211. številka.
Ljubljana, v petek 13. septembra.
XXII. leto. 1889.
Izhaja vsak dan »večer, izimši nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejeinan za avstro-o j»er ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za čeirt. lat« -4 gld., /.a jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.,  za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na  d<>m računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat, tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo jo v Gospodskih ulicah fit. 12. Upravnistvn naj se nlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V Ljubljani 13. septembra.
V raznih časnikih se zdaj pa zdaj poudarja, da je težišče evropsko v Peterburgu, potem da je ob Vogezah mnogokrat, pa, da je na balkanskem poluotoku. Vsaka teh verzij ima nekoliko opravičenosti zase, a najbolj naglasa se poslednja. In res ima evropski orijent, ki se sicer Balkan imenuje, toliko zanimivih stranij in toliko netila v sebi, da se sme vsaj začasno zmatrati evropskim težiščem ali pa še bolje evropsko Ahilevo peto.
Razmere ob Balkanu so vse od danes do jutri, nič ni stalnega, nego prememba, vse se presnavlja, poraja, spodkopuje, razni močni uplivi bore se za prevago, denar in sladki obeti vabijo jedva probujene narode v svoje mreže, negotova je sedanjost, še bolj pa bodočnost. Zaradi tega imajo državniki posebno pozornost za vse dogodke v podunavskih državicah, ki so jim prava šahovna deska, na katerej tekmujejo v svojej lokavosti in prekanjenosti.
Poslednje premembe v Srbiji so marsikoga neljubo dirnole in prejšnja laskava zadovoljnost umaknila se je skrajni nezaupnosti nasproti srbski kraljevini, katerej se podlikajo vsakeršni zavratni in agresivni nameni, tako da morajo Srbi kar z obema rokama zatrjevati svojo miroljubnost in svoje mirovne namene in svojo vzajemnost z drugimi narodi balkanskimi.
V tem oziru zdi se nam pomenljiv članek, priobčen pred par dnevi v „Narodnem Dnevniku", v katerem se mej drugim pravi:
„Srbija po svoji geografični legi potrebuje tesnega prijateljstva. Žal, da se je to prijateljstvo vsled nesrečne konstelacije na obžalovanja vreden način omajalo in da si namesto odkritosrčne in bratske sloge z Bolgarsko polni nezaupanja nasproti stojimo, drug od druzega pričakujoč, da ga nenadno napade.
Zaradi tega zmatramo za toliko hvaležneje delo, da težimo po iskreni zvezi z narodom rumun-skim. Ta zveza naj bi bila prvi korak na potu do uresničenja solidarnosti vseh balkanskih narodov. Srbi in Rumuni imajo v mnogočem iste interese, iste prijatelje in iste sovražnike. Obramba proti ukupnomu sovražniku bila bi nam zjedinjenim ložja, nego če ostanemo ločeni.
Mej Srbsko in Rumunsko ni nikacih prepor nih interesov. Naše obestranske narodne težnje si ne nasprotujejo v nobenem oziru. Obe pa imata iste nasprotnike. Na ozemlja, ki ho predmet narodnemu hrepenenju vsacega istinitega rumunskega rodoljuba, nemajo Srbi niti najmanjše težnje, isto tako so na drugej strani popolnoma brezbrižni za one dežele, ki so po pravici narodna posest naroda srbskega. Zaradi tega in ker se obestranski interesi niti v jedni točki ne križajo, je mej Srbi in Rumuni sporazumljenje, vkupno postopanje in celo zveza prav lahko mogoča.
Srbska in Rumunska imata vkupe osem milijonov prebivalcev in moreta v slučaji vojne več nego pol milijona vojakov postaviti na bojišče To je vojna sila, katere ni smeti nizko ceniti in o zahtevah obeh teh držav bi se ne prestopalo tako lahko na dnevni red, kakor se, žal, sedaj dogaja, ko sta obe osamljeni. Nepotrebno je naštevati koristi, ki bi kakor za nas, tako tudi za Rumunsko nastale, ko bi začeli postopati solidarno. Solidarnost mej Srbijo in Rumunijo bila bi kal oni veliki solidarnosti, ki je odmenjena, da bode obsezala vse narode balkanske, kakor hitro se bode posrečilo, poravnati vse danee mej njimi še obstoječe malenkostne razlike. Dokler tega ni, težiti je vsaj za tem, kar je že danes možno in to je: zveza mej Srbsko in Rumunsko. S tem opominom obračamo se do vseb rodoljubov v obeh deželah in pozivljcmo jib, da soglasno z nami kličejo: „Živela Srbska in Rumunska!"
Politični razgled.
Notranje <ležele.
V Ljubljani, 13. septembra.
Berolinski listi vidijo v imenovanji grofu Thuna namestnikom čcdkiui nevarnost za duvalizem. Jedinstvo države se bode zopet bolj oslabelo in kmalu bode Avstrija le „geografičen po'em", kakor je bila nekdaj nemška zveza. Iz tega se razvidi, da jim v Berolinu ni nič prav po volji sprememba namest-ništva v Pragi. Da bi Čehi ne dosegli svojih pravic, hočejo doseči s tem, da strašijo Avstrijo, da bode popolnoma oslabela, če izpolni Čehom njihove želje.
Vnaiij«- države.
Kakor se poroča „Pressa", širi se po foal-UaiiMk.il! državicah pamtiet z naslovom: „Deset zaporedij Rusije". V tem pamfletu se trdi, da je vojna mej Rusijo in Avstrijo neizogibna. Vzhodno Galicijo mora dobiti Rusija. Sedmogra&ko, \zhodni Banat in JUŽDO Bukovino bode morala Avstrija odstopiti Rumuniji, Bosno, Slavonijo in Bučko pa Srbiji, knez črnogorski mora postati kralj srbski, kralja rumunskega morajo izgnati in ga nadomestiti s pravoslavno dinastijo. Vse pravoslavne cerkve imajo se združiti z rusko ter vsi katoliki in protestanti izgnati iz balkanskih pokrajin. To so huje smotri ruske politike.
Minulo soboto bil je imendan kraljice Nrl»wlce Natalije in bila je tem povodom slovesna služba božja v cerkvi sv. Natalije. Opazilo se je pa, da k tej službi božji ni bilo niti kralia niti regentov niti ministrov. Vzlic temu pa je bila cerkev polna. Došlo je mnogo odličnih dara. Prišle so bile soproge višjih državnih dostojanstvenikov, mej drugimi gospa Sofija Rističeva, soproga prvega regenta, gospa Gru-jičeva, soproga ministerskega predsednika. Prisoten je bil tudi bivši geueralni kouzul v Sofiji Danic, ki se je postavil na čelo agitacijskemu odboru, ki deluje za kraljico.  Več hiš bilo je razobesilo zastave.
Turčija Bolgariji nič prav ne zaupa. V Carigradu so preverjeni, da Srbija ne misli začeti vojne in zaradi tega so si tolmačili, da jih je bolgarska vlada le zaradi tega opozorila na srbska oboroževanja, da bi prikrila namen bolgarskega oboroževanja. Turški državniki sodijo, da se Bolgarija ne oborožuje, ker se boji vojne s Srbi, temveč se le pripravlja, da napade Turčijo in jej odtrga Makedonijo, ali pa, da proglasi svojo nezavisnost. Zaradi tega je pa turška vlada v svojem odgovoru na bolgarsko notifikacijo tako naglašala, da je Bolgarija sestavni del Turčije in da je Srbija nezmožna napasti Bolgarijo. Nek bolga ski list pa oporeka, da bi bila Bolgarija opozorila Turčijo na srbsko oboroževanje in da je torej tudi izmišljeno, da je Turčija odgovorila, da je Bolgarija sestavni del Turčije. Nam se dozdeva, da bi bolgarska vlada sedaj rada utajila dotični odgovor, ker jej ne ugaja.
Dosedaj v KiiNiji ni bilo zakona, ki bi bil dovoljeval Rusom izstopiti iz ruske državljansko zveze. Sedaj jo pa rusko ministerstvo izdalo naredbo, po katerej bode marsikak Rus zgubil državljanstvo. Vsakdo namreč zgubi državljanstvo, katerega bi kako državno administrativno oblaatvo ali pa sodišče iz inozemstva   pozvalo,  pa bi ne prišel.
Izvestje, da fraiicoNka vlada hoče dovoliti, da kandidujejo osobe,  katere je obsodilo državno
LISTEK
Blodne duše.
Roman.
Češki spisal Vacalav Beneš-Tfebizsky, preložil I. Gornik. Prvi del. XVIII. (Dalje.)
Vesti o nemirih v Podlesji bile so pretirane, morebiti nalašč raztresene mej ljudi in s peklenskim preračunjenjem naslikane s črnimi, strašnimi barvami. Zato prišli so tudi vojaki z gromenjem bobnov z razvitimi zastavami in donenjem vesele godbe.
A jedro resnice bilo je veuder v teh govoricah.
Od Bulichova daleč do Kounov, od Novega Strašca do za Opočnim in še naprej, skoro do mej češkega jezika na levem bregu Oharčine, podobne bo bile mirne vasice osjim gnezdom in vaščanje razburjenim osam, katere je razdražila roka objestneža.
Kjer so bile v vaseh cerkve na vrhovih in okrog pokopališča ograjena z zidovi, stali so kmetje na straži z najrazličnejšim orožjem v desnicah. Bil je Čuden pogled na njihove postave, zavite v kožuhe,
s kučmami na glavah, potegnenimi preko ušes, na rokah z jednoprstnimi rokovicami, s cepci okovanimi z žeblji in železom, s svetlimi kosami, z novo nasajenimi vilami, s starimi zarjavelimi puškami, katere so s težavo devali na ramo in z dolgimi meči ob boku, ki so bili v istini še iz tridesetletne vojske.
Trpelo je dolgo, preden so se odločili, da bi se uprli gospodi, da bi jim pokazali, da imajo v telesih še dušo in da doslej še neso tako nizko, kakor nema stvar, ki ti, ako jo brcneš, še obliže nogo. Trpelo je mnogo let, preden so Podlesci prilezli iz svojih hiš in iz svojih koč na božje solnce s povzdignjenimi glavami, z očmi polnimi ognja in z obrazi, ki se neso povešali k zemlji in se neso tresli od strahu pred milostljivimi in blagorodnimi gospodi na dvorih in gradovih.
Zgodovinski robotni patent stal je v Čehih mnogo drage, dobre krvi in mnogo mladega življenja. Podlescem razvil se je v glavah stoprav sedaj in podnet v nezadovoljnih možganih in v tesnih prsih bila so ostra povelja o pokapljanji mrtvecev in o zrušenji polunočnice — na videz malenkostne iskrice, ki pa so v kratkem zrastle v žar, ki bi bil gospodi skoro izžgal oči. Naglo zapiranje sveto-
večeruo razletelo se je v Podlesji hitro kakor bliski in uplivalo tudi kakor bliski, kadar bijejo v strehe, in za njimi dvigajo požarni slopovi.
Ko se vse povsodi raduje, ko vse povsodi poje: veselimo se, ko vse povsodi pozdravlja Odre-šenika v jaslicah, pošiljajo gospoda v tihe vasi, v mirne hiše svoje lovce.
V okolici Pochvalova, vasice skoro tako rekoč zarastene v gozdih, ovladoval je misli vseh ljudij meti jar Rozhoda. Metlarji v Podlesji tvorili so so-sebno zadrugo, dasi neso imeli praporov in listin s starimi pečati. Vedeli so o vsaki strehi, žive li pod njo dobri ali zli ljudje. Rozhoda bil je starosta metljarske zadruge, že zato, ker je znal čitati, včasih prinesel je tudi v oddalnejši vasi knjigo, katero mu je izročil Refunda. Rekali so o njem, da je njegova desna roko. Ako je čul Rozhoda take besede, nasmehnil se je vselej samoljubno. Poslednji čas videli so večkrat pri njem Refundo. Metljar je tudi malo delal, protje ležalo je na dvorišči in na tleh skoro nedotaknjeno. Včeraj prebil je Refunda pri njem dobri dve uri.
„ Priprave trpele so že preveč dolgo. Ali hočeš vzeti tukajšnje vasi na svojo skrb Vu
„ Vzamem jih, Refunda! Saj že ne morem pri-
sodišče, bilo je napačno, V Parizu je nek hussier i bil poskusil napovedati Boulaogerjevo in Rochefor-tovo kandidaturo, pa bo ga zavrnili Potem bode torej vnuk gin« neveljaven, ki ga bode kdo oddal Bou ancerju, Dillonu in Kochefortu in kdor bi zanje agitoval, bode kaznovan. Vest. da vlada hoče dopuščati, da kamliduje Boulanger, objavili «o bili francoski oncijozni listi, zatorej smo mislili da je resnična. Govori se pa, da je več ministrov bilo za to, da se dovoli kandidovati Boulangerju, Roche-fortu in Dillonu, samo Constans se je temu protivi!, in njegova je nazadnje obveljala.
Govori se zopet, da pojde iieni&kl cesar, ki potuje v oktobru v Atene, pri tej priliki v Carigrad, da pohodi turškega sultana. O tem se je že jedenkrat govorilo, a se je pozneje zatrjevalo, da cesar ne pojde v Carigrad, ker ni pričakovati, da bi sultan kedaj vrnil pohod. Nekoliko so pa tudi v Berolinu bili na Turčijo nevoljni, da neče pristopiti tripelalijanci.
Dopisi.
Od Pesnice 10. septembra. [Izv. dop.] Živemu človeku se vse primeri, mrtvemu pa jama. Tudi nam Slovencem so se pripetile že čudne reči in se še dogajajo, jedna takšna sicer neverojetna, ali kakor vse kaže, resnična je to, da dobimo v čisto slovensko vladikovino naščine neveščega škofa.
Nihče pri nas raznim telegramom ni hotel verjeti, kajti nikdo si g. opata Muruika ne želi; tem bolj neverni Tomaži so pa bili vsi oni, ki poznajo g. opata. Že 35 let živi zunaj domovine svoje, mrvico slovenščine, katero je morda znal, je že davno pozabil. Vender bi mu krivico delali, trdeč, da je že vse pozabil ; h hlapci in deklami se še sporazume za silo, kadar pride na graščiuo svojo v Svičini.
Kaj bode počel mej čisto slovenskim narodom? Kaj mej omikanim duhovuištvom V Morda bode škof le za peščico Mariborski ta in Celjskih urgermanov?
Bilo je pred kakimi šestimi tedni, da se je g. opat v pnčo več slovenskih in nemških duhovnikov izrazil: Ich kdnnte nicbt slovenisch p redi gen. Mi spoštujemo gosp. opata osobo; mi cenimo njega osobne vrline; ali mi zmatramo tudi g. opata dovolj značajnim možem, da bode ^Bic stantibus rebus" odklonil mu ponujeno škofovsko mitro.
Rajni vladika postal je v drugih odnnšajih Škof. »Tempura tnutantur et nos in illis". Dandanes mora biti škof zajedno izobražen Slovenec, drugače gn* njegov ugled. Le malo let še, in sami mladi duhovniki bodo župnikovali; že sedaj prodira slovensko UCadovaoje. Kaj bode potem gosp. Muroik počel mej vroče svoje ljudstvo ljubečim in narodno vzgojenim in omikanim duhovuištvom ? Se li hoče na start' dni učiti slovenščine? No, in ako bi tudi imel najboljšo voljo v tej dobi to ne gre več. Murnik — Kalin: narodna in cerkvena beda.
Že jedenkrat omenili smo v tem listu cerkvenih dekretov glede dolžnosti Škofovskih. Noj nam bode dovoljeno, da je ponovimo.
Tridentinska sinoda določuje sess. V. c. II. de reformat: „t^uia vero Christianae Iteipublicae non minus necessaria est praedicatio Evangelii, quam  lectio et ho C e s t praecipuum Episco-
čakati! Kadar prodremo do tebe, rekel mi boš, da najino znanje ni bito, zaman . .
Od tega pogovora ni minil niti dan, ko se je v 1'oeh valovom rizlegel zvonec in je za zvoncem zagrmel Rozhoda ;
„Prašam, ali ni gospoda ravno taka kakor Herodež? — PraŠam, aH ni gospoda hujša kakor Herodež? — In veste, kaj se je zgodilo Herodežu, ker je dal pobiti toliko nedolžnih otrok V — Črvi pojedli so ga za živa Gospodo pa bodo poplačali naši cepci, naše vile, naše kose! Kateri imate tope kose. je nabrusite, in kateri imate neokovaue cepce, nesite  je kovaču. — Po konci! Po konci!"
In metljar Rizhoda zvonil je v Pochvalovem z zvonom, da je bilo čuda, da ni odtrgal vrvi in da ni odletel kemhelj.
„Po konci, kmetje! — Gospoda nam jemljejo naše pokojnike, jemljejo nam Boga, potem jemali vam bodo žene, vaše hčere, — sinove jemljejo vam že zdaj! — Jemljo vam je v vojake, da bi branili njihove glave, da bi jih izurili na nus. — Po konci, kmetje!"
In metljar Rozhoda začel je zopet zvoniti.
Ljudje so se stekali, poslušali ga, kiižali se, lomili roke, kleli, da so se gozdovi tresli, in koviič koval je cepce, kjer so mogli kake dobiti.
(Dalje prili.)
porum mu u u s, statuit et decrevit eadem ganeta Synodus, omnes Episcopos teneri per se ip8os ad praedicandum sanetum Jesu Christi evan-gelium."
Sesa: XXII. cap. II. de reform.
„Episeopus idoneus sit al alios docendos."
Sesa : XXIV. cap. VI. de reformat:
„Ut fidelis popolus ad suscipienda, Sacramenta majori cura reverentia atque animi devotione acce-dat, praecipit S. Svnodus Episcopis omnibus, ut prius illorum vim et usum prosuscipientium captu explicent."
Sveta sinoda imeouje torej prepoved in pouk najglavnejšo dolžnost škofovsko, kako pa mora vladika izpolnjevati to sveto svojo dolžnost mej nami, ako ni vešč jezika našega.
lac Vipave 11. septembra. (Slavnost petindvajsetletnicečitalnice Vipavske.) Vipavska čitalnica že dolgo ni videla toliko ljudstva zbranega v prostorih svojih, kakor dne 8. t. m. Od vseh stranij prišli so rojaki, da prisrčno pozdravijo njo, ki se je dolgih 25iet prizadevala za narodne svetinje, njo, ki je širila omiko po dolini, in bode krepka in čila nadaljevala svoje delovanje.
OdiČena bila je čitalnica s zastavami, kakor tudi druge trške hiše. Na dvorišči ob čitaluici napravljen je bil poseben paviljon z odrom in plesiščem ter bil ukusno okrašen z duhtečo hojevino, mej katero sta bili postavljeni podobi presvetlega cesarja in mile cesarice. Vrle Vi pavke darovale bo zastavi v istini krasen trak z napisoma: „V spomin S/9. 1880!" in „Vipavke narodni čitalnici!" Trak pripel se je zastavi ob 9. uri zjutraj in potem so se slavitelji z zastavo udeležili izleta v bližnji Log, kjer se vsako leto na ta dan obhaja slovesen praznik. Vrlim Vipavkam se na tem mestu še jedenkrat zahvaljujemo, za tako krasen in izboren dar ter jim kličemo iskren „Živile l" —A ob jedni uri popoludne imel je biti banket, a izostal je, kor so se vabila iz raznih ovirajočih uzrokov razposlala udeležnikom prepozno in se tako nihče oglasil ni. Vender se nas je zbrala pri kozarci vina vesela družba. Prava veselica pričela se je pa še le zvečer. Pet|e bilo je precizno in vzbudilo je občno nauduše-nost v poslušalcih. Vodil je petje gospod A. Lav-r e n č i č.
Posebno je občinstvu ugajala „Zrinski Franko-panka" katera se je ua burno zahtevanje morala ponavljati. Sodeloval je pri petji novo ustanovljeni pevski zbor S turški, ter tako posebno pripomogel k poveličanju te redke slavnosti. Vsem gospodom pevcem lepo hvalo in željo, da vstrajno nadaljujejo in goje krasni) petje, katero blaži srca človeška!
Druga točka je bila v spomin 2 51etnice čitalnice, deklamacija; katero je zložil gospod J. Ko-staujevec, a deklamovala gospodična Amalija Hribarjeva Vsi navzočni so deklamacijo z burnim odobravanjem vsprejeli in gospodični Hribarjevej moramo le častitati, zahvaljuje se jej na tako iz bornem deklamovanji. Gospod Kostanjevec In gdč. deklamovalka pozvana sta bila večkrat na oder !
Slavnostni govor imel je gosp. državni poslanec dr. Ferjančič. Takoj pri nastopu bil je govornik vsprejet z naudušenimi živioklici. Izborni govor bil je vsem poslušalcem nenavaden užitek in napravil je velik utis. Izvrstnemu govorniku in neupogljivemu zastopniku našemu zahvaljujemo se naj-iskreneje na slavnostnem govoru! — Igra „Svoji k svojim", katero je bilo okrajno glavarstvo Postojinsko prepovedalo, igrala se je vender, kajti dovolilo jo je na telegafično prošnjo visoko c. kr. deželno predsedstvo. Navzlic vsem oviram zvršila se je nepričakovano dobro. Sodelovale so gospice Amalija Hribarjeva, Ivanka Deklevova in Tinca Premrlova. Vse so se pokazale izvrstne igralke, posebno nam je ugajala gdč. Hribarjeva. Hvala jim! Isto tako so izborno pogodili uloge svoje gg. Kostanjevec (Pilko-vič), Mežan, Dekleva in Pegan. Vsem lepo hvalo! Vsem udeležencem zakličem naj še jedenkrat besede, s katerimi končuje slavnostni prolog : „Hog živi S'talni06 naSo častilce, ISog narodno dolgo Vas živi slavilce l"
Došli so ti-le telegram:
Reka. — Bila si mej prvimi buditeljicami narodne zavednosti, slava ti za to, a slavna bodi tudi v bodočnosti! Živela, rastla in cvetela!
Josip Gorup. Ljubljana. — Ponosna na svoj dom, kateri slavi danes 25letnico  borbe, za obstauek svetinje svoje, kličeva zbranim častilcem gromoviti „Živio!"
B. t. C. U. Z. domačina.
Trst. — Vašemu neumornemu društvu dolgotrajen obstanek in sijajne uspehe naprej!
.   Tržaški Sokol.
Ljubljana. — Svoji mlajši sestri k prazniku 251etnice krepki „Na zdar! in Na mnoga leta" !
Čitalo;ca v Ljubljani.
Solkan. — S teboj sestrica Vipavska se danes v duhu srčno raduje.   Solkanska čitalnica.
Novo Mesto. — V duhu navzoč, dasi ne smemo „Svoji k svojim". Živeli, vsi udeleženci slavnosti! Rihard Dolenc.
Reka. — Živela uspehov polna probuditeljica naroda!   Živeli Rojaki! Aleksander Budau.
Opatija. —Raduj se ves slovanski svet veličastnega narodnega slavlja! Ponosna bodi lepa Vipavska dolina na svojo dobro uzdržano čitalnico, v kateri se slavi danes 25. obletnica njenega obstanka.   Želiva jej srečno bodočnost.
Alešovec. slikar; Tomažic, trgovec.
Trst. — Na petindvajsetletnem trudapolnem pa uspešnem delovanji častita presrčno
Slovanska čitalnica.
Iz Novega JI vsi n 11. septembra. [Izv. dop.] Dne 7. septembra so priredili s sodelovanjem gospic: Lina Bučar, Olga, Eleonora in Micika Dev in gospodov V. Tuček in L. Straus tukajšnji velikošolci v prid podpornemu društvu za veliko-šolce na Dunaji koucert z jako zanimivim programom, kojega vse točke so se izvršile prav dobro. Že prva, jako ljubka skladba našega dobro zoanega g. o. Hugolina Sattnerja „Po zimi iz šole", mešan zbor, je uvel poslušalce takoj v pravo voljo. K temu dobremu prvemu utisu je posebno pripomogel ženski kvartet prej navedenih gospic.
V dvospevu za Bopran in alt „Barkarola" je gospica Micika Devova s svojim prekrasno donečim glasom poslušalce tako unela, da ploskanja ni bilo konca, dokler »e dvospev ni z istim uspehom ponavljal. Glasu gospice Micike Dev obetamo pri prikladnem izobraževanju lepo bodočnost.
Izmej obilih druzih pevskih toček sta posebno dopadala F. S. Vilharjeva: „Mornar" in »Prvi cje-lov", ki ju je z velikim priznanjem pel gosp. Josip Germ, čegar lepi bariton nas je oveseljeval že marsikaterikrat.
Godbenih točk je imel program tri, mej katerimi se je posebno lepo izvela Fr. Scbubertova sonata, op. 137, Nr. I. za piano, na katerem je sviral g. Oskar Dev, in za gosli, ki so v rokah bivšega kapelnika mestne godbe, g. V. TuČka z nova dokazale njegovo sicer nam že dobro znano virtuoznost.
Z muzikaličnim uspehom je bilo občinstvo več ko zadovoljno, ne tako pa koncertanti z gmotnim. Občinstva je prišlo z ozirom na dobrodelni namen kaj malo. Čuli smo različne uzroke za to: da je bil čas neugodno izbran, češ, da se pri nas „saison morte" čuti še bolj, kakor v kaki rezidenci; drugi so menili, da se je premalo storilo za objavljenje nameravanega koncerta, slišalo se je celo, da se je pogrešala mej velikošolci samimi tista jedinost, brez katere je vsako početje nemogoče najbolj pa umetniško. Mi tega ne verjamemo, če pa je morebiti vender kaj res na tem, potem bi priporočali našim mladim rojakom, naj se ogibajo tega nedostatka, ki pri nas v malih krajih tako zelo razjeda prijetnost socijaluega življenja. Velikošolci naj so nam „fili-strom", ki smo sicer pri njih na kaj slabem glasu, v tem oziru v izgled, ter naj časih tudi prezro, če se ne vrši vse po mislih vsacega posebej izmej njih. Zahvaljujemo pa se jim vsem skupaj za lepi večer.
Domače stvari.
— (Jugoslovanski klub.) V mnogih nemških listih razpravlja se vest, da bodo slovenski in dalmatinski poslanci napravili poseben klub, in našteva se že, kdo izmej slovenskih poslancev še ostane v Hohemvartovem klubu, kdo pa se bode ločil. Resnici na ljubo konstatujemo, da so vse te vesti pognale iz prebujne semitske domišljije dotič-nega časnikarja.
— (Vladika Strossmayer) odpotoval je v Serajevo in prenočil v sredo v Brodu, kjer mu je meščanstvo „bez razlike vjeroizpovesti" priredilo sijajno ovacijo. Pevsko društvo „Davor" pelo mu je pod oknom, baklade udeležilo se je najodličneje meščanstvo in gasilno društvo korporativno. Včeraj odpeljal se je, kakor javlja „Obzor", Strossmaver dalje, ž njim pa tudi vladika Posilović, odvetnika dr. Posilović in dr. Brlič* in drugi.
— („Glasbene Matice* poziv.) Oni učenci, ki žele ustopiti v šolo .Glasbene Matice' zglase naj se 16. in 17. septembra t. 1. od 9 do 12. ure dopoludne in od 3. do 6. ure popoludne v Šolskih prostorih (Virantova hiša II. nadstropje), kjer se bode vršilo upisovanje. Poučevalo se bode v igri na klavirji, na goslib in na raznih drugih inštrumentih, v petji, teoriji in harmoniji. V glasbeno šolo vsprejmo se samo otroci udov „Glasbene Matice". Učnina za jednega učenca znaša 1 gold. na mesec, udnina za rodbino 2 gld. za celo leto in upisnina 1 gld., katere zneske uplačati je takoj pri vsprejemu. Učenci, ki se bodo pozneje oglasili, se ne bodo mogli vsprejeti. Odbor.
— (Gosp. prof. dr. Krek) pripeljal se je včeraj iz Gradca v Ljubljano, danes pa odšel na kratke počitnice na Gorenjsko.
— (Spomenik L. Žvabu,) odkril se bode, kakor smo ze jedenkrat omenili, v nedeljo 15. t. m. na pokopališči v Dutovljah. Vspored slavnosti je naslednii: 1. Blagoslovljenje spomenika. 2. Pesem »Blagor mu". 3. Nagovor. 4. Pesem „Molitev". Tržaški rodoljubi pojdejo peš na Opčine, od koder se popeljejo na vozeb v Dutovlje. Gotovo bode v nedeljo mnogo občinstva prišlo na grob prerano umršega urednika in pisatelja Žvaba.
— (Iz Zagreba:) Danes zjutraj izpustili so iz kaznilnice v Lepoglavi Davida Starčev ie a, ki je svojo kazen srečno prestal.
— (Klub slovenskih biciklistov) priredi v nedeljo 15. t m. pri ugodnem vremenu svoj prvi jesenski izlet v Lavrico. Odhod točno ob dveh od Frohlichove hiše na Dunajski cesti. Gg. društve-niki vabijo se, da se gotovo v polnem številu udeleže. Gospoda vabljeni gostje odpeljejo se v vozovih.
— (O zabavnem vlaku na Gorenjsko) piše nam prijatelj našemu listu, da je bila stvar še mnogo hujša, nego Btno mi pred par dnevi omenili. Dasi se je znalo, koliko romarjev in izletnikov se je odpeljalo iz Ljubljane na Gorenjsko, se v Lescah vender ni skrbelo za potrebne vagone. Ljudi, ki so plačali za tretji razred, gouili so uradniki v vagone za živino in to na jako surov način. Ko je znan trgovec iz Ljubljane rekel, da je plačal za tretji razred in se hoče tudi v tretjem razredu voziti, sicer ostane v Lescah in bode od državue železnice zahteval odškodnino, dal mu je železnični uradnik L e h man n z a u £ n i e o. Trgovec zahteva na to pritožno knjigo. Sprva mu je neso hoteli dati, a ko je opazil, da bode pa v Ljubljani v pritožno knjigo zapisal svojo pritožbo, dali so mu jo vender. Trgovec je popisal svoj dogodek, a ko je uradnik videl, kaj piše, hotel mu je knjigo iztrgati, češ, da mu je žal, da mu je dal pritožno knjigo in „dass diese Kritzlerei hineingekoimnen ist." Itazven rečenega gospoda se še sedem druzih osob ni hotelo odpeljati v vagonih za živino in ko so se tudi te osobe kot priče sopodpisale v knjigo, spodili so jih železničui uradniki s perona z besedami : „Ilir habt bier nichts zu suchen!" Drugi dan odpeljalo se je vseb 8 osob z istimi kartami, ki so veljale le za 8. dan septembra. V prvo y> kondukter ugovarjal, da bode treba plačati še jedenkrat, pozneje se pa ni več prikazal. Proti uradniku Lehmannu uložil je Ljubljanski trgovec zaradi zaušnice že tožbo pri okrajnem sodišči v Radovljici, glavnemu vodji državnih železnic, baronu C/.ediku pa je poslal natančen popis, kako so se železnični uradniki v Lescah obnašali dne 8. t. ni.
— (Enketna komisija) za pretresanje gospodarskih razmer istrskega krasa, osobito gozdnih zadev v Podgradskem okraji snide se dne 18. t. m. v P od grad u Najprej obravnavala bode stanje gozdne zadruge v tej občini, potem v Jel-šanah in v Materiji. Člani te komisije so gg. vitez Guttenberg, gozdni nadsvetnik, okrajni glavar vitez Jettmar, dr. Ivan Canciani, Slavoj Jenko, župan v Podgradu, Gašper Kastelic, župan v Materiji, Seb. Pipp, župan v Jelšauah, deželni poslanec dr. La-ginja kot predsednik
— („ Bratovščina hrvatskih ljudi u Istri") imela je v preteklem letu 5837 gld. 14 kr. dohodkov, 5673 gld. 29 kr. izdatkov, torej 163 gld. 85 kr. prebitka. Premoženja j>a ima to velevažno in koristno društvo 7769 gld   85 kr.
— (Tro raz red na ljudska šola v Toplicah) doposlala nam je letno poročilo. Iz njega izvajamo, da je na tej šoli bilo koncem leta 101 učenec in 81 učenk, vkupe 182 otrok. Poučevali bo na tej šoli gg.: Ferdo Kalinger, nadučitelj in rodja;  Josip   Kos,   katehet;  Alojzij   Po tokar,
učitelj in Gizela Ekel, učiteljica. V krajnem šolskem svetu pa so gg.: Avgust K u 1 a v i c, župan in zdravnik (predsednik); Ivan Bab ni k, župnik (podpredsednik); posestnika Josip Kline in Andrej Poglajen in nadučitelj Ferdo Kalinger. Novo šolsko leto se prične dne 16. oktobra.
— (V Mariboru) dobi poštni urad novo poslopje, katero bode stalo okolu 80.000 gld. Potrebni prostor bode mesto poštnemu eraru prodalo za dosti dobro ceno.
— (Pismonosci na deželi,) ki mnogokrat prenašajo mnogo denarja in so zaradi tega često v nevarnosti življenja, oboroženi bodo z revolverji.
— (Konjska  dirka v Šentjarneji), prva velika dirka  prirejena od ces. kr. kmetijske družbe kranjske za celo deželo, vršila se je v sredo 11. t. m. popoludne ob najlepšem vremenu. Ljudstva bilo se je že dopoludne ob premovanji mnogo nabralo, popoludne ga je pa toliko došlo, da stotine voz in kočij na Šentjarnejskih dvoriščih prostora neso dobile.  Smemo reči,  da je prišla v sredo v Šentjarnej   vsa  zavedna Dolenjska skupaj  in celo daljno Kočevsko  odposlalo je zastopnike svoje in tudi tekmovalce k dirki.   Dirkališče  bila je cesta mej Šentjarnejem in mej jeden kilometer proti Kostanjevici oddaljenem mestom, koder so bili cilji in razsojevalni odbor ter stotine občinstva. Razsojevalni odbor bil je sestavljen iz udov konjarskega odseka to je gg : Dr. Rudescha (predsednika), ritmajstra Hanslicka, Lenarčiča, Perdana, Pirca ter Jos. Fr. Seuniga in iz gospodov, s katerimi se je odsek pomnožil,  to so deželne nadsodnije svetnik B r u n n e r iz Kočevja, vodje Rih. Dolenc iz Grma, posestnik Julij Treo iz Malevasi, posestnik Kastelic iz Kandije, vitez Langer iz Praseka, grof Mar g h eri iz Otočić, župan Poljauec iz Šent-jarneja, vitez Saviusehegg iz Metlike in posestnik VVutscher iz Brezovice. K tekmovanju oglasilo se je 39 jmsestnikov s svojimi konji. Natančno ob 3. uri pričelo se je dirkanje, in sicer za nasled njimi uspehi: V I. oddelku: Dirka treh in štiriletnih kranjskih žrebcev in kobil dirkalo je 14 konj. Dolgost dirkališča   1000 metrov. Prvo darilo 100 gl. (drž. darilo), drugo darilo 40 gl., tretje darilo 30 gld. Prvi prišel je na cilj s svojo kobilo „Mirno" J. Rus iz Mirne peči, v 2 min 4t\f, sekundi Drugi je prijel Ivan Dornik iz Krške vasi s svojo kobilo „Verzo" v 2 min. 46;Vr, sek. Tretji je prišel Ant. Straus iz Kostanjevice s svojo kobilo „Pluto" v 2 min. 533/G sek. — V II. oddelku : Dirka starejših kranjskih   žrebcev in kobil, dirkali so 4 konji. Dolgost dirkališča 2000 metrov, darilo prvemu 60 gld., drugemu  40 in tretjemu  30 gld. Prvi prišel je na cilj s svojo kobilo „Filaks" Martin Rangus  iz Sela   v 5 min. 592,'& sek.   Drugi je prišel Anton Straus  iz Kostanjevice  s svojo ko bilo „Cibow v 6 min. in 81 fi sek.  Tretji je prišel Ivan Stih  iz Malene  s kobilo   „Pluto"  v 6 min. 13% sek. VIII oddelku: Dirka za konje brez r a z 1 o č k a s t a r os t i in spola, tudi za v a l a h e, ki so najmanj jedno leto lastnina kranjskega posestnika bilo je prijavljeno  21 konj, a dirkalo je le 16 konj,   ker  štirje  neso  prišli k dirki, a jeden je bil odvržen,  ker  ni imel pravice dirkati, kakor se je pozneje dognalo. Dirkališče bilo je 2000 metrov dolgo, darilo prvemu 60 gld., dru gemu 30 gld. in  tretjemu 20 gld.   Prvi   prišel je na cilj s svojim valahom „Abukrezom" Iv. Dornik iz Krške vasi  5 min.   124/0 sek.   Drugi  je prišel Teodor Luckmann iz Šmarija s kobilo „Almo" v 5 min. 301 f, sek. (gosp. Luckmann prepustil je darilo odseku   v pokritje   stroškov).   Tretji  je prišel Fran S ter le  z  valahom   „Miškom" v 5 minutah 36a Tl sek. Po končani   dirki  je  tajnik Pire jmzval navzočne gosmodarje na  podlagi  te dirke uriti in vaditi konje svoje, zlasti pravilnejše voziti in predsednik preso je \ al nega odbora gosp. dr. Rudesch iz Ljubljane razdelil je potem ob l\i na 6. uro.
— (Iz Oreha pri sv. Tomaži) se nam piše: „Nekdo je poročal „Slovenskemu Gosjmdarju", da je trtna strupena rosa uničila gorice v Ormoškem okraji, posebno pa vzhodno jmlovico. To poročilo je javno narobe, kajti vzhodni del je srečnejši od zahodnega, tako, da bodo imeli vinogradniki tu in Jam letos boljšo bratev, nego so jo imeli v preteklem btu. Zato pa bodijo ljudje že sedaj radi v gorice grozdje mecat." (Ostalega dopisa ne moremo priobčit, dokler, nam g. dopisnik kaj več ne pove o „deeol>raneikB in njihovem čvet rospevu. Uredu.)
— (Novomeška čitalnica) priredi v nedeljo dne 15. septembra 1889 v slovo odhajajočih diletanti j, gospic Tonice, Olge in Eleonore Dev, dramatično predstavo: „Čevljar baron*, šaljiva opereta v treh dejanjih, po nemškem posnel J. Ale-šovec. Petje spremlja oddelek mestne godbe. Po igri ples Začetek ob polu osmih. Ustopnina: Sedeži prvih štirih vrst po 40 kr., drugi po 30 kr.; ustopnice za stoječe po 25 kr.; dijaški biljeti po 20 kr. Sedeže prodaja iz prijaznosti g. Krajec do nedelje opoludne.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Kiel 12. septembra. Carjevič dospel na jahtu „Carevna" ob 3V* popoludne semkaj. Vse ladij e v luki so pozdravljale, vsprejeli so ga admiral, vse častništvo, generalni lajtnant Goltz, polkovnik Villaume in gospodje, odločeni za častno službo. Carjevič odpeljal se je takoj v dvorec, kjer ga je vsprejela princesinja Irene. Mesto je praznično okrašeno.
Kiel 12. septembra. Carjevič odpeljal se je po obedu v dvorci v odprtem vozu na kolodvor, poslovil se ondu z admirali in častniki in se s cesarskim posebnim vlakom ob 4. uri 45 minut v Hanover odpeljal.
Bukurešt 12. septembra. Gagrinova plovbena družba dobila dovoljenje, da sme v Galaci in Turn-Severinu sezidati reservoarje /,\ petrolje.
Novi York 12. septembra. Na severni obali Atlantskega morja razsaja strašen vihar. Veliko ladij se je razbilo, mnogo ljudij poginilo.
Novi York 12. septembra. Kakor se javlja, vihar preteklo noč ni ponehal. Atlantic Oity je preplavljeno. Škoda na obali ne\v-jer-sevski izredno velika. VeČ ladij se je razbilo, 37 osob potonilo.
Hanover 13. septembra. Veliki knez carjevič semkaj dospel. Cesar ga je na kolodvoru vsj.rejel ponavljaje objel in se ž njim t odprtem v čveter predpreženem vozu peljal v dvorec, kjer sta se cesarica in carjevič najsrč-neje pozdravila.
Mundeu 13. septembra. Pri obedu napil cesar provinciji "Westfalen, izražajoč željo, da bi zelenela in cvetela, da bi sinovom njenim bilo dano, da bi slavo in zmago priborili zastavam svojim.
Antwerpen 13. septembra. Poročilo guvernerstva na pravosodnjega ministra kon-statuje, da se preiskava nadaljuje. Uradno število mrtvih 72,  ranjencev  po   bolnicah 114.
Razne vesti.
* (Glavna obravnava) proti sourednikii „Kurjem Lvvovvskega", Beloslavu Vvslouehu, m tovarišem zaradi skrivnega združevanja bode dne 25. t. m. pred deželnim sodiščem v Levovu.
* (Smrtni obsodbi.) Sodišče v Odjeku izreklo je 4 t. m. dve smrtni obsodbi. Nesrečna obsojenca sta Eiek M a gos, 60letni starec, in njegova ljubimka Agata K o k a n o v i će v a , jako hrdka 27letna ženska, katera je dne 2. junija t 1. v Dija-kovarskib vinogradih s svojim starim ljubimcem urno lila svojega mladega Hojiroga Elijo. »Lepa Aurica" — kakor jo je navadno nazivalo ljudstvo — mislila je utrditi svojo ljubezen s starcem najbolje s tem, da s poti upravi svojega soproga. Nečloveška ženska umolila je v istini dne 2 junija t. I. svojega moža, ga zagrebla v gnojno jamo ter po *>asi in okolici razširjala izmišljeno vest, da je njen soprog naglomu zginili A zdaj se oglasi v zlobnih prsih ostudne morilke vest, katera jo muči noč. in dan, tako, da dne 24. junija t. I. v nekem pogovoru sama obelodani svoj zločin. Pri preiskavi izpovedala je potem nezvesta Agica, da je s sekiro usmrtila svj-jega soproga.
l.iMtuicH iireduiNtva: Urednišćvo „Laibaclier Zoi-tung" : Ker imate o naivnosti negotovo pojmo, dovolite, da Vam jih tnalo pojasnimo : Čujte torej! Naiven je tat, ki po ulici belec kriči: Držite g«, držite ga! Naiven je uradni list, ki iz kacega kontiskovatega lista pograbi kako notico. Naivno jo uredništvo „Ldbacker Zeitung", ker misli, da kdo njegovim beBcdam veruje.
Mt< Ji
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
—rto»jPr-i
j,2
rJP nj ci:
12. septembra. Pri HIali*l * Kaličnik iz Tržiča. — Binder, Fischer, Simericli, Lobi, Ivankovich, Ričič, Jokovič, Ran, Dioszeghi z Dunaja. — Vestner iz Bndevice. — Keil iz VVarnsdorfa.
— Norman 12 Maribora. — Spitra iz Beljaka. — Schroddr iz Trsta.
Pri Nlonn : Nftrdlinger iz Stufgarsta. — Saus, Lco-polder, Wiezeiuau, Weiss, Grader, Zoller, Aschner z Dunaja. — Jeroviek z Keke. — tlOnigman iz Kočevja. — AntHch z Keke. Tausig ir, Linča. — Antolič, Nikolic iz Zagreba. — Kohlert iz Gorice. — Krek iz Gradca.
l'ri »vMlrijNk«'in <■c-urji :   Oiifćic Iz Radovljice.
— Cirman iz Poljan. — Kmet od St. Lorenea.
(Tmrli so v Ij ubijan i;
11. septembra: Reza SaSelj, okraj glavarja žena 41 let, Dolge ulice St. 3, za spridenjem jeter. — Victoria Pressnitz, uradnikova žena, Mestni trg St. 1, za oslabljonjem. V deželnoj bolnici:
11. septembra: Lucija Mladić, delavka, 4G let, za tuberkulozo — Uršula Kastelic, gostija, 24 let, za tulier-kuloio.
	Metcorologično	poročilo.		
a •« O	x,          1   Stanje ^ Cafl gj" barometra Te™' zovania peratnra v mm. r	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
"S. 00 ci	7. zjutraj ' 7405 mm. 110nC 2. popol.   7:17-3 mm.    21 0° C 9. zvečer j 73G4 mm.    15'6« C	brezv. si. vzh brezv.	megla jas. obi.	O'OO mm.
	Srednja temperatura 15*9°, za	1'5° nad normalom.		
dne 13 septembra t. i
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včerai — 83-50 84 35 110 — H910 910 — 30525 11960
gld.
Papirna renta Srebrna renta ...
Zlata renta .....
6% marena renta .   . . Akcije narodne banke. Kreditne akcije ....
London......
Srebro .......
Napol. ........ 9-49
C. kr. cekini   . ,       5-66 —
Nemfike marke .... —
4% državne srečko ir 1. 1864 250 gld. 131 Državne srećke iz 1. 1KK4 10* J   „ 174
Ogerska zlata renta 4°/„ . . ... 99 ©gerska papirna renta 5u/0 . ... 94 5°/,, Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . — Dunavu reg. srećke 5°/0 . . 100 gld. 122 Zemlj. obt. avstr. 4«/,°/,, zlati zast. listi . 120 Kreditne srećke ....   100 gld 182
Budolfove srećke..... 10 „ 20
Akcije anglo-avstr. ba ike . . 120 ,, 184 Trammway-društ. vel j  170 gld. a v. 226
gld
gld
dane«
8345
8430 110-05
99 60 911-— 305-25 119-55
9-48*/,
fvKf> :>h 30 75 h.r.
60 l 80 .,
75 ',1
75 M
20 , 80
75 ..
Jeden ali dva dijaka
vsprejmeta se pod ugodnimi pogoji na hrano In sia-novanjo pri pi.štenej, v sredi mesta blizu fini stanujočej rodbini, kjer bi bil tudi glasovir na razpolaganje. —. Na-tančneje se izve v proriajulnld gutipe Ane llof*t»aucr-Jeve, <«I(>daliNke uli«:e Ht. 4. <707 3)
Globoko užaljeni naznanjamo tužno \ esr, da je gospod
posestnik iu mlinar na Vrhniki,
v četrtek dne 12. septembra po dolgi, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, v 69. leta svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bodo v soboto dno 14. septembra.
Vsem "naneeui in prijateljem se priporoča ranjki v blag spomin.
(745)
Žalujoča rodbina.
Prodaja mleka.
V l<a«'rici odda se vsak dan še
70 litrov svežega mleka.
Mleko se v vsaki množiti) do 7. ure zjutraj dostavi točno v stanovanje. E-iter uiti«'U a velja T ki*. Trajni sprejemniki so v prvi vrsti dobro doSli. — Natančneje se izve v hiši v Gledaliških ulicah št. 4, ,pri belem volku". <74;a-i)
Prednaznanilo.
TELIEI MUZEJ
za anatomijo in mehaniko s parno silo
prišel je ravnokar v Ljubljano.
Postavljen je na cesarja Josipa trgu.
O M ori h«» gotovo v Mohoto I-l. septembra   t. 1. |iopo iiilnc  ol>  4. uri.
Razstav« ima v treh oddelkih najnovejše iz mehanike in plastike, slikarstva, mode-lovanja iu kiparstva. — Znanstveni oddelek: Stotine anatoiničuih preparatov, podobe v naravnej Velikosti, razvoj človeka, porod noadravniške   operacije, bolezenske
prikazni itd. itd. ShIoii  za   eksperimentalno fiziku predstavlja najnovejše iz področja magnetizma in fizike.
Vse natančneje  se  naznani  po nadalj'iih inseraMh, plakatih in programih.
Z velespoštovanjetn
za ravnateljstvo:
M. U. TIiilUr. tajnik.
(735—2
^1
Dečko,
Iti let star, bivfii I. gimnazi-jatec, želi ustopiti kot učenec v kako prodajalnieo ua deželi ali v mestu. — Več se izve pri e. kr. pošlneiu uranu v I*o«lltrezjuli (Gorenjsko). (?41)
v Mlinu na Bledu
s Nlrojarijo.  za kako pod-j e tj t» jako pripravna. — sveži zrak, lepa okolica,
proda se takoj iz rodbinskih ozirov.
Kaj več se izve pri lastniku ondu, (738)
Ignacij Ahacič,
Rled, jfllino, Ciioreu jslto.
najbogatejša
Kopališče Radensko
Kopanje v slatini in v jeklunici upliva posebno  pri: protinu,
bolečinah mokrit, malokrvnosti, ženskih   boleznih, slu-
bostih i. t. d. S|im»ialis!'<' po ceni. ProM]ickt (brezplačno) od riiv-mil «*l Ist \ n : ko-paliNt-u Hadcnc«
t.lun    l.| lil......T M
K»;?*'5is;t n l*isla votla, ob vznožji Slovenskih goric, ne zn-menjati 7. lta«lgon»l*o, to je It:HlLcrKl»urg«>r.
Čeravno Radenska kisla voda stoji več kot jeden dan v odprti posodi, vender se peni prav modno, ako se B vinom pomela, ker ima v sebi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo navadno le prostoali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki so že pogubi in razkadi, kakor hitro se steklenica odmaš<. (264—22)
Zaloga Radenske
kisle vode pri F. Plautz-i
in M. Kastner-Ji v Izubijani.
I. a h t 11 *• zaloge
R. DITMAR NA DUNAJI.
LunIne zaloge
v
Inosemal vu:
i niemn vh :
Dunaj, Budimpešta, v . . Berolin, Monakovo,
Praga, Levov, Gradec,    JNajVeCja   tOVama   Za    SVetillllCe    V   Evropi.    Milan, Rim, Lyon, Varšava,
Trst.
Bombay.
DITIHAB-JEYE
SVGTZLNICE
R. DITMAR-JEVA
Don. blistovna sietilnica 30"'
svetilna sila 105 sveč.
Fonometrično izmerila gospoda Dr. L. Weber, kralj. profest»r na vseučilišči v Vratislavi. Dr. R. Benedikt, docent na tehniki na Dunaji.
R.Ditmar-jeva Dunajska bliskovna svetilnica
so spodaj
užiga, regulira in ugasuje.
Solučiii svetilec 15'" in 1»"'
Dunajska bliskovna svetilnica imQ prever}eQa Bi8tema ia mlZQe, viseče in stenske
svetilnice.
30'
R. DITMAR-JEV
s kroglastim plamenom.
Velikosti: 15' Svetilna sila: 31
20'",  26"',  80"',    36"', 45"' f>0      70     87      138      157 sveč
mizne in viseče svetilnice, lestence, stenske svetitnice, zaprte svetilnice itd.
izberi.
^lo TincoVirin nrin^CI Y1Q Posrečilo se mi je Se bolj dovršiti svoje lani izumljene meteorske svetilce (s krogljastim plamenom), ki so dosegli velikansk uspeh v O"   pUoUUilU   UUUZicIflJOt*     tuzemstvu in povsod v inozemstvu, njihovo svetilno silo Se povekSati, ravnanje ž njiini pa napraviti jednostavneje, da se (15'", 2U'" in
30"') lahko prižgejo, ko se proč vzame svetilničeu venec, ne da bi se moral proč vzeti še cilindor. tulpa aH pa strešica. (Glej podobo.)
Ilustracije in ceniki pošljejo
Ditmar-jeve svetilnice ima skoro vsaka
se takoj zastonj in franko.
(678—2)
Tovarniška zanmka.
boljša trgovina s svetilnicami na prodaj.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.
19
0070