ra
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto V .	OC1	/n/n	Poštnina plačana v gotovini
Oiev. zoi ^lOHi; Spedizione in abbon. post. I. gr.
DANES OB 20. URI V GLEDALIŠČU «R1ST0RI» V KOPRU
TOSCA
GOSTO vanje ljubljanski: opere:
TRST torek 25. oktobra 1949
Cena 15 lir • 2.50— din
Ob Izvolitvi FLRJ, Otvoritev II. razstave gospodarske delavnosti v coni S
? Varnostni	svet
Opisal
MILOVAN D J I L A S
* ji ® okoli izvolitve JugosUwi-t
* orpolnega člana najvažnejše-Vna1 zdruš|enifi narodov — tiL tne9a sveta, ki se je
K-as*
• po
ves
diplomatskih držav, po
'»tffrenl javnih posvetovanjih in iltu fjcak> po vsem, svetovnem t in J_rcdiu, po črni propagan-. kuloarjih Združenih na-hi‘!f bila nedvomno ena naj-'tjSh Vlatlčnih, najkomplicira-Kjirfh^o pa tudi najpomemb-so se odigrale v tpiojFkzactji, morda pa tudi ^ 1 diplomatskem torišču po
ML.,
delegacija ? zunanjim jSalT višinskim na čfelu ja Mitrns začetka zasedanja *5or ZsKDnar°dov stališče, da se
Vitlih K '— Junnslairiin tirp j?-
ife'"" .— Jugoslavija tiče iz-o sJ!vietske vlade in da ne °kvir borbe za
mir in var•
*•# n
1 °fcoir Sy/itu in potemtakem niti jftlcu j Združenih narodov. Sov-^tifco- t?oacija je imela 'dvojno fad i. .eni stra-ni je hotela Nočiti Vitalističnim državami ^°*lau« stvari tako, kakor da J v 1. Ja spada v tisto področ-, Po «„em lahko sovjetska vla-aaravnemv in usocidlistič-
^ hoče'U ureia stvari tako, kot *
samo s tem tudi lahko Zakaj je g. Višinski v }llindteVOru v oeneralni diskusi-M .,/?[ spor z Jugoslavijo; po Sinem Pa je hotela v socia-S? kot suetu predočiti Jugosla-jWQj. agenta anglcameriškega Ni* -nia i'n vojnega izzivalca cesar
vojnega je bil tudi insceni-
, j J , t	J O U H S U. O LttObC (ti
.•ti rwiv irn hrupom tako imeno■ JP1'0^ Haiku tik prec Hi ti1 združenih narodov).
t T® t	”’*(	UUUl
'.til j V dvojni breznačelni igri resen udarec že takoj f"1 Kn-j — 2 načelnim nastc-Sno - ja- ki ie razkril pred s'1'**. ]avn°stjo in Združenimi ,%’u namerava sovjetska J*	aeodvinost in suvere-
Hj stične države, kar samo
KinO0ro*a mir na svetu, ki se ,-5e e(linole lahko opira na * »to . .suverenih pravicah dr-™- načelu neodvisnosti in ena-
IM
»osti
narodov. Zatem so bi-
jjt ^ ka delegacija in delegati kZin°evropskih držav, kate-jilci Je dirigirala sovjetska M ,,a. prisiljene, da so se za-■£ običajni metodi žalitev, 3jtk.®ni» spletk in breznačelnih Sl proti vsem demokratič-■ Ih^ruktlvnini in (niroljuh* O!‘°0om ter. izvajanjem ju-;ih delegatov, telo p Združenih narodih nasproten učinek od ti-9a rad4 dosegli pred-t/Jt^Khodno-evropskih držav. %5 ie namreč sania pripo-hcTfzhi to, da je sovjetska o ‘l 0'^dogih vprašanjih dekla-t^%/tavicah držav, konvencij obveščanja, diskusij o »tol neke9a telesa, ki bi na-ij skupščine, ustanovlje-'h &"°^u 2 duhom Ustanovne V-^i	narodov,	služilo
zasedanji Generalne KJflnj ■Združenih narodov — i|j \i gnjavi mišljenj o po-
tfjš dej^delovanju držav — od-obfjjj^^čnih, pozicij in po-
^C’	suverenih	pravic
'ki&icij	n,alih' m da je prešia
J*’ bfirho n 11 ntt/rvtii ois -in
i* Por SVonh interesnih sfer.
(,	luka taktika nasproti
MlfOjetjl *e nedvomno odkrila, Ve> (tj?} vladi ne gre za neke n Pob' fvidne in plemenite V Poriv j®’ marveč za poskus, thvH d- neka država in za Združeni narodi molče b; K; Poskuse za pravico, s
(fji Uj 1. • j, vo,vo*Ov	pnn/ibv, o
Jio onia/ . le~ti dejansko v te-■ i ^ Itn. m spremenjeni v č^em velike države ne
,Me _
■fji	znradi	svojega pome-
tlfr-fenih narodih — najvaž So te ali temveč bi barantali z V * °ne države. Imeti mo-j »Jt, JDic Pred očmi, da obre-m^lavr- in neresnice pro-M , ii mol1 tukai ne povzročajo vVb11. knl 1n<>ralnega zgražanja Ku dr*l	se more ena socia-
S Prot- Posluževati takih ! hMo	socialistični	dr-
St«« Skrivajo tisto, kar je i iii firf nMmi: poskus zalira-V’,We;;	ki	je toliko slraš-
i V !" or„ l*nejši in poln gro-
prav 2a neko sociali-
Vi si>re.,^?P‘taJistične države so t(‘ hreznačelne po-fc'tferC je
p^^ofcratič ________________
tl. Porini •’ države so brezna-C?P i,. , ]e sovjetske vlade
v prvi vrsti pri-P “‘ji T« ’ -Jiin« borba proti
jV,,e z„ b,y®2 posebnih težav iz-kkr ir> £*anutev sovjetske de-K 2Inan^evanje njene-lS°oia fJernu j* tudi mnogo
^lV'ronsVih°lClaPa delegatov O1®11' da „l\držav, ki so kar iŠ, nh n? Pi bili videti manj t? Sl v nr„ Jugoslovanov, izza >ySn^l0,"a niso bili no-destruktivni in pruk-
>Sm5i nied bJ šli za tem■ da
nih 2r&iavami- Položaj
A' « rc. ‘°dov, problem mi-V Prečite VCl napredovali v ife4 tP-c dri? nlfditve suvere-P nn *0u "on’ strganja kolonij A* Sl’e(u 90sPostva, krepitve
< , 4a i9acije it £rcd odhodom V V, 0 haln 5 Pograda skle-država kandidira-Nc bom tu it’,4ai a*o. rt„- ’	1 jih je vlada
sc je tako odloči-
SjtPJ
ttji.PfJVb ^tfn javnosti znani fli E!41* v rji delegacij. Takoj 'ii ij PrtičiYork smo po->V ^pro. Nobena drža-So? bilp l ° tem obveščena
B-
kp?r^,:‘A%
?.a) bi j12	nima
j sdati i1 nlovljen, niti «V da ,dtl. da tega ne želi
t>ravieJ?va država -v, ut svobodna in
VVjr so
b/, v
i®
11bUa'ZatUro. S, s°v
thJn>ka "•'5°«fco p, csenečc-
*m*n<*enn -‘0acija k‘ bila 1	lri ie enostavne
V^on^oriain navada ie bi-e. K!tim» ? 2 Junoslaviin kot
bila
naš ie enostavne Ze ‘e. ravnanje za «ne-
Male države pa. celo tudi tiste, ki so iz raznih vzrokov in ozirov glasovale proti Jugoslaviji, so sprejele našo kandidaturo s simpatijami, lahko pa tudi brez pridržkov rečemo, da v agitaciji proti Jugoslaviji, ki je zatem nastala, nista celo niti poljska niti češkoslovaška delegacija pokazali n\. približno tiste aktivnosti in brez-načelnosti, ki jo je pokazala s vjetska delegacija.
Tri velike države so določile svoje stališče takole: Amerika — če že mora izbirati med dvema komunističnima državama Združenih narodov — za tisto, ki je neodvisna, to je za Jugoslavijo, Anglija — vsekakor iz svojih lastnih razlogov — za Češkoslovaško, Sovjetska zveza za uzakonitev njenih pravica na mednarodni areni, se pravi: hegemonije nad neodvisno socialistično Jugoslavijo.
V borbi proti Jugoslaviji sovjetski organi niso izbirali sredstev. Po kuloarjih in med predstavniki posameznih držav so širili najrazličnejše vesti. Včasih so spravili v svet kako govorico, da se je ta ali ona država ali skupina država izjavila proti Jugoslaviji, nekaterim so se dobrikali, strašili, da je to doslej največje in najresnejše izzivanje Sovjetske zveze itd. «Neiv York Timesa in drugi listi so celo pisali, kako je sovjetska delegacija pokazala svojo pripravljenost, da odstopi v grškem vprašanju, ako bi se Amerika odrekla podpore Jugoslaviji. Ameriški listi so ob teh vesteh pisali, da morajo Rusi razstaviti svoje blago, ne pa da ponujajo stvari, ki itak niso več njihove. Te vesti o kupčijskih poskusih so resno omajale stališče sovjetske delegacije proti Jugoslaviji. Neuspehu sovjetske delegacije, da bi ovirala izvolitev Jugoslavije, moramo iskati izvor v nepravilni oceni mednarodnih odnosov.
Ta nepravilna ocenitev in nerazumevanje sodobnega razvoja se je zlasti pokazalo pri vprašanju Jugoslavije od samega pričetka spopada. Sovjetska vlada je takrat, ko je pričela gonjo proti Jugoslaviji, menila na temelju preživelih in šabloniziranih stališč: majhna država kot Jugoslavija se ne more v sedanjih pogojih obdržati kot samostojna — brž ko bi jo pritisnila sovjetska vlada — kapitalistične velike države bi komaj čakale, da bi tudi te nekaj ugrabile. Sovjetska vlada je na podlagi tega imela iluzije, da bo v takem položaju prišlo do zmede in nezadovoljstva v državi, gotovo pa, da se bo ljudstvo v Jugoslaviji, ki je prav tako za socializem, zmedlo zaradi obrekovanj, da ne gradi socializma, in k temu tudi to, kadar se od zunaj sprožijo ezdravea sile znotraj. Toda ta račun se je pokazal nerealen in to predvsem zaradi tega, ker smo se mi znotraj pokazali ne samo čvrsti, temveč smo v borbi, ki nam je bila vsiljena, pričeli delati še smelejše in večje korake na vseh področjih.
Velike države na zapadli so potem delale na to, da bi se sovjetska vlada kompromitirala in da bi se v očeh javnosti pokazala njena gesla o pravicah, suverenosti in enakopravnosti držav, o miru, borbi proti zapostavljanju itd. kot fraze. Razen tega je odločnost Jugoslavije, ki je vsak dan postajala vsemu svetu bolj očitna, nedvoumno govorila o tem, da morebitni pritisk na Jugoslavijo — ki nekompromisno in neomajno in ne glede na okolnosti stoji na braniku svoje neodvisnosti in socialistične graditve — ne bi mogel prinesti zapadu nobene prave koristi — kajti noben narod Jugoslavije ne bi nikdar dovolil, da se vrne na stare, kapitalistične odnose.
Tako so se te domneve in načrti sovjetske vlade izjalovili.
Toda sovjetska vlada ni na tem obstala, kakor kaže borba okoli izvolitve Jugoslavije v Varnostni svet, sovjetska vlada je odkrila tendence, da bi šla še dalje: da se direktno pogaja s kapitalističnimi državami na škodo Jugoslavije, ki jo sicer v svoji propagandi, namenjeni progresivnemu svetu, imenuje za agenta prav teh držav. 'Ze same te tendence k mešetarjenju jasno kažejo, zakaj gre pri sovjetski vladi, pri njeni politiki nasproti socialistični Jugoslaviji, o poskusu, da bi kapitalistične države pripravila do tega, da bi se pogajale na podlagi tega, ker le-te — zaradi svoje drugačne družbene ureditve — ne b: mogle biti posebno zainteresirane nad usodo neke socialistične države. toda tudi ta sovjetski poskus je oil obsojen na neuspeli, in to po mojem vitienju, ne toliko zaradi morrlnt-nih sovjetskih nizkih ponudb, temveč zaradi tega, ker to ne ustreza mednarodnim odnosom, ker se taka taktika sovjetske vlade opira na nepravilno ocenitev mednarodnega razvoja, ker sovjetska vlada — med drugim — podcenjuje vlogo javnega mnenja, podcenjuje tisto demokratično zavest do katere so množice prišle v borbi proti delitvi sveta na vplivne sfere, v borbi proti napadalnim načrtom in metodam, proti ogrožanju neodvisnosti malih držav, zavesti, ki ima na vsem svetu vlogo, večjo kot kdo i koli.
Ko so sc vse spletke sovjetske delegacije razgalile in propadle, je gospod Višinski skušal z zadnjim K pravnim, bolje rečeno advokatskim manevrom. Pred glasovanjem e dal izjavo za lisk. v kateri je dejal da zemljepisne celote, ena izmed njih je Vzhodna Evropa, določajo kandidate za Varnostni svet (čeprav Ustanovna mino Združenih narodov nedvoumno govori samo o tem da morajo biti člani izvoljeni iz'posameznih zemljepisnih celot). Gospod Višinski je s i« » resnici nameraval vsiliti kot za
ansniiiiiiai ilrtste MliBD
Nekoč zatirani in brezpravni istrski človek odloča o svoji usodi in brise sledove nečloveškega zatiranja po buržoaziji in fašizmu, je poudaril tov. Janko ob otvoritvi razstave
DELNI POGLED NA PROSTOR ZA POLJEDELSTVO.
Otvoritev gospodarske razstave, ki je bila v nedeljo v Kopru, je za istrsko ljudstvo velik in pomenljiv dogodek. To je ena izmed tistih etap, ki le bila dosežena s pridnostjo, vztrajnostjo in. požrtvovalnostjo delovnega ljudstva, ki si gradi boljše življenjske pogoje. To je tisti mejnik, ki si ga postavljajo delovni ljudje. Ob takih mejnikih ugotavljajo; Da tu smo že prehodili, to smo prav napravili, to bi bili lahko bolje napravili, tako pa bomo delali za naprej. Ob takih mejnikih... enajde vsak delovni človek, bodisi umski bodisi ročni, kmet in obrtnik svojo osebnost ...» kot je podčrtal v otvoritvenem govoru tov. Beltram.
Ne bomo pretiravali, če rečemo, da je letošnja gospodarska razstava presenetila marsikaterega obiskovalca, ki je že ob vstopu na razstavni prostor obstal in se čudil razsežnosti in res natančni ureditvi razstave. Z otvoritvijo razstave se je zrušilo tudi vse «pre-rokovanje« tistih elementov, ki so nekaj dni pred otvoritvijo še hoteli vbrizgati svoj strup v javno mnenje, češ da bo dobro, če bo razstava odprta za božič. Kako majhni so taki ljudje pred veličino naših udarnikov, pred odločno voljo vseh, ki so sodelovali pri gradnji prostorov in pripravah za razstavo. Dnevno smo bili v stiku s temi tovariši in videli, da bo razstava res odprta napovedani dan. Odločna volja je premagovala vse ovire, ki jih ni bilo malo. Večkrat smo slišali, kako so na vprašanja, Če bodo pravočasno dokončana dela, odgovarjali:
«Mor a jo bitila Videli smo, kadar naš delovni človek tako reče, je to več kot gotovo. Pa se nekaj. Vse, kar je bilo napravljenega za to razstavo, vsak udarec s krampom, vsa-
Proslava k. obletnice listine OZN in postavitev temeljnega kamna nove palače
FLRJ bo nadaljevala borbo
za utrditev Org, združenih norodov
Kljub vsem poizkusom raznih blokov, da bi spremenili OZN v tribuno, od koder bi širili svojo politiko, predstavlja OZN organizem, kjer se konkretna vprašanja lahko rešujejo na miren način
NEW VORK, 24. — Danes so v New Yonku položili temeljni ka-mesn za novo palačo OZN, t. j, ravno na dan ž. obletnice, ko je stopila v veljavo ustanov na listina OZN. Ob tej priliki je govoril predsednik ZDA Truman, ki se je_ dotaknil raznih političnih vprašanj, o katerih se razpravlja pred OZN, predvsem pa vprašanja nadzorstva nad atomskim orožjem, spoštovanja človečanskih pravic in gospodarskega razvoja v posameznih državah. Glede atomske energije je Truman izjavil, da je načrt, ki ga je skupščina odobrila pri zadnjem zasedanju, edini načrt, ki so ga do sedaj preučili in ki bj omogočil uspešno nadzorstvo nad atomskim
orožjem. Dejal je, da bodo ZDA še nadalje podpirale ta načrt, «dckler ne bo predložen boljši in uspešnejši načrti).
Za Trumanom je govoril predsednik skupščine Romulo. Govorila sta nato še ameriški delegat War-ren Austin in glavni tajnik OZN Trygve Lie, ki je položil pod tc-jmeljni kamen prepis ustanovne listine OZN ter izjavo o človečanskih pravicah, ki ie bila sprejeta 10„ decembra 1948.
Beograjski tisk piše danes o 5. obletnici ustanovitve OZN. «Bor-ba» piše, da so takoj po ustanovitvi OZN nekatere imperialistične države vodile vedno bolj odkrito efcspanzionistično politiko, ki. ie v
Poročilo posredovalnega odbora 0ZHI la Grčijo
^Nadaljevanje na 2- strani->.
LAKE SUCCESS, 24. — Včeraj so objavili poročilo posredovalnega odbora za Grčijo. Iz poročila je razvidno, da je posredovalni odbor nadaljeval razgovore na podlagi osnutka dogovora, ki ga je bil pripravi! v mesecu maju takratni predsednik skupščine Evatt. V tem osnutku je bila nejasna formula o priznanju «de facto» sedanjih meja med Grčijo in Albanijo. Albanija je vztrajala, naj se meje priznajo «de jure». Gb nadaljevanju razgovorov so Grčija, Bolgarija, Jugoslavija. ZDA in Velika Britanija sprejele tu dokument kot bazo za razgovore. Sovjetska delegacija je predložila dva predloga. Pryi je vseboval pogoje, ki jih je bil navedel Gromiko spomladi. Pozneje je Sovjetska zveza predlagala spremembo, posebno glede stavka (»vladi Albanije m Grčije priznata sedanje meje med Albanijo in Grčijo kot dokončne«. Posredovalni odbor je na podlagi diskusije pripravil nov načrt, ki vsebuje v glavnem osnutek Evatta za ustanovitev treh mešanih obmejnih komisij med Grčijo, Albanijo, Bolgarijo in Jugoslavijo ter predlaga, naj se omenjene države obvežejo, da se bodo vzdržale vsakega ogrožanja ter u-porabe sile proti ozemeljski nedotakljivosti.
Jugoslavija si je pridržala pravico, da bo dokončno odgovorila, ko ji bo znano stališče drugih prizade-
tih držav. Bolgarija je sprejela te predloge s pridržkom, da se mora vsakršni grško-bolgarski dogovor skleniti samo v okviru splošnega dogovora med prizadetimi balkanskimi državami. Albanija pa je vztrajala, naj se priznajo sedanje grško-albanske meje kot dokončne. Ker ni bilo mogoče priti do sporazuma, je pododbor prekinil delo in danes popoldne ie politični odbor obnovil razpravljanje o grškem
Zadnje dejanje
Raikovega procesa
BUDIMPEŠTA, 24.	—	Bivši
madžarski šef generalnega štaba general George Palfy. je bil obsojen na smrt z obešenjem, na odvzem čina in pa na zaplembo vsega premoženja. Na enako kazen so bili obsojeni še trije višji častniki. V soboto je višje vojaško sodišče odbilo priziv omenjenih 4 častnikov. Sodba je bila že izvršena.
nasprotstvu z listino OZN, ki kaže pot do mednarodnega sodelovanja in ki je ovira težnjam, ki imajo za namen uporabljati silo kot zakon v odnosu med državami. V borbi za ohranitev načel listine OZN in proti njeni kršitvi imajo socialistične države v OZN posebno vlogo, ker samo te socialistične države so lahko ostale dosledne in zveste črki in duhu listine. V te/n smislu je pripadala Sovjetski zvezi posebna vloga kot največji socialistični državi in eni od velikih velesil v svetu ter stalnemu članu Varnostnega sveta.
Vendar ie vlada Sovjetske zveze v zadnjem času uvedla metode imperialističnih držav in začela politiko, s katero hoče vsiliti odnose neenakopravnosti socialističnim državam. V skladu s to politiko se sovjetska vlada ni obotavljala kršiti ista načela, ki jih vsebuje listina OZN, ter načela o odnosih med državami ne glede na njihov državni. red.
Obstoj Združenih narodov predstavlja izraz in dokaz neločljivosti miru, zaradi česar predstavlja oviro neomejenemu izvajanju samovolje nekaterih držav, tudi če so velesile
Razvrednoteni« dolarja?
VVASHINGTON, 24. — Republikanski član poslanske zbornice za bilančne kredite John Taber je izjavil, da vlada upošteva možnost bodočega razvrednotenja dolarja. Taber pa nj obrazložil, na kakšen način se ba izvedlo razvrednotenje.
česat nisla zmogla Moch in Mayer
PARIZ, 24. — Ko se je včerajšnjo noč skoraj ob 3 zjutraj Rene’ Ma-yer vrnil od predsednika Auriola, je novinarjem povedal, da je vrnil mandat za sestavo vlade.
Ko nista uspela, da bi sestavila vlado predstavnika socialistične ih radikalne stranke, je Auriol poveril mandat predsedniku Ljudskega republikanskega gibanja (MRP) Georgesu Bidaultu, bivšemu ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru. Bidault je mandat sprejel da bi — kakor je izjavil — pomagal, da se čimprej reši ta že preveč dolgotrajna kriza, ki se vleče že preko 20 dni.
Skoraj z gotovostjo lahko računamo, da pri sestavljenju nove vlade tudi Georges Bidault ne bo uspel, saj on sam niti ni oseba, ki bi užival splošno zaupanje večinske skupine. Ko.t zunanjega ministra so ga močno kritizirali. «Kar je drugim odvzelo možnosti, jih bo odvzelo tudi Bidaultu« piše «Hu-manite’)), ki obenem pravi, da je čedalje bolj razširjeno mnenje, da se parlamentarna večina norčuje i? volivcev. «Treba nam je kaj dru-
gega, druge politike in drugih lju di», nadaljuje «Humanite'» in zaključuje: «Samo vlada demokratske zveze lahko nudi rešitev skupnostnih vprašanj, ki jih postavlja ljudsko gibanje«.
Nekateri mislijo, da bi bila prav za prav glavna naloga Bidaultove vlade, da sestavi nov volivni zakon in potem izvede volitve. Če tudi Bidault ne uspe sestaviti vlade, potem bi bilo treba razpustiti parlament in razpisat; volitve.
O
BUENOS AIRES 24. — Sto tisoč delavcev pri hladilnicah je razglasilo 24 urno protestno stavko proti spremembi delovnega urnika in proti zakasnitvi pri ureditvi plač.
POLK. LENAC KOT KOMANDANT JUGOSLOVAN. VOJNE UPRAVE VSTOPA PO OTVORITVENEM GOVORU NA RAZSTAVIŠČE.
ka lopata zemlje, ki je bila preložena, vsaka žlica malte, ki je povezala skupaj dva kamna, da je tako iz teh in opeke zrasla tista velika stavba garaže, vsii pridelki zemlje naših zadrug, tovarn in podjetij, so odločen odgovor na vsa
obrekovanja kojninformistov y coni A in tudi drugje. Tega, kar ustvarja istrsko ljudstvo ob bratski pomoči, ki jo nudi preko VUJA socialistična Jugoslavija, ne more zabrisati nobena še tako velika kom-informistična laž.
Eno je delo in napredek, ki ga je ljudstvo Istrskega okrožja napravilo v času dvanajstih mesecev od lanske razstave — drugo pa so histerično-šovinistične laži Vidati-jevih kominformistov. Ni mogoče spremeniti v nič vseh popravljenih im novih objektov, melioracijskih del, zadružnih domov, obdelovalnih zadrug, popravljenih in novozgrajenih cest. To si v svojem besnem sovraštvu do vsega, kar je ljudskega, zamišljajo naši sovražniki. Naše delovno ljudstvo gre naprej po ravno začrta«! poti in si s pomočjo svoje ljudske oblasti gradi boljšo bodočnost.
* * *
Malo po napovedani uri je tov. Beltram stopil pred mikrofon, pozdravil to.v, ministra Ivana Regenta, ministra za delo LRS tov. Greifa, člane CK, komandanta VUJA tov. polkovnika Lemca, komandanta odreda JA tov. polkovnika Potočarja in vse ostale povabljene goste ter ljudstvo. Nato je imel naslednji govor.
GOVOR	TOV.
Tovariši!
Druga razstava gospodarske delavnosti jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja, katero otvarjamo danes, prikazuje gospodarsko stanje v drugem letu načrtnega gospodarstva v Istrskem okrožju. Razstava jo odraz dela in uspehov delovnega ljudstva, ki si pod vod-
Stavka v ZDA
SAINT LOUIS (ZDA) 24. — 2e-leznška družba «Missouri Pacific« je objavila, da je bila sklenjena pogodba, s katero se prer.eha stavka, ki je trajala 45 dni. Podrobnosti iz pogodbe še niso znane.
Družbe za natovarjenje in raztovarjanje v Honolulu so včeraj podpisale s sindikatom pristaniških delavcev pogodbo, s čimer se je nehala stavka, ki je trajala 176 dni. Dva tisoč stavkajočih delavcev bo zopet pričelo delati.
TOV. SORTA IN BELTRAM NA RAZSTAVI.
stvom ljudske oblasti gradi lepšo bedočnoai. Na vseh področjih gospodarstva beležimo velik napredek, ki smo ga dosegli prvič zato, ker smo razvijali gospodarstvo po določenem načrtu, in drugič, ker je v zavest delovnih množic prodrlo prepričanje, da gradijo zase. Pri tem so razvijale vso delovno spo-
sobnost s težnjo, da se čimprej doseže blagostanje, katerega še ni imelo delovno ljudstvo Istrskega okrožja.
Zlasti je potrebno poudariti, da se taka sposobnost lahko razvije samo v pogojih, ko si ljudstvo samo vlada, samo takrat, ko je na oblasti, Prav današnja proslava je verna slika teh trditev, kajti rezultati dela ljudske oblasti dokazujejo njeno življenjsko silo in sposobnost. Hkrati se naš delovni človek s ponosom ozira na rezultate svojih naporov v zavesti, da je to sad nesebičnega truda za skupnost.
Danes, ko se v nas zaganja kontrarevolucija. zamaskirana za rdečim prajporom in vsa imperialistična reakcija, zavzema naša razstava še prav poseben pomen. Zgovorna priča je naše stvarnosti, razbija sleherni poizkus zlasti italijanske reakcije, njene propagande in njenih not o položaju v coni B, s katerimi obrekuje in lažno prikazuje dejansko stanje in napore ljudske oblasti. O terorju, o lakoti, o brezpravju govori in vpije združeni zbor kominforma in reakcije. Toda nihče ne prevpije resnice, ki si vse bolj utira pot v svet kljub vsem prizadevanjem, da bi resnici zagradili vsa pota.
Od italijanske buržoazije in kasneje fašizma zatirani istrski človek je našel samega sebe.. Vsa divja in nečloveška politika raznarodovanja
(Nadaljevanje na 3. strani.)
BERN 24. — Švicarski zvezni svet je imenoval za novega švicarskega ministra v Beogradu Roberta Kohlija, bivšega ministra v Haagu, namesto odstopivšega Edvarda Zellegerja.
IZJAVE MOSE Pl JAP A V RUM1
Resnica o FLRJ je železna
In ob njej si bodo razbili glavo
BEOGRAD, 24. — Clan politbiroja CK KPJ in podpredsednik pre-zidija ljudske skupščine FLRJ Mo-ša Pijade je ob zaključku tečaja letalske šole y Rumi v avtonomni pokrajini Vojvodini izjavil, da je protijugoslovanska kampanja držav Informfciroja utrdila enotnost jugoslovanskih množic, tako da ie danes bolj trdna kot kdaj koli prej.
Moša Pijade je nato izjavil, da Jugoslavija ni X' neposredni nevarnosti, toda nevarnost obstaja, ker ni mogoče še vedeti, kam lahko privede blaznost tistih, ki so mislili, da bodo izkoristili svojo avtoriteto in ljubezen narodov do Sovjetske zveze in ki mislijo, da bodo lahko preizkušal; na koži jugoslovanskih narodov politiko, ki nima nič skupnega s socializmom.
Moša Pijade je poudari) nato, da so kominformisti naleteli v Jugoslaviji na to, kar so naleteli pred njimi vsi zavojevalci, t. j. na odločen odpor in trdno voljo jugoslovanskih narodov, da branijo svojo neodvisnost.
V dvajsetih mesecih borbe so jugoslovanski narodi dokazali, da je resnica na njihovi strani in da se v Jugoslaviji gradi socializem. Jugoslovanski narodi so častno vztrajali v tej borbi jn sedaj bodo napravil,- vse, da odbijejo sleherni napad tistih, od katerih si ne bi nikoli pričakoval) takih dejanj.
V zvez/ z zadnjim zasedanjem glavne Skupščine Združenih narodov je Moša Pijade poudaril, da se jasno vidi, da Jugoslavija postopa pravilno po načelih marksizma-le-ninizma in da hočejo (»kritiki« Jugoslavije prodati male narode. V njihovih dejanjih ni sledu o politiki socialistične države, ki mora pomagat) revolucionarnim silam sveta. Sovjetski voditelji, je končno dejal Pijade, lahko zabranijo komur koli iz kominformističnih držav, da pride v Jugoslavijo, ne morejo pa preprečit! naprednim ljudem drugih držav, da se prepričajo o graditvi socializma v Jugoslaviji. Množice lahko varajo nekaj časa, toda to ne traja. Ni znan primer v zgodovini, da bi laž ostala skrita do kraja. Resnica o Jugoslaviji je iz betona, železa in kamna. Resnica je železna in vsakdo si bo ob njej razbil glavo,-
Attlee obrazložil
program o štednji
LONDON, 24. — V poslanski zbornici je Attlee javil, da bo britanska vlada znižala izdatke v bilanci za 250 milijonov funtov, investicije pa bodo znižane za 140 milijonov. Hkrati je javil, da obvezna vojaška služba ne bo odpravljena. Proračun za narodno
obrambo pa bo znižan za 30 mili nov funtov letno.
Izdatki ministrstva za aprovi; cijo se znižajo za 1,700.000 funte ministrstva za informacije za r lijon, ministrstva za dobave za milijonov. Od 1. februarja bo ukinjene subvencije za živinore ki so dosegle 36 milijonov leti Program britanskih nabav plači vih v dolarjih bo omejen na r lijardo in 200 milijonov dolarj letno. Dalje je Attlee javil, da treba odslej za zdravniške preg de, ki so bili do sedaj brezplač plačati gn šiling, kar bo omogoč prihranek 10 milijonov funtov 1 no. Tudi cene nekaterih živil, niso najnujnejša, se bodo zvišj in tako se bodo zničale subvenc vlade. Tudi pomoč za kmetijsj se bo znišala za 6 milijonov.
Churchill je izjavil, da se strir z vladnimi ukrepi, komunistii poslanec Gallacher pa je izjavil, bo njegova skupina predložila oj zicijsko resolucijo, ter je izra upanje, da se bodo vsi socialisti parlamentu podprli.
O
LOZANA 24. Bivši kralji, k je mlajših, radi potujejo. Tako danes dopoldne bivši romuns kralj Mihael odpotoval iz Loza v »cvetlično mesto« Firenze.
Ob izvolitvi FLRJ v Varnostni svet
Napisai MILOVAN DJILAS
(Nadaljevanje s 1. strani.)
kon, da za Vzhodno Evropo — kot svojo sfero — on določa kandidate. V. resnici je torej nameraval vsiliti politične «argumente», ker je bil o zemljepisnih slab, saj se Jugoslavija žal ni zemljepisno odmaknil a. Dalje se je skliceval na nekak «gentlemanski sporazum» z velesilami, ki so ga tc izpodbijale — o tem, da bi zemljepisne celote določale kandidata. Na tem ste-melju« je skušal morebitno izvolitev Jugoslavije vnaprej onemogočiti s tem, da jo bo razglasil za «nezakonito» (ni po sgentlemanskem sporazumu)), čeprav je očitno po Ustanovni listini), pa bi — kakor bi lahko iz tega sklepali — sovjetska vlada lahko po Združenih narodih v celoti, ali pa po samem Varnostnem svetu, zavzela tako stališče, ki bi morda izključevalo njeno nadaljnje dejansko sodelovanje v teh ustanovah.
To je bil v ■resnici poskus pritiska na kapitalistične članice Združenih narodov, da ne bi glasovale za. socialistično Jugoslavijo, ker bi to utegnilo imeti velikanske posledice za samo organizacijo. Sicer pa ni nič kaj jasno odgovoril na vprašanja novinarjev v zvezi s tem. Dejal je samo, da sovjetska vlada ne razkriva načrtov v naprej, vendar se drži gesla sovjetskega Pionirja: uBodi pripravljeni), ki so ga ameriški novinarji prevedli na svoj jezik, ker pri njih ni pionirjev, kot do je dejal, da se bo držal —• skavtskega gesla. Toda gospo d Višinski se ni mogel zadržati samo na sargumentihs za kapitalistični svet, temveč je pristavil enega za socialistični: da sta se baje jugoslovanska in ameriška vlada zakulisno sporazumeli, da bo Jugoslavija izvoljena v Varnostni svet.
cPravdas je v zvezi s tem pisala, da mora Jugoslavija kot ameriški agent priti v Varnostni svet, da bi onemogočala sodelovanje in sporazumevanje med Sovjetsko zvezo in Ameriko. Pravni argumenti gospoda Višinskega so bili očitno neosnovani, «politični» argumenti nepravični, saj je bilo vsakomur jasno, da bi bila Jugoslavija kandidat ZSSR, ko ne bi šlo za to, da Jugoslavija ni bila všeč sovjetski vladi, ker ni pristala, da bo odvisna država ko ne bi šlo za utrjevanje mednarodnega položaja Jugoslavije. Kar pa, zadeva pritisk na glasovalce, nima nihče na svetu rad, da se tiiu pove, kako mora glasova~ ti, tako in tako, ako noče, da bi se mu pripetile kake neprijetnosti.
Informpapagaji sedaj v tešče o tem, da je bila Jugoslavija izvolje. na z glasovi kapitalističnih držav,
čeprav, je za Češkoslovaško glasovalo več kapitalističnih držav. Toda v Združenih tutrodih so kapitalistične države v velikanski večini in nihče — predvsem pa kandidati vzhodnoevropskih držav — ne mo-re biti izvoljen, ako te glasujejo proti njemu. Nimamo nobenega razloga, da bi skrivali, niti da bi se sramovali dejstva, da. smo se v
borbi za mir in svojo neodvisnost, ki se je izražala v prizadevanju,
da bi bili izvoljeni v Varnostni svet, obrnili na Združene narode, da nas podporo. Ko bi se odnosi med socialističnimi državami v resnici opirali na socialistična načela, na Marxove in Leninove nauke. sploh ne bi moglo priti do kakih resnejših spornih vprašanj in nasprotij med njimi, še mani pa do takega položaja, da bi neka izmed njih naprosita Združene narode, da jo podpro. Ko pa ie «p-vjetska vlada nedvoumno prešla na politiko vsestranskega izpodkopavanja socialističnih držav, s čimer je porušila enotnost sveta, proti Jugoslaviji pa je še nadalje sistematično uporabljala metode pritiska. provokacije in grožnje. S tem je izgubila moralno pravico, da bi obtoževala neko socialistično državo, ki se bori za enakopravne odnose in v tej borbi Uče podporo pri mednarodnih organizacijah. To pa v toliko prej, ker si sama sovjetska vlada prizadeva v borbi proti tej državi, da bi najbolj brez-načelno izkoristila vse možnosti, ki jih ji dajejo ali katere bi lahko dosegla bodisi v samih teh organizacijah bodisi pri drugih državah ne glede na to, kakšna ie njihova notranja Ureditev.
Izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet kakor tudi borba ki se je okrog tega vodila, razkriva, da se je v mednarodni areni poiavil nov problem — problem odnosov med socialističnimi državami. Pojav tega problema ima daljnosežne posledice ne le za razvoj demokratičnega in socialističnega gibanja na svetu, temveč tudi za politiko vseh držav ne glede na to, kakšno družbeno ureditev imajo.
Postavlja se vprašanje, ali bo šel razvoj demokratičnega in socialističnega gibanja po poti hegemonije ene socialistične države in enega gibanja — nad drugimi socialističnimi državami ter demokratič-, niml in socialističnimi gibanji, ali Po poti enakopravnih odnosov med socialističnimi državami ter demokratičnimi in socialističnimi gibanji?
Postavlja se nadalje vprašanje: kaj je vzrok nesporazumom in sporom med državami — ali drugačna družbena ureditev ali težnja po gospostvu nad drugimi narodi po odvzemanju tujih ozemelj?
Izkušnje druge svetovne vojne kažejo, da so se v vojni znušle na eni strani kapitalistične in socialistične države, na drugi strani pa napadalne kapitalistična države, ki so nameravale upostaviti gospostvo tako nad kapitalističnimi kakor nad socialističnimi državami. Za nastanek sporov in za tako r uparijo sil očitno družbena ureditev ni imelg bistvene vloge. Današnje izkušnje Jugoslavije kažejo dalje, da je lahko neka socialistična država u svojem razvoju ovirana in ogrožena po drugi socialistični državi, ki stremi za tem, da bi upo-stavila svojo hegemonijo in gospostvo nad drugimi sociallst:čnlmi državami, to rromeni: rroblem miru, problem svobodnega razvoja posameznih držav ni toliko v različni družbeni strukturi držav, kolikor pa v pobi jantu hegemonlstičnih tendenc ne glede na družbeno strukturo.
Socializem je postal zgodovinska stvarnost. Zmagal je kot družbeni sistem. Kapitalizem ne more te stvarnosti uničiti. Kapitalizem lah ko v državah, kjer se je oblast delovnega ljudstva stabilizirala in socializem utrdil v osnovnih gospodarskih ik)nogah, samo ovira in zavira končno zmago socializma Vzporedni obstanek enega in dru-0eya sistema je postal ne le mol'
TRŽAŠKI DNEVNIK
SPET NOV PROCES ZARADI ..SEOUESTRO Dl PERSONA"
nost, temveč prav tako tudi stvarnost. Socializem je postal zgodovinska stvarnost v naši državi. Ne morem si niti zamisliti, katera kapitalistična sila b! lahko potisnila ljudstvo Jugoslavije nazaj — razen v primeru njegovega popolnega ittrcbljenja in resnega rizika, da sama zabrede v notranje mednarodne komplikacije. Danes ni v kapitalističnem svetu naroda, ki bi odoibril politiko svoje vlade, ako bi ta pričela vojno proti neki državi samo zato, da bi jj vsilila drugačno notranjo ureditev ter onemogočila v njej izgraditev socializma.
Izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet pa navzlic poskusom sovjetske delegacije, da bi to izvolitev onemogočila — tako s svojimi političnimi ukrepi in vsakovrstnimi podtikanji kakor tudi s pridobivanjem drugih držav ng svojo stran
— očitno kaže, da mora danes sleherni poskus upostavitve nasilne hegemonije nad drugo državo neogibno naleteti na mednarodni odpor ne glede na to, ali ima država, ki se upira hegemoniji ali hoče hegemonijo upostaviti, to ali drugo ureditev. Potemtakem lahko vsak poskus nasilne upostavitve hegemonije povzroči resne mednarodne zaplete. V vsakem primeru se ne bi mogel tisti, ki bi se lotil te metode, izogniti ne le moralni obsodbi Združenih narodov v svetovni javnosti, temveč niti odgovornosti pred vestjo človeštva, da je skalil mir na svetu.
Ta izvolitev je končno nedvomno povzdignila ugled naše države na svetu. Nujno bo okrepila tudi avtoriteto Združenih narodov kot čini-telja — zlasti v javnem mnenju — preko katerega je možno razkriti hegemonistične načrte in onemogočiti, da bi bili ti uzakonjeni v mednarodnih forumih in z mednarodnim pravom. Izvolitev Jugoslavije kaže, da sovjetska vlada ne more zanikati suverenih pravic naše države in izvajati nanjo pritisk, ne da bi hkrati prišla v položaj, da bi spodkopavala tiste mednarodne institucije, za katerih utrditev se je borila, preko katerih se je mogel njen glas najdlje in najučinkoviteje slišati in katere danes služijo kot resni moralni in politični činitelji v borbi proti napadalnim načrtom in poskusom podrejanja suverenih držav s pritiskom in grožnjami.
Napačno je misliti, da je za socialistično državo važno samo, kako se bo njena politika odražala Znotraj v državi ali v socialističnem svetu kot celota. Nasprotno, demokratično javno mnenje v kapitalističnih državah, ki ga tvorijo milijoni preprostih ljudi, ni skoraj nič manj važno. To pa tembolj, ker tisti, ki meni, da mu zadostuje, kaj mu bodo rekli enjegovis doma in somišljeniki v drugih državah, prt de v resnici v položaj, da ne bo mogel idejno in politično prepričitj tistih v svoji hiši, da zguoi svoje prijatelje in zmede somišljenike na svetu, kajti borba za mir, demokracijo in socializem je po 3voj: vsebini — samo ena in edinstvena.
Vidite, prav zaradi teJS to ni in ne more bit isamo borba za koristi svoje države, za vsiljevanja svojega vodstva m svojih oolik drugim državam. Kdor ne gleda na to vprašanje tako, ta se bori za svojo hegemonijo nad drugimi. Navidezno samozadovoljstvo, da bosta tisk in radio, ki sta pod nadzorstvom, hrupno popularizirala ta ali ona stališča socialistične države, samo dokazuje, da je taka izolacija posledica hegemonistične nacionalistične politike. Ne gre za to, da se prepričata kapitalistični tisk in radio, da je neka socialistična država demokratična, miroljubna in proti hegemoniji nad drugimi — marveč da ti ne bodo mogli prepričati drugih, da socialistična država to v resnici ni.
V zvezi $ tem nam mora biti tu-df jasno, da obrekovanja in izmišljotine, ki jih sovjetska propaganda in propaganda, katero sovjetska vlada — na ta ali oni način vodi — v taki obilici iiri proti Jugoslaviji, nimajo več nobene bistvene vloge ne le pri nas Jugoslovanih, temveč ni tj v svetovnem javnem mnenju. Ta obrekovanja in izmišljotine danes samo razkrivajo tisto, kar stoji za njimi: da se sovjetska vlada noče odpovedati politiki groženj nasproti Jugoslaviji. To misli in pidi danes povprečni človek, in tisti, ki podpirajo in širijo taka obrekovanja, se nujno oddvajajo od množic 3vojega ljudstva, ker se pred njim kažejo kot zastopniki hegemonije neke velike države nad majhno, ker jim njihovo lastno ljudstvo ne more verjeti, da se bore za njegovo svobodo in neodvisnost, ko hkrati delajo na to. da bi bilo neko že svobodno ljudstvo podrejeno vladi neke druge države.
In res, ko neka vlada preide na politiko podrejanja druge države, ko odpravi načelo enakopravnosti med svojo in to državo, se mora nujno v taki politiki jx>slučeuati obrekovanj in izzivanj, ker drugih metod ni, niti jih ne more imeti Zato je tudi nekoristno in neučin-kovlto, da bi se jezili in zgražali nad takimi metodami, ker so samo odraz določene nedemokratične in hegemonistične politike. Obrekovanjem in izmišljotinam torej ne smemo posvečati velike pozornosti
— razen toliko, kolikor bodo de■ montirane, temveč sami te) poli tiki: moramo jo pojasnjevati In razkrinkavati in se proti njej oz trajno in premišljeno boriti. V tem je bistvo tega vprašanja.
Zato tudi psovke in neresnice vzhodnoevropskih predstavnikov z govorniškega odra Združenih narodov niso imele bistvene vloge t borbi proti Združenim narodom, niso imele nobene bistveno vloge proti Jugoslaviji.
Zato moramo tud i smatrati, da je zmaga Jugoslavije v borbi za izoo* lite v v Varnostni svet — zmaga stvarnosti nad iluzijami, potrditev pravilnosti načelnega stališča jugoslovanske delegacije oziroma naje Partije in vlade ter naše države -za enakopravnost držav in narodov za reševanje sporov med državami na miren način, za nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav, za oravlce vseh držav — ne samo velikih — da svobodno izražajo svojo voljo znotraj države in svoja sta lišča o mednarodnih problemih mednarodnih telesih in sploh mednarodni javnosti.
Ta zmaga je zgovoren dokaz tem. da obrekovanje in neresnica ne moreta prepričati nikogar o nobeni drugi stvari kot o tisti, ka se za njo v resnici skritta, da v so dob nem svetu nth*e ne more pri kriti in uzakoniti svojih nedemokratičnih smotrov.
.( «BORB As)
Bivši člani republikinske policije
tožlfo borca za svobodo
Na zatožni klopi sedi borec za svobodo Anton Turko, kateremu očita obtožnica kar 18 iz trte zvitih obtožb
12. maja t. J. je sodišče že sodiio in obsodilo Antona Turka zaradi «sequestra di persona#. Ker pa mu je bilu kazen odpuščena, bi moral takoj na svobodo. Naslednjega dne po sodbi pa so ga baje na policiji spoznali nekateri agenti, bivši člani kvesture kot tistega, ki naj bi jih »sekvestriral#. Turka so takoj na policiji aretirali in zaprli ne da bi prej izdali zaporno povelje, lo je bilo maja meseca t- 1. Ves čas medtem Pa so pripravljali proti njemu čudovito obtožnico. Na rame so mu naprtili nič manj kot 18 obtožb. 4 »sekvestre di persona#, izvršene 4. maja 1945 leta, dalje 4 obtožbe, da je skupaj z drugimi z orožjem v rokah vdrl v stanovanje štirih članov bivše republikin-ske policije; da je pri teh štirih policistih izvršil hišno preiskavo in da se ie polastil nekaterih osebnih predmetov med izvršeno hišno preiskavo pri enem od teh agentov. Da pa bo komedija še bolj bombastična so na policiji zrežirali še neko burko iz leta 1946, katere protagonist ie prav za prav osel. 1946 leta naj bi med veliko 12 dnevno stavko Turko »sekvestri-rab nekega Marcella Danielija in njegovega osla, katerega je hotel ubiti in ga prodati v mestu. Tedaj naj bi namreč bil Danieli prisiljen prodati ubitega osla v krožku Cebulec, in sicer po določeni maksimirani ceni, in naj bi pri tem izgubil nekaj tisočakov. Tega naj bi po Danielijevero pripovedovanju bil kriv Turko. ki mu je zapovedal zapeljati ubitega osla v krožek. Seveda naj bi bilo vse to povezano z grožnjami.
S takim bremenom na rami se je včeraj zjutraj vsedel Anton Turko na zatožno klop okrožnega sodišča. Njegov zagovornik je takoj na začetku procesa predlagal, da bi sodišče zaslišalo še 4 priče in sicer dve taki, ki naj bi pojasnile sodišču položaj pri Sv. Mariji Magdaleni prve dni maja 1945 in nalogo, ki jo je imel tedaj Turko kot borec za svobodo. Dve priči pa naj bi pojasnile zadevo z oslom. Zastopnik zasebne stranke in tožilec sta se uprla temu predlogu. Zaradi tega je zagovornik predlagal naj bi torej sodišče prevzelo spiske prvega procesa proti Turku. Iz teh zapiskov bi bilo namreč razvidno, da je bil Turko tedaj mobiliziran in kot tak podvržen vojaški disciplini. Sodišče je kajpada odbilo predloge in dovolilo zaslišanje samo dvčh stranskih' prič, ki naj bi pojasnile zadevo z oslom ali z njegovim mesom, kako so ga prodajali.
Prvi je bil zaslišan Turko, ki je odločno zanikal — kot že prej na policiji — da bi sploh kdaj imei opravka s štirimi bivšimi agenti, ki sedaj tožijo zaradi »sekvestra#. Od 1942. leta naprej pa je Turko deloval v ilegali kot član GAP-a! Da pa bi on aretiral člane kvesture je odločno zanikal-
Pestrost tega procesa je že včeraj zjutraj takoj odkril zastopnik zasebne stranke v osebi mladega, živahnega in nad vse spretnega, mahanju z rokami, odvetnika Franchetta Prestija. On se je tako strahovito razvnemal in kričal, da je izzval splošno pozornost občinstva. ki je s pritajenim nasmehom sledilo njegovemu mahanju z rokami. V tem ozračju je začela govoriti prva priča Felici Cisilia, por. Ruffini, žena «sekvestriranega» policijskega agenta Josipa Ruflinija. Priča je pravila sodišču, kako je sedaj po štirih letih spoznala pod imenom tov. Luka, obtoženega Turka, ki naj bi maja meseca, aretiral njenega moža, ki se ni več vrnil, dalje njenega brata Feliceja in druge. Sledil ji je njen brat Er-manno Felici, ki je bil tudi »sekve-
striran». Popoldne je pričal Rappo Romeo, ki je bil prav tako esekve-■triran«, za njim Pagone Domeni-co. Ti vsi so kot priučeni zdrdrali, da jih je aretiral Turko in da so ga poznali po imenu tov. Luka. Tako, da so ga namreč klicali 4. maja 1945, ko jih je prišel aretirat. 8 tem identificiranjem je čudovita zadeva. Vsi ti agenti, ki so do zadnjega vzdihljaja Nemcev bili člani tako imenovane «Squadre mobile Pt>», so na tem procesu trdili, da so Turka spoznali za osebo, ki jih je aretiral, ker so slišali, da se pri procesu, ki se je vršil proti Turku 12. maja t. 1., govoril tudi o nekem tov Luki. Ker pa so bili tudi oni aretirani od nekega, ki se je klical tov. Luka. so ge zanimali in so prav tistegu dne, ko je Turko prišel na policijo, da bi ga izpustili spet na svobodo, spoznali v njem tov, Luko. Kot je omenil zagovornik, pa na prejšnjem procesu proti Turku ni bile govora, da bi obtoženca nazi vali kot tov. Luka. Izkazalo se je, da je bilo ilegalno Turkovo ime kvečjemu «l’America-no Anton,o» ali pa aBeker#. Kako je policija torej odkrila to tajnost in izvršila identificiranje, to bo njena skrivnost ena izmed neštetih specialitet, ki jih pri takih proce-sih privleče na dan. Vsa zadeva teh agentov, ki so se priklatili v Trst pred nekaj leti, tako da se ne vedo izraziti niti v tržaškem dialektu, se da enostavno opravičiti kot čisto navadno aretacijo. Kot
bivši pripadniki republikinske policije, so bili pač aretirani in so se v»i vrnili na svobodo razen Ruf-finija. V vojašnici, kjer so bili pridržani, se jim ni zgodilo prav nič hudega. Gospodje so dobili še celo konja. Seveda ti policisti niso ničesar vedeli povedati o tem, kako so Turka pretepli na policijskem zaslišanju. Jetniški zdravnik je namreč o tem izdal celo potrdilo, katerega je zagovornik zahteval, naj ga sodišče sprejme med akte. Ko je zagovornik ironično komentiral izjavo priče, da je bilo vedenje policistov do Turka vljudno, brez kakega srda, je odvetnik poudaril, da se najbrže to vedenje izraža v batinah, ki jih je dobil obtoženec na zaslišanju. Tu je posegel vmes tožilec in zastopnik zasebne stranke, v dvorani pa je nastal tak hrup in tako prerekanje med odvetniki in tožilcem, da ni bilo mogoče ničesar več razumeti. Sodišče je takoj prekinilo razpravo za nekaj minut. V tem kričanju se je zelo odlikoval zastopnik zasebne stranke, ki je napenjal grlo kot petelin v jutranji zori. Končno je Prišla priča Danieii in izkazalo se je, da je zadeva z njegovim oslom napihnjena stvar. Niti ni bil Danieli takrat «sekvetriran», kakor hoče dokazati obtožba. Proces je bij odgoden do V. novembra. Predsednik sodišča Falchi, tožilec Gru-bissi, zastopnik zasebne stranke F. Presti, zagovornik G. Zennaro zapisnikar Neri-
Tržaški upokojenci odločeni nadaljevati svojo borbo
V nedeljo zjutraj se je vršila v ul. Conti glavna skupščina tržaških upokojencev, katere se je udeležilo tudi večje število aktivnih delav. cev kot tudi brezposelnih, ki so razumeli, da bodo lahko režili svoje probleme edinole, že bodo s svojo solidarno borbo pripomogli rešiti vprašanje povišanja pokojnin. Cim bi namreč odgovorne oblasti rešile vprašanje povišanja pokojnin, bi prav gotovo pripomogle k rešitvi tudi vprašanja brezposelnosti- ter zaposlitve mladih delavcev, ki sta tesno povezani z zgoraj omenjenim problemom
Tržaški upokojenci, ki so se zbrali na svoji glavni skupščini, da bi ponovno protestirali proti nerazumevanju odgovornih oblasti za njihov težak življenjski položaj, so pozvali ponovno delavce kot tudi upokojence vseh kategorij, da se njihovi borbi za uresničitev upravičenih zahtev pridružijo ter da skupno z njimi protestirajo proti stališču tistih, katerih dolžnost bi bila skrbeti tudi za delavce, ki so žrtvovali svoje zdravje in mlada leta napredku in razvoju gospodarstva našega ozemlja.
Marsikateri upokojenec se je hotel oglasiti k diskusiji samo zato, da bi ponovno ogorčenje celotne potrdil kategorije upokojenih delavcev proti stališču odgovornih krogov, ki nočejo na noben način sprejeti načrt za povišanje pokojnin, katere naj bi dosegle višino 10.000 lir. Vsakdo dobro ve, da je tudi ta vsota za današnje življenjske razmere zelo majhna ter da bi moral upokojenec živeti v zelo skromnih razmerah, ie bi se hotel z njo preživljati — vendar bi že ta pripomogla k izboljšanju življenjskih pogojev vseh tistih upokojencev, ki prejemajo sedaj Se vedno samo 3 do 4000 lir, kar ne zadostuje za kritje niti najnujnejših življenjskih stroškov.
Ob koncu glavne skupščine so si navzoči upokojenci izvolili nov glavni sv.et, ki naj bi vodil nadaljnjo borbo celotne kategorije.
Avto ga je povozil
Petindvajsetletnega Dionizija Ba-lansina iz ulice Panorama je pot vodila preko Velikega trga. Toda še preden je stopil na trg, je pridrvel mimo avto, ki ga je vozil neki Amerikanec, in ga povozil.
Glavnemu odboru SHPZ
Ctaru Prosvetnega društva Vojka Smuc, zbrani na sestanku dne 24. oktobra 1949, ponovno izražamo svojo solidarnost s SHPZ ter odobravamo njeno delovanje. Istočasno ponovno odločno obsojamo razbijaško početje tako imenovanih uzaščilnikovs slovenske kulture s tem, da so sklicali občni zbor v imenu SHPZ.
V bodoče se bomo še tesneje povezali s SHPZ in z veseljem pozdravljamo njen prihodnji občni Zbor.
Sledijo podpisi.
Danes se ponovno začne proces proti partizanom
Danes zjutraj se bo na tukajšnjem porotnem sodišču znova začel proces proti celi skupini domačinov iz Boršta, ki so obtoženi, da so likvidirali člana Collottijeve bande, agenta Antona Fabiana, ki je sodeloval pri grozoviti čistki januarja 1945. leta v Borštu. Pri tej čistki je bilo tedaj ubitih nekaj partizanov, nekaj vaščanov deportiranih, mnogo drugih pa na zverinski način mučenih. Seveda ni pri tem vračunana materialna škoda.
Na zatožni klopi se bodo morali zagovarjati 20-letni Daniel Petaros iz Boršta, 25-letni Stojan Prešel iz Bazovice, 34-letni Grčič Josip iz Bazovice, 23-letni Krizmančič Silvester iz Bazovice, 20-letna Marta Hrvatič iz Boršta, 26-letni Mario Zobec iz Boršta. 35-letni Milan Zobec iz Boršta in 48-letni Anton Bassi iz Boršta. Proces proti vsem tem se je vršil letos marca meseca, končal pa se je kajpada z obsodbami- Kasacijsko sodišče pa je sodbo letos poleti razveljavilo in to na podlagi dokumentov, s katerimi je obramba dokazala, da je bil pokojni Fabian likvidiran na podlagi vojaškega povelja.
Čeprav se je razprava že enkrat vršila, ni brezdvomno izgubila ničesar na svoji vsebini, posebno pa zaradi opisa vseh dogodkov, ki so se odigrali v Borštu pod nemško okupacijo in o grozotah, o katerih so povedale razne priče. Predvsem pa bo dokazana zakonitost likvidacije agenta Fabiana, za katero je bilo izdano izrecno povelje borcem za svobodo — sedanjim obtožencem.
Preveč se mu je mudilo zato si ie potolkel glavo
Marijau Ivančič se je prejšnjo noč pripeljal v Trst z Orient ekspresom. Vlak je že zavozil na železniško postajo, ko je Ivančič, kateremu se je strašno mudilo, odprl vrata železniškega voza in skočil na tla. Pri tem pa se mu je spotaknilo in zletel na tlak tako narodno, da je udaril z obrazom na tla.
Dramska skupina Gandusio
v gledališču Verdi
Prva igralska skupina, kt gostuje v letošnji sezoni v gledališču Verdi, je ioralska skupina Antonia Gandusia, ki ima v svojem repertoarju vrsto komedij, ki jih Gandusio režira in igra v njih tudi glavno vlogo.
Prva dva večera sta bili na sporedu francoski komediji «Kc-kosov oreh#, ki jo je napisal Marcel Achard, in sUdarec z bičem* dveh avtorjev M. Hennlqui-na in A. Duvala.
Obe komediji obravnavata en sam problem — če lahko to imenujemo problem:	kako bi mož
lahko varal svojo ženo ali žena moža in kako bi se iz zagate, v katero je zaradi tega eden ali drugi zabredel, tudi izmotal. Besedne igre, brez vsake globlje misli, šale, večinoma brez duhovitosti izpolnjujejo večer, kj celo tržaške meščanske publike ne zadovolji popolnoma, kar dokazuje že to, da je bilo gledališče Verdi prvi večer najiolnjeno, medtem ko niso gledalci drugi večer napolnili dvorane niti do polovice.
Lahkotno dejanje se sicer razvija naglo, brez nepotrebnih odmorov, je povezano med seboj, kar je brez dvoma zasluga Gandusia in glavnih igralcev Ghe-raldijeve, Uoverzaghijeve in Si-lettija, k( z igralsko rutino vendarle uspejo pritegniti gledalce, da slede komiki dogajanja. Silno pa moti potek šepetalka, ki ne šepeta, temveč glasno govori, tako da tudi daleč v ozadje slišiš ves tekst dvakrat.
Pri vsem tem se ves čas predstave ne moremo iznebiti misli na težke pogoje, v katerih deluje Slovensko narodno gledališče v Trstu, ko je vse njegovo delovanje resno prizadevanje za umetniško ustvarjanje, medtem ko povprečne igralske družine gostujejo po največjih tržaških gledališčih. Redko katera izmed njih pokaže v novi sezoni napredek, medtem ko naše gledališče napreduje od predstave do predstave kljub izredno težkim pogojem, v katerih dela. To pa tudi dviga vrednost umetniškega dela SNG.	Nm.
SPISAL-
ILUSTRIRA M. BAMBIČ
žšagš§§sš3š§š5š§ššš§§šš§§§š
aooeOOOC
Voz ti varno
■Ne smeš, ne moreš, dam, najboljši voz in spremstvo.«
(■Prevelika Je tvoja dobrota!«
■Zate, angel, premajhna! Pojdita peš do odrinskih vrat! Zunaj vaju dohiti voz. Najboljšega voznika pošljem in spremstvo. V Solunu imam kupčijskih poslov. Potovali bosta do Topira varno in udobno.«
■Daj, gospod, daj, povrni ti Bog! Obnemogla bi gospodarica in umrla po poti.«
Cirila je pokleknila pred Epa-(rodita in ga prosila.
Irena je šla tresoč se po vsem telesu, med veselo razcvehmi ro-žarni, sama roža brez življenja.
Epalrodit je gledal za njo, grenkost mu je silila v oči, roke je razprl in šepetal:
((Blagoslovljena, sveta!«
Irena se je odpravila, oblečena kakor popotna sužnja, s Cirilo takoj v mesto proti odrinskim vratom.
Tako je naroči) Epalrodit,
Vojaka se nista zmenila za sužnji, ki sta šli skozi vrata
Uro po njunem odhodu je skozi ista vrata odpeljal voz, ki je
bil na videz obložen s platnom in bisom za trgovca v Solunu. Stražnika sta pregledala voz; ker ni bjl sumljiv, je svobodno oddr-dral proti Osrednji cesti. Za njim Je odšlo šest jezdecev — v varstvo.
Popoldne je minevalo. Nikogar ni bito z dvora, ne Azbada ne kvestorja. Epalrodit je slonel v
majhni sobici na otomani in ves zamišljen preudarjal kruto usodo. Po dolgem premisleku je začel odpuščati Iztoku. «Morda je bil celo napaden, z mečem si je naredil pot! Sloveni, ki so baje ubežali, so mu pomogli, da se je otel. Irena veruje vanj, veruje v njegovo zvestobo, sirota! Kako kleta je usoda, da raztrga dvoje src, ki se tako ljubita. Prekletstvo božje tistim, ki so to povzročili!«
Mrak je že lege), še nikogar r dvora. Epalrodit se je umiril. ■Itešena Je svila, rešen Iztok, rešena Irena, moj dolg poravnan.« Domislil se je Radovana in poslal ponj.
Godec še ni ničesar vedel. Ves dan Je poležkaval in se odpocl-val ter se pridno razgovarjal z vrčem; natezal in ubiral je strune na plunki; ko je zvedel, kaj se je zgodilo, se mu je lice vzradovalo.
■Vendar nekaj godčeve krvi v njem,« je veselo pomislil. eGodec se zagleda, zaljubi, zapoje — pa pozabi in gre svojo pot.«
Grk mu je ugovarjal, da ne razume tako krutega srca. On da je drugačne krvi. Njegov narod se je vojskoval deset let zaradi ene same —• lepe Helene.
Md pogovorom huškne zavita postava v gostinsko sobo, kjer sta pila Radovan in Epalrodit grško vino.
■Spiridlon!« Trgoec ga je spoznal. Evnuh je prestrašeno
gledal godca in si ni upal spregovoriti.
«Ne boj se ga, govori svobodno!«
■Gospod! Iztok, magister pedi-tum, tvoj varovanec, je v ječi pod carsko palačo, od koder ne pride nihče na beli dan.«
Radovanu je zdrknila čaša Iz roke in se razbila na mozaiku. Zakričal Je in se sesedel, Epa-(rodit pa se ie stresel v mrzli groznici, stisnil krčevito ustnice in bruhnil kletev na despojno:
■Zmagala si, kača, prekleta...«
KONEC PRVEGA DELA.
mimm
Torek 25. oktobra Darija, Zlatija Sonce vzide ob 6.34, zatone ob 17.04. Dolžina 10.40. Luna vzide D ' zatone ob 19.13. Jutri, sreda 28. oktobra Bonaventura, Vranica
SPOMINSKI DNEVI
IS64 je bil rojen 'Aleksander T. Gračaninov, ruski skladatelj.
Redni sestanek tajnikov OF
Danes 25. t.m. bo ob 16. uri v ul. R. Manna 29 redni sestanek vseh tajnikov okrajnih odborov OF. Prosimo za točnost.
Tajništvo
PROSVETNA DRUŠTVA
PEVCEM «1. CANKARJA«
sporočamo, da danes pevske vaje za moški zbor ne bo.
Občni zbor Planinskega društva
Občni zbor PDT bo 26. t.m. ob 20. uri na stadionu «1. maj» pri Sv, Ivanu,
DAROVI IN PRISPEVKI
Za Dijaško matico so v tedni za našega dijaka darovali sledeči iz Medje vasi: Zega Miro 50, Pahor Jožef 50, Ferfolja Jožef 250, Legiša Anton 250, Pernarčič Anton 250, Peric Mario 200, Kolman Franc 100, Legiša Ivana 25, Legiša Jela 10, Legiša Marija 50, Pahor Franc 100, Pernarčič Mari-ja 150, Pernarčič Karlo 200, Pernarčič Viktorija 30, Semolič Josip 50, Perdec Avgust 50, Legiša Matilda 50, Peric Ivan 100, Pahor Lucija 140.
V isti namen so darovali Šiško-vič Josipina 500, N.N, 5.000, sektor Rojan 1.560. Kralj Štefanija 200, Ferjančič Sonja 500. Dijaškemu domu vsak po 4 kB masti pa so darovali: Čok Karel, Colja Emil, Colja iZdenko, Colja Alojz in Verč Pino.
Dijaška matica sq vsem najlepše zahvaljuje!
Dražba drv za kurjavo
V sredo 8. novembra t.l. bo javna dražba za dobavo 6.000 stotov Prošnje za pripustitev k dražbi drv za kurjavo za mestno občino, morajo biti vložene do 12. ure dne 5. novembra t.l.
Pojasnila daje občinski urad za pogodbe v ul, Rettori 2, soba štev. 225.
SLOVENSKO I\IAKUU!\I0
gledališču
Zil Tržašku (izumijo
Danes 25. t.m. ob 2«
gostovanje
v PLAVJAH
z Goldonijevo komedijo
„mirandolina“
Jutri 26. t.m. ob 2»
gostovanje v gledališču
v KOPRU
z Goldonijevo komedijo
„MIRANDOL!NA"
Nočna služba leMN
Alla Minerva, trg San fr8“ce^ J, tel. 6862; Al Galeno, ul. «1 114, tel. 6325; Maddalena,
isirtš*
ul. 43, tel. 90274; Pizzul-Ci*«* Corso 14, tel. 7524; Harabaglli Barkovljah, tel. 5728 in Ntc* i Skednju, tel. 93245, imata * nočno službo.
TRŽAŠKA UORZA
Zlati sterling 9050, papirnati ling 1880, telegrafski dolar 9 1 ^ lar 682, švicarski frank
francoskih frankov 170, šiling 26, zlato 1070.
pvsti
lil
RADIO I**
TRSTA
24«*“
JUG. CONA
(Oddaja na srednjih valovih ali 1250 kc) TOREK 25.19-1949
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliuiiiiiihiiiiiiiiiiliiiiMilillIiiiiiiiliiiiuiliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiililiiiiiiiinniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiu
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 23, in 24. oktobra se je ro-dilo v Trstu 6 otrok, porok je bilo 7; umrlo je 13 oseb,
Civilne poroke: mehanik Can-ciani Mario in šivilja Boschetti Maria.
Cerkvene poroke:	kuhar na
ladj; Rizzardi Avrelii in gospodinja Zokam Zofija, mizar Prelazzi Pompeo in gospodinja Novak E-milija, cestni pometač Lorenzi Franc in gospodinja Kočevar Pavla, prodajalec Enneri Franc in gospodinja Maggis Ivana, uradnik Villa Jožef in gospodinja Vacalie-ri Ana, agent CP Pieri Bruno in gospodinja Zanello Marija.
Umrli so: 80-letna Zane vd. Fer-netich Erminija, 61-letna Runco por. Ulaga Karmen, 25-letna Ar-mando por. Malornich Ana, 66-letni Fostogna Albin, 66-letna Bo-nivento vd. Madalut Štefanija, 70-letna Tutta Karolina, 71-letni Gregorutti Romeo, 84-letna Viez-zoli vd. Misson Mariju, 10-letni Zannier Marino, 77-letni Cavagna Oskar, 70-letni Michelazzi Karlo, 66-letna Vodopivec por. Vodopivec Orsolina.
a A' tOfl
6.30: Jutranja glasba. jutr*' ila (v ital. in slov.).opd'
12.00:	Zabaven
d. 12.30:
tlhitv in cilaita
fhimotoblU dnei mik /
Vozni red parnikov iz Trsla v Koper in obratno
10.00,
17.40,
Ob delavnikih:
Odhod iz Trsta: 5.55,
11.00, 12.50, 15.00, 17.00.
18.35.
Odhod iz Kopra: 5.00, 6.30,
7.30, 8.45, 12.15, 13.30, 15.00,
17.30.
Ob nedeljah in praznikih: Odhod iz Trsta: 8.00, 11,00,
14.00, 19.40.
Odhod iz Kopra: 6.30, 9.30,
12.35, 18.00.
čila
nja glasba, danski spored, .... melodije. 12.45: Poročil« in slov.). 13.15; Pevski 13.45: Ljudska univerza 'v jjviJJ 14.00: Puccinijeve naPe^8 i4$ orkester radia Ljublj»n*- sj0y.)-Tiskovni pregled (v it«1;' M; 17.45: Igra muli orkester jj,4i. 18.15: Iz godalnih kvari«10!: »:); Kako smo Slovenci prisil „ nUjj ževnega jezika. 19.00:	J9-1J;
orkester radia Ljubljane jg<}. Poročila (v ital. in 3]“ piiccij;;
niochena mpdiera. 20.0-'.... 02.36.
Glasbena medigra, iu.-',,. ™»-«Tosca», opera v 3. dejamjjfc
Lahka večerna glasba^ sjoV'1' nja poročila (v ital. Sjj; iC 23,10: Objava spored«, renade.
KINO
ROSSETTI. 16.15: »Mlin n J, C. Del Poggio.	i	>■'
EXCELSIOH. 16.30: «Go5pvV*f..
dere gre v zavod#, Shif»" |>5 FENICE. 16.30: «Dve no«>-	~
lijon#, Maria Montez. p#.., FILODHAMMATICO. 15.30: VITTORIO VENETO. 15.30:	J(	C'
ITALIA. 15.30: «Z mojo *eW'*l,V ga stvar#, M. Oberon, H' ALABAHDA. 15.30: «MorJt' p, Hepburn.
«Dom
roboi
IMPKRO. 15.00:
Wes*ely.	4 yC'
VIALE. 16.00: «Poziv na, j Baltimoru#, VVallace ud1«** GARIBALDI. 15.00: «An6‘"	^
obrazov#, James Cagncf: g, v MASSIMO. 15.00: »Življem,,	*
rL. P
sela#, Gary Cooper, ARMONIA. 15.30:
iRS*1
,(C*
zel«1
gospa#, Sonja	Henie.	.,tni
SAVONA. 15.30:	«PanW>	"
VVallace Beery.	je
ODEON. 17.30: »PJenl«	.;|
Bette Davis.	daV, 1,1
IDEALE. 15,30: «Enan)0‘“
Feljx, Pedro Armand«*^.»f
V*
0
te*”
«PozabiJem"'gliez9»’
MARCONI. 16.00:
M. Oberon.
KINO OB MORJU.
King Konga#.
ADUA. 15.00:
RADIO. 16.00: «Južno
Brent.	oVori
VITTORIA. 17.30: «N« * bi me!», S. Tempi*- oardKa»-AZZURRO. 17.30: »Bern* ^.«,11» VENEZ1A. »Zemlja br” slrer>»' BELVEDERE. 14.00:
Grable, R. MontgomW' trj: KINO NA NABREZIN'' llfornlja express»
101F
ZAHVALA
NajiskreneJc se zahvaljujemo vsem onim, ki ?0 spomin naše nad vse ljubljene
Marii"
NIVES
Prav posebno zahvalo »mo dolini zdravniku <«• Geyerju ter gg. Eleni in Vittoriu Višini.
Trst 24. oktobra 1949,	riGU^*
Družine JENKO. SELHAU®’"
KOPER:
-—i
RAZSTAVA GOSPODARSKE DELl
jugoslovanske cone Tižaškeja.oieniP
Od 23. do 30. oktobra 19*9
judslca oblast - jamstvo boljše bodočnosti delovnega ljudstva 1
Istrski dnevnik
i**UŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/« PRITI. - TEL. 70
SLOVESNA otvoritev gospodarske razstave v kopru
Naši usoehi so neločljivo povezani ž uspehi jugoslovanskih narodov
^toen ljudske oblasti je, da ustvari zavestnega, ponosnega, kulturno razvitega in samostojnega človeka &
n.
i i ■ i i i s e o
rrrro
51 6
• C3 • C= • C3 • C=3 • E33 • CZ3 • C3 • C3 • CEJ • C3 • C3 «C3'
r 1	T	1	S1	m i !	1	] 1 r	
	1		! M	|			
	1		II...	1		,	
p,’"r* ■* .....
t
VHOD — ENTRATA IZHOD - USCITA
A TURIZEM, FOLKLORA In FILATELIJA TURISMO, FOLKLORE e FILATELISMO B OBNOVA, GRADNJE, ELEKTRIFIKACI* JA — RICOSTRUZIONE, EDILIZIA E ELETTRIFICAZIONB C ZADRU2NISTVO — COOPERATIVISMO D VINA in LIKERJI — VINI e LIQUORI E KONZERVE SADJA in ZELENJAVE CONSERVE FRUTTA ed ERBAGGI P OBRT in MALA INDUSTRIJA
ARTIGIANATO e PICCOLA INDUSTRIA G POHIŠTVO — MOBILI H TRGOVINA — COMMERCIO I RIBARSTVO, RIBIŠKA INDUSTRIJA in SOLINE — PEŠCA, INDUSTRIA PE-SCHERECCIA e SALINE L ŽIVINA — BESTIAME M POLJEDELSTVO - AGRICOLTURA
Im,
TLORIS RAZSTAVIŠČA.
Pievanje s 1. strani.)
■r
življa, ki jo je ita-s tako doslednost-
Sr’ ni mogla doseči ciljev JBP fašističnih kulturnoro-\*|0nčno na tem teritoriju irani in brezpravni člo-2 0 TOOh usodi ter trga S 0:itanke žalostnih ča-zatiranja in To svojo halogo bo vpitju kontrarevolu-
^ jeakcije tudi dokonč-H; ’ 4 j| naša razstava doka-
V1 Istrski delovni človek
,V'poti-
uje, da išče Ifud-V tČ?ko možnost, da v po-.	ustvarja elemente
S
^ tu aosP°ddrstvu. Pri tem ti\l**torje gospodarstva-
fy?I,)ner uidimo, da se
iS
‘fig
in prašičev v rud-
letih podvojilo; na 1x1 d-p.erte delavnosti smo od
iStrj/*® Potrojili investicije, i Wi j 1 sploh smo planirali in
Sprto petkratni lanskolet-Jpodnje. Prav tako o-, ,e(i('k na vseh ostalih V' Sr. ^°IUror nam slabša le-Manjina doseči kmetij-
\Xnihb ^a ie to> da se tstr-kmet množično
dru-
utJe, zlasti v kmečke
a, 6 . «
Si 'Itie r ’ '
.‘•j (m a,,sfco leto smo imeli
il|A	milega tipa, letos
i	tn	v	kratkem	bo
0
obdelovalno zadru-
vas. To bo jedro. .Ni„. ®a se bodo zbirali no-^naij ^°vni kmetje, ko bo-
S;
te -„^?r°dnosti kolektivne
aV“-
W Pozornost. Seveda
te. Te) socialistični posveča ljudska
K S^lc0 ^čakovatl, da bo vse 1 d brez napak. Zave■
težavami in slabostmi
Z vsemi med.
Nadalje srečamo na razstavi prikaz drugih gospodarskih del: elek-
zadružništvo dobil v dar škatlico 20 posebnih cigaret, ki so bile narejene prav za to priložnost.
cesti, kjer se je še nadaljevala kolesarska dirka.
Popoldne je bila na Titovem trgu v Kopru druga zanimivost tega dneva. Vriila se je ponovitev «Brške-ga opasila», katerega so z zelo velikim uspehom izvajali preteiklo nedeljo v Dekanih. To je bila za Koper velika novost. Več tisečev gledalcev se je zbralo in navdušeno ploskalo izvajalcem starih ljudskih plesov. Nastopil je tudi pevski zbor Slovenske filharmonije in žel navdušeno pohvalno pleskanje. O te.m in o Brskem opasilu bomo še poročali.
Pod geslom: »Ves svet naj spozna resnico o Jugoslaviji)) je bila y ulici Battisti poleg Titovega trga odprta fotografska razstava o gradnji socializma v Jugoslaviji, Popol-dne po »Brskem opasilu«, pa je bila odprta tudi etnografska razstava.
V gledališču so bili postavljeni na ogled vsi darovi, ki so jih delegacije poklonile v dnevih II, kongresa Partiji in raznim organizacijam.
Zvečer je bil v obnovljenem gledališču vokalni koncert Pevskega zbora Slovenske filharmonije pod vodstvom Rada Simonitija. Dvorana gledališča je biia nabito polna ljubiteljev lepe in umetne pesmi.
Se pozno v noj so udeleženci otvoritve razstave oživljali ulice starodavnega Kopra s prepevanjem pesmi.
PER ob 16. in 19. uri.
Avtobusi imajo v Kopru zvezo za v Portorož, Buje, Novi grad, Umag in Grožnjan.
"Miran dolina" v koprskem gledališču
Slovensko narodno gledališče iz Trsta bo nastopilo v koprskem gledališču jutri 26. oktobra ob 20. uri z aMirandolinou.
NA TITOVEM TRGU V KOPRU ZBRANA MNOŽICA PRISOSTVUJE IZVAJANJU «BRSKEGA OPASILA«.
Sprememba urnika avtobusa avfopodjefja "Adria" na progi Koper-lrst
ODHODI IZ KOPRA ob 7. in ob It. uri, s KRIŽIŠČA PRI DEKANIH ob 7.15 in, ob 11.15; PRIHODI V TRST ob 9. ob 12. uri.
ODHODI IZ TRSTA: ob 15. in
Po ogledu razstave «o se mnogi / ob 18. uri, s križišča pri Dekanih
trifikacije, kanalizacije, osuševal- obiskovalci ustavj]. na Seniedelski I ob 15.45 in 18.45: PRIHODI V KO-nih del, turizma, obrti, ribarstva,	______
Ankaran
ANKARAN IN MAREZIGE
Kominformijti In razni re-akcionarni eiemtntt matijo borbo Jugoslavije, ki na ruševinah, povzročinib po sovražniku, obnavlja, gradi in ustvarja nekaj izredno velikega, da bodo nekoč narodi srečni.
V soboto zvečer smo imeli pri nas slovesno zborovanje. Dvorano Ljudskega doma so napolnili naši prebivalci in bivši borci iz Škofij, Tinjana in Dekanov, Zborovanje Je otvo-ril tov. Apollonio Jakob ter napovedal dnevni red. Povzel je besedo tov, Tomažič Plinio, ki je podal izčrpno politično poročilo. Omenil je tudi otvoritev druge gospodarske razstave v Koprn, njen veliki pomen ter razvoj gospodarstva v Istri pod okriljem ljudske oblasti. Poudaril je veliko razliko med življenjem bivšega Istrskega kolona — sužnja fevdalnega sistema in današnjega svobodnega lastnika zemlje, ki jo obdeluje. Omenil je tudi Jugoslavijo, — tarčo obrekovanja kominfor-mistov, državo, ki se bori za visoke cilje, za urejeno bodočnost svojih narodov.
Sledilo je razdeljevanje odlikovanj bivšim borcem. Bilo je odlikovanih precejšnje število zborovalcev — borcev za svobodo. Med temi sta tudi tajnik in predsednik našega KLO — Tovariša Apollonio Jakob in Fur-
SVEČANA PODELITEV ODLIKOVANJ borcem iz narodno osvobodilne vojne
lanič Marij, tajnik našega odbora S1AU — tov. Ražman Roman in tov. Cergol Albin ter Bizjak Rafael iz Tinjana. Hvaležno so sprejemali odlikovanja — priznanja za svojo hrabrost v narodno osvobodilni barbl. Navzoči so jim navdušeno ploskali ter se z njimi veselili. Kapitan JA, tov. Totolovič Milan Je pozdravil odlikovance našega ozemlja v imenu Prezidija Narodne skupščine FLRJ ter jim čestital za njih junaško borbo za svobodo zasužnjenih narodov, Pripomnil je, da te jih Jugoslovan, tki narod vedno spominja in ne bo nikoli pozabil onih, ki so se borili za njegovo neodvisnost. Pozval Jih Je, naj svojo borbo dosledno nadaljujejo, da bo bodočnost popolnoma naša. Ne bomo dopustili, da hi še kdaj gazil tujec našo zemljo, za katero so nešteti prelivali svojo kri, Obenem se je imenovani zahvalil odlikovancem, ki so se skupno z jugoslovanskimi narodi borili za svobodo, mir in bratstvo. Ob teh besedah so bili navzoči ganjeni.
borbi toliko doprinesli, so prejeli zaslužena odlikovanja. Domača godba je za otvoritev zaigrala »Internacionalo)), nakar so sledili govori. Po govorih je kapitan JA izročil in pripel borcem na prsa odlikovanja med navdušenim ploskanjem vseh navzočih maršalu Titu in JA.
Med odlikovanci so:	tov, Babič
Anton, aktivist in antifašist, ki se dosledno bori proti fašizmu že od
Sledil je euomlnutnt molk v po-	PM/taV<,	so	bili	odiiko-
častitev spomina na padle borce. Na.'
to je spregovoril tov. Forlauič Marij. Kratek je bil njegov govor, a zelo prisrčen. Izrazil je, da ni mislil na odlikovanje, ko se je vključil v osvobodilno borbo, leto danes hvaležno sprejema priznanje, za katero »e toplo zahvaljuje. OF, tov. Titu in kpj.
Fred zaključkom zborovanja je nagovoril navzoče še tov. Apollonio Jakob, ki je dejal: »Naši borci so se borili skupno Z jugoslovanskimi borci. Komtnformlstl in razni reakcionarni elementi blatijo borbo Jugoslavije, ki na ruševinan povzročenih po sovražniku, obnavlja, gradi in ustvarja nekaj izredno velikega, da bodo nekoč naši narodi srečnim
Marezige
Ob navzočnosti vsega prebivalstva naše vasi je bila v soboto preprosta in resna slovesnost. Partizani in aktivisti, ki so v narodno osvobodilni
vani tovariši Plahuta Rudolf, Sker-gat Karel, partizan od leta 1942« Stok Ivan, Dobrinija Atilija, partl. zanka iz leta 1942 in mlada kurirka Bembič Ema iz Loparja, ki je komaj 12 let stara sodelovala v osvobodilni borbi. Odlikovanja so prt: je>i tudi tovariši Kodarin Jožef. Umer Vojko iz Babičev in še drugi.
Ljudstvo Marezig, ki je znano po svoji borbeni revolucionarnosti že od leta 1921, je tako doživelo veliki dan, ko so bili skupno z najboljšimi in najbolj doslednimi antifašisti odlikovani vsi prebivalci vasi. Zvečer je bila prerejena na čast odlikovancem zelo prisrčna zabava.
Podpisana družba razglaša, da ČERMELJ STANKO ni več pri njej v službi in da nima več pravice zastopati družbo niti ne zanjo podpisovati.
VINO, d.z.o.z. (DD.): Koper
trgovine, kateri predstavljaj o prav 1“	"	1
tako elemente, ki kažejo smer raz-1 ,	...	.	.	.	.
voja naših gospodarskih prizade-lltClli]CinStlQ W SlOV&IlSkCl
:e tr°ba,
so to začetki
vanj. Zanimivi so nekateri novi poizkusi naših strokovnjakov kot na primer: druga produkcija krompirja :iz letošnjega semena, ki se je odlično obnesel.
Če je bil naš namen, kot smo rekli ob otvoritvi prve razstave gospodarske delavnosti jugoslovanske cone STO, da prikažemo vsakemu delovnemu človeku Istrskega okrožja njegovo lastno delo v okviru celote, da ga zainteresiramo za naše gospodarske probleme, da mu pokažemo pot, po kateri mora hoditi, če hoče dvigniti svoje gospodarsko in kulturno življenje, potem je treba reči. da je bil ta namen dosežen. Če je namen ljudske oblasti med drugim tudi ta, da u-stvari zavestnega, ponosnega, kulturno razvitega in samostojnega človeka, potem najde vsak delovni človek bodisi umski, bodisi ročni, kmet in obrtnik tudi na razstavi to svojo osebnost.
Naši uspehi so neločljivo povezani z uspehi jugoslovanskih narodov, ki v pogojih kakršnih ni imel nihče doslej, gradijo socializem in s tem lepšo in srečnejšo bodočnost, kajti brez stvarne pomoči vlade FLRJ ne bi mogli doseči takih uspehov.
Ob koncu izrekam v imenu pripravljalnega odbora priznanje vsem tistim, ki so pomagali pri pripravi razstave, vsem tistim, ki so kakor koli sodelovali pri razstavi ter razglašam razstavo za odprto«.
Po govoru tov. Beltrama je sledil ogled razstave. Vsak obiskovalec je ob izhodu iz paviljona za
jtored prireditev
gospodarske razstave
V^oki"  ----------'	V
’Ž5,	/	ob	14:	Tekma	v	odbojki.
V^ern*1,'; ob 20: »Tosca« gostovanje ljubljanske opere v ko-
Mu m Sledališču
okt.
A 0?‘- °b 15: Nogometna tekma Arraija - Meduza.
SiV tov-.' ol> 17: Instrumentalni koncert opernega orkestra v Izo-oJ"l uArrigoniii,
Vil^Jane	Instrumentalni	koncert	opernega	orkestra	iz
» ^ c v pjranu
okt	.
2127, ob- *5: Nogometna tekma Branik
V vkt-
Aurora.
°b 20: uToscan - gostovanje ljubljanske opere v gle-Kopru,
, t|f * 0l({
\Hc. ’ °b 15: Lahka atletika za prvenstvo
sindikalnih po-
V29-ok
J, *' ob 14: Finalne tekme v odbojki.
Si
20: Vedri večer - sodeluje Fr. Milčinski, Sindikat-
S>' Dunlub ^ Solistični večer v Piranu. Sodelujejo violinist Vi r>L. Lipovšek in sopranistka Valerija Heyba!ova.
Stil* ov! °b 1#:	okrog	Kopra.
V*9.	• °b 15: Nogometna tekma Armija - Branik.
^ •'O,	o1>	15:	Nočna	štafe	ta.
k, W> flti	,,ULI1R 31H1L let-
^ Ru ob 20: Solistični večer v gledališču. - Sodelujejo vlo-
Bel' Pianist Lipovšek in sopranistka Valerija Heybalova.
^°Wsju SDre,nembe sporeda prireditev bodo objavljene v dnev-
šota
Na seji občinskega upravnega odbora 29. preteklega .meseca so sklenili, da bodo na Rojcah, kjer se gradi naselje za begunce, popravili eno izmed tamkajšnjih zapuščenih vojašnic in jo preuredili v šolsko poslopje. Prva skrb županstva je seveda, da preskrbi šolo otrokom družn, ki se bodo tja naselile morda letos, ali pa drugo leto. Toda Po pregledu omenjene vojašnice so ugotovili, da je ni mogoče preurediti v šolo in zato so naknadno sklenili, da bodo za begunske otroke sezidali novo šolsko poslopje. Občinski upravni odbor je že sklenil, da bo za to gradnjo, ki bo stola Okrog 41 milijonov lir, potrosil polovico vsote medtem, ko bodo drugo polovico še dobili v obliki vojne odškodnine za vojašnico. Polovico te svote si bo naše županstvo, ki je vsak dan bolj v stiski, kar se tiče financ, izposodilo, kakor že dogovorjeno, pri mestni hranilnici. Za ta denar bodo imeli begunci za njihove otroke sijajno in najmo-derneje opremljeno šolo, medtem ko se morajo slovenski osnovnošolski otroci v mnogih vaseh vrstiti s poukom v tesnih učilnicah brez vsakih šolskih potrebščin.
Najbolj kričeč primer krivičnosti na šolskem področju nasproti Slovencem imamo v Ločnlkv, kjer se starši slovenskih otrok že dve leti potegujejo, da bi jim županstvo preskrbelo vsa) eno učilnico za njihove malčke, ki si žele pouka v slovenščini. Po dveh letih pa se županstvo, ki širokosrčno razpolaga s svojimi pičlimi sredstvi za zgradnjo vzornega šolskega poslopja v begunskem naselju, ni odločilo da bi v Loč-niku za majhno svoto vzelo v najem nekaj sob in jih opremilo s šolskimi klopmi.
GORIŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA URSDNIŠTVA IN UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVBTOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749
Goriška prosta cona visi v zraku zaradi nesolidne zakonske podlage
i.
Svobode besede v Mii io praksi
Marca meseca, ko je bila Ijud-ka borba proti podpisu atlantskega pakta najbolj ostra, so orožniki iz Krmina ustavili v tem kraju na ulici 20-letnega Alda Zor-zona in 18*letnega Jožefa Grasset-tija, oba iz Krmina, ker sta razde ljevala letake proti atlantskemu paktu.
Orožniki so ju prijavili sodniji, kjer stu bila obsojena na plačilo globe, vsak po 30°0 Ur. Oba mladeniča pa sta se proti tej obsodbi pritožila trdeč, da je po čl. 21 u-stave italijanske republiko vsakomur dovoljeno, da na poljuben način manifestira svoje mišljenje. Sledila je ponovna razprava, na kateri sla obtoženca ie enkrat obruzloiila svoje stališče in poleg tegu poudarila, da ob času aretacije sploh nista Se razdeljevala letakov; ampak sta jih nosila v žepu. Omenila sta tudi, da sta bila prepričana, da je bito razdeljeva-nje teh letakov dovoljeno, hodnik je dejal, da ta primer ne spada pod čl. 21 ustave in je obsodil Zorzona na plačilo globe V znesku 2000 lir z vpisom v‘kazenski list.
O goriški prosti coni razpravlja glasilo najvažnejših tržaških gospodarskih institucij «11 Trafficoa v septembrski številki. V tako kritični dobi za gospodarstvo večine evropskili držav, tudi Italije, kaže po tem članku italijanska Gorica kot srečna oaza, kj lahko stegne roko in potrga sredstva blagostanja po mili volji. Institucija proste cone jg privabila celo vrsto industrijcev iz Italije in Trsta. Načrti so že gotovi in visoki dimniki tovarn bi morali kmalu zagoreti. Gospodarstvo goriške proste cone pa mora najti zaslombo v Trstu in zlasti tudi v prosti coni Beljaka. Koroško je vključil pisec v ta novi gospodarski sistem. Predlaga, da sklenejo trgovske zbornice Trsta, Gorice in Celovca pravo trgovinsko pogodbo med seboj, kakor bi šlo za suverena ozemlja,
Ta načrt so dozdeva popolnoma nov. Resni ljudje, ki so o mučnem problemu goriške proste cone razpravljali v italijanskih gospodarskih listih niso zagrabili za to Kolumbovo jajce. Trst bi prišel v poštev s svojo le delno zaposleno industrijo kot konkurent industrijskemu centru Gorice, kakor upa pisec. Za Avstrijo pa čutimo, da se odmika od Trsta in prenaša vse, kar je vrednega, v severne luke. V Trstu sc prekrcava v glavnem ERP blago. Rotterdam pa zadovoljno ugotavlja, da streže Avstrijo z blagom, ki lahko ostane tej luki tudi, kadar ne bo več blaga, ki ga sedaj velikodušno pošilja Marshallov plan. Razen tega pa se Avstrija resno pripravlja na konkurenco Italiji in Trstu.
Suha poročila iz Gorice pa so v hudem nasprotju s člankom v «11 Traffico«. Predilnica v Podgo-rl le staro podjetje, ki je zelo veliko potrosilo za novo moderno opremo, tako da «Astra» smatra to podjetje za najmodernejše in najobsežnejše v Italiji. V načrtu je razširjenje te tvornice. To podjetje si je največ obetalo od uvedbe proste cone v Gorici. Sedaj pa odpušča delavce, in kdo ve, kdaj bo odpustov dovolj. Protestna stavka delavcev podgorske predilnice je ravno hotela preprečiti uadalje-vanje odpustov.
Brezposelnost v Gorici je dala povod za ustanovitev proste cone. Gospodarski položaj v Gorici se je znatno poslabšal, cim se je vrnila pod upravo Italije. 2e oktobra
pri 130.000 prebivalcev, medtem ko jih jq bilo v juniju istega leta samo 5.478 pri 208.000 prebivalcih, V maju 1948 je že bilo 13.177 brezposelnih.
Iz prestižnih razlogov je morala italijanska uprava upoštevati klice province na pomoč, ki jo je komaj zopet sprejela v svoje okrilje in ki je od Italije toliko pričakovala.
Pri vsem iskanju te pomoči se čuti zadrega italijanske uprave in velika skepsa glede učinka kakega ukrepa. Ljudje sami ao sprožili misel o prosti coni, misleč v glavnem na cenejše življenje, Država gama pa ni imela v dobrem spominu prostih con na Reki in v Zadru. Preveč je bilo tihotapstva. Mislila je najprej na ustanovitev privilegirane industrijske cone, kot sta v Bolzanu in Veroni. Gorici pa manjkajo vsi pogoji za večji industrijski center. Potrebno bi bilo ustvariti te pogoje in zato bj morala država veliko potrositi. Veliki stroški bi tudi oplašili zasebni kapital, ki ne bi imel nade na hitro amortizacijo investicij.
(Sg nadaljuje)
cesto. K sreči je šla takrat mimo
neka žena, ki je imela toliko pri sotnosti duha, da je deklico ujeli
v svoje naročje. Po izredno srečnem naključju ni otrok odnesel nobenih poškodb razen nekaj strahu. Nenavaden dogodek je bil predmet živahnega komentiranja vse bližnje okolice.
PRI NOGOMETU SI JE ZLOMIL STOPALO
Preteklo-soboto si je pri igranju nogometa zlomil stopalo 14-letni Anton Berzi, ki je študent v Malem semenišču. Pri igri je namreč padel tako r.esrečno, da ni mogel več vstati jn so ga zato odpeljali v mestno bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili, da bo okreval v štirinajstih dneh.
Olrok padel s III. nadstropja in oslal nepoškodovan
Včeraj zjutraj je gospa Ferigo, ki stanuje na trgu Podturn št 6, potem ko se je prepričala, da njena dveletna Klareta prav sladko spi v svoji posteljici, odšla na žrg, da bj oprala nekaj perila na javnem vodnjaku, predno bi prišel čas za kuhanje kosila. Malo pozneje pa je vzbudila njeno pozornost večja skupina sosedov, ki se je zbrala pod oknom njenega stanovanja v tretjem nadstropju
Zena je stopila bliže ogledala, kako je držala neka druga žena njeno malo Klargto v naročju.
Medtem ko je bila zaposlena s pranjem, se je mala Klareta prC'
Clhimm r.nniSKi!
ZADRUGI! m KMETOM
V smislu videmskih sporazumov za obmejni promet med goriško pokrajino in Slovenskim Primorjem se Je upravni odbor Goriške nabavne in prodajne zadruge zanimal za preskrbo sena iz bovškega in tolminskega okoliša. Zato naproša odbor vse člane zadruge in druge kmete, da naj prijavijo svoje potrebe v tem blagu pri zadružnih poslovalnicah v Standrežu, Sovodnjah, Gabri jali in na Vrhu. Brici pa se lahko obrnejo na poslovalnico pri Pevmskem mostu (trgovina Bressan) ali pa na glavnem sedežu v ul. Formica št. 46,
Javna dela za domača piana podiella
I budila, se skobacala s svoje |>oste* ljice in zlezla na okno. Tam pa je
izgubila ravnotežje in padla na
Priglasitev brezposelnih
za delovne center na Majnlci
Danes in jutri je še c as za vpis za zaposlitev pri delovnem centru pogozdovalne šole na Majnlci. Brezposelni delavci, ki so redno vpisani pri uradu za zaposlitev v Gortci ali Gradiški In bi rodi dobili v tem centru delo, se morajo opisati pri pokrajinskem uradu za delo v Gorici ali pri sekciji v Gradiški. V Gradiški naj se javijo tisti, ki «o tam vpisani.
Brezposelni delavci,' ki so samski, bodo prejemali po 500 lir na dan, medtem ko bodo poročeni in družinski poglavarji prejemali po 000 lir dnevno. F to znesek je všteta tudi podpora za brezposelne. Poleg plače bodo prejemali delavci tudi topel obrok hrane opoldne in bodo deležni še drugih zakonskih ugodnosti. Pelo v tem delovnem centru jc predvideno za dobo šest mesecev, in bodo ob zaključku izplačali vsakemu uslužbencu nagrado v znesku 6000 Ur.
Vsi tisti, ki bodo tukaj zaposle-nit bodo še vedno smatrani kot brezposelni. V delovnem centru bodo lahko zaposlili samo 100 ljudi, kar bo le majhno olajšanje za skoro sooo brezposelnih p Gorici in Gradiški.
Pretekli teden sq imeli lastniki gradbenih podjetij z® goriško pokrajino svoje zborovanje, na katerem so izglasovali posebno resolucijo, kj so jo poslali goriškemu prefektu.
V tej resoluciji omenjajo potek zadnjih dražb in dodelitev javnih del v goriški pokrajini in ugotavljajo, da so bila najvažnejša dela poverjena podjetjem izven pokrajine. Ker p# je ministrstvo za javna dela dalo prvenstvo tistim predelom, ki so gospodarsko bolj zapostavljeni, da bi dvignilo njihovo ekonomijo in zaposlilo čim-večje število brezposelnih delavcev, zlasti z gradbenimi deli, bi bilo logično, da bi taka dela dobila domača podjetja. Krajevni organi pa niso tega nikoli dovolj razumeli in so z nekim strogim formalizmom vedno favorizirali udeležbo podjetij iz drugih pokrajin.
Spomenica omenja, da zahtevajo od industrijcev na splošno vedno večja bremena za razne podpore in prispevke, pri tem pa se ne brigajo dovolj za zaščito njihovih koristi. Zato naprošajo prefekta, da bi se zavzel zanje pri uradu za vode, pri tehničnem uradu in pri tehničnem uradu krajevnih ustanov. Omenjajo tudi, da jim je iz izkušenj znano, kako v vseh drugih pokrajinah dajajo prednost pri javnih natečajih domačim podjetjem, da bi tako denar, ki je namenjen ga javna dela, krožil po do-tični pokrajini v korist skupnosti.
Krajevne ustanove, bj se morale zavedati, de vsote, ki jih imajo na razpolago v svojih proračunih za finansiranje javnih del izvirajo iz davkov, kj jih plačujejo domači davkoplačevalci, Zato domača gradbena podjetja odklanjajo vsa-ko odgovornost za zaposlitev brezposelnih delavcev ne svojem pod-ročju, če so oblasti same ne bodo v dovoljnl meri zavedale in pokazale potrebno razumevanje.
Omenimo naj, da se je o tem vprašanju mimogrede razpravljalo na zadnji seji občinskega svetu In da je takrat občinski odbornik dr. Polesi Izjavil, da so pri občinskih delih vedno uspoštevali domuču podjetja, kadar so nudila enako ugodne pogoje kot podjetja Izven pokrajine
žefu Pintarju, ki naj bt bil od jugoslovanskih stražarjev ustreljen pri Podsabotinu. Sedaj je poslal
fant svoji materi sliko, na kateri je v uniformi podčastnika narodne milice, Vendar pa teh patentiranih lažnivcev to ie ni zmedrilo in v preteklem tednu so sfabncirali še enega mrtveca, ki naj bi padel nekje tam blizu, ob meji. Verjetno bt) tudi ta neznani junak v kratkem protestiral, zaradi svoje smrti« kakor je to napravil Jože Pintar.
Tovarna" .H...
Podjetni dopisnik katoliško* demokratične!* tiska Iz St, Mavra imajo pač smolo a svojim poroče-
vanjem, in jim njihova bujna fan-ta*U* kaj r*d* rodj neprilike. 2e
prejšnji mesec smo poročali o Jo-
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 18. do 22. oktobra je bilo v goriški občini 14 rojstev, 8 primerov smrli; 7 vknjiženih porok in 8 porok.
ROJSTVA: Furlani Juri, Pall* Gvido, Hlade Nives, Pattarin Klavdij, Leone Lucija, Culot Marija, Giglio Alojz, De Lorenzi Gracija, Jakih Bruno, Furlan Ida, Susič Bernardka, Fror.zot Novaro, Segati Klavdija.
SMRTI: 72-letni kamnar Venier Adolf, 83-letna gospodinja Mattinoi vd. Antonio Libera, 17-letni dijak Nadah Alfred, 84-letna gostilničarka Molar Natalija, 631etni slikar Hjr.ek Ivan, 60-letni kmet Tomšič Stefan, 83-letna vezalka Capelletti Hermittija, 85-letna gospodinja Bor. satti por, Gnbbo Marija.
VKNJI2ENE POROKE:	kmet
Komel Stanislav in delavka Silvi Jožica, orožnik Manottj Carmlne In gospodinju Pizzolotto Terezija, financer Gandlni Avgust in gospodinja Casarotto Marija, agent Mar-rone Gaetano in babica Mecaferri Lavra, dijak Brezigar Renato In dijakinja Niero Fernanda, pek Borel-li Bruno in gospodinja Carozza Angela, trgovec Furlan Edvard in gospodinjo Zorn Lucija,
POROKE: industrijski izvedenec Cresci Albano in učiteljica Polesel-lo Tončka, mehanik Star.ta Angel in gospodinja Zolja Angela, mehanik Brešan Rinald in gospodinja Bregant Ita, zasebni uradnik Zam-paro Aldo ir,- telefonistka Ferrari Natalija, podčastnik ital. vojske Carluccio Ivan In gospodinja Urban Marija.
KINO
VERFt. 17: »Vitezi gora«. VITTORIA. 17; «Zenska brez ljubezni«, C. Tayes.
CENTRALE. 17: aGrenkl riž«, S.
Mangano,
MODERNO, 17: »Pismonoša pozvoa r.'i dvakrat«, L. Turner.
EDEN. 17: »Spletke na vzhodu«, Jj Mason.
odna vlast -jamstvo asa boljo budučnost radnog naroda 1
'	'■	<A	r.
25. oktobra
IS«
NOGOMETNE TEKME ZA PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Vedno zanimivejše igre na naših igriščih
Sv. Ana-Montebello 5:1 (2:0)# Ponzianina-Meduza 5:2 (2:0)# Piran-Sv.Ivan 3:2 (3:0), Arrigoni-Gorica 2:1 (2:0), Aurora-Nova Gorica 2:1 (1:0), Novi grad-Opčine 7:1 (4:1), Umag-Brtonigla 3:1 (1:1)
Nogometne tekme za prvenstvo Tržaškega ozemJja potekajo v najlepšem redu. Moštva, ki od nedelje do nedelje pridobivajo na rutini, nudijo gledalcem zanimivo igro, kar je dokaz vedno številnejše občinstvo, ki je živahen spremljevalec dogajanju na igriščih. Tako je bilo preteklo nedeljo na vseh petih igriščih posebno dosti občudovalcev.
Montebello se šene znajde
Lahek posel je imela Sv. Ana na stadionu «Prvj maj» ob 10 popoldne protj igralcem Montebel-la. Zares nas čudi, kako da se moštvo Montebella v letošnjem tekmovanju še ne more znajti in da se nahaja na repku kvalifikacijske tabele. Upajmo, da je to samo prehodna kriza in da bo moštvo s takimi tradicijami videlo zopet lepše Čase, Dočim so se y prvem polčasu še nekam upirali Sv. Ani, so v drugem polčasu povsem odnehali. Sv. Ano so zastopali: Tenčič, Godnik II., Ceme, Gubertini. Stradi, Alessio, Visintin, Godnik III-, Gle-ria I., Paoli. Gleria II. Sodil je Kravanja.
Prvi poraz Meduze v letošnjem tekmovanju
Gledalci, ki jih je lepo vreme privabilo na igrišče, so na novem štadionu pri Sv. Ivanu prišli popolnoma na svoj račun, saj so bili priča dvema zanimivima tekmam^. Kot prva je biia na vrsti Ponzianina iz Trsta in Meduza iz Kopra. Nihče prisotnih ni pričakoval, da bo odslej že neporažena Meduza klonila a tako visokim rezultatom.
vVRATAR PONZIANINE UBRANI ZOGO.
•Takoj v začetku igre Se je Ponzianina še nekam lovila, a se je takoj znašla in pričela z lepimi akcijami prihajati pred vrata Meduze ter že v 18’ zatresla mrežo — vendar iz offsida. V 32’ strelja Tom-masini z levega krila na gol, kar vratar ni mogel preprečiti. Po golu prične Meduza z močnim napadom, ki pa ne rodi uspeha, ker dela v.mes grobe napake posebno v trenutkih, ko hi bila potrebna največja zbranost. Do odmora zabijejo Tržačani še er. gol (po krivdi Meduzinega levega branilca). V drugem delu igre pa je Ponzianina sploh prevladovala. Stanje golov je zvišala v 9’, 25’ in 41'. Meduza je imela priliko streljati dve enajstmetrovki.
Tehnični premoči domačinov so gostje postavili večjo požrtvovalnost. Zmaga Ponzianine je popolnoma zaslužena, čeprav1 je mogoče
Mednarodni kolesarski kriterium v Kopru ob II. razstavi gospodarske delavnosti jugoslovanske cone STO-ja		
Predtekma kolesa	rjt	■u-začetnikov
NOGOMETNA EKIPA MONTEBELLA.
rezultat nekoliko previsok. Pri Tržačanih sla bila najboljša Toma-sini in Pertot, pri Koprčanih pa se ni nihče prav posebno odlikoval, vratar Pa je celo zakrivil četrti gol. Sodnik Bukovec je bil primer, kako »e ne sime soditi. Dopuščal je nešportno obnašanje igralcev in dajal napačne odločitve.
V prvem polčasu je bil boljši Piran, v drugem pa Sv. Ivan
Vso igro lahko karakteriziramo z nekaj besedami: prvi polčas domena Pirančanov, drugi domačinov. Ni bilo duše na vsem prelepem stadionu, ki ne bi bila prepričana tam nekje proti koncu prvega dela. da je za domačine vse zgubljeno. Nihče ni mislil, da le mogoče y teku ene partije takšna sprememba. Negotova in neprecizna obramba in srednja linija prej, sedaj šest nezavzetih trdnjav. Na splošno lahko rečemo, da bi poteku igre bolje odgovarjal neodločen izid. Pirančani igrajo oster nogomet z dobrim startom, igralci Sv. Ivana pa so tehnično boljši. Prvi gol doseže Fiu-mi v 10’, drugi se izcimi v 28’ kot posledica kazenskega strela z roba kazenskega prostora. V 40' hoče podati centerhalf žogo vratarju, ki pa se nahaja izven gola, kar poviša rezultat na 3:0 za Piran. V prvi minuti drugega polčasa ubrani Segalla v lepem stilu 11-metrov-ko, par minut kasneje pa mu uide gol. Zadnji gol dneva pade v 15’.
Nova Gorica je dobro moštvo, a nima sreče
Koprska Aurora je imela to nedeljo v gosteh moštvo iz Nove Gorice. Posebno številno občinstvo iz Istre in Trsta, ki je prišlo k otvoritvi gospodarske razstave, ni hotelo zamuditi lepe prilike, da vidi lanskega prvaka Aujcro v boju z novo vključenim moštvom v letošnjem tekmovanju. In tako je bilo ta dan na novem športnem igrišču v Kopru preko 2.000 ljudi. Prvi gol, ki ga je zabil Derin za Auroro, je padel v 26’. Po odmoru je Aurora po Zettu postavila v 8’ stanje 2:0. Devet minut kasneje je Krpan II. zmanjšal razliko. Ves nadaljnji čas je potekal v stalni premoči Nove Gorice, kateri pa so se uspešno branili Koprčani, Igra je bila kvalitetna.
Dva avtogola Opčin poslabšala položaj enajstorice
Tekmi v Novem gradu je prisostvovalo preko 15Q0 gledalcev. Igra je bila borbena že od vsega počet-ka. Domače moštvo je prevladovalo na igrišču, kar zgovorno dokazuje končni rezultat boja. Igralci z Opčin so pokazali dobro voljo in niso zaslužili tako visoke razlike golov. K dvema so celo saj n j pripomogli z avtogoli. Kaj je temu krivo bi mogel najbolje povedati njih kapitan moštva, ki polaga vse nade v talent teh mladih igralcev. Igralci Novega grada so živahni, hitrj in borbeni. Zmagali so sicer zasluženo, vendar je bilo očitno opaziti, da imajo sodnika na svoji strani.
Ta nesrečna enajstmetrovka
Ob II. razstavi gospodarske delavnosti jugoslovanske cone STO-ja je organizirala kolesarska sekcija ZDTV v Kopru krožno kolesarsko dirko za začetnike. 3.5 km krožno progo mimo nekdanje železniške postaje okrog Semedele so začetniki prevozili desetkrat. Za tekmo se je prijavilo 10 kolesarjev. Zanimiv je bil pogled na te novince, ki so vztrajali do konca. Posebno nevarno je bilo na ovinkih, kjer je marsikomu spodletel-o. Padel je, se pobral in se zopet vključil v krog ostalih.
Zmagovalec te dirke, ki je imela
dolžino 35 km, je bil Brajko Ino-cente iz Savudrije. Ko smo mu k uspehu častitali, nam je povedal, da je to pot prvič dirkal in da je vesel svojega uspeha. Imenovani je poslovodja zadruge v Savudriji.
Drugi je prišel Poklen Ferruccio iz Škofij. Fantek ima 14 let in pravi, da se bo že večkrat posluša) v tem športu. Prvi, ki mu je na cilju čestital, je bil njegov oče, ki je že star dirkač.
Tretji je prišel Zucea Mario iz Kopra. Tudi ta je bil zadovoljen s tem uspehom, saj je prišel le nekaj sekund za zmagovalcem.
Glavne dirke se je udeležilo 39 kolesarjev. - BOSF.K IVAN (Jugoslavija) zmagovalec glavne dirke
Glavne kolesarske dirke pod naslovom «Mednarodni kolesarski kriterium« se je udeležilo 30 kolesarjev. Iz Trsta jih je bilo 15, iz Italije 3, iz Jugoslavije 21. Kot glavni pretendenti za prvo mesto so bili; Javornik, Fontanot, Rinal-di, Coretti, Massa, Montanaro, Ja-nigo, Strain in Todorovič. Videli smo tudi Coka, ki pa se dirke ni udeležil, ker pravi, da ga delo preveč zaposluje in da nima časa za trening. Sicer pa je on letos že dosegel velike uspehe in lahko malo počiva.
Po isti Progi, kot sq v predtekmi dirkali začetniki, so jo ob 10.35
KOLESARJI TAKOJ PO STARTU.
ubrali kolesarji glavne dirke. Po prvem krogu so bili še vsi v grupi, vendar za spoznanje spredaj Massa, Germani in Rinaldi. Drugi krog je bil na čelu Cimoroni, za njim Montanaro, Gobbo. V tretjem krogu je vodil Grio, dočim je Zano-škar odpadel. Četrti krog je prinesel smolo Janigru. Skozi cilj so vozili v lepi strnjeni gruči. Peti krog (prvi nagrajeni) je prevozil prvi Bosek, za njim Vidali, Fonta-
not, Strain, Sellier in drugi. Ta krog je bil usoden za Godniča, ki je moral odstopiti.
V ostalih krogih so prihajali na cilj kot prvi Bosek, Strain, Ješič, Montanaro, Vallant, Teodorovič, Raimondi in največkrat Coretti. Seveda so bili v glavnem važni prihodi na cilj po vsakem petem krogu, kjer so prvodošli dobili točke. Teh krogov je bilo sedem.
Dirka je privabila polno občinstva, ki se je zgrinjalo posebno ob važnih križiščih ter na cilju. Dan je bil sprva oblačen, pozneje pa se je zjasnilo in je bilo kar lepo. Nihče ne bi mogel misliti, da je ta dirka, ki bi jo lahko kdo gledal v vsem obsegu, tako težka. Redki so bili. ki so ušli padcu ali okvari kolesa.
Končni red je naslednji: 1) Bosek Ivan (Jugoslavija) 3.33’, ali 36.53 km na uro, točk 28. 2) Fontanot Renato (Trst), točk 26.	3)
Strain Anton (Jugoslavija), točk 20.	4) Coretti Carlo (Trst), točk
15.	5) Germani Mario (Trst), točk
12. Sledijo Sellier (STO), Teodorovič (J), Perne (J), Montanaro (Torino), Gobbo (Pulj).
MONTEBELLO - SV. ANA. NAPAD SV. ANE JE ZABIL GOL.
ŠPORTNE VESTI
PRAGA. — Češkoslovaški atlet Emil Zatopek je postavil danes v Vitkovicah nov svetovni rekord v teku na 10.000 m. To progo .je pretekel v času 29:21,2 minuti. Prejšnji svetovni rekord je imel Finec Viljo Heino s časom 29:27,2 minuti.
STOCKHOLM. — Švedski atlet Tune Durefeld je zmagal na tekmovanju za svetovno prvenstvo v modernem petoboju, ki se je pred kratkim končalo v Stockholmu. Ocenjen je bil z 19 točkami za priborjena prva mesta v konjeniškem in športnem streljanju, v crossu ter za drugo mesto v sabljanju in 14. mesto v plavanju. Osta-
li tekmovale; so dosegli naslednje rezultate: Vilko (Finska) 22 točk, Pleta (Finska) 33 točk, Goerdin (Švedska) 55 točk itd. V ekipnem tekmovanju je vrstni red naslednji: 1. Švedska U, Finska 13, Švica 23, Anglija 38, Belgija 44, Italija 47 itd..
—O—
MELBOURNE. — Olimpijske gre za leto 1950 bodo septembra in oktobra v Melbournu. Prejšnji predlog, da naj b; bile igre janu arja oziroma februarja, je bil zavrtljen po posredovanju olimpij skega komiteja ZDA.
Brtonigla je morala to pot zopet kloniti, in sicer v Umagu z tamkajšnjimi igralci. Splošna oznaka njih igre je ta, da so bili v prvem polčasu boljši kot v drugem, da so pretežen čas zelo prevladovali na igrišču, a so kasneje popustili in klonili. Ko bi imeli y svoji postavi vse igralce takšne kot so Motika, Sauro in Milo, bi bila njih igra bolj uspešna. Tako pa bo treba še veliko vaj in vsaka tekma, pa tudi Če jo zgubijo, jim mora služiti za šolo in opomin.
Goričani proti najboljšemu moštvu letošnjega prvenstva
V Sovodnjah so Imeli Goričam to nedeljo za nasprotnika do sedaj najboljše moštvo, ki je že vse tekme dobilo. Ti uspehi Arrigonija so dvignili njegovo ceno in zanima nje občinstva za njegovo igro. Moštvo je zelo nevarno in je raču nalo, da bo v Gorici zmagalo z vi sokim rezultatom, kar pa so jim oni preprečili. Gorica se je dobro izkazala v podajanju žoge, ki pa ni rodilo uspeha, ker manjka igral cem v odločilnih trenutkih potrebne energije, da odločijo v svoj prid Obramba je bila to nedeljo na višku, še posebno pa Butkovič. Prvi gol je v 25’ zabil Zaro, kateremu je podal žogo Pugliese. V 29’ je Zaro drugič potresel mrežo z močnim strelom. Drugi polčas je bila Gorica v premoči, saj ni dovolila nasprotniku nobenega gola, ampak je celo sama v 30’ po Parsogliu dala častni gol. Najboljši mož na igri. šču je bil Fiegel (Gorica).
Fausto Coppi je pred Kublerjem (Švica) zmagoval v kolesarski dirki okoli Lombardije.
LEPA AKCIJA SV. ANE PRED VRATI MONTEBELLA.
LEP MOMENT MED IGRO PONZIANINA - MEDUZA.
PRED VRATI MEDUZE TIK PRED GOLOM.
KRATEK
uspehov
(Vcgometna tekma Romunija-Al- I banija. Nogometno internacionalno srečanje med Romunijo in Albanijo se je končalo neodločeno 1:1. Tekmi je prisostvovalo čez 35 tisoč gledalcev.
LONDON, — Na mednarodnem teniškem tekmovanju za prvenstvo Anglije je zmagal BOrotra (Francija), ki je v finalu premagal Pa-yerja (Anglija) s 6:4, 6:3, 6:3.
Jugoslovanska nogometna reprezentanca je odigrala Prijateljsko tekmo z dunajsko reprezentanco «Wacker». Končni rezultat je 4;1. (Prvi polčas 2:0). To je zadnja tekma, ki jo je odigralo jugoslovansko moštvo pred odhodom v Pariz, kjer se bo 30. oktobra tekmovalo z francoskim moštvom.
ITALIJANSKI KOLESARJI IZ TORINA, KI SO TEKMOVALI NA NEDELJSKI KOLESARSKI TEKMI.
Jugoslovanski delovni človek je svojo nacionalno in socialno osvoboditev sprejel z občutki sreče in zadovoljstva, ki jim je težko dati pravo podobo. Duševno in telesno sproščen se je z vsemi silami posvetil obnovi in izgradnji svoje domovine. Delovni polet jugoslovanskih narodov nima primere v zgodovini. Sadovi tega prizadevanja so sijajne delovne zmage rudarjev, kovinarjev, zidarjev in ljudi iz drugih poklicev. Vzporedno z ogromnimi uspehi y proizvodnji beležijo velikanski napredek tudi na telesno-vzgojnem področju.
Strmo se dviga pot uspehov, ki so jo s svojimi sproščenimi silami in sposobnostmi začrtali zadnje mesece v športne dogodke jugoslovanski tekmovalci in tekmovalke. Od občinstvu najbolj priljubljene igre nogometa do najlepših športov atletike in plavanja, so moštva v tekmovanju s predstavniki drugih držav dosegala od tekme do tekme boljše rezultate.
Informbiro, ki jih je obsodil na gospodarsko in politično izolacijo, jc skušal onemogočiti napredek tudi na telesno-vzgojnem področju, Takoj po objavi zloglasne resolucije so Sovjetska zveza in po njenem nalogu tudi ostale države ljudskih demokracij prekinile vsak stik z Jugoslavijo, ne glede na to, da so bila tekmovanja že vnaprej dogovorjena in do podrobnost; določena. V svoji zlobi jn škodoželjnosti so šli celo tako daleč, da onemogočajo športne zveze tudi z drugimi državami, ki žele tekmovati ter ne dovolijo potovanja skozi njihovo ozemlje. Toda ne glede na vse te ovire se je šport v Jugoslaviji prav v preteklem letu naglo dvignil in v nekaterih panogah dosegel evropsko in celo svetovno raven. — Naj navedemo samo nekaj najznačilnejših primerov.
Jugoslovanski atleti so bili v tej sezoni najbolj razgibani in so imeli največ tekmovanj z reprezentancami tujih držav. Zmagali so v dvoboji,h z Avstrijo, Belgijo, Luksemburgom in Švico. Na teh tekmovanjih so izboljšali celo vrsto jugoslovanskih rekordov, med katerimi je nekaj posebne omembe vrednih. Predvsem velja to za Gu-bijanov met kladiva, s katerim se je uvrstil na četrto mesto na svetli. Radosavljevičeva se je z novim rekordom v metu krogle povzpela na šesto mesto. Prav tako je prišla Koledinova med prvo desetori-co tekmovalk v skoku v daljavo. Moška štafeta Jugoslavije v teku na 4 x 100 m je četrta v Evropi, medtem ko ženska štafeta na isti progi deli deveto in deseto mesto Sabolovič se s svojim rekordom v teku na 400 m uvršča na 8. in 12. mesto, Brnad pa je v skoku v daljino na 12. jn 13. mestu. Izmed ostalih atletov omenjamo še Vuja-čiča, ki je na 20. mestu med metalci kopja, Mihalič je 21. v teku
■ 96 V'
na 10.000 m, Segedin , ' 34, v 5000 m, Butijeva 33. 1,1 fr na 100 m in Ceraj	■ jj
800 m.	_	, /i
Podoben je položaj v .j,< fr waterpolu. Na gostova v ji ( in na domačih tekm°va j tfrp
*!* .Ja «■
li plavalci v letošnji
{ran1
lijanski in nizozemski ^
vse pohvalno pisal 0 ' "pl®^
t.
uspehe. Avstrijski, ” ie >
teti. jugoslovanskega	.
športa, o čemer vorp fuHi doseženi *
vore tudi, doseženi re‘ plavalci se je posebn .. v ; f Marijan Stipetič. ki •	1»
Carlu izboljšal 'štin 400 ,,t<
korde in v plavanju
segel drugi naibolj Evropi. Tone Cerer
Italijo v Splitu z ti
dom na 200 m prsno
v Evropi. Štafeta 4 x ctipe^' +«v.: —	v»rata
teri so plavali bralasCžen
in Vidovič, je P° . letos prva v Evropi
\vaterpolisti so na
1.
..ukvij/vnou	A	V	V
girni predstavniki 1^ 0ifle
prav. tako dokazali.	J
bolišimi na svetu. .ujosl°v Nedavni uspehi 1 v moštev v nogometu jpo 'A k
pri:£f?i
pst
svetu vzbudili nenava „risp*
3VCIU VAUUUm	0	p'	.	f
nost. K temu je »«n0parti*a^d) ti zmagovita turneja 0]iiflP ^
Švedski. Domovine
prvakov v nogometu
tizana zapustilo nob
poraženo na tako o 6 Avstralije se je duk, ki je izmed f1 . samo eno in eno i®
Dve prepričevalni tance Jugoslavije tekmovanju za sve' visoke
tetne igre na*lb
končno neodločen
nim moštvom Fr8 ccio Jugoslovani zmago »njji
Tudi v drugih sOor()Va)c)
se jugoslovanski	-0	v	,
moralke hitro uvr^^ rodni razred, kar J vanskf.jri kaz pravilne J«*01 f posl«*
turne organizacije 1.
likega razumevanja DeloVfli
za njene Potr*„«s,|»iI je dobil v soci.a'oSt vsestransko moznosi tudi v športu, čemuj
največji raeri p nagel naPre^p^’
Planinslvn v je močno ,
LJUBLJANA, 3-tisoi os	,
>nlii te preko
n tjSCn; itV“' r
veniji je pre.k° .-iškem SC\J niziranih v P1* , njh P1, pl«”,/ lo neorganizi tiso® h jd ' 1 še višje. Cer-J	^
se je udeležilo 4»%0 V^oi ki so bU’l Pnrc,euvršili °rt>«v'ž ski alpinisti so jvilj®
vzponov na državi.
.TEK! SS1 SHS. S r:::: 2L*	jurmus sa ■-tt.As.t.g s. & ... - K.P.,.- 3,,.. T„ 10.
NAROČNINA:	Cona	A:	mesečna	260.	četrtletna	750,	polletna	1400,	celoletna	2600	lir:	Cona	B	In	FI-KJ:
55
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11,537«. - za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega
Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1.90603-7 — izdata Založnlltvo tržaškega B**"