v mariborski slovenski tiskarni tiskalo listke, s katerim bi se ljudstvo v mariborskem okraju navajalo k slovenskim trgovcem. Drž. pravdništvo pa je te listke zaplenilo. — S tem se samoobsebi umevno boj Slovencev za gospodarsko osamosvojo ne bo udušil, ampak njega sila podvojila. Nadebudna nemška mladina. Učitelja na slovenski ljudski šoli v Ptuju g. Vabiča so otroci pri vili Elfriede, ko se je mimo sprehajal, izzivali na nesramen način z „windischer Lehrer", „Abzug Windischer" itd. Ker se je pri lastnikih vile pritožil o tem početju otrok, pa zdaj v graški „Tagespost" ti ljudje nesramno lažejo o g. Vra-biču. Lepa potuha to za deco, nemesto da se jim da palica. To bodo še prav vrli pomagači v Linhartovi bandi! Šolsko vprašanje v Leitersbergu pri Mariboru se je rešilo tako, kakor je pravica in kakor so zahtevali Slovenci. Nemškutarji so z goljufijo hoteli doseči ponemčenje te šole, a njih sleparija se je razkrila. Šola ostane slovenska štiri-razrednica z nemškimi paralelkami! Vrlim narodnjakom v Mariboru čestitamo na ugodni rešitvi te zadeve! Kako sodijo Ornig in njegovi „zvesti" v ptujskem občinskem zastopu o tolovajstvih ptujske fakinaže? To naj na kratko pove rezolucija, katero je sklenil ptujski občinski svet dne 21. t. m. in v kateri pravi med dragim : ,, ... P r e -inišljenemu(!) zadržanju skoro popolnoma nemškega (!) prebivalstva inpra-vočasnim(!) varnostnim odredbam (!) župana in mestnega urada se je zahvaliti, dani bilo nikakih resnih napa-dov(!!) na varnost oseb in imetja." — Za poč't! Ponesrečil se je na potu iz Dobrne na Koz-jak posestnik Pesjak od Sv. Jošta na Kozjaku. Na strmem potu mu je spodrsnilo in je padel. Bil je pri priči mrtev. Dotično pot bode oblast prepovedala, ker je zelo nevarna. Baje se jo misli prirediti za hribolazce. Nesreča pri streljanju. Začetkom tega meseca se je ponesrečil pri streljanju z možnarji ob priliki trgatve v Brezju pri Studenicah fant Jože Kitek. V Gradcu so mu vzeli sedaj v bolnišnici desno oko. Da ne bodo trpeli naši trgovci nepregledne škode, mora slovensko občinstvo ostati vstrajno in dosledno. Na trgovcih slovenskih pa je, da se potrudijo z vso vestnostjo v svojih trgovinah; tudi na njih je, da se zavedo resnosti sedanjih časov. Vse treba storiti, da se zadovolji odjemalce, pazite vedno, da je blago dobro in da so cene primerne. Na drugi strani pa imajo trgovci še eno nič manj važno dolžnost, da se zalagajo, kjer le moč s potrebnim blagom pri slovenskih, odnosno slovanskih veletržcih. Zatrditi moramo trgovstvo na deželi, da so slovenski veletržci vseh strok, zlasti tudi v glavnih strokah v manifakturi, špe-ceriji, galanteriji in železnini konkurence zmožni v popolni meri. Zvestobo za zvestobo! Lopovi! Ptujski „Štajerc" je od zadnjih dogodkov sem pisan v bolj nemškem duhu kakor nemški listi sami. Psuje in obrekuje Slovence, povzdiguje nemštvo, brani nemške lazgrajače in pobijalce, vsakega Slovenca proglasi za prvaškega hujskača itd. In ne le to! Zdaj hoče tudi še slovenske kmete gospodarsko oškodovati z zavijanjem in lažmi. Tako piše v zadnji številki: „V ptujskem okraju žalibog ni videti toliko kupcev (vinskih). To je pač posledica prvaške hujskarije. Kupci se ogibajo krajev, kjer mislijo, da se jih bode napadalo." Tako „Štajerc" naravnost Imjska vinske kupce proti k metom v ptujskem okraju, katere slika kot razbojnike itd. Vidi se, da se je Linhart prav dobro vživel v vlogo voditelja razgrajajoče in napadajoče fakinaže in zdaj vidi v vsakem človekn nasprotnika. Pa kmetje mu bodo obrekovanje drago poplačali. V Vojniku se vrši dne 12. nov. vinski sejm. priredi ga posojilnica. Občinske volitve bodo najbrž novembra v Dramljah in decembra na Ponikvi. Kakor znano, so bile prve v obeh krajih razveljavljene. V prvi občini so zadnjič zmagali naprednjaki, v drugi klerikalci. Tokrat morajo zmagati povsod naprednjaki! V Svetinjah pri Ormožu je ustanovil klerikalno posojilnico znani Vlado Pušenjak. Možicelj snuje posojilnice po načrtu, katerega mu je svoj čas — ko je še bil pri celjski zadružni zvezi in igral lepo hinavca! — podal nekdo drugi! Ptujski trgovec Alois Muchitsch (.kAngelju') je odpustil iz službe edinega slovenskega pomočnika Poša, ki je vaditelj ptujskega Sokola. Morda na komando Orniga in Linharta, ki bi rada Sokola uničila. Ej, kako sta se zaračunila. Čili ptujski Sokol bo rastel in uničil tekom časa kukavici Orniga in Linharta! Slovenske godbe, pozor! Čujemo, da naro-čujete svoje potrebščine od nemške tvrdke Schneidei iz Žatca na Češkem. Opozarjamo vas na slovansko tvrdko Moj mir Urbanek v Pragi (Jung m anno va trida). Ima v zalogi vse, kar potrebujete. Pozor! Svoji k svojim! Zaprli so v Gradcu odvetniškega koncipi-jenta dr. Moritz Lienharta, ker je ponaredil neko menico, na katero je hotel dobiti denar. Fej takim stanovskim tovarišem! V graški „Tagespost" je dopis, v katerem se v strašnih barvah opisuje neko malenkostno živijo-vpitje naših slovenskih šolarjev v Sevnici, češ da so ti otroci grozili „nemčurjem" z ognjem itd. — Cel dopis je pisan ovaduško, češ, učitelji na slovenski šoli so krivi te „podivjanosti" otrok. Pisec, ki ga je nedvomno iskati med učiteljstvom tamošnje šulferajnske šole, poziva deželni šolski svet, naj „napravi red"! Dennncijanti! Senzacijonalen samomor v Gradcu. Splošno je znana afera podpredsednika ogrskega upravnega sodišča pi. Latkoczyja, ki je za visoke podkupnine poskrboval razne koncesije. Latkoczi se je moral takoj odpovedati službi in pokojnini ter se je izselil neznano kam. V petek 23. t. m. se je pripeljal v spremstvu svoje hčere in zeta v Gradec ter šel takoj v nek sanatorij, ker se je bilo bati, da se mu vsled razburjenja zadnjih dni omrači duh. V senatoriju se je navidezno pomiril, ter odšel zvečer dobre volje k počitku. Zjutraj ga je našel sluga s prestreljeno glavo mrtvega v postelji. Pozor pred agenti iz Nemčije! Gotovo čase skoro vsako leto pridejo iz Nemčije k nam na Spod. Štajersko agentje, ki vabijo delavce v nemške rudnike, jim obljubljajo zlate gradove, po 8 M 50 na dan. Ko pa delavci pridejo tja, dobijo komaj po 4 M na dan. Opozarjamo Slovence pred temi agenti. Ti morajo imeti pooblastila in vsakdo naj sklene pismeno pogodbo, katero naj dobro pregleda, preden podpiše. Naše delavce v rudnikih grdo izkoriščajo in goljufajo. — Pri vsaki priliki jim skušajo odtegovati, jim pišejo premalo takozvanib „šiht" itd. V tem oziru je posebej svariti pred ,.cehami" v Hambornu, Neumühl« itd. Tam imajo astniki ,.ceh" tudi svojo zvezo in ta večkrat napravi takozvano ,.črno listo" včasih po 4000 delavcev, ki v vseh teh cehah ne dobijo 3 — 6 mesecev nobenega dela. Zato pozor še enkrat pred raznimi sumljivimi agenti iz Nemčije. SloVettsHt trgoVci ! izprašajte Vest sebi in sVojitti uslužbencem, ali postopate nasproti odjemalcem pošteno in solidno, ali postrežete prijazno in Vljudno, Wor stori to nemšKi trgoVec ali pa morda s sVojim neuljudnim nastopom odganjate ljudi od sebe. SVoji \ sVojim — Vedno po praVici! SloVensHi trgoVci! izprašajte si Vest, od Koga jemljete sVoje potrebščine, ali od sloVensKih oziroma slovanskih ali pa od uemčursKih tVrdK? - SloVenec podpiraj SloVenca oziroma SloVana! Novice iz drugih slovanskih krajev. ,.Mestna hranilnica ljubljanska" ima vsled tega, ker dvigujejo Slovenci svoje vloge iz „Kranjske hranilnice-', veliko denarja na razpolago ter izposojuje tudi izven kranjske dežele. Posojila se dajo na 4% %• Seveda se lahko posojilo vračuje, kakor pri drugih hranilnicah, po malem, (se lahko amortizira). — Dolžniki, ki imajo v drugih denarnih zavodih posojila proti višjim obrestim, imajo sedaj priliko, da zamenjajo dragi denar z nižjim. Presiina ljubezen. Iiija Miljak iz Knina v Dalmaciji se je blazno zaljubil v neko dekle. Da bi si jo pridobil, ji je prinašal dragocena darila, posebej zlatnine, ki jih je kradel po — cerkvah. Nazadnje ga je. dekle ovadilo. Vrednost pokradenih reči znaša okoli 50.000 kron. Hrvatska napredna ljudska stranka za Hrvatsko. Slavonijo in Dalmacijo, je imela dne 20, t. m. svoj glavni letni zbor v Splitu v Dalmaciji. Zborovanja se je udeležilo okoli 2000 somišljenikov. Stranka se posebno v Dalmaciji krasno razvija. Je pa tudi jedina stranka na Hrvaškem, ki se je postavila na skozinskoz napredno in demokratsko stališče. O ljubljanskih dogodkih je govoril v seji armadnega odseka avstrijske delegacije vojni minister Sahönaich, pa tako zavito in lažnivo, kakor da mu je lajtnant Mayer nastavil sabljo na prsa. Upamo, da slovenski poslanci tega lažnjivega pojasnila vojnega ministra ne vtaknejo mirno v žep. Če se vlada stavi na tako stališče, da ščiti morilce in ubijalce, potem je neizprosen boj zoper njo edini odgovor. Kmetsko-gospodarsko zadrugo so ustanovili na Velikem polju pri Vipavi. Slovenska trgovska šola v Ljubljani. Z novembrom t, 1. se otvori pripravljalni razred za slov. trgovsko šolo in zadružna šola. Naše pravosodje. Kakor smo poročali, so bili v Ljubljani zaradi „demonstracij" obsojeni: .Javornik na 6 tednov, Pirnat na 2 tedna in Ka-dunc na dva tedna. Graško nadsodišče pa je sedaj zvišalo kazen in sicer prvemu na 6 mescev, dragemu na dva mesca in tretjemu na 1 in pol mesca. Radovedni, smo ali. bo zvišala kazen tudi ptujskim, mariborskim in celjskim nemčurskim razgrajačem! 6 milijonov 400 tisoč kron so dvignili doslej Slovenci iz Kranjske hranilnice v Ljubljani. Tako se je poročalo te dni na občnem zboru tega zavoda. Yatroslav Jagič — plemič. Znanemu profesorju slovanskih jezikov na dunajskem vseučilišču, ki je letos šel v pokoj, je podelil cesar dedno plemstvo. Cela vas je pogorela v postojnskem okraju na Notranjskem, in sicer vas Suhorje. Zgorelo je baje 56 hiš in mnogo gospodarskih poslopij. Pogoreli so vsi pridelki in vse orodje. ' Umrl je dne 21. t. m. češki deželni in bivši državni poslanec Stanislav Kubr, soustanovitelj češke agrarne stranke. Istrski poslanec Spinčič, neumorno delavni rodoljub, je obhajal 23. t, m. svojo 60 letnico. Mož je neizmerno mnogo storil za Slovence in Hrvate v Istri ter je tudi pretrpel mnogo krivic in preganjanja. Vrlemu možu kličemo tudi mi: Še na mnoga leta! Kmetsko in delavsko posojilnico so ustanovili v Spodnji Idriji na Kranjskem. Gospodarski paberki. Savinski hmelj. Pri letošnji mednarodni ječmenski in hmeljski razstavi v Berolinu so bili razsojevalci o darilih za razstavljeni hmelj razdeljeni v 4 skupine A, B. C, D, kojim je bil vodja dr. Neumann iz Be-rolina. Skupina razsodnikov A je prisojevala darila avstrijskemu hmelju, to je onemu iz Žatca, Avše, Polepa, Douba, Štajerskega. Galicije, Moravskega in Gornje Avstrije. V tej skupini so bili razsojevalci: gg. župan Bastian v Mundolsheimu, pivovarnar Hausmann v Berolinu in ravnatelj Josip Wild v Berolinu. — Skupina sodnikov B sestavljena iz gg. : ravnatelja Sautner, pivovarnarja Šterzbach, hmeljetržca Wittkowsky, razsojevala je o darilih za razstavljeni hmelj Belgije, Francije, Velike Britanije in Rusije. V skupini razsojevalcev C, ki je določila nagrade hmelju nasadnih okolišč I., II., V., VI. nemške države, so bili gg.: grajščak Heckel, pivovarnar Speck pi. Sternbeug. Sodno skupino D zastopali so hmeljetržec W. Barth, pivovarnar Kaden, profesor dr. Scflönfeld ter določevali o darilih za hmelj iz nasadnih okolišč III.. V. nemške države ter za hmel, iz Ogerskega. Čeravno se je razsojeval razstavljeni hmelj za vsako nasadno okolišče posebej in ne v skupnem tekmovanju cele Evrope ali celega sveta, tudi ne po posameznih državah, vendar so bili za Avstrijo eni in isti razsodniki. Potemtakem se sme trditi, da so pripoznane bonitacijske številke, koje smo v predzadnji številki „Narodnega Lista" objavili, v skupnem tekmovanju razstavljenega hmelja za celo Avstrijo merodajne. Ker se pa vedno in vedno trdi, da je v svetovnem prometu žatecki hmelj prvi najboljši, potem mora biti južnoštajerski - savinjski hmelj po prisojenih bonitacijskih številkah drug najboljši. Dopisi. Ez Laškega trga smo priobčili v štev. 42. „Nar. L." neko notico o gostilničarki Smodi in o delavcu Goršeku. Dobimo od druge strani pojasnilo, da dotični dopis ne odgovarja popolnoma resnici. Ni res, da bi bil kovaški učenec šel po naročilu gospe Smodi za Goršekom. in mu tudi ni ona dala naročila, naj bi Goršeka prevrgel. Baje tudi ni res, da bi bil Smodi rabil besede „tumast pauer". — To pojasnjujemo in prosimo gg. dopisnike ponovno verodostojnosti. > Teharje« (Resna beseda celjskim n e m č u r j e m.) Kadar mi kmetje in kmetice v Celje prihajamo, spoznamo prav dobro, da smo tudi tukaj popolnoma na domačih tleh. Po ulici, po štacunah se sliši slovensko govoriti, in le semtertja se sliši tuja beseda. Ljudje, ki se štejejo k nemčurjem, govore z nami precej dobro slovensko, tako, da mi trdimo, da nemško gotovo slabše govorijo, nego domači jezik. Do 20. septembra mi sploh nismo nobenega Celjana sovražili. 20. septembra pa smo se prepričali, da nas nemškutarji do dna srca sovražijo. Ta dan smo bili Slovenci v Celju vpričo župana, policajev, žan-darjev, vpričo vse nemškutarske gospode s palicami pretepeni, z gnilimi jajci in kamenjem ome-tani. Mi teharski kmetje pa Celjanom drage volje prepustimo že skozi 20 let, da svoje drage rajnee pokopavajo v občini Čret v teharski fari, ter nam zato plačujejo vsako leto prav mali tribut. S tem gotovo pokažemo, da imamo več ljubezni do bližnjega, kakor nemškutarji. Celje ima 8000 prebivalcev, med temi je okoli 20 pravih Nemcev, ki so bili na Nemškem rojeni tir so se k nam preselili. Ti ljudje so pošteni in miroljubni, ter obsojajo grdo počenjanje nemškutarjev, ker Nemcem le sramoto delajo. V nedeljo smo se v Celju prepričali, kako se nemčurji zvijajo in tulijo, ker jim toliko denarja iz dežele več ne prinesemo. Tega vendar ne morete od nas kmetov in kmetic zahtevati, da bi vam za batine še jesti nosili. Vse, kar je prav. Mi mislimo, da je vseh sovraštev najbolj kriva „Deutsche Wacht", kajti v nedeljo nam jo je v Celju neki gospod pokazal; bil je bled in skoraj zelen. Obžalovali smo ga vsi, da ima toliko sovraštva do nas domačinov. — Bog mu grehe odpusti ! Dragi moji rojaki, dragi okoliški Slovenci, ogibajmo se hudobnih ljudi, ker po slabi tovaršiji rada boli glava. Da se bodemo dalje izobraževali, berimo pridno ob nedeljah dobre časnike. Pozdravljamo tudi srčno modro misel, da bodejo celjski Slovenci od novega leta začeli izdajati dnevnik, poleg tega pa tudi tednik. Zadnja poročila. Gradec, 28. okt. V današnji seji deželnega zbora je bil sprejet zakonski načrt glede zaščite za poljedelstvo koristnih tic. Maribor, 28. okt. Naš mestni občinski svet je v današnji svoji seji sklenil, da ne da nikake odškodnine za poškodovanja v noči 19. sept. Gradec, 28. okt. V današnji seji dež. zbora se je dovolilo občini Planina še zopetno podporo v znesku po 1000 K. — Dr. Hrašovec predlaga ustanovitev deške meščanske šole s slovenskim učnim jezikom v Št. Jurju ob juž. žel. Razne novosti. Martinov večer priredi „Slov. delavsko podp. društvo v Celju" dne 8. novembra 1.1. od 8. zvečer v društvenih prostorih (Graben 7). Opozarjamo že danes člane, da se večera udeleže. V društveni gostilni se točijo izvrstna vina, posebej ljuto-merčan, tudiv buteljkah. V veseli družbi v gostilni „Slov. delavskega podp. društva v Celju" se je nabralo K 213 za celjski odsek „Prosvete". — Srčna hvala! Podružnici ljubljanske „Glasbene Matice" v Celju se je posrečilo dobiti učitelja konservatorista ki bode poučeval gosli in glasovir, glasbeno harmonijo in teorijo, po zahtevi tudi kontrapunkt, kompozicijo in glas. zgodovino. Poučevalo se bode tudi zborovo petje za deške in dekliške glasove (šolski zbor) iu event. tudi dijaški zbor ter solo-petje. — Vpisovanje se vrši v soboto, 31. oktobra od 3.—4. ure in v nedeljo, 1. novembra od 10.—12. ure v društveni sobi v „Narodnem domu". Dijaška kuhinja v Ptuju. To podporno društvo je imelo dne 17. t. m. svoj občni zbor. Iz blagaj-nikovega poročila razvidimo, da je imelo društvo v šolskem letu 1907/08 stroškov 2.497 K 66 v, dohodkov pa samo 1.354 K 1 v, torej primanjkljaja 1.143 K 65 v, ki je bil tolik zlasti zato, ker še društvo ni prejelo deželne podpore za to leto. Pa tudi po tej podpori ostane še precejšen primanjkljaj. Za to šolsko leto se je izvolil piejšnji odbor in sicer: dr. Fr. Jurtela, odvetnik, dež. glavarja namestnik itd. za predsednika, Jos. Zelenik, posestnik itd. za podpredsednika, Ant. Kolarič, gim. prof. za tajnika, Jos. Komljanec, gimn. prof. za blagajnika, dr. Tom. Horvat, odvetnik itd. in dr. Bela Stuhec, zdravnik itd. za odbornika. Ker je dosedaj dovoljenih 141 tedenskih obedov, bodo stroški za to leto še večji. Zato se obrača odbor do svojih sedanjih pa tudi drugih prijateljev do učeče se mladeži s prošnjo, naj mu blagohotno pomagajo s prispevki pri zvrševanju njegovega dela. Na občnem zboru „Tabora" v Gradcu je bil izvoljen sledeči odbor: iur. Korun Milan, predsednik, tehn. Hrovat Vekoslav, podpredsednik, iur. Šorn Franc, tajnik, tehn. Miklič Matko, blagajnik, phil. Frankovič Vladimir, knjižničar, med. Brezovnik Mirko, gospopar, iur. Božič Jakob in phil. Mlakar Ljudevit, namestnika, tehn. Fischer France, med. Schober Rado, in iur. Zorjan Matko, pregledniki. Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu. I. redni občni zbor se vrši v sredo, 4. novembra 1908, ob pol 8. uri zvečer v dvorani hotela „Schimmel" (Reitschulgasse). — Slovanski gostje dobrodošli! Poštni oficijantje dobe naslov „poštni pristavi". Strahoviti vihar na Kitajskem je razrušil nad 4000 hiš. Ubitih je nad 2000 oseb. Velik gozdni požar razsaja že nelfcaj dni v bosanskih pragozdih med Bjelasico in Visovico planino. Književnost. Ravnokar je izšel Jlustrovani narodni koledar, za 1. 1909. Izdala in založila Zvezna tiskarna v Celju. Vsebina bogata. Cena broširanemu K 1'20, vezanemu 1 K 50 vin. Po pošti 20 vin. več. — Priporočamo v naročanje! Zveza narodnih društev. Na občnem zboru slov. akad. društva ,.Adrije ' v Pragi dne 24. t. m. je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Leo Brunčko, stnd. inr., podpredsednik: Ernest Kobe, stud. iur., tajnik: Riko Fux, stud. inr., blagajnik: Otmar Skale, stud. iur., knjižničar: Fran Šlibar, stud. phil,, gospodar: Ivan Merslavič, stud. iur., časnikar: M. Čop, stud. iur., namestnika: Fran Mramor, stud. iur., Fran Stegenšek, stud. iur., Preglednika: Janko Mačkovšek, stud. tehn., France Tavželj, stud. med. Listnica uredništva. Zdole : Oprostite, ni mogoče. Prostor je silno tesen in spraviti moramo vani čim več sv^ovno-zanimivih stvari. — Središče : Pošljite kaj dragega. Pred očmi moramo imeti velike narodne in kulturne cilje! — Velika Nedelja: Pride počasi na vrsto ! Z neko neodločnostjo stopamo s tem naslovom pred širšo javnost — obilica prošnjikov, ki jih čitamo dan na dan v naših novinah, nam skoro brani k temu koraku, a sila nas sili. Pred tedni smo si ustanovili v Hrastniku odsek zag. Sokola. Odsek šteje do 40 članov, med tèmi več kot polovica vnetih telovadcev — rudarjev. Kot povsod, se je boriti tudi nam z gmotnimi zaprekami, zlasti bridko občutimo pomanjkanje telovadnega orodja. Vedno in vedno le vaje pa drogu — drugega nimamo — te vtrudijo tudi najvstraj-nejšega telovadca ter mu jemljejo veselje. Predvsem bi si zato radi preskrbeli bradljo, ki pa stane blizu 300 K. vsota, ki je mi člani, po veliki večini narodni zavedni rudarji, skoro ne moremo med seboj zbrati. Obrnili smo se privatno do mnogih naših veljakov Spodnještajerske — odzval se je edino g. Peter Majdič ter še nek drug rodoljub (neimenovan), drugi nas menda najdejo le, če potrebujejo naše pomoči! In to nas je napotilo do te prošnje: Slovenci, ki Vam jfe kaj za narodno stvar, ki Vam je, da pridobimo ljudstvo za naše cilje, Vas kličemo v pomoč, Vi nam pomagajte, Vi podpirajte! Kaj rabimo? Denarja? umevno! Zneski in imena p. n. podpornikov se objavijo. Naslovijo naj se darila na odsek „Zagorskega Sokola" v Hrastniku ali na brata blagajnika Ant. Gnus. nadučitelj na Dolu pri Hrastniku. • V se želi seznaniti z deklico od 17 do 20 let staro. — Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, naj se pošljejo na naslov: Srečna bodočnost, Laški trg. 219 1 PREPRIČAJTE SE da dobite najcenejše in najboljše blago samo pri tvrdki : 592 1 Barhenti, damasti, gradii, kanafasi, kretoni, ceflri itd., vse po najnižji ceni. Lastna tovarna. Zahtevajte povsod Novo platno z narodnim koSekom komad 23 m za 16 kron franko. Kupim vsako množino čistega loj ü direktno od producentov, tudi v manjših količinah. Ponudbe na Ivana Pfeifer tovarna za milo v Sp. Hudinji pri Celju. 6ooi Sprejmem za valjčni mlin. — Nastopiti je treba 1. novembra t. 1. Mesečna plača po dogovoru. Anton Poiane v Radečah pri Zidanemmostu. 209 2-1 Trgovina v prijaznem tr^u na Spodnjem Štajerskem se da pod ugodnimi pogoji v najem. Kje, pove upravništvo „Narodnega Lista*. 218 1 SIISIS: moje soproge so odpravljene, odkar ima v rabi , JOHNOV-peritai stroj, s katerim se pere sneženo belo, se ne trga perilo, prihrani kurjava, čas in delo, torej tudi denar in sicer - najmanj 75%.-- Stroji se lahko ogledajo v trgovini z železnino Merkur, P. Majdič, Celje ki pošilja cenike zastonj. 215 5-1 ia dreves. Podpisani naznanja, da ima 10 tisoč 4 letnih jabolčnih drevesi naprodaj in sicer sledeče vrste: Virginski rožnik, poletni. — Kardinal plamenasti, poletni. — Štajerski zimski mošancelj, zimski. — Vel. renski bobovec, zimski. — Pariški rainbom, zimski. — Vel. kaselski kosmač (reneta), zimski. —- Zlatormeni kosmač, zimski. Cena komadu 60 vinarjev. Naročila sprejema lastnik drevesnice VEK. STELCER, p. Št. Ilj v Slov. gor. 20* 3-1 Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in 7 52-43 igralnih kart Zvezna trgovina Celje, Rotovška ulica št. 2 priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir. sVitičtriHi peresa peresnih radirke tablice pbfcc creile TrqOVSke knjiqe v vseh velikostih Črtane ---- 8 z eno aii dvema kolonama. v papir. pìatno. gradi, ali pol nsnje vezane. Odjemaine knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin „u občinske nrade fcrajne šolske svete, učitelj-stvo, župnijske urade, okrajne zastope. nžitnin-ske zastope. hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. tastaa zaloga šol. 1U1W in risasi Panirnatp vrpra vseb velikosti P° ori«i-rdjjinidie vreue nainih tovarniških cenah Štamhilif» Potniki, vignate. ^Siegeìmarken) aidltimsjc na nrade in privatnike izvršujejo v najkrajšem času. finnknirp umetne, pokrajinske in »cvetlicami UUpiSUtLc 0(j najpreprostejše do najfinejše. Albumi za slike, dopisnice in poezije. Zavitke za urade v vseh velikostih. Ppnitli za tiskovine in pisarniške potrebščine UBIIIKI g0 brezplačno na razpolago. Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. O 86 3-2 potovalnih in krajevnih zastopnikov. Ponudbe sprejema generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani. Za neveste in ženine poročni prstani in druga ženitovanska darila Rafael Saluti v „Narodnem domu" v Celju Velikanska zaloga ur> prstanov, uha- ----nov, verižic 1.1, d. Velika izber očal ter optičnih predmetov. Mih delavnica za vsakovrstna popravila. Vsakomur je na ogled stotine zahvalnih in priznalnih pisem. Naročite eeailke za8toni Točna jiostrežba! lizke cene ! >S| 565 11-2 Eldino pristen je le Thier»ryjev balzam Loterijske številke. Trst. 24. oktobra 1908: Lino, „ „ „ 64, 13, 31, 71, 5. 2, 1. 74, 20, 58. Adolf Bursik čevljar v Celju, Gledališka ulica št. 8 izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah 5 iu po solidnih cenah. 52-43 mmmmmm m mm irai rmE Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje! 'l kg sivega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h ; polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, R-V-» snežnobelega, puljenega 6 K, 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdeCega. modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglav-nikoma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K. 12 K, 14 K. 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoCe se povrne denar. S. Benisch, Deschenitz, št. 773, Šumava, Češko. Cenovnik zastonj in franko. 183 15-8 tu (Kranjsko) je uredil ter dobivajo se pri njem in pri vseh knjigo-tržcih naslednje pravne knjige: 1. Civilnopravni zakoni (IV. zvezek Pravnikove zbirke) z obSirnim slovenskim in hrvatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XII. in 909 strani. 1906. V platno vezana knjiga..........K 8- 2. Odvetniška tarifa: določila o rabi hrvatskega in slovensKega jezika pred sodišči; sodne pristojbine s stvarnim kazalom (20 tabel). 1906. Broširano K 1-80 3. Zakoni o javnih knjigah, zemljiških itd. (V. zv. Pravnikova zbirke z vsemi predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov. 1908. Knjiga v 2 delih, skup 618 strani Mehko vezana knjiga.....,.......K 5 60 Popolno v platno vezana........K 6'— Ponatisi iz knjige, navedene pod točko 3.: 4. Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za zemljiško knjigo; dotična kolkovina in vpisnina. Broširan..............R 1'- 5. Kolkovina in vpisnina pri zemljiški knjigi. Stenska tabela na močnem papirju .... K —60 Dalje od „poljudne praVns Knjižnice", Hi io izdaja društvo „praVniH". Zvezek I. Zakon o dovoljevanju poti za silo, s pojasnili in vzorcem prošnje. 1907. Mehko vezano K —-40 Zvezek II. in III. Predpisi o železniških in rudniških knjigah. 1908. Cena mehko vezani knjižici ................K —-80 Zvezek IV. in V. Pristojbinske olajšave ob konverziji terjatev. 1908. Knjiga potrebna posebno posojilnicam in denarnim zavodom sploh. Mehko vezana knjižica...........K —-80 Zvezek VI.—X. Predpisi o razdelbi in ureditvi ter o zložbi zemljišč. 1907. Mehko vezano K 2-— Ako ni dogovorjeno drugače, pošilja urednik knjige s pošto proti poštnemu povzetju, tako, da se k navedenim cenam priračunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali poštnih znamkah. M res, da so meni Nemci trgovino tako zbili, lia ne morem prodajati, res je pa, da so mi popolnoma pobili 3 table z napisi in okna na stanovanju, kar pa prometa popolnoma nič ne ovira. Ker so moji napisi sedaj slabo čitljivi, prosim da se natanko pazi na trgovino z razbitimi tablami na voglu (Jraške in Rotovške ulice, ker to je prava slovenska trgovina, kjer se vse blago prav solidno in pošteno prodaja, Tzorce pošMein proti vrnitvi na vse strani franko in zastonj. R. STERMECKI V CELJU Trgovska hiša z manufakturmim blagom na debelo in drobno« - Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda! Ako potrebujete slanrsoreznicse, kotle za žganje, grozdne ntline in stiskalnice, gnojnične sesalke, peci vseh vrst tudi za šole predpisane in take za kurjavo z žaganjem, štedilnike, praine stroje, nagrobne križe in drugo v že- k&SSKt lezninarsko stroko spadajoče blago, kakor tudi nepremagljive vozne in komatne plahte ter zajamčena umetna gnojila, kupujte le pri do-:: mači tvrdki :: „MERKUR", P. Majdič Celje, ki daje pojasnila in pošilja cenike in navodila z obratno pošto zastonj C. kr. poštne hranilnice račun 54.366; telefon št. 48. Pisarna se nahaja v Celju, Rotovške ul.št. 12, I. nadstr. „LASTNI DOM" registr. kreditna in stavbena zagruga z omejeno zavezo = V GABERJU PRI CELJU. T Uradni dan je vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure dopoldne. Pojasnilase dobe vsak dan pri udih načelstva in pri zadružnem tajniku J. Bovha v Celju. ? Ta zadruga izvršuje poleg stavbenih tudi druga kreditna opravila, kakor vsaka hranilnica in posojilnica. Sprejema hranilne vloge od vsakogar, naj je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na vložne knjižice, daje posojila, èvzema terjatve, pomaga kupovati hiše, zemljišča itd. — Hranilne vloge obrestuje — °/< od dneva vložitve do dneva vzdiga ter plačuje l-entni davek za vlagatelja sama. Pri zadrugi „Lastni dom" se dohe hišni nabiralniki. Kdor želi tak hišni nabiralnik, vložiti mora temeljno hranilno vlogo vsaj 5 K, na kar se mu izroči hišni nabiralnik brezplačno za uporabo. Zadruga „Lastni dom" ima v Gaberju tik Celja na razpolago 28 lepih stavbenih prostorov, ki merijo skupaj 2 ha 22 a 4 m2; na teh stavi hiše zadružnikom, ki se za to oglasijo in vplačajo v gotovini vsaj 10% vrednosti zem- 185 17-8 ljišča in projektirane stavbe. i J