Jutranja lif fl|fi Cena 4 vtaMVle. Letnik XUll. Jutranja Uttaja v LtmaJJami: vse leto...............K 12*— pol leta...............» 6*— četrt leta............... 3'— na mesec...............„ 1*10 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Kniflova a lica št. 5, (v pritličju leva), teleta« *t 94. Izhaja Tsak zjatraj. 4 vlUai«. Inserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inserdji po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Jntran|a izdata po pošti za Avstro-Ogrsko: _ leto...............18 — pol leta...............„ 9-— četrt leta.................450 na mesec...............„ 160 Za inozemstvo celo leto.........„ 28*— Upravaistva: Kaaflova alka 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85. 5» Najnovejše vestL Odrski državni zbor. — Zakonska predloga o najetju novega ogrskega posojila. Budimpešta, 31. julija. V na- daljni ▼Bcrajini seji se je obravnava-o zakonski predlogi glede najetja novega ogrskega posojila v znesku T)iyi) milijonov kron. Poslanec Kossu-thove stranke fiesSJ vpraša, če je res treba najeti tako visoko posojilo in predlaga, da naj vlada v prihodnje predloži tudi izkaze čez faktične investicije. Finančni minister Lu-kasz se bavi zlasti z napadi francoskega časopisja na ogrske finance ter izjavlja, da so ogrske finance mnogo pretrde, da bi jib mogli omajati zahrbtni napadi. Minister nadalje prosi za kolikor mogoče dolgo trajajočo avtorizacijo glede najetja posojila, da bo mogoče v pravem trenotku posojilo pod ugodnimi pogoji kontrahirati. Predlog glede najetja posojila je bil sprejet. Ravno tako tudi predlog finančnega ministra. Na koncu debate opozarja poslanec Huszar na razmere, ki vladajo pri nekem ogrskem regimentu, pri katerem se je usmrtilo vsled šikaniranja nekega stražmojstra že 20 mož. Položaj na Hrvaškem. Budimpešta, 31. julija. Ogrski korespondenčni urad javlja iz Zagreba, da ban dr. Tomašić nikakor ni pripravljen sprejeti stališča, kakor ga je precizirala srbsko-hrvaška koalicija v svojem pismu na bana. Ce srbsko-hrvaška koalicija ne popusti od svojega stališča, je nevarna kriza na Hrvaškem neizogibna. Francija in novo ogrsko posojilo. Dunaj, 31. julija. »Wiener Allge- meine Zeitung« prinaša iz Pariza od izvrstno informirane strani sledeče poročilo: V tukajšnih finančnih krofih je govorica, da bo dovolila Francoska kvoto za ogrsko posojilo, to je prepustila udeležene papirje na tukajšno borzo le, če Avstrija vstre-že nekaterim francoskim finančnim željam, zlasti glede vprašanj južne železnice. Razprava v bosanskem saboru. Sarajevo, SI. julija. Sabor nadaljuje specijalno razpravo deželne ga proračuna glede etapa gospodarske uprave. Civilni adlatus baron Benko se protivi sklepom proračunskega odseka, da naj kulturelni odbor preiskuje gozdno gospodarstvo v deželir ker ta zahteva nasprotuje deželnemu statutu. Iz istega vzroka odklanja sklep, da se bosanski gozdovi brez posebnega privoljenja bosanskega sabora ne smejo prodati nobenemu inozemcu. Sekcijski načelnik Mikuli poroča nato o delovanju vlade na gospodarskem polju in o poslovanju vlade glede vprašanj narodnogospodarskega in socijalnega značaja. Govorniki vseh strank se izjavljajo z deloma ostrimi kritikami za proračun. Prihodnja seja je v ponedeljek. Velike kavalerijske vaje odpovedane. Dunaj, 31. julija. Sedaj so se odpovedale tudi velike vaje konjenice, rzojavna in telefonska poročila „Slov. Narodu". glede katerih je bilo prvotno določeno, da bi se imele vršiti v Galiciji. Ruski glasovi o sestanku nemškega državnega tajnika Kiderlen-Wach- terja / a \ M rijskim zunanjim ministrom grofom Aehrenthalom. Petrograd, 31. julija. »Novoje Vremja« piše glede sestanka nemškega državnega tajnika Kiderlen-\Vachterja z avstrijskim zunanjim ministrom ministrom grof. Aehrenthalom v Marijinih v arih sledeče: Kiderlen-\Vachter je mož, ki bo znal pri razmerju med Nemčijo in Avstrijo vedno uveljavljati nemške interese. Rutina grof Aehrenthalove politike se je sicer z njegovo orijen-lalsko politiko zvišala, vendar ga bo Kiderlen-\Vachter znal obenem izpodriniti tam na gospodarskem polju, kjer bo Avstrija Nemčiji pomagala na političnem, kakor se je to zgodilo na Balkanu. Nadejati se je, da bo Kiderlen-Wachter to politiko nadaljeval. Nov ponemčevalni zavod. Celje, 31. julija. Ustanovil se je posredovalni urad za nameščevanje in ponemčevanje trgovskih in obrtniških vajencev. Zavod sta ustanovila »Siidmarka« in nemški »volks-rat« za Spodnje Štajersko. Strela je ubila. Maribor, 31. julija. Strela je l-bila v Draženbergu pri Sv. Ani na Krembergu 241etno dekle Gungel, ko je pred nevihto bežala 6 polja domov. Jubilejsko darilo. Žalec, 31. julija. Jubilejna ciril-metodova slavnost, na kateri se je prigodil znani klerikalni uboj, je donesla 1500 K čistega dobička. Ta znesek so odposlali kot jubilejno darilo družbi sv. Cirila in Metoda v LJubljano. Nemeurski kandidatje v celjski okolici. Celje, 31. julija. Celjski nemčur-ji so postavili v I. razredu za občinske volitve v celjski okolici te-le kandidate: dr. Ainbrosehiitza, uradnega vodjo celjskega magistrata, Jakoba Janiča, grašeaka, ki se je šele pred kratkim ponemčuril, J os. Leena, Jos. Seiferta, mesarja in gostilničarja, J. Rebevscheka, trgovca z lesom, Jos. Jarmerja in J. Teppeija, Avgusta Westena, kmeta Fr. Bobnerja v Spodnji Hudinji in Adolfa Cehliuka v Gaberjah. V H. in m. razredu so postavili za kandidate same kmete, ki pa nimajo absolutno nobene nade, da bi prodrli. Prava bitka med Slovenci in nemčurji se bo torej bila v I. razredu. Nadejati se je, da tudi v tem razredu prodro Slovenci. Nemeurji In sokolska slavno** v Ce- lju. Celje, 31. julija. Nemčurje silno bodejo v oči lepaki, ki vabijo na sokolsko slavnost v Gaberjah. Komaj eo jih po vogalih nalepili, is so jih malodane vse potrajali. Slovenka Leonova je videla, kako so zlikovci trgali plakate in je na to oposorila mestnega redarja. Toda redar seveda ni storil svoje dolžnosti, marveč je Slovenko še ozmerjal in oštel. K smrti poslanca Gabela. Dunaj, 31. julija. K smrti po-slaca Gabela, katerega je danes zjutraj zadela kap, se pripoveduje, da je neposredno vzrok smrti bilo veliko razburjenje poslanca, ker njegovi številni predlogi, katere je stavil kot elan socijalno - političnega odseka, niso našli pri drugih poslancih in v odseku umevanja. Nemški socijalni demokratje razbili shod čeških socijalnih demokratov. Liberce, 31. julija. Tukajšni nemški soc. demokrati so onemogočili shod čeških socijalnih demokratov, ki so se hoteli na tem shodu pečati s stališčem, katerega zavzemajo nemški socijalni demokratje k znanim Stranekovim resolucijam. Nemški socijalni demokrati so še pred otvoritvijo shoda zasedli zboro-valno dvorano in se polastili tudi predsedstva. Nato so se odstranili češki socijalni demokrati med glasnimi protesti. Nemški socijalni demokrati pa so zborovali naprej in so zlasti obsojali pisanje čeških socijal-nodemokratičnih listov glede nemških socijalnih demokratov. Spor med Špansko in Vatikanom. — Diplomatske zveze med Vatikanom in Špansko pretrgane. Madrid, 31. julija. Vsled nedopustnega vmešavanja Vatikana v notranje državne razmere na Španskem je odpoklican je španskega poslanika pri papeški stolici izvršeno. Napredna javnost z veseljem pozdravlja ta korak liberalne vlade. Toda tudi duhovništvo in pod njenim vplivom klerikalci se pripravljajo na odločen odpor. Klerikalci pripravljajo velikanske demonstracije in napovedujejo sedanji liberalni vladi boj na življenje in smrt Znamenja za ta boj so že dana. Objavili so pismo pretendenta za španski prestol, princa bourbonskega, v katerem napoveduje boj proti liberalnemu sistemu, seveda v tihem namenu, da bi mogel v kalnem ribariti. Na drugi strani pa je liberalna vlada na ta boj pripravljena in polna najboljših upov. Ministrski predsednik Canalejas je na nekem shodu javno izjavil: »Pripravljeni smo nastopiti proti vsem onim, ki skušajo Špansko podjarmiti klerikalizem.« Liberalci so na ta poslednji boj proti klerikalizmu pripravljeni in računajo pri tem na pamet, parlament in vojaštvo. Naš boj ni protiverski, temveč protiklerika-len, naš boj je boj za domovino, naš boj je popolnoma upravičen. Vlada ima zaupanje v kralja in dobro misli s Špansko ter jo hote rešiti klerikalne reakcije. Psiiul—af 81. julija, Položaj v Barceloni postaj« m vsakim trenot-kom resnejši. Javni lokali in ulice so popolnoma prasni. Ljudje ostajajo doma, ker se hoje, da se s vsakim hipom pričnejo ulični boji in ropav nja. General Villex ima dekret, ki ga pooblašča z diktaturo. Bati se je najhujšega. Pariz, 31. julija. Nastop princa turbonskega, pretendenta na španski prestol, se spravlja od tukajšnih listov v zvezo z intimnim občevanjem, katero je že od nekdaj obstajalo med Karlisti in sedanjim papežem Pijem X. Papež se odpove papeškemu prestolu. Pariz, 31. julija. Porazi vatikanske politike za časa papeževanja Pi-ja X. so po poročilih pariških listov pripravili cerkvenega poglavarja do tega, da hoče odložiti svoje breme in resignirati na papeško čast. Bosanski »Hrvatski Dnevnik« konfisciran. Sarajevo, 31. julija. »Hrvatski Dnevnik« je bil konfisciran, ker je objavil napade Srbov v deželnem zboru na poslanca »Hrvatske katoličke udruge« Mrliča. K atentatu na bosanskega deželnega šefa generala Varešanina. Sarajevo, 31. julija. Dijak, ki je bil v Baru aretiran, se zove Raško. Njegovo pravo ime je Lazar Vuježo-vič. Za Raškota so ga klicali le njegovi tovariši. Kotor, 31. julija. Črnogorska policija je že dalj časa iskala dijaka z imenom Lazar Vu ježo vic. Ko je prišel Vuježović v Bar, ga policija prvotno ni takoj spoznala, toda sumila je vendarle v njem baje nekega Srba, ki je prišel v Crno goro zato, da bi izvršil atentat na knezu Nikiti. Zaradi tega se mu je odvzelo orožje in se ga je postavilo pod strogo policijsko nadzorstvo in opazovanje. Drugi dan po dohodu se je Vuježović odpeljal iz Bara v Knči in je bil na potu spoznan kot Lazar Vuježović ter tudi takoj aretiran. Odpel ja- v 11 so ga v ječo v Podgorico. Dolži se ga raznih pamfletov, ki so bili spisani proti črnogorskemu knezu Nikiti in pa najožjega stika z napadalcem na bosanskega deželnega šefa generala Varešanina, dijaka Zerajica. Spor med Turško in Grško. Carigrad, 31. julija. Velesile Francija in Italija ste odgovorili na noto porte glede nameravane kandidature Venezelosa v grško narodno skupščino. Francija in Italija izjavljata, da se boste ravnali po principih, katere je ugotavljala turška vlada. Zaradi cirilice kaznovani duhovniki. Trst* 31. julija. »Piccolo« poroča iz Zadra, da se je vsem duhovnikom, ki se zavzemajo za enakopravnost cirilice z latinico, zagrozilo s cerkvenimi kaznimi, ako ne opuste tega. Letalni poskusi ob AAriji. Beka, 31. julija. Dne 15. avgusta bo poskusil francoski avijatik Ver-5Upery poleteti s svojim aeroplanom iz Pulja ob istrski obaii do Beke. mtmm „Sloveoec" pa dr. Masaryk. Iz članka »Vitezna obstrukce«, ki ga je priobčila češka revija »Naše Doba« je napravil »Slovenec« veliko afero. O stvari sami smo že označili svoje stališče, treba je nam dodati samo še par opazk, ki uprav bengalično osvetljujejo način »Slovence- ve« borbe. Iz vseh »Slovenčevih filipik je razvidno, da podtika članek »Vitezna obstrukce« profesorju Masarvku samemu. To pa je zavijanje dejstev, zakaj dotičnega članka ni spisal dr. Masa-rvk, nego neki C . . . — menimo, da je popolno ime njegovo Čada. — »Slovenec« je glavne stavke iz navedenega članka, na katere je zgradil vse svoje filipike, ali netočno posnel, ako bi hoteli biti hudobni, bi rekli, da jih je falsificirah Pasus o »nezrelih in negotovih zahtevah jugoslovanskih« se glasi v izvirniku tako: »Ceska otazka o sobe je veru kom-plikovana dost, abv snesla jeste pfi-teže požadavku jihoslovanskvch, na-mnoze nezralvh a nehotovvch.« V točnem slovenskem prevodu bi se glasil ta stavek tako-le: »Češko vprašanje je zares dovolj kompliko-vano, da bi moglo še prenesti obre-menjenja jugoslovanskih zahtev, večkrat nezrelih in nesigurnih. — Iz točno prevedenega tega stavka je razvidno, da člankar absolutno ne meri na jugoslovansko vseučiliš-ko vprašanje, marveč na dr. Šuster-sičevo politiko, o kateri je govoril neposredno preje. Stavek o »tujcih« slove v originalu tako-le: »O tom musime roz-hodovati sami, bez vi ivu cizich, treba slovanskvch . . .« To bi se v točnem slovenskem prevodu glasilo tako-le: »O tem moramo odločevati sami, brez tujih vplivov, če tudi slovanskih.« Iz češkega izvirnika in slovenskega prevoda se pač lahko razvidi, da je »Slovenec« izvajal docela sofi-stiške konkluzije iz posameznih stavkov v članku, ki ga je priobčila »Naša Doba«. Clankar C . . . ni nikjer proglasil jugoslovanskih narodnih in vseuči-liških zahtev za nezrele in negotove, to mu je podtaknil samo »Slovenec«, da bi iz tega koval političen kapital. Res pa je, da je pisec članka »Vitezna obstrukce« odkrito povedal svoje mnenje, da so jugoslovanske zahteve, tiste, ki jih zastopa dr Šu-steršič, večkrat nezrele in nesigurne. Ta trditev pa je žalibog resnična in pritrditi ji mora vsakdo, ki ima zdrave možgane, in kdor je zasledoval zadnja leta vihravo Šusteršičevo politiko, ki je brez vsake doslednosti in brez vsakih stalnih in trdnih načel prehajala iz največjega oportunizma v skrajni radikalizem in narobe. Da pa ie člankar mislil ▼ svojih izvajanjih Šusteršičevo politiko in no jugoslovansko kot tako, dokasnjo še drugi pesen v Cadovih isvajaojih. Čada pite: »O čeiki politiki, o taktiki čeških strank je t indnjih dveh lotih odločeval vetja klerikalnih Slove*, oev dr. SnetetM, toda pri vsi simpatiji asa skupno postopanje obeli strank vendar mislimo, da skoro iaključno uvaževanje prav toga vpliva ni bilo v duhu češko politike.« S tom je člankar pač dovolj jasno povedal, da merijo njegova izvajanja samo na tisto jugoslovansko politiko, katere reprezentant je dr. Šusteršič. In če uvašujemo navedene de piščeve, da skoro IsMJnfcs zevanje prav toga vpliva, to je voditelja klerikalnih Slovencev, dr. Šu-steršiča, nI v dnhu češke politike,« potem pač ne moremo biti niti tre-notka v dvomu, na koga se nanašajo nadaljne člankarjeve besede: »O tem moramo odločevati sami brez tujih vplivov-, če tudi slovanskih.« Pisec misli pod »tujimi vplivi«, kakor je razvidno iz zgoraj navedenega citata, brezdvomno — klerikalne vplive, in če se proti tem, in najsi bodo tudi slovanski, zavaruje, se ni proti slovanski vzajemnosti čisto nič pregrešil. To je gotovo. Po vsem tem, kar smo povedali in kar smo navedli, se popolnoma lahko presodi, ako je bil »Slovenec« v polemiki proti piscu Č... zaradi članka »Vitezna obstrukce« v reviji »Naše Doba« upravičen udariti na slovensko, odnosno jugoslovansko struno. Članek se je tikal edino klerikalcev in njihove politike. In da je bila ta politika zavožena, to je fakt, ki ga nehote priznavajo klerikalci sami s tem, da si svoje politike nasproti »Naši Dobi« niso upali zagovarjati, marveč so stvar zasukali tako, kakor da bi bila napadena jugoslovanska narodna politika kot taka. V to svrho so: 1. podtaknili inkriminirani članek dr. Masarvku, dasi ga le-ta, kakor je razvidno iz šifre, natisnjene pod člankom, ni pisal in nemara tudi ne čital, ker je, kolikor je nam znano, že dlje časa odsoten iz Prage; 2. so nekaj stavkov iztrgali iz celote ter jih potem po svoje so-fistsko komentirali in 3. so nekatere besede prosto falsificirali, kakor je njihovemu namenu bolje kazalo. Ce je takšno postopanje honetno, prepuščamo sodbi poštene javnosti. vsi proti tomu, da bi si pivovarna pridobivala koncesijo sa koncesijo. Deželna vlada so pa tudi ni nič ozirala mm obrtni rod, U določa, da so jo pri podelitvi gostilnttarskih koncesij iti na tako prosilce, ki bodo obrt smo, ali bo te tel j ali pa kak upravni svetnik družbe -Union«. Pri vsem tem jo pa še, nekaj drugega upoštevati. V Ljubljani imamo eelo vrsto gostilničarjev, ki se ie dolgo vrsto let borijo sa pridobitev svojo koncesije, kateri želji pa mestni magistrat nikakor ne more vstreči, ker ne kale število koncesij pomnožiti. To dve koncesiji pa, ki bi jih lahko dobili samostojni in dolgoletni gostilničarji, jim jih jo torej z dovoljenjem c. kr. deželne vlade odžrla nemška pivovarniška družba »Union«. Ni čuda torej, da vlada med gostilničarji največja nevolja in so v tem slučaju čisto upravičeni, če ožigosajo našo deželno vlado in da se potom protestnega shoda pritožijo na ministrstvo. Vest se jim je vzbudila, ali hočejo biti nepristranski? Znano je, da je deželni predsednik baron Schwarz ovadil sodišču odgovornega urednika našega lista, češ, da je bil odsoten iz Ljubljane, a tega ni naznanil oblasti. Mi smo na to z vso primerno državljansko ponižnostjo vprašali gospoda barona Schwarza, ako se z isto ljubeznijo, kakor za odgovornega urednika »Slovenskega Naroda« zanima tudi za odgovornega urednika Žitnika pri »Domoljubu« in Gostinčarja pri »Naši Moči«, ki sta notorično opetovano za dlje časa odsotna iz Ljubljane, ne da bi kdaj o tem obvestila oblast. To v vsi dolžni pokorščini izrečeno vprašanje je gospode na Bleiweisovi cesti silno razburilo in spravilo v nemalo zadrego. Naša, nadvse pravična c. kr. deželna vlada, je zopet enkrat pokazala svojo naklonjenost nemškemu kapitalu pivovarn iške družbe »Union«. Podelila je tej družbi kar naenkrat dve gostil-ničarski koncesiji in se ni prav nič ozirala na izjavo zadruge gostilničarjev, na izjavo občinskega sveta in na sklep mestnega magistrata, ki so bili Baron Sehwarz na oddihu. V »Slovencu«, ki ima, kakor so samo ob sebi razume, imenitne zveze 8 palačo na Bleiweisovi cesti, smo čitali, da so izvolili bivati preblago-rodni gospod deželni predsednik baron Teodor Schwarz pretekli teden na Bledu. Šli so tjakaj na oddih, ker so bili vsled silnih naporov, in velikega truda, ki jih jim provzroča visoko njihovo odgovorno mesto, popolnoma izmučeni in utrujeni. Ker presvetli niso hoteli, da bi jih kdorkoli motil v njih blaženem miru, so vzeli samo — detektiva Gerloviča, da je to budno oko postave bdelo nad pokojem njihove prevzvišenosti. Nam se zdi, da že zopet straši na Bleiwei-sovi cesti. Ce ne bo ta strah zopet rodil orožnike? Strah ima, pravijo, velike oči! Boje se javnosti* Včeraj smo poročali, da se je pri zgradbi nemškega gledališča v Gradišču udri strop ter pokopal pod sabo delavko Marijo Zupančičevo. O nesreči smo takoj dobili telefonsko obvestilo, nakar smo poslali na lice mesta svojega poročevalca* Temu pa sta dva možakarja zabranila vstop v poslopje, češ, da časnikarski poročevalci pač ne bodo dognali, kako se je dogodila nesreča. To je navadna nemčurska impertinenca, ki jo zavračamo z vso odločnostjo. Ce sta imela moža pravico zabraniti poročevalcu vstop, sta to lahko storila, nimata pa absolutno prav nikake pravice, da bi smela delati neslanih opazk. Sicer pa dejstvo, da se žurnalistom ni dovolil pristop na mesto nesreče, že samo govori dovolj jasno. Gospoda se čutijo krive, zato se boje javne kontrole. Ce pa mislijo, da bodo na ta način ,iavno kontrolo preprečili, se korenito motijo. Obljubljamo jim, da bomo stvari posvetili vso pozornost ter brez pardona razkrinkali krivce. Bolgarski trgovci na Slovenskem. Iz Sofije nam pišejo: Zanimanje med tukajšnjimi trgovci in obrtniki za izlet na Slovensko je zelo veliko. Glede izleta se je že vršil zaupni razgovor. V splošnosti so se udeleženci izrekli za to, naj se priredi izlet letos meseca septembra, ali pa prihodnjo spomlad meseca junija. Za izlet se posebno zanimata Georgij Pejev, predsednik obrtniške zveze in tajnik trgovske zbornice dr. Zlatarov. Konstituiranje odbora obrambnega društva »Branibor«. Konstituiranje odbora tega ve-levažnega društva se vrši v ponedeljek, dne 1. avgusta ob 3. popoldne v pisarni »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani. Vsi izvoljeni odborniki se pozivajo, da se te seje zanesljivo udeleže, ker se bo posvetovalo o zelo važnih stvareh. LISTEK. Zaljubljeni kapucin. Vesela povest Is l|u»liansks preteklosti, (Dalje.) Na svojih romanjih od župnišča do župnišča, od urada do urada, od hiše do hiše in od tercijalke do ter-cijalke je sicer glede sina grofa Pa-nigaja in »tiste mule« iz Trnovega izsledil dosti važne podatke, a o sinu samem ni dobil nobenega sledu. Izvedel je, da je Magdalena Kozamer-nikova imela sina, ki ga ni vzela seboj, ko je zapustila Ljubljano, marveč ga izročila neki znanki na barju, kjer so bili na hrani nezakonski otroci. Dognal je tudi, da je bil pri tisti ženski na hrani otrok neke fa-rovške kuharice. Ko je ta otrok umrl, je dotična ženska to prikrila materi in prejemala dalje denar, ki ga je pošiljala farovška kuharica. In ker Magdalena Kozamernikova za svojega sina ni nikdar vprašala, ga je premetena barjanka, ko je dorasel, izročila farovski kuharici, češ, da je njen. In farovška kuharica je zanj z ljubeznijo skrbela, dokler ni prišla celi goljufiji na sled. Potem pa ga je zavrgla in nihče ni vedel, kam je izginil. »Ignacij Kozamernik, rojen v Ljubljani, dne 26. avgusta 1782«, to je Rovetti di Kadona krožilo neprestano po glavi, to mu je bilo stokrat na dan na jeziku, po tem je izpraše-val pri vsakih vratih. Da ni umrl, to so mu povedali v uradih, a kje da je, tega mu ni nihče vedel povedati. Ves upehan in zatopljen v svoje misli se je vračal Rovetta di Kadona z Viča v Ljubljano, in ker je bila že tema, jo je krenil po Salendrovih ulicah. Nič ni gledal okrog sebe, saj so ga trpinčile težke skrbi in tako-se je zgodilo, da se je zaletel v človeka, ki je ravno stopil iz stare hiše, tako močno, da se je mož skoro podrl. »O pardon — pardon,« je vzkliknil Rovetta di Kadona ves prestrašen. »Kaj — zdaj boš pa še zmerjal,« je bil ljut odgovor zadetega moža in z vzdignjeno roko jo stopil Angelik pred Rovetto. A ko mu je pogledal v obraz, mu je tudi upadla roka. »A — vi ste,« jo vskliknil veselo. Midva se pa poznava. Saj sva ie skupaj pila, ali ne?« »Da, gospod,« je odgovoril Bo-vetta. »V »Peklu« sva bila skupaj.« »No, če vam je prav, pa pojdiva še nocoj tja,« je menil Angelik dobrodušno. »In mi ne zamerite, da sem bil prej tako neuljuden in sem kar pest dvignil. Ali veste, jaz sem bil slabe volje. Imel sem namreč danes že pol dvoboja.« »Kako?« se je začudil Rovetta di Kadona. »Pol dvoboja?« »Da! Polovico dvoboja sem prestal. Prvo polovico namreč. Hudo je bilo in ni čuda, da sem še zdaj tako jezen. Veste, to je bilo tako. Neki francoski oficir je spremljal mojo nekdanjo nevesto. Ko se je od nje poslovil, sem si hotel moža ogledati. Samo, da bi ga poznal. No in ker sem si ga ogledoval, se je ta človek razko-račil in je vpil nad menoj. In, slišite, nazadnje me je še razžalil in me dvakrat pošteno brcnil.« Rovetta se je na tihem iskreno veselil te nezgode svojega pivskega bratca in mu tudi kot dober človek prejete brce privoščil. »To je bila torej prva polovica vašega dvoboja?« »Da, to je tista polovica, ki sem jo prestal.« »In kaj ss je potem zgodilo?« »Jas som bil seveda hud in žaljen. Bog ve, kaj bi se bilo vse dilo, ko bi bil tisti grdin še malo počakal. Slišite! Ko sem jas k sebi pri- šel, takrat je vse v meni zavrelo. Trikrat sem pljunil za oficirjem in tako sem ga zmerjal, da bi ga bilo lahko do sodnega dne sram, če bi me bil slišal. In še borila bi se bila in pa streljala, ko bi mi ne bil ušel. A kaj, ko toliko časa nisem k sebi prišel in mi je oficir ušel.« »Vi ste res vrl in neustrašen mož«, je Rovetta hvalil novega tovariša. »Prvo polovico dvoboja ste res hrabro prestali.« »Kajneda ?<< je veselo vzkliknil Angelik. »No in ker ste vi tako uvideven mož, bom pa danes jaz dal za bokal vina, da primerno poslavimo najino prijateljstvo.«, In pila sta potem do pozne noči, in ko je bil Angelik že tako vesel, da nič več ni prav vedel, kaj dela in kaj govori, tedaj mu je začel Rovetta pripovedovati skrivnostne stvari o Adelgundi. »O, bodite veseli, da ste se izne-bili te vaše neveste«, mu je dopovedoval. »To vam je strašna ženska! Starega grofa Panigaja ima tako za norca, da se še meni smili. In nič srca nima. Samo denar hoče. Se obubožal bo stari grof, če ga bo še dolgo skubila .« »Kako mo to veseli«, se je smejal Angelik. »Kako mu to privoščim. Vse mu naj vzame, vso do zadnjega ____L___ mmm Nes^ode. Posestnika žena Marija Belec iz Topola je šla na njivo k ženjicam. Po nesreči je pa padla, in si zlomila desno nogo. — V Spodnjem Kašlju se je triletni deček Oton Jahn, tovarniške- tra delavca sin, pri svojem starem cčetu Janezu Pogačniku po nesreči vsedel v škaf vrele svinjske krme in se opekel na spodnji del telesa. — olavnikarjeva hči Marija Jugovic je tako nesrečno padla na stopnicah, da je na levem očesu zadobila težko t kvaro. Po nesreči svojega otroka ubil. Posestnik Franc Kadunc je znan kot alkoholik, ki si drži doma vino in žganje. Dne 28. julija t. 1. okolu 6. zvečer je bil Kadunc jako slabe volje, ter se jezil na svojo ženo Frančiške ko je ravno imela v naročju 3 mesece starega sinčka Janeza in se mudila na dvorišču. Pograbil je v svoji jezi senene vile ter ž njimi udaril svojo ženo po zadnjem delu telesa: a v tem je zadel tako nesrečno svojega otročička na glavo, da je bil v par minutah mrtev. Žena in navzoč delavec pravita, da je bil takrat Kadunc zelo pijan. Za gospodinjstvo! V Šiški v novi ljudski šoli priredi tvrdka Sin-ger Ko. del. družba v Ljubljani. Sv. Petra cesta št. 4. od 1. avgusta naprej brezplačen učni tečaj na stroju, za umetno vezenje, krpanje perila, nogavic itd. Ker je ta pouk za vsako • liso zelo koristen, priporočamo, da se ga cenjene gospe in gospice v obilnem številu udeležijo. Iz sodne dvorane. Okrajno sodišče ljubljansko. Hrupna scena v tovarni. Koza Belcjan in Jožefa Porenta, delavki v predilnici, nista prav posebni prijateljici. Zakaj ne, tega ne bomo preiskovali. Vse pa kaže. da so vzrok — kakor v takih slučajih pogosto — fantje. To neprijateljstvo med obema delavkama je zadnjič z elementarno silo izbruhnilo na dan. In kar v tovarni. Katera je začela, se ne da čisto sigurno konstatirati, le toliko je gotovo, da so letele psovke sem ter Tja. kakor mačka, mavra itd. Slednjič sta si skočili v lase; nohti so pri tem igrali seveda veliko vlogo. Epilog tej hrupni sceni se je odigral pred okrajnim sodiščem. Roza Belcjan bo zaradi zmerjanja sedela 24 ur v zaporu, Jožefa Torenta pa bo morala plačati 20 kron globe ali pa tudi 24 ur sedeti in plačati Kozi Belcjan za zdravnika 15 kron. Tisti, ki so se pa pri oni sceni zabavali, ne bodo plačali ničesar — to je oči vi dna krivica. Ce se plačuje v cirkusu in v gledališču, ter v kinematografu vstopnina, zakaj ba se pa pri takih improviziranih humoristično - nehumorističnih scenah ne plačevalo? Nasilnež. Voznik Vojska v Spodnji Šiški je nasilen človek. Zadnjič je svojo nasilnost pokazal aad gospo Sch., soprogo železniškega usluiben-ca. Kaj se mn je gospa pravzaprav zamerila, tega ne vemo. Vemo le to, da je zadnjic pridrl v stanovanje gospe Sch., gospo pograbil in vrgel na tla, ter jo suval, za nameček pa je gospo posadil na razbeljen štedilnik. Gospa je zadobila lahke telesne poškodbe. Sirovemu nasilnežu je sodnik odmeril 5 dni zapora z enim postom; povrh mora plačati gospe za bolečine 10 K in 21 K, ker ni mogla en teden nič delati. Najnovejše vesti. Obsedno stanje na otoku Samoe. Carigrad, 31. julija. Na otok Sa-mos so odplule turške bojne ladje z vojaštvom. Prihodnje dni se namreč vrše tam volitve in se je bati velikih izgredov. Pomanjkanje mesa v Budimpešti. Budimpešta, 31. julija. V mestu je nastopilo pomanjkanje mesa. Tedensko se namreč potrebuje 2000 volov v Budimpešti. Ta teden pa se jih je prignalo in zaklalo le 1115. Vsled tega draginja narašča. Velika tovarniška nesreča. Novi Sad, 31. julija. V bližini mesta nahajajoči se cemetni tovarni se je razpočil kotel. Vsled eksplozije je podrt del tovarniškega poslopja. 10 delavcev je mrtvih, 18 pa ranjenih, deloma prav težko. Spopad med Bolgarom in Turkom. Sofija, 31. julija. Nek Bolgar iz Skoplja je napadel na tukajšnjem kolodvoru nekega Turka ter ga ranil. Bolgar trdi, da je ta Turek eden glavnih agitatorjev turške vlade v Macedoniji in da je pred leti Bolga-rovega očeta in brata umoril. Tur-kove rane niso nevarne. Bolgar je bil aretiran. Kolera v Petrogradu. Petrograd, 31. julija. Kolera se v mestu še vedno širi. V zadnjih dneh je zopet obolelo na koleri 83 oseb, od katerih jih je umrlo 28. Ukradena denarna pisma. Linec, 31. julija. Tukaj sta bila v rotirana dva poštna uslužbenca, katera sta osumljena, da sta ukradla v noči med zadnjo sol>oto in nedeljo na linški kolodvorski pošti denarna pisma za M)AKH) K, o kateri tatvini smo že poročali. Ruska socijalnorevolucijonarna stranka na delu. Petrograd, 31. julija. Iz Tiflisa se poroča: V nek tukajšni hotel sta prišla neki možki in neka ženska. Kmalu na to sta pustila poklicati k sebi zdravnika dr. Agamonova, češ da sta bolna. K<» je dr. Agamanov krajcarja, tako da bo moral na kapucinski porti prosit ti^te župce, ki hi je še pes ne povohal.« Vidim, da ste blag mož, gospod Angelik«, je menil Rovetta. »Poslušajte me torej dalje. Kot prijatelj vam hočem vse razodeti, kar vem, samo da boste laglje pozabili na svojo nezvesto Adelgundo. Ta ženska sploh ne ve, kaj je zvestoba. Glejte, ta ubogi grof Pa ni gaj ji izpolnjuje vse želje, trosi zanjo denar, kakor bi bil iz uma, a ona ga goljufa z drugimi. Najraje ima oficirje.« »To pa že ni res«, je odločno ugovarjal Angelik. »Adelgunda mi je sama povedala, da oficirjev nič ne mara, samo uniforme se ji dopa- dejo.« »Vi že dlje časa niste ž njo govorili in torej ne veste njenega sedanjega mišljenja«, se je razvnel Rovetta di Kadona. »Mene poslušajte, ki natančno vem, kako in kaj. Adelgunda ima kar tri oficirje za ljubimce. Skoro vsako noč gre skrivaj iz h. v • ise.« »Kaj pa pravi tisti stari Italijan, ki ji denar daje!« »3V£č — saj ne verjame, da ga Adelgunda goljufa.« »Saj jaz tudi ne verjamem«, je menil Angelik. »Ko mi je vendar Adelgunda sama rekla, da oficirjev ne mara.« Rovetta di K »dona bi bil Ange-liku najraje vrgel nekaj tepcev ob glavo, toda uvidevajoč, da bo tega moža še rabil, se je premagoval. »Ali hočete dokazov, gospod Angelik?« je vprašal jezno. »Tudi te vam preskrbim! Jutri zvečer imajo oficirji v svojem kopališču na Starem trgu zabavo. Nekako maskerado ali odhodnieo igralkam kali. Adelgunda bo gotovo tam. Ce hočete, Vam pokažem, kako se lahko prepričate. Ali hočete 1« »Hm — ali je nevarno?« je vprašal Angelik. »E, kaj bo nevarno! V najslabšem slučaju bodete zopet prestali polovico dvoboja.« »To pa že riskiram«, je menil Angelik. »Za vse slučaje bom pa oblekel kapucinsko kuto.« Domenila sta se vse natančno in Rovetta je bil tako zadovoljen m uspehom tega pogovora, da je premagal svojo skopost in naročil še bokal vina ter ga le po neljubem slučaju pozabil plačati. Tako sta pila in pila, dokler ju krčmar ni postavil pod kap. CDaUs ravno pisal recept, sta ga napadla in mu odrezala glavo. Nato sta stanovanje zapustila in odšla neznano kam. Sele po daljšem času se je s pomočjo policije odprla soba, kjer se je nudil grozen prizor. Na mizi je bila odtisnena štampilija socijalnorevo-lucijonarske stranke na Ruskem. Na lovu za morilcem dr. Crippenom. London, 31. julija, Dosedaj navzlic večkratnim brzojavnim poročilom in vprašanjem še vedno ni gotovo, ali se res nahaja na ladji »Montrose« dr. Crippen s svojo ljubico. Po brzojavnih poročilih baje stražijo štirje možje oba osumljenca, toda tako, da ne moreta prav nič zapaziti, da se jih opazuje. Ce sta ta dva osumljenca prava, dobi kapitan ladje »Montrose« 6000 kron nagrade. Za kratek čas. — Jaz svojega moža ne bom goljufala, že ker je tako dober. = Kaj hočeš, ljuba duša, volič-ki so tudi dobri, a usoda jim je vendar dala roge. Izdajatelj ln odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek. Ovratniki In Društvo avstrijskih tvorničarjev za perilo razglaša v okrožnici z dne 31. julija avstro-ogrskim piodajalcem na drobno, da se cene ovratnikom in manšetom zviša. Navajajo se pa v tej okrožnici kot vzrok temu zvišanju naslednje okolnosti: trajno visoka cena na bombaževem trgu in posebno vedno rastoče podraževanje izdelovanja, ki je imelo, kakor znano, letošnjo spomlad za posledico teden trajajoč boj za mezdo v dunajski bombaževi stroki. Tudi se naglasa, da ima Avstro-Ogrslca najnižje cene v drobni prodaji ovratnikov in manšet pri najboljši kakovosti in da bo imelo sedanje podraženje od strani izdelovalcev vsekako za posledico tudi podraženje teb predmetov v prodaji na drobno. Borzna poročila. Dunaj, 31. julija. Budimpeštanska borza je prevzela danes vodstvo in njeno dobro razpoloženje je močno vplivalo na dunajski trg. V očigled okrepljenosti ogrskih razmer niso niti newyorške, niti berlinske nesigurnosti vplivale na mirno in trajno tendenco tukajšne borze. Seveda so gibanja med kurzi le prav ozki in le bustehradske akcije so nekoliko poskočile. Akcije južne železnice niso bile poslabšane, one Ferdinandove severne železnice so znatno padle. Ogrske rente so v kurzu nekoliko popustile. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kani dnaajske borze 30. julija 1910. Ualelbeei šopiril. majeva renta o srebrna renta .... avstr. kronska renta . . ogr. „ „ . . kranisko deželno posojilo k. o. češke dež. banke . 4° o 42° 4% 4% 4°/0 4°/0 Srečke iz 1. 1860 V. • • • 1864..... „ tiske ...... „ zemeljske I. izdaje . n n. tt ogrske hipotečne . . dun. komunalne . . avstr. kreditne . . . ljubljanske .... avstr. rdeč. križa . . ogr ...... bazilika..... turške...... t* Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alpine-Montan .... Češke sladkorne dražbe . Živnostenske banke. . . Cekini Marke Franki Lire . Rnbiji. Denarni Blagovni 9360 93-80 97 55 97*75 93 55 93-75 9190 9210 95 50 96 50 94— 95 — 228- 234 — 321 - 327-- 154 — 160 — 297-25 303 25 279-- 285-— 247 — 253 — 533— 543 - 528 — 538 - 84 — 90 — 6375 67-75 38 — 42 — 28-90 32 90 25675 25975 446 — 447 — 672* 673-— 547*50 548 50 110*25 111 25 741 — 742-— 741 — 742 — 234-50 236 — 261-50 26250 11-36 11-38 117*37*0 117-57* 95-35 95-45 94-65 9485 2-52" 2-53" Žiti Dne 30. Julija 1910. Tersals*. 1010. . Pšenica za april 1011. • - Rž za oktober 1910 . . . Koruza sa avgust 1910 . . Oves za oktober 1910. . . afofcti«. S vis. cesete. za 50 kg 933 za 50 kg 9-62 za 50 kg 7-04 za 50 kg 5-55 za 50 kg 718 SPUlK tafcij t tprhi itinega blaga Vatetot letel)« h staHRtoL od l do l Na obroke! Srebrne remontoarke, zlate damske in moške verižice. Pristno, uradno puncirano blago. 4 K na mesec brez povišanja cene. Razpošilja _ se brzo in na vse kraje. Zahtevajte naročilni list. Te stroke največja razpoštljalnica na odplačila H. Lechner, Bfeclava it. 81. Ceniki s koledarjem "zastonj in poštnine prosti. 1045 Pozor! Kdor želi imeti dobro nro, naj zahteva z znamko ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri Fr. Gadnu urarju in trgovcu v Ljubljani. Delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Union" v Bieln in Genovi. Uhani, prstani, briljanti. Svetovno znano najfinejše blago po najnižjih cenah. Jfajnovejši največji uspeh! Zajamčeno 120 litrov na uro posname Mayfarthov separator za mleko 55 ,Diabolo< li stane sani 125 K. Najostrejše posnemanje. — Najlažji tek. — Najpreprostejša konstrukcija. Obrnite krstno oprav« od 2 K do 20 K. MlSKOoMK. Perilo, predpasnike, moderce, otročje klobučke, koske Tvornici W. Wondrich Praga, Joielove esti. Pošljite mi cenik motorskih dvokole* z napovedbo pogojev za plaćanje na obroke. NAZNANILO. Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da som etvoril moderno urejeno drogemo in fohnaufiktiro ADRIJA" v $elenbar$o«i ulici fl. 5, nasproti slavni posti kjer imam v zalegi materijalno blago, kemikalije za tehnične namene, kirurgične obveze in potrebščine za oskrbovanje bolnikov, veliko zalogo vseh redilnih sredstev za otroke, glavno zalogo parfumov in toaletnih izdelkov tu in inozemskih tvrdk ter popolno zalege fotografskih potrebščin in aparatov. mam Ja prvovrstno in sveto. Potrudil se bodem veleč, odjemalce zadovoljiti z vzorno postrežbo in zmernimi cenami. Vnanja naročila izvršujem z obratno pošto. Z velespoitovaajem 2554 B. ČV AN ČARA drogiet. Član dunajskih ia benriiuskih prevoznikov pohištva. — Sprejema vse v špedicijo spadajoče preveznlne iz vseh in v vse kraje, pe sajaiž)ih tarifih. — Prevala pokittve v sevih patcntovaaih pohištvenih vezek m vse kraje, tudi t iMzemstvo. Pa a o Spedlcijsko podjetje tali In tati ta Sprejem na zalogo razno blago, po-Uitro itd. Krasu, šaha la tista skla-*Wa to n razpoUfO. — Nabiralni proojet Duaj-UaMjaaa bi obratio zastopan v voen vejjsh ojejtttu Moj zastopnik aa Daaaji Je Kari Lavi, spealter, DaaaJL, Scbalbat ste*. 6. »takt nnnnnnnnnMBnNNNNaVSSSSSnnnB 4238 3664 4202