GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
ilj The only Slovenian dail>
I-: in the United States,
Issued every day except
| Sundays and Holidays
Edini slovenski dnevnik L v Zedinjenih državah.J
' Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov
TELEFON PlgASNE: 4687 CQRTLANDT. Entered a« Second CImi Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, H. Y., mnder the Act of Congrew of March 3, 187».	TELEFON PISABNE: 4487 CORTLAND*
NO. 248. — ŠTEV. 248._NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 22, 1914. — ČETRTEK, 22. OKTOBRA, 1914.	VOLUME mj ^ LETNIK TTTI
VELIKA BITKA V SEVERNI FRANCIJI.
ODLOČITEV BO NAJBRŽ PADLA TEKOM DANAŠNJEGA DNE
Bojna črta se razteza od Severnega morju pa do La Bassee. -- Zavezniki zatrjujejo, da vstrajajo v prvotnih pozicijah. -- Nemci so baje vrgli na to mesto vse čete, ki so jim na razpolago. -- Zapadno od Lille so zavrnili Nemci vse naskoke zaveznikov ter prodirajo sedaj počasi proti Dunkirk. -- Protest Italije pri velesilah radi razmer, ki vladajo v Avloni. - V Galiciji prodirajo Avstrijci vedno naprej.
Poročilo o mskih zmagah. )
Petrograd, Rusija. 21. okt. —j I)anee zvečer je bila izdana tukaj oflcielna izjava :
Rusi so pognali v beg vse nein-nkh čete, kat»*re so zasedle sever-1 in> o<l reke-Pilice one ceste, ki vodijo proti Varšavi, Xa bojišču pustili veliko število mrtvih in' i a njenih.
NVmei so morali zapustiti vse svoje utrjene postojanke v bližini Varen ve. Ruska armada prrnli-ra na e« li črti. \r sovražnikovih rokah se nahaja samo še levi breg reke VUle twl Piliee do Kando-inira.
Nemška, ofenziva.
Petrcgrad, Rusija. 21. okt. — Neki dopisnik poroča, da stoje Nemci na vzhodno-pruski meji i neti mestom Lyekom in Suvalki v ofenzivi. Rusom se je aadnje dni fMMrečilo odbiti nekaj napadov. K.ot kaže, imajo Neinci veliko	veselje do manjših bojev kakor pa do velike bitke, v kateri bi se odločila usoda te ali
one sMHiikc.	•
Neznani princ.
Lendon, Anglija, 21. oktobra.-"Tirnemu" poročajo i/. Petrogra-da: "Sem je dospela brzojavka, ki naznanja, da so zaplenili Rusi pri levčku veliko število nemških topov. Vjeli so nadalje nekaj Nemcev, med katerimi se nahaja
tudi neki princ, katerega identiteta pa še ni dognana. Ko se je vnela prejšnji ponedeljek blizu Varšave bitka, je nastala med mestnim prebivalstvom velika panika. Nekateri pravijo, da bodo Rusi iz strategičnih ozirov prepustili Nemcem Varšavo in se umaknili dalje proti vzhodu. To sko-rajgotovo ne bo resnica. V slučaju, da pridejo Neinci v Varšavo, jih Rusi ne bodo mogli tako zlepa pregnati. Prebivalstvo bi odločno protestiralo proti takemu poeetjti."
Tolažba zaveznikov.
London, Anglija, 21. oktobra.-Situacija na vzhodnem bojišču ni nikomur natančno znana. Dosedaj ho bile še vse večje bitke ne-odločilne, ker so Rusi in Neinci skoraj enako močni in ker obema strankama nagaja slabo vreme. Vojaški strokovnjaki pravijo, da se bo vnela v najkrajšem času ob reki Visli vroča bitka, ki bo čisto podobna bitki ob reki Aisne na Francoskem. Zavezniki se tolažijo h tem, da ne bodo mogli poslati Nemci v Francijo nobenega vojaštva več, ker jim preti od strani Rusije prevelika nevarnost.
Petrograd, Rusija, 21. okt. — Avstrijska in nemška poročila o ruskih izgubah so zelo pretirana. Naravnost smešna je trditev, da je padlo pri Przeravslu 40,000 Rusov. Ce jih je padlo štiri ali pet tisoč, je že. veliko.
Telefon v vojaški službi.
Petrograd, Rusija, 21. okt. — Begunci, ki so dospeli sem z Ru-sko-Poljskega, pripovedujejo, da igra pri nemški armadi eno najvažnejših ulog telefon. Ko so zasedli Nemci neko mesto, je vprašal poveljujoči častnik za hišo nekega meščana, rodom Nemca. V kleti njegove hiše je bila izvrstna telefonska naprava, par sodov ga-ssolina m velika množina pro vi ansa Iz tega je jaz vidno, da so ime-
mestu svoje špione, od katerih so telefoničnim potom zvedeli, kako je močna ruska posadka in kakšen je njen vojni načrt.
Ruska kavalerija pobita.
Berlin, Nemčija, 21. oktobra. -Boji na vzhodnem bojišču se nadaljujejo. Veliki generalni štab je danes izjavil, da je hotela ruska kavalerija prodreti nemško fronto pri Varšavi, pa je bila z velikimi izgubami pognana v beg. Vsa ruska poročila o zmagah so izmišljena.
Prodiranje Avstrijcev.
Dunaj, Avstrija, 21. oktobra. -Rusi so se začeli umikati pred avstrijsko armado v Galiciji. Izjava, ki jo je podal namestnik avstrijskega generalnega štaba, se glasi: "Bitka, ki se vrši v Galiciji, je z vsakim dnem hujša in obupnejša. Rusi so večkrat poskušali osvojiti višine pri Magje-ri, pa so bili vedno z velikimi izgubami pognani nazaj. Naši so zaplenili veliko strojnih pušk in vjeli precej ruskih vojakov. Med vjetniki se nahaja tudi neki ruski general."
_Pomorska bitka.
Lcndon, Anglija, 21. oktobra.-Ob dalmatinski obali so začele obstreljevati avstrijske bojne ladije francosko križarko ''Waldeek Rousseau*'. Križarka jim je nekaj časa odgovarjala s streljanjem, pozneje je pa pobegnila proti jugu. Avstrijsko brodovje je razdejalo tri skladišča v črnogorskem pristanišču Bar (Anti-vari).
Obstreljevanje Kotora.
Rim, Italija, 21. okt. — Francosko in angleško brodovje z vso silo obstreljujeta avstrijsko pristanišče Kotor.
London, Anglija, 21. oktobra.-Iz Cetinja poročajo, da tudi Črnogorci obstreljujejo z gore Lovčen avstrijske utrdbe ob Boki Kotor-ski. Mesto na več krajih gori. V luki se nahaja le nekaj avstrijskih bojnih ladij; ostalo brodovje je v Polju.
Nemci prodirajo počasi proti Dunkirk.
Berlin, Nemčija. 21. oktobra. Vojno ministrstvo je danes objavilo, da so se vršili težki boji na črti Vser reke v Belgiji, ne da bi se posrečilo tej ali oni stranki doseči odločilen rezultat.
Ugotavlja se. da prodirajo Nemci počasi v smeri proti Dunkirk. Nemško desno krilo prodira počasi od Lille naprej, dasiravno je odpor zaveznikov velikanski. Na celem desnem krilu se vršijo boji.
Nadaljuje se z obstreljevanjem Verduna; na celih Maas višinah se vrše neprestano boji.
Boji pri Nieuport.
Washington, D. C., 21. okt. — Nemško poslanišfvo je priobčilo danes sledečo oficijelno brezžično brzojavko:
Glavni stan poroča z dne 20. oktobra, da so naletele nemške čete, ki prodirajo ob obali, pri Nieuport ob Yseri na sovražnika.
Zapadno od Lille se vrše od 18. naprej neprestano boji. Dne J9. se je zavrnilo ljute naskoke sovražnika, ki je imel velike izgu-i. - »»
Zavezniki hočejo prepoditi Nemce iz Lille.
Pariz, Francija, 21. oktobra. V popoldanskem ofieijelnem poročilu vojnegr ministrstva se glasi, da so odbili zavezniki včeraj naskoke Nemeev pri Nieuport, Dixniude in La Bassee ter da je situacija na drugih točkah neiz-premenjena.
Na vrhuncu velike bitke.
Glasom mnenja izvedencev ni bil d anes zjutraj še odločen jzid velike bitke lia severu. Srditi boji v onem delil Belgije in Frart-eije pa so na vsak način dosegli danes višek. Nemci o katerih se je že mislilo, da se bodo udali. so se s podvojeno silo vrgli na črte Belgijcev in drugih zaveznikov. Vsi naskoki zaveznikov na različnih točkah so vselej povzročili protinaskok? od strani Nemeev, ki razvijajo po mnenju izvedencev v sedanjih bojih najskrajnejšo eneržijo,
I
Novi naskok na Lille,
V splošnem pa je postala cenzura zopet zelo ostra, iz česar se da sklepati, t a se pripravljajo važne stvari. Domneva se-, da ho-do skušali zavezniki .še enkrat iztrgati iz rok Nemcev Lille, kjer se nahaja glavni stan celega desnega krila Nemeev.
Glasi se, da se je izjalovil poskus Nemeev. da postavijo na belgijski obali težko artilerijo ter jo uporabijo proti angleškemu brodovju. ki podpira skrajno levo krilo zaveznikov. Nemci so baje tudi skušali s podmorskimi čolni napasti te angleške bojne ladije. Torpedi, katere se je izpustilo, pa so zgrešili njihov cilj.
Kljub poročilom o težkih bojih v severni Franciji se je pričelo tukaj domnevati, da ni glavni cilj Nemcev črta iztočno od Dunkirk. Veliko pozornost se posveča sedaj operacijam Nemcev na njihovem levem krilu, proti Ver-dunu in v okolici Menehould. General Gallieni je dementiral poročilo nemškega generalnega štaba. da je namreč padlo par zunanjih lortov Verduna.
Zavezniki vzdržujejo pozicije.
Pariz, Francija, 21. oktobra, i Malo pred 11. uro zvečer je bilo objavljeno sledeče oficijelno poročilo :
"Na našem levem krilu, od Severnega morja proti La Bassee, ob frontah od Nieuport do Dix-mude, od Ypres proti Menin se je vršila danes, vroča bitka. Zadnja poročila se glase, da vzdržujejo zavezniki na celi črti prvotno zavzete pozicije.	<
Na našem desnem krilu in v centrumu se ni pripetilo nič novega. ''
Še nobene odločitve.
London, Anglija, 21. oktobra. Pariški poročevalec Reuter-jeve-ga urada pravi, da so glasom zadnjih informacij na desnem bregu reke Maas precej napredovali in da ni prinesla velika bitka v severni Franciji nobene odločitve.
Vsa poročila, da se nahaja Ostende zopet v rokah zaveznikov, so bila napačna in nikdo ne vrjame zadnjemu poročilu, da je Bruegge zopet v rokah zavezni-
Belgijci se vračajo domov.
Poročilo iz Breda, Holandsko, pravi, da se je v zadnjih dveh dneh vrnilo v Antwerpen J!).000 beguncev. Preskrba mesta z vodo je zopet v redu in vavnotako obratovanje eestue železnice. — Nemške brzostrelne tope, ki so bili postavljeni po ulicah, se je odposlalo k fronti.
Prekinjen je zvez med Rusijo in Turčijo.
Washington, 1>. 21. okt. —
V državni department, došla poročila potrjujejo da se vedno bolj poostruje položaj in stališče Turčije napram evropski vojni. Razmerje med Rusijo in Turčijo je baje tako napeto, da bi napoved vojne nikogar ne presenetila.
Nemci in Avstrijci kot vojni jetniki
London, Anglij;*, 21. oktobra.
"Star" je baje izvedel iz ofici-jelnega vira. tla ima policija nalog prijeti vse Nemce in Avstrijce v starosti od 17 do 50 let. Prevedlo se jih bo baje v koncentracijska taborišča ter ravnalo z njimi kot z vojnimi jetniki.
Ta odločba je baje rezultat dozdevnega razkritja obsežne | nemške špijonaže, potom koje so j bili Neinci obveščeni o vseh gibanjih angleške armade in mornarice.
Koliko ljudi so izgubili zavezniki?
Berlin, Nemčija, 21. oktobra. Mesti Ghent in Bruegge se je zasedlo, ne da bi se napravilo kaj škode Cerkve in muzeji -so ostali nepoškodovani. Poročila iz industrijskih središč pravijo, da se je zopet pričelo s polnim obratovanjem in da dela veliko tovarn preko navadni čas.
Vojaški izvedenec ''Kreuz-Zei-tung" ceni skupne izgube zaveznikov, to je Francozov, Afig^e-žev, Belgijcev in Rusov na mrtvih, ranjenih in ujetih na 750 tisoč.
Nemška vlada je formelno protestirala pri francoski radi kršenja določb ženevske konvencije od strani francoskih franktirer-jev in rednih čet. Kopijo protesta se je izročilo nevtralnim vladam. Protestu so priložene zaprisežene izjave nemških vojakov, zdravnikov in katoliških duhovnikov.
Nemške ranjene vojake se je baje morilo in pohabljalo; streljalo se je na ambulance in iz nemških bolnic so baje ukradli Francozi vse potrebščine.
Protest Italije.
Rim, Italija, 21. oktobra. — Poročevalec lista "Giornale d' Italia" v Avloni, Albanija, poroča, da se približujejo razmere v tem pristaniškem mestu anarhiji.
List pravi, da so takozvani "epirotski bataljoni" v resnici predblečene grške čete, ki so udr-le v ozemlje krog Avlone brez ozira na določbe londonskega dogovora, na katerem se je ugotovilo meje nove Albanije
List pravi nadalje, da smatra italijanska vlada nedotakljivost Avlone kot eno glavnih nalog italijanske narodne politike ter da je pripravljena braniti to pristanišče tako proti Avstriji kakor tudi proti Griki.
Vlada je baje sporočila vsem
la asistematičnega kršenja neodvisnosti in nedotakljivosti Albanije. Na to poročilo ni baje prišel od vlad noben odgovor. 9
Italijanska vladanje oficijelno dementirala vest. tla so italijanske čete zasedle Avlono..
Bombe na Portugalskem.
London, Anglija, 21. oktobra. Brzojavka iz Lizbone poroča, da so vrgli tam, v Braganzi in Masri ustaši več bomb, ki so napravile precejšno škodo, ( lani portugalske kolonije v Londonu niso bili prav nič presenečeni vsled te vesti. Izjavili so. tla bodo monarh isti najbrž skušali porabiti sedanjo priliko, da zopet uvedejo na Portugalskem monarhijo.
Amerikanci dobavljajo oklopne avtomobile. Montreal, Canada. 21. okt. — Ameriški državljani v Montrealu so dali na razpolago svoto za dva oklopna avtomobila, ki bosta odšla s canadskimi četami k fronti.
Zaliv pri Smimi zaprt.
Kodanj, Holandsko, 21. okt.— i' Frankfurter Zeitung" prinaša iz Carigrada poročilo, da je turška vlada obvestila inozemska poslaništva o odredbi, glasom koje je prepovedan bojnim Jadijam uhod v zaliv pri Smirni.
'Vossischte Zeitung' izjavlja, da se obrača ta korak turške vlade proti francosko-angleškemu bro-dovju v Sredozemskem morju
Zrakoplovi" za Turčijo.
London, Anglija, 21. oktobra. Poročilo iz Aten na "Exchange Telegraph Co." pravi da se nahajata na poti v Carigrad dva podmorska čolna in več aeroplanov. Pošiljatev se bo prevedlo preko Ruščuka. na severni meji Bulgar-skel
Davek na pivo se je določilo na $1.50.
Washington, D. C., 21. okt. — Danes se je doseglo sporazum med poslansko zbornico in senatom glede vojnega davka. Davek na pivo bo znašal raditega kot sprva določeno $1.50 za sod in ne kot se je nameravalo skleniti v senatu, $1.75.
Davek na bančni kapital, katerega je določila poslanska zbornica na $2 pro $1000. je bil vsled dogovora znižan na $1 pro $1000.
Parnik "Potsdam" ni poškodovan.
Haag, Holandsko, 21. oktobra. Poročila, da je poškodovan parnik "Potsdam" holandsko-ame-riške črte. ker je naletel na mino, so povsem neresnična in n*-osnovana. "Potsdam" se nahaja v svojem doku v Rotterdamu. kamor je dospel pretekli teden ter bo nastopil danes zvečer svoje potovanje v New York.
Nemci in Japonci.
Peking, Kitajsko, 21. okt. — Nemško uradno poročilo pravi, da je hotel torpedni čoln "S 90" uničiti neko večjo japonsko kri-karko. Ker se mu pa to ni posrečilo, se je moral zadovoljiti z "Tacachiho." Kapitan je nato peljal "S 90" k bregu in izkrcal posadko.
Peking, Kitajsko, 21. okt. — Tukajšnje japonsko poslaništvo
je izjavilo, da Japonci fe nimajo
i t* __^__. _ _
| obleganje Tsing-Taua. Obstreljevanje utrdb se bo začelo šele po pretekli nekaj tednov. | Washington, D. C., 21. okt. — V poročilu, ki naznanja, tla so Japonci zasedli nekaj otokov Karolinškega otočja, ni omenjen otok Yap.
London, Anglija, 21. oktobra. Prvi lord angleške admiralitete Wintson Spencer Churehil je poslal japonskemu mornariškemu ministru sledečo brzojavko: — V imenu angleške admiralitete in kraljeve mornarice se Vam zahvaljujem, ker ste s tako odločnostjo stopili na stran zaveznikov. Uspehi, ki ste jih dosegli, so tudi za nas velikanske važnosti.
Japonski mornariški minister mu je odgovoril: — V imenu mornarice se Vam zahvaljujem za častno priznanje. Prepričani bodite, da bomo stali vedno na strani zaveznikov in jim pomagali, kolikor bo v naši moči Upam, da bomo- z združenimi močmi kmalo
dosegli svoj cilj.
Washington, D. C., 21. okt. — Državni department je obvestil tukajšnje japonsko poslaništvo, da bo Nemčija spustila na prosto onih petdeset Japoncev, katere je zaprla takoj, ko ji je napovedala Japonska vojno. Ko bodo izpuščeni na prosto, jih bodo spravili ameriški konzulati do meje.
Ameriški konzul v Tsing-Tau. W. R. Peek, je dospel 20« oktobra v spremstvu svoje družine in služabnikov v Tsinan.
Japonci pred Honolulu.
Honolulu, Havaj, 21. okt. — Danes zjutraj se je pojavila preti tukajšujim pristaniščem japonska bojna ladija "Rizon". Sko-rajgotovo zasleduje kako nemško trgovsko ladijo ki plove po Tihem oceanu. "Rizon" je prejšnja ruska ladija "Retzivan", katera se je za časa rusko-japonske vojne potopila pred Port Arturjem. Japonei so jo nekaj mesecev ka-neje dvignili iz morja in čisto prenovili. Tukaj se nahaja tudi nemška križarka "Geier". Ko jo bodo popravili, bo ostala najbrže še nadalje v pristanišču.
Irci in angleška armada.
Irska društva v Združenih državah odločno protestirajo proti John Redmondu. ki nabira irske rekrute za aftgleško armado. Parola Ircev je: — Ker nam nočete dati nacionalne vlade, vam tudi ne damo vojakov. Sodnik Coha-lan, ki se je včeraj vrnil iz Irske, je rekel ,da se je dosedaj zglasi-lo malo Ircev, ki so voljni vstopiti v angleško armado. Irci pravijo nadalje, da se nimajo Angleži nobene pravice pritoževati se nad grozovitostmi Nemcev. Po deželi razširjajo plakate, na katerih je narisana katedrala sv. .Patrika. Pod njo je zapisano: — To cerkev so zgradili katoličani za katoličane. Angleži so jo pa ukradli in jo dali protestantom. Zadnja maša se je brala v njej, ko je bila bitka pri Boyne. Pod sliko, ki predstavlja razvaline v Clendalought, je zapisano: — To je sedež prastare univerze. Angleži so jo oplenili in zažgali. Sedaj je namesto univerze kup razvalin v najmračnejšem kotu Evrope.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA ,fOLAP NARODA". NAJVTSflJi SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE.
Iz Mehike.
ICarranza se boji za svoje delegate. Predlog generala Obregona, vodje Carranzove delegacije.
El Paso, Texas., 23. oktobra. I Predsednik Carranzove delegaci-Jje v Aguas Calientes, general Obregon, je predložil konvenciji resolucijo, v kateri zahteva garancijo za vse delegate in pristavlja, da bi bilo najboljše, če bi se konvencija nadaljevala v kakem drugem mestu, kjer bine pretila nobenemu delegatu nika-ka nevarnost. Carranza se zelo boji, da bi pristaši generala Vil-le ne aretirali njegovih delegatov. V bližini Aguas Calientes se ne nahaja noben vojak Ville, ker general noče, da bi se zborovalo pod njegovim j»riti-skom.
Washington, Dr C., 21. okt. — Ameriške čete bodo v najkrajšem času zapustile mesto. Prej mora še Car ranza izdati proklamacijo, da se onim meščanom, ki so šli Amerikancem pri okupaciji mesta na roko, ne bo ničesar zalega zgodilo. Konvencija je dosedaj ugodila vsem zahtevam ameriške vlade. Poročilo, da bodo Villove Čete obkolile poslopje, v katerem zborujejo delegati, ni resnično.
Guaymas, Mehika, 21. oktobra. Danes je odpotovalo od tukaj v Naeo, Sonora. šeststo Yaqui Indijancev pod poveljstvom generala Mendeza. Priklopili se bodo četam governerja Maytorene. V vseh pristaniščih ob zapadni o-bali vlada mir.
Princ Maksimiljan. London, Anglija. 21. oktobra. Neki dopisnik poroča, da so našle francoske čete na bojišču čisto nago truplo princa Maksimi-ljana Hessenskega.[ Ustrelili so ga baje njegovi lastni vojaki. Isti dopisnik zatrjuje, da so Nemci streljali na neki lazaret Rdečega križa. Koliko je resnice na tem, še ni dognano.
Denarjev staro domovino.
Promet z Avstrijo se je toliko zboljšal, da smo se zopet odločili pošiljati denar v staro domovino. V slučaju, da bi se razmere pozneje na kak način predruga-čile, in bi se denar ne mogel izplačati določenim osebam, bode-mo istega vrnili pošiljateljem, ali pa še enkrat odposlali. Nikakor pa ne moremo jamčiti za tako točno poslovanje, kot preje v normalnem času. Zato svetujemo rojakom, da začasno poMljajo le za nujne potrebe, manjše zneske, kateri naj bi ne presegali naenkrat svoto 500 kron.
CENE: •
K f	k	S
5.... 1.10	100....	2O.60
10.... a.15	110....	22.55
IS.... 3.15	120....	24.60
SO.... 4.20	13«....	26.65
26---- 6.20	140....	28.70
30.... «.25 160________3». 75
7 30	160....	32.80
40.... 8.30	170....	34.85
9.35	180....	36.90
50.... 10.85	190....	38.96
66.... 11.35	200...	41.00
60.... 12.40	3»....	51.35
66.... 13.40	300....	«1.50
70.... 14.45	350....	71.75
75.... 15.45	«00....	82.00
16.60	«50....	92.25
17.50	100....	10Q.60
M«... 18.60	.
"GLAS NARODA"
4> (Sbreoic Daily.) m
^^Afcroed and published by tb«
Hovctnlc Publishing Co.
^ "y	(• corporation.)
VEANK SAKSER, President 1 JANKO PLEŠKO, Secretary. ^ LOUIS BENEDIK, Treasurer.
place «* Business of the corporation and
addresses of above i>mc*ra : ■S Cortlandt Street, Borough of Man-> toaitao. New York City, N. Y._
Mm. oelo teto velja nu ca Ameriko in
t Canadc........................$3.00
•• pol leta....................... 1.60
" leto la me*to New York........ 4.00
pot leta za mesto New York ... 2.00
** Svropo »a vw leto...........4.50
f " " polleta............. 2.56
r " " "fetrtleta............ 1.76
L'tJLAS NARODA" izhaja vsak dan 1» tarxemSi nedeij in praznikov.
"GLAS NARODA-
("Vo»ee of the People") flamed every day except Sunday« and
Holidays, gobsenption yearly $3.60.
A4v«rti*ement on agrcmmL
Doptcl bre* podui?-a in osobnoeti ae ne
pnobčujeio. Deoar oaj te b! ago voh pošiljati po —
Mon^y Order. Pri spremembi kraja naročnikov pro-
Afltio, da se nam tudi prejšnja.
atvaHi^r naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in počili at vam naredite ta na« lov;
•GLAS NARODA" °
■I Ccrtlandt St.. New York City.
Telefon 4S87QortJandt.
Sporazum med Nemčijo in Rusijo.
Prod nekaj časa smo na t**iu mestu dali izraza mnenju, da bo vojaška stranka v Jiusiji in Nemčiji, ki obstaja iz reakcijonarcev, ob priliki skušala najti "častno pomvnavo diferenc". Ako ne varajo vm znamenja, se je pričelo tu s- daj uresničevati. Vsaj ni mo-
gnee "drugače razlagati dre h ofi-ctjoKtiih izjav, ki sta izišli isto-Jasuo v Petrogradu in Berlinu.
V	ruskem glavnem mestu je liiiii.sfir za zunanje zadeve, Sa-zaiiuv, sam, ki se z ostrimi besedami obračn proti *'oni reakeijo-narni manj šini Rusov, katere ni sram javno zavzemati se za neai-ikega »-, >arja Viljema iti Hohen-zoll i :i •>•, ki označuje padec Ant-werpena kot bliskovito bližajoči k. konec vojne, ki polemizira proti Veliki llritaniji, ki je gnala naroda v vojno". V izjavi milli-fctra se je eelo glasilo, da je pri-t akc vat i razpada rusk »-angleškega prijateljstva in vojne med obema tema državama.
V	prvi vrsti je jasno kot beli dan, da bi niti ena vrstica take v*« bine ne mogla priti na svetlo v Rusiji, ako bi z idejo ne sim-patizirale zelo visoke in vplivne osel H' ter priobčenje naravnost in-*pirirale. Tudi v Nemčiji in Franciji bi se kaj »ličnega ne natisnilo, še veliko manj pa v Rusiji, kjer je eelo v mirnih časih uvedena najstrožja cenzura.
Te vplivne osebe pa se nahajajo v onih krogih, med katerimi •te tudi giba sedanji generalisimus ruske armade, veliki knez Nikolaj Nikolajevi«, ki stoji v tesni zvezi z rusk o-pruski mi kmečkimi plemenitaŠi na Rusko- in Prusko-Poljskem. Proti tem se tudi obrača oat Sazanove izjave, ki govori direktno o ostudni agitaciji, ki ima svoj izvor v Nemčiji in katere) podpirajo gotovi vplivni ruski krogi. Ti pa so ravno najzvestej-Ša opora ruske reakcije, ti neru-fcko-ruski plemenitaši in z njimi Nikolajeviči in Rcnnenkampfi.
V	važni izjavi Sazanova se gla-»i nadalje, da bo Kusija v polni me • idostilo dolžnostim zavezništva ter da ne bo pustila na ee-«iilu niti Anglije, niti katerega d ni g e ga izmed zaveznikov. Ker pa je tak ruski minister le slepo orodje v rokah dvorne kamarile, govori ta Sazanov zase ter niti ne pomisli, kako hitro bo lahko izginil a površja.
Na dosti drugače izgleda v Nemčiji, kjer silijo gotovi krogi k sporazumu z Rusijo. Ako bi se vedno ne govorilo o veliki sovražnici Angliji, o kramarju, bi si pruski j tinker ji gotovo ne upali #i svojim Rusom prijaznim mišljenjem na dan. Ta skrajno konservativna stranka se čuti dosti močno,, da je pričela strašiti vlado.
Btroffa mednarodna cenzura ne pokriva le vojnih dogodkov v Evropi, temveč tudi politična splet-karenja.	. : .
Draginja na Kranjskem.
—o-
Zanesljiva oseba iz ljubljanske okolice poroča, da velja tam sedaj 100 kilogramov krompirja 10, kron, 100 kilogramov premoga pa 3 K 60 v. Letina s krompirjem se je slabo obnesla, polovico ga je črv požrl. Vesel pa je še. kdor ga zamore za to ceno dobiti.
Budimpeštanski časopis "Pester Lloyd" poroča, da na vsem svetu ni tako dragega žita kakor je sedaj v Avstro-Ogrski.
Po Gorenjskem in hribovit ih deželah se že oglaša zima in sneg je pokril planine že koncem avgusta.
Resnica je. da so vojna, draginja. lakota in nalezljive bolezni sestre. Fbogi narodi!
Dopisi.
—o—
Detroit, Mich. — Dannadan berem poročila o slabili delavskih razmerah in povedati moram, da tudi pii nas ni najboljše. Toliko brezposelnih ljudi nisem še nikdar videl, kot jih vidim v tem mestu. Sem jih je privedel samo tisti okli*- Fordove tovarne. Mesto je zelo lepo. leži na ravnini, v njem pa je zelo veliko tovarn za avtomobile. Razen tega sta tudi dve tovarni za usnje. Pred kratkim se je še dosti dobro delalo, sedaj smo pa začeli bolj počasi. Vzrok temu je. ker je za usnjarske izdelke pro&ta carina iz Canade. — Naznaniti moram, da mi je umrl brat Franc v Pitts-bttrghu. Bil je star 4-> let. doma iz Toplic na Dolenjskem. V Ameriki je bival L"» let. Razen mene zapušča tukaj še ženo in štiri o-troke. v starem kraju pa brata in sestro. Lalika mu bodi svobodna
žemljica! — Dominik Strniša.
Butte, Mont. — Delavske razmere so jako slabe. Dela se po-I malem, jia tisoče in tisoče ljudi je I pa brez posla. Zaenkrat še nič ne upam. da se bodo razmere kaj iz-premenile. — Pred kratkim je u-mrl rojak Štefan Gorše, doma i/. Zapudja, dragatuška fara pri Črnomlju. Tukaj zapušča brata, v stari domovini pa žalujočo ženo.
■	otroka in mater. Pokojnik je bil član društva "Zlata Medalja", ki ga je spremilo na pokopališče. V
■	miru počivaj, dragi rojak! — i Mihael Stajer.
Milko Vogria.
Novela. — Spisal dr. Stojan.
—o— (Nadaljevanje.)
"Vzrok temu je pač", seže jej . Robert naglo v besedo, '"da nima pravega razvedrenja. Jaz jo bo-( dem že razvedril, da bo vesela. Ona nima družbe in zatorej jej nekaj manjka; to pa dela človeka slabega in njemu se zdi, da boleha."
Gospa Skenovska in baron Robert se nista mogla zdaj dolgo . razgovarjati. Hitro je obstala kočija tam, kjer je bilo za barona in njegovega slugo stanovanje I pripravljeno. Gospa ga še povabi, J naj pride zvečer na čaj in na kratek pogovor, nakar se poslovi, j Roberta je bilo sprva hudo dir-! uilo. da ga ni prišla tudi Olga pričakovat, ali on se hitro potolaži.
"Za dekle mi ni nič", misli si [i zdaj sam pri sebi. gledajoč se v j zrcalu. "Vesela je lahko, da dobi . tako zalega moža in povrh še ba-i rona. Njenemu očetu že itak srce . kar radosti poskakuje, ako sliši, . da bode njegova Tiči moja žena — t baronka. Zatorej še rajši večjo doto s hčerjo da in meni seveda je ta najljubša. Potem bodem go-I spodaril na svoji grajščini. kakor se mi bode ljubilo; živel bom pozimi na Dunaju ali v Budimpešti, ona pa lahko ostaja na grajščini . pri moji materi, saj se s tem že ( dovolj raduje, da je baronka — /.ena madjarskega kavalirja! Ta [ čut pa, da bode živela pozimi sama brez mene doli na Ogrskem, goji morda že sedaj ter se pripravlja na samoto, kajti že tu bi-. va rada sama in se celo mene iz-1 ogiblje."
Tako je mislil baron Robert ; sam pri sebi, a na tihem se je ven-1 dar jezil, da se Olga zanj tako 1 malo zanima. Ali to se mu je z druge strani zopet dopadalo. On je namreč vedel, da se nedolžne deklice sprva zelo bojijo možke-ga spola. In ako se kdo nežni go-spiei približuje, kaže se, kakor bi se ga bala, a vendar ga zna na tihem ljubitL Treba je torej nekaj umetnosti v obnašanju proti ta-
*
kim deklicam. Človek mora biti drzen. Z drznostjo se pri ženskem < spolu največ opravi, in to najbolj v vojaški suknji! Česa se je pa | treba sramovati ali bati? Dekli-( cam se možka drznost dandanes le dopada.	!
"Ogrske gospiee so. rekel bi. vse na to stran jako lahke; tudi( nemške, in med njimi Olga sama, nimajo menda tršega srca kakor moje rojakinje", sklepal je potem Robert. "Sprva je treba malo po-nositi se s svojim plemstvom, po-bahati in zarožljati s svetlo sab-Ijieo; nato nekaj laskavih besed o njeni lepoti in o ženski kreposti sploh ; potem se govori o srcu. udanosti. ljubezni, slednjič pride tajen poljub — iti srčna vez je gotova! Tako sem zmagal vsik-<lar in bodem tudi tu!" vskiikne zdaj Robert ves vesel in tleskne dlan ob dlan. "Meni se ne more žensko bitje proti viti. ako ga v srce zadenejo moje iskre oči. Tu v Porečah bode veselje! Danes se pošalim z Olgo, jutri grem zopet kam drugam, ali v mesto Celovec, kjer so neki lepe. žive gospiee. ali v kako bližnjo kopel. Povsod in i bode src na izbiro, in Olga naj pazi. če hoče. da se jej ne izneverim !"
V takih pogovorili in mislih je bil baron Benda vesel in zadovoljen. kajti li i kdo mu ni tu ugovarjal. saj je bil sam v sobi. A ko bi ga bila. ti ljuba bralka, videla, kako samozavestno je trdil on vse to. smejala bi se mu bila, rekoč, da se zelo vara o ženskem spolu in da >i zida gradove v oblake!
Manj zadovoljnega si* je pa kazal baron Robert s svojim stanovanjem. Zdaj ste mu bili njegovi dve *obi premajhni, zdaj mu ni lega proti solnčnemu vzhodu ugajala. «Vš, da *.*a bodo jutranji solnčui žarki nadlegovali, zdaj so am bile služkinje v vili pregrde in preumazane, kakor da bi bile Madjarke najsnažnejše in najlepše ženske na svetu ; a znano je vendar dovolj. da so slovenska dekleta v kopelih jako belo in praznično oblečena. Da. lahko bi
bil rekel, kdor ga je videl, da je ta madjarski baron nestrpljiv kakor mnogo drugih!
A tudi narava mu ni ugajala. -Težil se je, rekoč, da so mu gore previsoke, ker ne more prek njih videti; zdaj mu je manjkalo ravnin, kakor so one tam na Ogrskem : zdaj je zopet klel. da se hode jahanju celo odvadil, ker ni dobiti jeznih konj. a tudi pripravnega prostora za jahanje ni; da, še s krasnim jezerom ni bil zadovoljen in ga je imenoval mlako, četudi ono 3581 oralov površine obsega in je do 85 metrov globoko ter se celo do 1660 metrov na široko razte.guje. Z ničim ni bil ta ogrski patron zadovoljen, a prestopil je bil komaj prag svojega stanovanja !
In to svojo nezadovoljnost je kazal tudi pri Skenovskih. Ošteval je ljudi iu jih zmerjal, kako so neotesani, ker se mu seveda niso tako priklanjali kakor ogrski kmetje na njegovem zadolženem posestvu ob Blatnem jezeru. Naš slovenski kmet že ve dandanes prav dobro, komu se ima odkrivati in komu ne, a to je baš jezilo madjarskega plemenitaša. Govorila je zgolj ošabnost iz njega, a ta se, kakor znano, ne prikupi nikomur, in tedaj tudi ni Olgi in nični materi ugajala.
Razgovor pri Skenovskih je bil torej prvi večer jako enoličen. Največ je govoril Robert sam in se pri tem dobro počutil, ker mu ni nikdo, tudi Olga ne. ugovarjal. A to se ni zgodilo iz ljubezni do njega, ali ker bi bila z njim gojila enake nazore, temveč iz malomarnosti, katero je kazala pri njegovem besedovanju. Ni se jej vredno zdelo, da bi se o takih ni-čevnostih in abotah pogovarjala z njim. Pri vsem tem pa se je vedel Robert proti Olgi in sploh v Skenovski hiši kakor da bi bil domač. Čutil se ju vzvišenega nad obiteljo Skenovsko kot baron in se ponašal s svojo visokostjo ob vsaki priliki. Hotel je pokazati, da si mora Olga v čast, v veliko čast šteti, da pride v baronsko rodbino, in to v grajščino ogrskega magnata, kakor se je večkrat sam imenoval.
Baron Benda ni nikakor slutil, da ga Olga ne mara, tako je bil v sebe zaslepljen. Domišljeval si je, da se njegovi dražesti, vojaški možatosti, lepoti in plemski visokosti ne more žensko srce ustavljati, in tako je mislil tudi o Olgi, svoji bodoči nevesti. Zatorej mu še na um ni prihajalo vprašai Olgo, ali ga ljubi, ali hoče biti njegova. Kaj še! To se je pri baronu Robertu vse :»aino ob sebi razumevalo. Saj pa indi on prave ljubez-J ni ni poznal, niti vedel, da še
more kdo drugače ljubiti kakor.t on. Njemu je bila ljubezen kakor.] ogenj, ki se zažge ob škopu sla-p me. Zdaj nastane visok plamen, p ognjeni slop, a hipoma ugasne < | vse. ni svetlobe, ne gorkote, nitij j ognja, da bi se grel ob njem. Da. 1 'Se večja temota ti nastane, in *; kmalu ne veš več, kje se je bila ] Islama zažgala.	ji
Tako je bilo Robertovo srce, in J-on sam ni vedel prav. kje, kdaj , in kolikokrat se mu .je že bila j vnela iskra ljubezni. -Samo to bi' ti bil znal povedati, da je že marsikatero vojno bil z Amorjem in boginjo Venero, a v takih bitkah je podlegel, kakor boja bog Mars | na trojanskem bojišču pred silno močjo deviške Athene. Le obmn-J ki so ostali in kazali zaceljene srčne mu rane. Bil je torej zava-1 ■ rovan proti nežnim čutom, in ka-1 kor neranljiv vitez v pravljicah korakal je sigurno med ostrimi . puščicami vse očarajočega žen-! 1 stva.
Prve dneve je zahajal Robert 1 . pogostoma k Skenovskim. Naj-1 . ljubše mu j" seveda bilo, ako je I naletel Olgo samo. Aii t<» se je k i sreči malokdaj zgodilo. Kedar je imela mati izven hiše nujnih o-pravkov. opazovala je pametna , deklica, vse ^dohode kakor vojak . na straži, ali se nikdo ne pribli-. žujc. Je-li pa zapazila, da prihaja
>	Robert, zbežala je k materi in o-slala pri njej. dokler se ni on po-
. slovil. Na vrt in v gozdič pa ni sicer sama hodila, kakor kedar je i vedela, da ne bode nagloma Roberta k njej.
V sled tega se je bil Robert hitro prepričal, da se ga deklica j boji. A to j«' le pripisoval njeni ; mladosti in plahoti sploh, kajti vedel je. da se mlade deklice mo-L žatega huzarskega častnika tako i, boje. kakor piščeta trdokljunega . jastreba. "Mora se me pač še pri-. vaditi", mislil si je sam pri sebi.
"Ona pač ni navajena občevati s . častniki in visokim plemstvom.
Sramuje se. a Ta sramežljivost jej i bode že v kratkem izginila." [ Za to pa, da se zadnji njegov , izrek uresniči. znal je pa tudi Robert skrbeti. On ni popraševal o ljubezni, niti govoril, kakor je sicer navada, o srčnih ranah, o
j nagneiiosti, o udanosti do nje. temveč on je udaril naenkrat s celo vojsko na svojega nasprotnika.
Ko se je bila enkrat mati slu-
-	čajno, še ]»redno je sin Rihard z Dunaja došel, iz Robertove in Ol-gine druščine za malo časa oddaljila. prijel je Robert deklico, kakor kragulj nedolžno pišče, z vso
[ silo okoli pasu. pritisnil jo na srce ter jo šiloma krepko poljubil. A v tej bitki je bil premagan! Vsa
l srdita in razkačena izvije se mu Olga s pomočjo svoje telesne sile iz njegovega objema ter zbeži jo-kaje in ozmerjajoč ga k materi v stransko sobo.
Od tega trenotka ni mogla Olga Roberta nikakor trpeti in se 1 ga je samega strahu še bolj umi-7 kala. .Ni si mogla tolmačiti nje-1 1 gove velike predrznosti v tuji hi-} ši in si domišljala, da bi jej uteg-s nil na tihem še enkrat kaj takega 5 storiti. To strastno Robertovo po-" četje bilo pa je v Olgi še zadnji ) čut do njega zatrlo in zdaj je za-' čela tudi njena že prej prisiljena 1 prijaznost pojemati.
Robert je slednjič vendar uvi-1 del, da se je v svoji sodbi o ženskih varal in se povrh še hudo 1 spekel v svojem drznem početju.
•	A obenem pa j** tudi spoznal, da 1 je Olga izjema, velika izjema v i ženskem spolu in da ne da igrati . s seboj kakor druge, da, sto dru-
>	gih lahkoživih deklie. To odločno
-	Olgino postopanje proti njemu.
-	zaničevanje, preziranje njegove i osebe in njegovega imena jelo pa j je v Robertovi duši poganjati
-	novo kal, in sicer kal spoštovanja i do nje. Prepričal se je, da hrani
-	Olga v sebi srce polno čistosti in nedolžnosti, kakor malo deklic.
-	katere je on spoznaval in jih mo-1 i al tudi naposled zaničevati. Vso i vero je bil izgubil v ženstvo, sma-
>	tral je ta spol celo ničevim in sla-. bim, kot igračo možkemu svetu. J A vse to ni dandanes več čudo ) onemu, ki pozna svet po mestih
-	in tudi v višjih plemenitih krogo-t Tih. Redke so izjeme, ki so še o-
hranile prvotni kinč in kras žen-. skemu spolu, a tem bolj se vese-l limo, ako vidimo, da je naša de-i klica zmagovito odbila napad si-i lovitega sovražnika. Odslej na-
-	prej se je pa Robert Olgi le v na j-
-	večji spoštljivosti približeval. Go-, voril ni več v njeni družbi tako i ponosito in zaničevalno o žen-
-	skem svetu, kakor je bila sicer
*	j njegova navada. Videlo se je, da t se je premagoval, da bi ne žalil
-	Olgine rahločutnosti. Zdaj bi bila -jmati lahko svojo heer samo z Ro-; bertom pustila in on bi se ne bil
drznil proti njeni volji le za roko prijeti je. Tako se mu je dozdevala Olga vzvišena, in čutil je vedno bolj in bolj, da Jirani njeno srce v sebi ono žensko krepost, ki vlada in gospoduje nad možkim I bitjem. Robert si je jel zdaj v Olgi domišljati ženski yzor in ne- j hote hrepeneti po njem. In iz spo- 1 štovanja je nastala v njegovi duši 1 tiha ljubezen, hrepenenje po svo- 1 jem idealu,	\
Tako so tekli dnevi, drug dru- c gemu enak. dokler ni bilo Rihar- 1 da Skenovskega v Poreče. Kakor < se pa Čestokrat zgodi, da že ena > sama oseba, nanovo došla. druščino izpremeni ter jej ali celo novo i življenje vdahne ali jo pa moti. ] jda ne nahajamo več v njej po- i prejšnje zabave, tako je bilo tudi s z Rihardovim prihodom, kajti ta < 'je donesel sestri novo življenje, i i Olga j^e našla v svojem bratu ste- : jber. na katerega se je naslanjala v sedanji samoti. Blizu tri tedne i j Je je pogrešala sestra Riharda. i ali ta ločitev je bila sestrino ljubezen tako povzdignila, da se je ,zdaj neločljivo oklenila svojega brata.
Takoj prve ure mu je razkrila, kaj nameravajo sta riši z njo in da jo hoče baron Robert snubiti, a ona ga ne ljubi. Nato mu pove. zakaj ga ne mara in kako jej je Robert prisiljen. Naposled ga še prosi, naj jej bode on spremljevalce na sprehodih in večjih izletih, da se lažje Roberta izogiblje.
Rihard je seveda svoji sestri obljubil, da jej vse, kar ga prosi, izpolni; kajti tudi njemu ni bil Robert všeč, ker ga je kot mladega pravoslovea on — kot nad-poročnik — preveč preziral. Robert se ni namreč prej nikdar proti Rihardu prijateljski obnašal. Tudi je sicer z njim malo, rekli bi lahko, da skoro nič občeval in govoril. A kakor nam je znano, useli se najprej v mlado možko srce antipatija do onega, kdor se proti njemu ošabno obnaša in ga prezira.
Tako j'1 bilo tudi pri Rihardu. ki se je čutil vsled tega v svojem srcu razžaljenega. Seveda ni Rihard o svoji razžaljenosti nikomur nič pravil, a ona je bila vzrok, zakaj se je proti očetu obotavljal iti v Poreče, naglasajoč, da ne more prej z Dunaja, dokler se kole«rije ne končajo. A vse to mu ni nič pomagalo, očetova beseda je bila ostro povelje.
"Kaj mi bode samemu početi tu v Porečah -" mislil si je, ko >t- je vlak že bližal Vrbskemu jezeru. "Olga bode vedno pri ma-teri in baron Robert se gotovo ne gane od nje. Sam se bodem torej moral sprehajati, kopati, veslati in dolgočasiti se; saj vem, kako je bilo druga leta, ko nisem imel nobenih pravih tovarišev, a s starci in gostobesednimi mamicami pa mi tudi ni. da bi z njimi celi dan modre razgovore razpravljal in njih politične neslanosti poslušal. Življenje po kopelih pač ni za mladega človeka, kakor sem jaz; to pač ni nič zame!"
Tako je tožil Rihard že prve dni tudi svoji sestri, ko sta se po hladnem gozdiču sama sprehajala. A naposled Še vpraša Olj^o eelo po vzroku, zakaj ga je oče pravzaprav tako hitro sem poslal.
"Veš, moj dragi Rihard, to je nekaj posebnega", odgovori mu sestra premišljujoča. " V sediva se tu sera na to-le klopico, odkoder se razprostira tako lep razgled na Karavanke in po celem jezeru, in hočem ti vse razkriti, a le pod pogojem. da o vsem molčiš."
Brat se jej zaroti, da hoče kakor stena molčati, in poda jej roko v znamenje, da ostane mož-beseda. Zdaj šele mu sestra na-kratko razloži, zakaj je mati pisala ponj.
Iz Colorada.
Denver, Colo., 20. okt. — Policijski odbor združenih premo-garjev ameriških, okraj 15. je poslal predsedniku \Vilsonu brzojavko, da je udrlo v stavkarski okraj petnajst dobro oboroženih in uniformiranih miličarjev. — Gotovo niso prišli za to, da bi napravili mir, ampak zaraditega. da bi napravili še večji nered kot je sedaj. Brzojavka se zaključuje s pripombo, da je položaj v Južnem Coloradu zelo resen.
Pisma in dopisnice vejaških ranjencev so poštnine proste.
Naredba avstrijskega vojnega ministrstva odfejuje. da se vsa pisma in dopisnice, ki so naslovljene na vojaške ranjence v bolnišnicah, oproste poštnine) Ravno tako so poštnine proste tudi vse dopisnice in pisma s štampilijo bolnišnice in s pripombo vojaška oskrba", oddana od vojaških ranjencev, če se oddajo skupno potom boiniiniee.
Celovec. 20. sept. 1914, č< Dragi brat!	p
Naznanim ti. da sem dobil tvo- n je pismo, ki me pa ni našlo doma. m ker sem bil takrat že pri vojakih, n Takoj, ko je bila razglašena mo- P bilizacija. sem moral iti od doma zi v Ljubljano, kjer smo ostali par si dni. potem pa naprej na Rusko, n Rusi so bili meti tem že vdrli v d Galicijo, vsled cesar nam ni ka- b zalo drugega kakor napasti jih. b To je bilo seveda težko, ker je d bilo sovražnika desetkrat več ka- j kor pa nas. razentega je bil pa p tudi skrit v okopih. 26. avgusta t smo dobili povelje, da ga prepo- č diino. Izgube so bile na obeh stra- s neh velike, premagati ga pa ni- £ smo mogli, ker nas je bilo pre- d malo. Omeniti moram tudi, da je n ruska infanterija jako plašna, ka- d dar pride do bajonetnega napada, d Večkrat se je pri godil o. da so po-metali orožje proč in so poklek- c nili pred nami ter nas začeli pro- i siti milosti. Neoboroženih nismo r mogli pobiti, pač smo jih pa ve- 1 liko vjeli. Slednjič smo se morali i umakniti, ker je dobival Rus ve- ( dno nove čete na pomoč. 1'niak- .« nili smo se na neki hrib. skopali i jarke in Čakali. Dva dni potem je s prišla za nami ruska infanterija. i na se nas zopet ni upala napasti. 1 tembolj so pa gromeli ruski topo- 1 vi. Povedati moram, da imajo Ru- 1 si veliko več artilerije in je mo- > goče boljša kot je naša. Dva dni so neprenehoma gromeli topovi, da je bila groza. Tudi naši so jim < dobro odgovarjali. Bili smo brez j jedi in pijače in tudi spali nismo i nič. Sovražnik je večkrat nasko- • čil naše postojanke, a smo ga ve- ' dno vrgli nazaj. Neke nedelje _ zjulraj smo videli kakih sto ko-
1 za kov. ki so jahali proti nam. Ko so se nam že precej približali, smo začeli streljati nanje. Med
njimi je nastala strašna zmešnjava. Konji in ljudje so se valjali po tleh. Samo nekaterim se je posrečilo uiti. Dragi brat. take prizore bi ti mogel bolj ustmeuo po-vedati kot pa popisati. Lahko re-
Sklad
ameriških Slovence? za najbednejše med bednimi v stari domovini.
t ! t Dost daj nabranega $454.34.
Nadalje so darovali: Norwich. Pa. Po $2: Ant. Mo-» har, Anton Mnkulič in John Al. j Knaus; Ludovik Lavrie $l.r>0; [ Josip Knaus $1.25: po "si: Jakob
>	Mikulič, Karo! Tavzes, John Lav-rič. Anton Lavrič. Frank Levstik,j
. Alojzij Levstik, Matija Mihič. i John Knaus, Josip Knaus, Josip i Mikulič. Matevž Mikulič. Josip j I Merkar, Frank Rus, John Rus, . John Zbačnik, Andrej Terkman,1 ; Leopold Tavzes. Jožef Jakretič. i John Gržina. John Simšič, Alojzij Levstik. John Levstik, Ma-
>	tevž Simšič iu Josip Požar.
>	Forest City. Pa. Josip Švigelj j . ; po 50 c: Valentin Sv igel j in i . Marija Švigelj.	1
Johnstown. Pa. Tonv Hren $1. J Buxton. Iowa. Fr. Krištof 25č. J Vsega skupaj nabranega 489 j , dolarjev 9 centov.
t LISTNICA UREDNIŠTVA.
t Alojzij Brate, Pittsburg, Kan.
- Žal, da vam v tej stvari ne moremo dati nobenega pojasnila. Pi-!
■	site na naslov: "Narodna Tiskar-j
■	na", Ljubljana. Tam vam bodo J
■	natančno povedali, če list sploh • še izhaja in koliko stane naroč-
■	nina.
A. N., Milwaukee, Wis. Pošljite še kaj! Popolnoma se strinjamo /. vami. Pozdrav!
Pouk v angleščini«
Rojakom naxnanjamo da smo akleniti zopet poučevati uwWii'O potom dopisovanja-
Od k ta 1908 do 1912 »mo Imeli n»d 450 rojakov, i ki so se učili angleško potom naše metode. Učite ae iz posebnih tiskanih zvezkov.
I Pojasnila zastonj. Piši t s SE DANES na:
Slovenka Korespoadenčna Šola £119 St. Clair Ave..	Cleveland, 0.
čem. da si nisem niti v sanjah predstavljal takih grozot. Poljana je pokrita s konji, polomljenimi vozovi, kupi mrličev ter ranjenci, ki obupno prosijo pomoei. Povsod gospodari smrt. Kljub znani hrabrosti" slovenskih fantov smo se morali umakniti pred močnim sovražnikom. Nato so nam dali kakih pet dni počitka. To je bilo tudi potrebno, ker smo bili bolj sencam podobni kot pa ljudem. Na Malega Šmarna dan smo jo udarili naprej. Topovi grmijo, puške pokajo, da se kar zemlja trese. Prekrižam se in se priporočim Bogu. Tedaj se na moji desni strani nekaj strašno zabliska in grozno trešči. Opotečem se in padem z obrazom na zemljo. Nekaj me zaskeli na desni nogi. Pogledam in vidim, da sem ranjen. E- w den mojih tovarišev je bil na me- ^ stu mrtev, drugi se je pa zvijal v groznih bolečinah... To je bilo nekje pri mestu Grodek. ki je oddaljeno dvajset kilometrov oil Lvova. Poberem se. grem par korakov v stran, tam pa zopet padem. Tam so me obvezali. Videl sem kranjske Janeze, kako so i drli naprej in tako pritisnili na
■	sovražnika, da se je moral nmak-. niti. Samemu Bogu se moram za-. hvaliti, da sem ostal pri življenju.
■	Rana ni nevarna. Sedaj ležim tu-
-	kaj v ravnoisti vojašnici, kjer
■	sem služil. Povedati ti moram, tla i me ji- 'zadel košček šrapnela. To . je taka kroglja, ki se šele na tleh i raz poč L Ko bom zdrav, bom im>-i rai iti zopet nazaj..Bogve, če se i bom živ vrnil. Pisal si mi. tla bi
-	šel takoj v vojno, če bi bil sam.
-	Tega sveta ti ne dam, ker ni vo-? jakovo življenje vredno niti dva
-	krajcarja. Vprašal si me, če sem > že videl stariše tvoje žene. Da,
-	enkrat sem že bil tam. Doma iuia-l jo še enega lepega dekleta, ki se
j
" je meni zelo dopadlo. Toda de-1 ki.-ta si moram zaenkrat iz glave izbiti, ker mi stopa smrt pred oči. _ Pozdrav vsem skupaj! Tvoj brat J. P., infanterist.
Iskrice.
e	—o—
So ljudje, ki kade import irane cigare, pri užigalicah pa varču-!jejo.
r	•	•
«
Marsikateri postane nebvale-žen, ker ne more pozabiti izka-
za;te mu dobrote. ; * * *
l( *
' Marsikdo ne pusti ničesar ve-
; I jat i, samo da bi sam nekaj ve-
p	.. * * * ..
Mladenič sanja o svoji bodočnosti. mladenka pa o svojem bo-i -	v
| (doeem.
i-j Slovensko-Amerikanski ^
KOLEDAR
za leto 1QI5
iS prvim novembrom pričnemo razpošiljati naš Koledar za leto 1915 onim, ki so nam že poslali naročnino. Letošnji koledar bo lizvanredno zanimiv ter bo vseboval med drugim številnim čtivom
tudi znamenito razpravo nacelni-, ka tajne službe Združenih držav, / WiPiama J. Flynna: "ČRNA i. ROKA IN NJE DELOVANJE",
. j v kateri popisuje pisatelj resnic- w O|no zgodbo, kako je s svojimi po- 1 i i močniki zasledoval in konečno u- 1 gonobil zločinsko družbo, ki živi ' od izsiljevanj, ponarejanj in za- -t> vratnih umorov. Že sama ta po-^ vest je vredna male svote. Poleg
v	\
tega je se nebroj drugega zani- V ' _ mivega, poučnega in zabavnega čtiva. Prepričani smo, da bo letošnji Koledar izvanredno uga-et jal našim čitatcljem.
r.
*	Naročite ga pri:
SLOVENIC PUBLISHING CO.
>- 82 Cortlandt St., New York City.
Prave Lubasove HARMONIKE
importirane iz Slovenjega Gradcairaam v zalogi m sicer:
Model "H** trivrstna, dvakrat uglašena................$ 45.00
,, "K" trivrstna, trikrat uglaiena.........9 65.00
„ • "K" trivrstna. Štirikrat uglašena................J 65.00
„ "L.** štiri vrstna, dvakrat uglašena................$ 60.00
•*MW Štiri vrstna, trikrat uglašena........$ 65.00
"M" štirivrstna, štirikrat uglašena ......	$ 80.00
Kranjski model, trivrstna. dvakrat uglašena......$ 45.00
Kranjski model, trivrstna, trikrat uglašena......$ 60.00
Kranjski modei, štirivrstna, dvakrat uglašena----$ 60.00
Kranjski model, štirivrstna, trikrat uglašena----$ 70.00
Hromatično uglašena harmonika................................$ 60.00
Imam v zalogi tudi kovčege za harmonike	po 9 SjOO Za natančnejši popis harmonik pišite na:
ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402, New York City,
v * - - - -
GLAS XARODA. 22 OKTOBKA 1914.
Zanimanje za vesoljstvo.
Polagoma, tekom na stotine tisočletij, so počasi se razvijajoča človeška bitja potovala in se razširjala na vse strani naše zemlje: od juga proti severu, od iztoka
r proti zapadu — vedno dalje, dokler si niso ljudje prilastili skoraj vsi« površje našega malega in neznatnega planeta, kateri tvori naše stanovanje. Ta planet so ljudje* proučili in napravili natančne zemljevide skoraj vsega površja.
Pred petimi leti (WW1* smo poročali o odkritju severnega tečaja; poročali smo, kako je prišel nek človek na skrajno severno točko naše zemlje, kjer soluce po-Jovieo leta nikdar ne zaide in kj«*r živi le par vrst živali deloma pod večnim ledom in snegom.
In pred dvemi leti je prišel pot-^ nik Amundsen z naznanilom, da j je prodrl na južni tečaj, oziroma I na tiru go, za naše mnenje večno I ledeno točko naše zemlje, koja za vzdrževanje človeštva nima nika-kega pomena.
Znat iželjnost iti. slavohlepnost i
fMa l>odi ila že od nekdaj drzne j potnike, da so po vi*ti prepotovali in preiskali razne, doslej deloma skoraj nepoznane dele sveta in otoke, doeim so zopet drugi prišli na skoraj najvišje gore in j v morske globočiue.
Velikanski pragozdi, kateri po-; staja jo sedaj vedno manjši, za-1 kladi raznovrstnih rud, ki se na-' hajajo pod zemsko in morsko površino, vet i kanske plasti premoga j in vrelei petroleja, nadalje jeze-' ra. veletoki in reke — vse to je| že zaznamovano na zemljevidih.. kajti vse to je last vedno ninože-' -Čegn se človeštva. -
Naša mala zenrija nam je rav-! no tako poznana, kakor je poznan j m a li v rtič kakega ameriškega de-, lavra, ki dela v mestu in ki se vsaki večer vrača domov, njemu aamemu. Dandanašnji se vozimo po vodi in pod vodo, nadalje letamo po zraku in se vozimo z izredno brzino po xemskem površ-* ju; h kratka, dandanašnji nam je mogoče živeti, kakor se nam polnita. deUtaa * vodi kakor ribe j in del«*** v «*ku kakor ptic«..
-	kom in vsemi njenimi morji je do-i uiovje človeštva. Vse. kar je na
-	zemskem površju, je dandanašnji : poznano ljudem, kajti južni tečaj i je bila zadnja točka, na kateri do
-	pred dvemi leti še nihče ni bil.
In sedaj, ko nam je naše malo i stanovanje rta zemlji poznano, ni-i j no še pri kraju z vsem, kajti se-> daj nas radovednost žene k našim
-	sosedom, oziroma na naše sopla-i nete. katere greje ono isto solnee
j k;ikor zemljo. Potom velikanskih teleskopov, nekoliko domišljije in -.znanstvenega spoznanja se nam l naši soplanetje približajo ter nam i ( pripovedujejo resnico mnogo na-
•	i tančnejše, kakor je to mogoče do-
seči potom najbujnejše fantazije. Je-li kdo med nami — recimo j meti čitatelji tega lista, kateri vsi
•	smo zaposleni deloma na polju,
; delonia po tovarnah ter premogo-' J rovih, in kateri vsi smo prišli semkaj v Ameriko za boljšim kruhom — že kedaj prišel do spo-
•	Znanja, da naš planet.- oziroma! j naša zemlja, pravzaprav ni naša
domovina? Kajti vsi smo prebi-; valei vsega sveta ali vesolja, ne pa le zemlje same. in vsled tega se človeštvo vedno ln»!j zanima za vesolje.	1
Medtem, ko zaeno z zemljo le-| tirno po tem neizmerno velikem' j prostoru; smo enaki mornarju, kateri pluje s svojo ladijo po oce-janu. Ladija ni ves svet in-mornar' j se zanima za ocean, po čegar ne-' j preglednem površju pluje njego-1 j va ladija; on se zanima tudi za j .obalo, proti kateri ga nosi valov-L !je. kakor tudi za otoke, mimo ka-; ; terih pluje. In mi, ki neskončno! | tisočleija plujemo z našo zemljo' po vesolju, se iz naravnega stali-j ■ šča ne moremo za našo zemljo | bolj zanimati, kakor se zanima mornar za svojo ladijo. Naše pravo zanimanje mora biti posvečeno našemu pravemu domovju, oziroma neskončnemu vesolju, nepreglednemu svetu solne in planetov. kometov in drugih nebesnih teles, oziroma vsem čudežnim naravnim stvorom, koji nas obdajajo.
\ Nevednemu poljedelcu, ki: ni . nikdar bil v daljnem svetu, je le
da je na zemlji mnogo važnejših >ivari, kakor oni komadie zemlje, katero on obdeluje. In še težav-"eje je spraviti misli divjaka na drugo pot, kajti 011 se vedno zanima le za oni gozd, v katerem ; lovi svojo divjačino, ki je njego-i va hrana. Zaeno pa vemo. da bi se mislii poljedelca ir: divjaka ne osredotočile le na njegov koma-dič zemlje, odnosno na njegov gozd. a ko bi imel prvi širše obzorje svojega znanja in ako bi bil , drugi na višji stopinji kulture.
Ravno tako je tudi z nami, prebivalci zemlje., kajti vsi skupaj nismo drugega, kakcr poljedelci , in-divjaki, napol civilizirani z o-inejenimi pojmi o pravem svetu, kateri nas obdaja in za katerega smo se pričeli šele v novejših stoletjih zanimati v toliko, da zanio-jreino |»otom dosedanjega znanja do! oeiti skoraj popolnoma natančno oddaljenost, kakor tudi velikost posameznih solne in njihovih planetov.
Nekako težavno je za nas. v naših mislih ločiti se od zemlje, oziroma našega malega vrta, kateri nam je, kakor smo zgoraj 1 »obdarjali, skoraj popolnoma poznan.
. Vsak deček, ki je par let v šoli. . se zanima za Aleksandra Velikega, kateri je smatral ves tedaj poznani svet svojim delokrogom.; j Človek, kakoršen je bil Aleksan-; |der. ki je odšel na vojno, da si o-, svoji ves svet, vzbud i v mladini j mnogo večjo domislijo, kakor po-; vsem navaden meščan, ki izvršu-! je svoje delo med štirimi stena-! S mi. Enako razmerje, kakor med Aleksandrom Velikim in navad-' |nim meščanom, je tudi med člo-' (vekom, ki se za vse zanima, in o-( nim. čegar misli so osredotočene i le na naši zemlji.
Človeštvo je v toliko napredo-j valo, da zamore potem brzojava' poslati poljubno vest sedemkrat krog zemlje v eni sami sekundi, i Kljub dosedanjim, še nepopolnim ■ prometnim sredstve-m zamere dandanašnji vsakdc . potovati krog sveta v stiridesjstih dnevih.* &e.predno bode sedanja mlada ge-; neraei ja legla v grob, bode -clove-šLva tako mai^maIs. j. 1^-i.i
i zamogli ljudje s pomočjo letalnih' . strojev leteti okrog zemlje tekom!
-	enega samega tedna, in kasneje
i bode morda prišel čas. ko se bode j
-	dalo tako hitro potovati, kakor' i se zemlja vrti krog svoje osi, ozi-
-	roma človek bode tedaj prepoto-
i val pot okrog zemlje v štiriin-i ; dvajsetih urah. Že sedaj potrebu-'
-	jemo za pot okrog zemlje manj • časa, kakor je-potreboval Jeffer-
-	son za svoje potovanje iz Wash-; l ingtona v svojo domovino. Na ta
način postaja naša zemlja za nas
-	vedno manjši planet, kajti člo ve-1 i štvo postaja vedno večje in pod-
L jetnejše pleme.
Ze sedaj zamoremo biti prepri-' čani, da oni časi. ko bode človek t s svojimi mislimi navezan tudi na ■ druge zvezde in ne le na zemljo, j niso več daleč. Potem ne bode na ( j zemlji le majhno število zvezdo-' znancev in teleskopov, kakor se-! i daj, kajti vse inteligentno člove-l J štvo bode pričelo proučevati ve-; sol je.
Ni še dolgo temu. ko so tuje j dele sveta prepotovali in popisali! !le posamezniki. Ti ljudje so poltem. ko so se vrnili v svojo do-jinovino. pripovedovali ljudem o j vsem onem, kar so videli, in njim •se je vse čudilo. Dandanašnji pa ; j vsakdo potuje, ako mu je le mogoče. Xa desettisoče ljudi potuje j vsako leto iz Evrope v Ameriko | in ravno toliko jih potuje iz Amerike v Evropo. Na ta način postajamo v vedno večji meri potniki. In ne bode dolgo, da bode-. mo v duhu potovali po vesoljnem j svetovnem prostoru.
j Zanimanje za vesolje postaja t vedno večje. Vsled tega naj na (tem mestu poskusimo dovesti či-j tatelje do tega, da bodo zamogli 'pojmiti, kako velikanski je sve-, J |tovni prostor in kako izredno , I majhni so oni predmeti, kateri se j nam dozdevajo izredno velikan- j ski. —
| Ako opazujemo prstan, čegar i obod meri le tri palce in čegar t diamant je le sedemdeseti del n paleti velik, s pomočjo daljnovida 1 iz daljave devetih milj, potem iz-; t gleda ta prstan ravno tako velik, 1 kakor bi izgledala pot naše zem-, i ^lje z na^m solacein TOdi tepoti,š
(g)	H»W 305Ut . HtCAl1>	_ ___TOOM TV6 S
Slika nam kaže prizor, ki se j,' za vršil v francoskem mestu Senlis. Nemci so se polastili me-sia. era požgali in ustrelili župan :. Tretji dan okupacije pa so presenetili Nemce takozvani Turcos. Ici so vdrli v mesto v oboroženih avtomobilih ter po ostrem boju vrgli Nemce iz mesta.
'ako bi opazovali zemljo in solnee j iz zvezde, kateri so dali zvezdo-, znanci ime Sirius. i Naše osolnčje se nam dozdeva velikansko, kajti ono je v resnici i veliko. Pot. katero preleti naša j zemlja vsako leto okrog solnca. ! :ueri 186 milijonov milj. In vendar ta velikanska pot, ako bi se je opazovalo iz zvezde Sirius, ne i bi bila videti večja, kakor se nam ; predstavlja prstan, ki meri v obo-Idu tri palec in ki ga opazujemo z daljnovidom iz daljave devetih
I '"fj-
Naše solnee spada med milijarde velikih solne, katera potujejo po nepoznanih potih vesolja delo-| nI a sama, deloma pO dva ali po tri ukupaj. Vsa ta solnca spremljajo • planeti in vse te planete spremljajo njihove lune. Vsako tako j solnee vlada neomejeno po ne-. spremenljivih naravnih zakonih v i prosom, po katerem se njegov si's steni tlalje pomika.
Ako bi hoteli ostaviti sistem našega solnca, morali bi potovati 25.000 milijonov milj po svetovnem prostoru, predno bi prišli do nam najbližjega drugega solnca, imenom Alpha CentaurL
Svetloba prepotuje v sekundi 1186.400 milj. In vendar potrebuje svetloba nekaj nad štiri leta. predno pride od drugega sol učnega sistema do naše zemlje.
Glas potrebuje (ako bi se zamo-gel razširjati tudi po brezzrač-nem prostoru) od solnca Alpha Centauri do zemlje nič manj kakor tri milijone let. Brzovlak, ki vozi z normalno brzino 37 milj na uro., bi potreboval od solnca Alpha Centauri, ako bi vedno enako vozil, do naše zemlje 75 milijonov let ali 900 milijonov mesecev. Te številke so tolike, da si njih veličino sploh ne moremo predstavljati. — Vsako leto ima le 30,758.400 sekund.
Znanosti se je posrečilo dobiti in nabaviti vse pripomočke.« katerimi je ljudem mogoče določiti j neskončno razdaljo med našo ma-« lo zemljo in raznimi solnci na-j tančnejše, kakor zamore prodaja-j lec. stehtati eden funt kave alii izmeriti eden yard blaga! Toda to j že ni y»e,; kajti potomtelfk upie- [
no-spektroskopičnih preiskav se jje dalo dognati tudi tvarino, iz | katere obstoje poedine zvezde, in sicer ravno tako natančno, kakor se je preje dognalo, iz kake tva-rine obstoji naša zemlja. Dolga in mučna je bila pot, katera je do-vedla človeštvo iz primitivnosti in divjaštva do modernih dokazovanj in prepričanja. Razvoj se vsako leto povečuje in napredek človeštva koraka vedno hitrejše do popolnosti, dasiravno je slednja še vedno jako daleč.
Mogoče bode kedo dejal, da se ljudje ne zanimajo za taka vprašanja. katera se ne tičejo direktno naše zemlje, pač brezmejno oddaljenih tujih svetov. Na to j«' pa prav lahko odgovoritii. kajti v kolikor imamo opraviti s pametnimi ljudmi, se gotovo zanimajo za vse. kar spada k svetu. Ne bode dolgo, ko se bode o zve-; zdoznanstvu podučevala deca; ravno tako. kakor se podučuje, dandanašnji v naravoslovju, in ko se bode vse ku-Iturno človeštvo zanimalo za te velikanske daljave in probleme ter krasoto prirode.:
Prebivalci kake oddaljene vaši v gorovju Himalaya <in takih "vasi" je še'miiego na zemlji i se ne zanimajo za-Ameriko, za Pariz in London, niti za teleskope in le- j talne stroje. Vse njihovo zanimanje je osredotočeno na njihovo skromno vasico, na njihovih par( konjieeY in krav in na njihove periodično se ponavljajoče prete-j pe. kakor tudi na njihovo versko praznoverje, v katerem jih vzdr-j žtijejo takozvani "dušobrižniki".' Toda prave človeške prebivalce naše zemlje ne smemo primerjati z onimi napol civilizovanimi prebivalci himalajskih in drugih vasic. Mi se zanimamo za vse člove-: štvo in za vso zemljo. In kmalu' bodemo zamogli gledati nazaj v dobo. ki ni imela po naših pojmih nikdar svojega začetka, ter v boil očn os t, katera se nikdar ne kon- 1 ♦a. Potem bodemo prišli do spo- j manj a, da — tudi ako preneha. laša zemlja zaeno s solncem in' ►-sem njegovim osolnčjem obstati. — zamore duševna moč delovati! n obstati nadalje na drugih pin-!
■etih in tain delovati v nadaljnih j
• i
►rezkončnih dobah, in sicer p6 j rsej brezkončnosti svetovnega , »rnjtar«.	- . - •	j-i
21 Ta moč in to delovanje je vse-f. kako višje, kakor ostali svet. Na-i se solnee je milijonkrat večje ka-r kor naša zemlja in vendar vemo
-	še za drugo solnee. katero je tudi i za nas vidno, ki je še milijonkrat
-	večje kakor naše solnee. In vsa i ta neizmerna solnca in njihovi
-	planeti so odvisni od večne moči 1 narave, katera jih vzdržuje na-; tančno na njihovih potih na mili-i jarde in milijarde let. Te narav-
-	ne moči zaeno z večnimi zakoni 'narave so vredne proučevanja.
Telefon.
Janez Zvitek je imel najboljšo prodajalnico v Mišji vasi in okolici. zato si je hotel privoščiti malo odmora, ki ga je porabil za ,»ot v glavno mesto, tla nekaj vi-' tli in osebno nakupi raznega bla-
! ga-
Nahajal se je ravno v veliki J trgovini, kjer je dal velika'naročila in ga je radi tega šef z posebno ljubeznivostjo sprejel". Pokazal mu je osebno vse prostore ; obširnega skladišča, da' se' Zvitek ni mogel dovolj načuditi. Najbolj 'zanimala ga je pa mizica, na kateri je stal telefon. Kaj-takega še nikdar ni videl.	*
'*To je zelo pripravno!", je 'razkladal šef. ''Lahko govorun z vsemi oddelki moje trgovine, ne da bi vstal s stola."	;. :
! "Zares čudovito!" je zaklical Zvitek. "Ali smem tu«li jaz po-1 skusiti?"	. -
I "Seveda!"
Takoj je ,bil zvezan z oddelkom za razpošiljavanje blaga, ter zaklical v telefon:
"Je li blago za Janeza Zvitka iz Mušje vasi že odposlano?" t Od tam se mu je odgovorilo: ' "Se ne. Blago je sicer že zamotano in v zabojih. Pa še čakamo na brzojav od poizvedovalne pisarne, kajti ta mož je neki prav slab plačnik." , i " ' • , T
Morska vožnja.
| Soprog (svoji ženi med viharno vožnjo):
— "Tako mirna si in bleda, Zofija."
Soproga: "O. Ttehrik, meni je srce tako polno.": -	;
Soprog: "Potem se kxet»ko drži. Kajti komur je. polno: srce, mu gre rado čez	a i A
r	r	-
B	=	B
JigMltratski	Kiti!. Jutnti
B	^g^T	, B
M ▼ ELY, MINNESOTA. SLAVKI UmADHm:
Predsedniki 7. A. GERM, 507 Cherry Way or box 17 Brad-dock, Pa.
Podpredsednik* ALOIS BALA NT, 112 Sterlint At«, Bit berton, 0.
EH »mi tajnik: GEO. L. BKOZTCH, Box 424. Ely, Min*.
Blagajnik: JOHN GOCŽE, Box 105, Ely, Minn. Eanpnik: LOUIH KASTELTC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDEAVNH:
Dr. MARTIN J. IYEC, 900 N. Chicago St., Joliet, PI.
MADZORNIKI:
KIKE ZUNICH, 421—7th St., Calnmet, Mick. PETER SPEHAK, 422 N. 4tk St, Kansaa City, Kaxu. JOHN VOGRICH, 444—6th St, La Salle, IIL JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland. O. JOHN KR2LŠNTK, Box 133, Burdine, Pa.
FOROTNIH:
i*RAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH P1SITLAR, 308— 6th St, Rock Spring«, Wjc. GREGOR PORE \TA. Box 701, Black Diamond, Wuk
POMOŽNI ODBOR:
JOŽEF MERTEL. od društva itv. 1, Ely, Minn
ALOIS CHAMPA, Box 961, od društra št v. 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, Box 365, od društva stv. 114, Ely, Minn.
V«i dopiii tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poC Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vie pritožbe pa na predacdnika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna piama od strani Članov se nebode
»čralo.
Društveno glaaOo: "GLAS NARODA'-V
Lazkov Kozun.
—o—
Arpad Lazko, črnooki goslar, j.- /.a<"»i vživati priljubljenost Dunajeanov. Njegovi uspehi v raznih pivnicah, kjer je nekolikimi bolj skromnimi rojaki igral cigansko godbo, so mu pridobili v gotovih krogih dober glas. Najemali so ga proti krasni plači za domače veselice, godci je pri bogatih banketih, kjer je kuvert veljal več kot povprečna mesečna plača kakega knjigovodje; igrat je pri razkošnih ženitova-njih, kjer so milijonarji sedeli tesno eden poleg drugega in se naslajali na izbranih slaščicah, da bi kmalu počili trebuhi kot ' njih polne denarne vreče; njego-, ve gosli so doneli na senzacijo- j nističnih domačih plesih, na ka-1 terih je plaval duh zamaknjeno- : sti.
Povsem naravno torej, da se je nekega dne ukradel v lepo,1 majhno, od hlagra iu bolesti poskakujoče in trpeče srčece Milene Hertenatein-ove. Koperneči glasovi njegovih gosli v zvezi z žarečimi pogledi so postali fina, a vsi rajna mreža za late ribice, v kateri je že capljala nežna, ne-' koliko prenapeta, pred vsem pa strašno samoglava. mala Milena in bila je nepristopna vsakemu pouku svojega dobrega očeta, ki je hotel pretrgati to mrežo.
Letala je po vsili koncertih, kjer je nastopal Arpad Lazko, vozila se žnjim na tramvaju, shajala se žnjim v Pratru in v diskretnih sladščičarnah. Cel Dunaj je že vedel o tem, vsaj vse, kar je poznalo Mileno Herten-stein. lil ni bil majhen krog njenih znancev. Nekateri so se smejali, drugi zopet se zgražali. Kdor je denarja lačnemu ciganu pogledal nekoliko globokeje v srce, je pomiloval lepo, zapeljano dete. Dobri oče bi si v obupu najraje poruval vse lase, če bi jih še kaj imel.
Tu se ni dalo ničesar storiti., Starec je moral molčati, ker sej je bal, da bi mu nekega dne Milen ica ne napravila kake drzne neumnosti. Podjetna je bila dovolj za to. In Arpad je imel zelo široko vest. Bil bi mu seveda ljubši normalni izhod iz tega najbolj mu prijajočega angažma. kar jih je dosedaj še dobil, kot pa, da bi jo moral ugrabiti v avtomobilu skozi meglo in noč in pri tem izpostavljal svoje dragocene kosti.
Z vso silo je zavlačeval izvršitev vseh načrtov za beg, čeprav ga je lepa gospica hrabro naga-njala. češ, morda se je že vendar starec premislil pred razburljivo katastrofo, čeprav godca že mesece ni pustil v hišo in ga na ulici popolnoma preziral.
Poleg tega je našemu Arpadu manjkalo tudi nekaj zelo važnega, da zelb potrebnega za romantično ekapedicijo, namreč^ lep kožuh.
Imel je aicer dosti denarja, da
l)i mogel kupiti tako gosposko opravo na Dunaju, toda na Ogrskem se dolii mnogo bolj po ceni. Slab gospodar hi si zdel samemu sebi, če bi izdal mnogo več d< na rja. kot je najobhodne-je potrebno. Stala bi stvar seveda precej eolnine, ki bi požrla precejšni del razlike v ceni; pa tako neumen Arpad ne bo, če se stvar zvito izpelje...
Kožuh je slednjič dospel. Bil je zares krasen. Arpad je v njem izgledal kot kak magnat, ki je podedoval več bogatih tet na enkrat. Sedaj se je pokazal Mileni rekoč, da je pripravljen tvegati beg Ter odpeljati se žnjo daleč kam proti jugu, ter s tem omehčati trmastega očka Hertenstei-na.
I Jako skrbio je napravil načrt. ( Milena naj gre še zadnji večer z očetom skupaj v opero, katero [ stari gos]M>d navadno še pred zad-1 njim dejanjem zapusti ter se poda v svoj bližnji klub. Koj nato se Milena odpelje domov, tam odslovi šoferja in hišno, vzame izvoščeka, ki jo bo čakal na oglu ulice ter se žnjim popelje do Eli-zabetinega mosta, tam jo bo čakal sam z naročenim avtomobi-j lom za daljno pot. Ko bo oče ' Ilertenstein prišel precej pozno domov, se bo gotovo vlegel v doli ri veri. da njegova hčerka že davno spančka v svoji mehki posteljici. Šele drugo jutro, ko bi ne bilo Milene k zajutrku. bi se zasledila njena odsotnost in šele tedaj bi delovali brzojavi na vse strani. V tem času pa bosta že daleč, morda v Trstu ali pa še dalje.
Vse je Šlo kakor po vrvici.
Bilo je krasno zimsko vreme; malo mrzla sicer je bila noč, pa proti mrazu se že more opomoči. Šofer od zavoda, pri katerem je bil avtomobil najet, je bil deloma poučen o nameri in je preskr-bel gorke odeje. Razventega pa imata kožuh, Milena svoj sobolji, on pa lepega novega bobrove'ga iz Ogrske, ki je bil tako cenen, ker ni bilo treba plačati eolnine.
Na Ringu, v neki tamošnji restavraciji, je Arpad čakal onega večera nestrpno desete ure. Med deseto in enajsto uro bo gotovo prišla Milena. Od desete ure nadalje pa je hotel čakati pri Elizabetnem mostu.
Bilo je šele pol desetih, ko je pogledal na uro, še dovolj časa, da popije čašo vrelega vina. Natakar mu je prinesel vročo pijačo, moral jo je počasi piti da ne bi opekel ustnic. Na ta način ni mogel obraniti, da ga je obkrožilo mnogo znancev, ki so iz nekega bližnjega gledališča privreli v sobo,- Zasedli so vse prostore okrog njega.
Začeli so ga zbasati, ker je postal tako sam zase. Ali mu ljubezen res ne da nič časa^ za stare znance? Ali pa je postal ošaben morda, ker ima tako gosposki kožuh? Tipali so mehko kožo dragocene suknje, ki je visela poleg njega.
' ■ ■
Arpadn je popadla razposajenost.
* "Ta imeniten kožuh ni bil ravno tako di-ag kakor mislite!" je rekel namuznivši se.
4*0, ali si ga dobil v dar, ti
piskroveze'!?,? je povpraševal zavistnik.
"Verujte mi. pri Lensinger-ju ga je dobil na upanje!*' zakli-ee drug šaljivec.
Arpad se je le smehljal premišljeno.
"Si ga li morda kupil v zastavnimi, L^jak?" — poizveduje tretji.
To ga je ujezilo. 4 * Vendar ne bom nosil starih reči!"
"No. no. kako stare so že Tvoje gosli. Lezko! In bogve kdo jih je že imel v rokah", ga miri zopet drugi.
"To je vse kaj drugega", odvrne. "pa kožuh je čisto nov."
"Ni res!" ga jezi šaljivee.
"Gornji gumb je že precej obrabljen. Tcraj —"
"Kav no vsled gumba je bil tako po c-eni!" zmagoslovno odvrne I^azko. "Z gumbom sem opeharil vohune pri davkariji. Na njem so se prepričali, da je to moj stari kožuh, ki so mi ga ko-nečno poslali iz IVšte. Tako mi ni bilo treba plačati eolnine Nov gumb je moja babica navlašč odtrgala in tpga le prisila. Pravega mi je že poslala — prav kmalu."
Iu pomembno se je smehljal. Toda udarila je deseta ura. Pri mostu je gotovo že stal avtomobil.
"Oprostite, gospoda, da se moram posloviti. Imam važno pot: saj se kmalu zopet vidimo."
Izpil je svoje vino, plačal in pobegel po »rojem kožuhu.
Natakar je priskočil, da bi mu uslužno pomagal.
"Na svidenje!" je hotel za-klieati. toda besede so mu zastale v grlu.
Nenadno je nekdo položil roko na njegovo ramo in globok uradniški glas je rekel ostro in odločno: "Gospod, zaplenim Vam ta kožuh Po Vaši lastni izpovedbi je utihotapljen. Jaz sem č. kr. eolninski nadzornik Dubler. Bodite tako prijazni in pojdite z menoj na bližnji urad, kjer bomo napisali začasni zapisnik!"
Arpad se je s prva silno prestrašil, potem pa se mu je zdelo, da nepoklicanec zbija neslane burke. Vendar, ko je videl resen, nepremičen obraz tujega gospoda, se mu je stvar zdela bolj nevarna in hotel se je izmuzati iz zanjke s jiredrznostjo.
"Bila je le šala, ki sem jo pripovedoval tem gospodom", je lagal. "Kožuh zares ni utihotapljen! Prosim Vas, da mi verjamete in me pustite v miru! Nimam namreč ni trenotek časa."
"Jako mi je žal, gospod —"
"Lazko mi je ime"
"Gospod Lazko! Toda moja dolžnost ;ie. da stvar preiščem. Ne bo trajalo dolgo. Kolikor bolj boste pripravljeni, da greste z menoj, toliko hitreje bo stvar rešena."
"Če Vam pa povem, da —"
Uradnik je pomigal z ramami. "Le enkrat ste mogli povedati resnico. Ce je bilo to poprej ali pa sedaj, to bo pokazala preiskava. Torej udajte se. Tu ni druge pomoči!''
Arpad je škripal s zobmi od jeze. Slednjič zamrmra: "Ce že mora biti naj bo! Toda hitro, dragi! Res se mi mudi danes!"
Natakar mu je hotel pomagati v suknjo, toda nadzornik mu je zabranil. "Nesite le kožuh ^ voz!" je zapovedal. "Začasno je zaplenjen!"
Nato je mirno pozdravil in odšel z Lazkom.
Drugi so še dolgo sedeli in se razgovarjali o tem dogodku, deloma s sočustvom, deloma pa s škodoželnostjo. Kajti Arpad je bil umazan skopuh in to ga bo silno pretreslo, to so vedeli vsi.
Nenadoma — medtem je pretekla komaj ena ura — je skočil v sobo Arpfid, bled, premražen, pa divje razburjen, s zmršenimi lasmi in krepko mahaje z rokami, ni mogel izpregovoriti besede.
Vsi so iznenadeni skočili s sedežev.
"Kaj se je zgodilo, Lazko? Govorite vendar!"
"Vsi morate z mano na policijo! Pa urno!" je konečno zastokal. "Lopov je bil slepar. Izginil je z mojim kožuhom!"
Polagoma so izvedeli, kaj se je zgodilo. Izvošček je zapeljal pred hišo, k jer je bjl res nameščen eolninski urad. Toda bilo je že zaprto. Morali so obrniti.
"Peljali se bomo k šefu", je rekel lopov, "to bo za Vaa morda ugodnejše, ker boste mogoče dobili kožuh nazaj, ako boste hoteli položiti malo kavcijo.
GLAS NARODA 22. OKTOBRA, IHt
Ranjenci v ljubljanskih bolnicah.
V	II. državni gimnaziji se nahajajo sledeči bolni in ranjeni vojaki:
Pešpolk št. 7.: Pitscheker Robert. 9. s: o t.. Trg. Koroško, bolan. — Kumer Rok, 10. stot. pri Velikoven. bolan. — Moser Martin. 13. stot. pri Beljaku, bolan.
—	Fima Valentin, 10. stot. pri Beljaku, bolan. — Pešpolk št v. 1"-: AVaschte Avgust, 1. m. k.. Trst. bolan. — Petrič Ludvik. 7. st.. Struge pri Kočevju, bolan.
—	Roethel Andrej, 14. stotnija. pri Novem mestu. pretresenje živcev vsled eksplozije šrapnela.
—	Pešpolk št v. 27.: Klier Edvard, 9. stot. pri Gradeu, bolan.
—	Maver Karel. 4. stot.. Št. Vid. Koroško, bolan. — Pešpolk štv. 47.: Hochegger Friderik, godba, bolan. — Pešpolk štv. 87.: Vo-grin Albin. 4. m. k.. Prevali, Koroško, bolan. — Pešpolk št. !>7.r Veli konja Josip. Sv. Andrej pri Gorici, bolan. — Domobr. pešpolk štv. 26.: Jelen Fran. stot. pri Šoštanju, ranjen na nogi. — Domobranski pešpolk štv. 27.: Hočevar Josip. 16. st.. Smlednik pri Kranju, bolan. — Gor. art. p. št. 8.: Zeman Anton, 2. havb. bat., bolan. — Sanitetni oddelek št. 8.: Ropotar Anton. Ritz pri Celju, bolan. — Saperski bat. št.
14.:	Vrtane k Avgust, 6. stot.. bolan.
V	vojašnici pešpolk a št. 27. je ležalo do 21. pr. m. 1080 ranjencev. Izmed teh je bilo nad 200 Ogrov. V dopolnilo svojim dosedanjim poročilom naštejemo še naslednje ranjenee. oziroma bolne. ki so služili pri domačih polkih :
Pešpolk št. 7.: Brandstettcr Štefan, 1 st. — Wieser Mals. K), stot. — Auer Engelbert. 4. stot. Glanzer. štab. — Wieser Peter, •>. stotnija. — Pešpolk štv. 17.: Smolej Jakob. 10. stot. (oddanv Leoninum >. — Zupan Miha. 1. m. k. — Makovee Pavel, 11. stot.— Benedičič Ivan, 3. m. k.; Dolar Ivan. 10. stot. — Premrl Ivan. 7. stot. — Petkovšek Ivan, 2. m. k. — Hudovernik Simon, 15. st.
—	Zottmann Karel, stot. — AVolfing Fran, 9. stot. — Pla-ninsek Karel, 13. stot. — Hoče-1 var Fran, 13. stot. — Stern Robert, 31. stot. — Sajovec Fran.
15.	stot. Koderman Martin. 1. n. st. — Herželj Ivan. 3. nad. stot.
Druga hiša, pri kateri so ustavili, bila je na oglu in imela dvojni izhod. Arpad je zaman čakal v veži na vrnitev nadzornika. Ta je izginil po stopnicah, češ, da bo govoril besedo s šefom med štirimi očmi, a se ni povrnil. Kožuh je izginil žnjim vred. Bila je lopovščina prve vrste in prefrigano pripravljena, kakoršne so zmožni le najbolj premeteni in spretni strokovnjaki.
Izvošček je prvi slutil prevaro. Predno je v veži zmzujoe Arpad mislil na zasledovanje, je bil ze ptiček bog ve kje.	,
Peneč se jeze je Arpad dal zapeljati na policijo da jo spravi na sled roparju. Potem pa je prišel v gostilno, da prosi prijatelje, da pričajo zanj.
Milena Hertenstein, ono razvajeno dete sreče, ki je občutilo vsako zanemarjenje kot sramoto, je čakala na dogovorjenem kraju in čakala, a ni se pokazal ni košček ljubljenega Arpada.
Razburjena je tekala ob vozu, ki jo je čakal, gor in dol.
Polagoma pa je začela dvomiti, če tak mož zares zasluži, da 1 se zaveže z svojo usodo na njegovo. ki vendar v odločilni uri ni natančen in zanesljiv. Ce ga ni morda kaka velika nesreča doletela, bi gotovo se spremenila njena vroča ljubezen v razočaranje. Skoro je prosila v srcu, da bi se dogodila taka nesreča, seveda tako, da bi se dalo vse zopet popraviti ter bi vse obrnilo na dobro.
No, ukraden kožuh vendar gmotnih skrbi vedno prosti deklici ne more veljati za tako nesrečo, tem manj, ko je vso sleparijo Lazko sam zakrivil.
Ko je žalostni junak slednjič se prikazal in še poln jeze ji pripovedoval, zakaj je morala čakati ter da je nameravan beg v tej noči nemogoč, ker moča drugo jutro na vsak način na policijo, če hoče da še kedaj vidi svoj kožuh, tu je zamišljeno umolknila in zaničljivo poslušala na njego-vse njej ti&o brezpomembne besede. t -
Na hip se je obrnila od njega, vstopila v voz in se dala odpeljati domov.
Prišel Anton. 15. stot. — Golob Anton. 4. stot. — Regina Ivan.1 13. stot. — Germek Martin, 1. nad. stot. — Žaln Miha, 14. st.,
—	Skrajnar Alojzij, 7. stot. — Widrich Andrej. 16. stot. — Mo-žek Ignacij. 4. m. k. — Škoflja-nee Josip. 7. stot. — Merhar Iv., L m. k. — Sajovic M., narednik.
m. k. — Osterman Ivan. 15. stot. — Host Josip. 2. nad. stot.
—	Samsa Anton. 1. m. k. — Kmet Fran. 14. stot. — Pregel Miha. L m. k. — Avbelj Fran. 8. stot.
—	Kojan Fran. L m. k. — Pešpolk št. 47.: Sehmuck Tvan. 13. stot. — Prutseh Fran, 1. nad. st. Kaufman Anton. 4. nadom. stot.
—	Pešpolk št. !)7. Vomina Fran. 11. stot. — Ilromek Marij. 2. nad. stot. — Peruseo Anton (oddan v garnizijsko bolnico v Ljubljani L — Furlan Martin, nadom. stot. — Maschina Josip. nad. st. (oddan v garn. bolnico v Trstu
—	Sgorianc Jakob, nadom. stot. (oddan v garn. bolnico v Trstu L M ožina Josip. 8. stot. — Petarin Josip. L m. k. — Mikac Anton, 2. stot. (oddan v garn. boln. v Trstu . — Silvestrin Gvidon, 3. nadom. stot. — Steržinar Josip. L ni. k. (oddan v garn. bol. v Trstu). Ličen Štefan. 8. stot. — Zornada Ivan. 3. stot. — llieo-vie Matej. 9. stot. — Šgubin Anton. 9. stot. — Polšak Andrej, 6. stot. — Brnobič Ivan. 2. stot. — Domobranski polk št. 27.: Gre-goršanee Anton, 2. stot. — Sker-levar Ivan. 7. stot. — Progar Josip. 4. stot. — Stucin Peter, 10. stot. — Pekolj Fran. 4. stot. — Tavčar Matej, 4. stet. — Sporn Fran, 4. stot. — Krtimpester Jakob, nadom. stot. — Popelka Josip. 7. stot. — Janež Fran, nad. stot. — Marinšek Rudolf, nared. i polk ni označen). — Lovski ba-taijon št. 7.: Rebolj Martin. 3. stot. — Skodlar Miha. nadom. stot. — Bizjak Miha, 1. stot. — Dovjak Valentin, L stot. — Sušni an Ivan, nadom. stotnija. —■ Lovski bataljon št. 8.: Soinic Kristjan, 1. stot. — Greinik.Miha. 3. stotnija. — Lovski bataljon št. 9.: Seiser Florijan, 3. st.
—	AVilfinger Peter. 4. stot. — Kerbl Ivan. 3. stot. — Herdv Oton, m. k. — Topničarski polk št.v. 7.: Sit ar Fran, nadom. bat.
—	Jaklič Josip. 3. baterija.
Bilo je končano za vedno.
Doma jo jo čul oče priti po stopnicah. Ni se plazila, mirno in ponosno je korakala po hodniku ter vstopila v očetovo sobo.
"Odkod pa Ti prideš .tako pozno, dekle?" jo oče začuden vpra-ter ji gleda v bled obrazek.
".S ponesrečenega ženitovanj-skega potovanja!" je odgovorila ter bruhnila v divji smeh, da je stari gospod se kar ustrašil.
Nato jo je objel okoli pasa, jo posadil na kolena in jo božal, kakor je to vedno storil, ko je bila še otrok, dokler mu ni odkrila srca.
Z Arpad Lazkom ni nikdar več govorila. Njegova pisma je neodprta vračala, za poslan šopek se mu ni zahvalila.
Bilo je zares končano.
Arpad je od tedaj imel vedno smolo, potem ko ga je sreča ta-korekoč zasledovala prej cele mesece. Tudi kožuha ni nikdar, več dobil nazaj, čeprav se je policija resno trudila, da prime roparja. Zato pa mu je naložila col-ninska oblast-, ki je seveda tudi izvedela za zadevo, občutno denarno globo.
Hudomušni prijatelji pa — in teh je bilo precej — so ga ob vsaki, priliki zaničljivo zbadali: "Arpad, kaj je s Tvojim kožuhom?"
Tega mu ni bilo mogoče zdržati. Nekega dne se je preklinja-je kožuh, gumb, eolnino in Dunaj, odpeljal v svojo domovino nazaj.
Na ravno tisti dan pa je Milena Hertenstein v votivni cerkvi podala roko v zakon svojeihu staremu prijatelju in najvstrajne-šemu čestilcu, nadporočniku Mar-lovu.
Izobražena kuharica
Gospodar (opoldne): "Naša kuharica je danes zopet pesniko-vala... vsi cmoki so polni črni-la!"
Kritika.
Mladi gizdalin: "... Pomislite vendar, rekel mi je vol".
— "To ni bilo prav, ste Se premladi"
Pri sodni ji.
Odvetnik (zagovarjajoč lastnika avtomobila) : "Ce tudi je po krivdi obtoženca tožitelj izgubil j obe nogi, vendar se mora pri-poznati, kot olajšalno dejstvo, da je tožitelj na ta način rešen j svojega večletnega trganja v no-!?ah."
Enfant terrible	Jsa
Stric (govoreč o svoji bolezni)!« "Cele tri ure me je zdravnik pre- ^ iskaval." Mali nečak: "Jaz pa mislim,
da
štirinajst dni, striček!" Stric: "Zakaj?" Mali nečak: "Ker je papa re-jkel, da si štirinajst dni sedel v preiskavi."
3)CENIK KNJIGj
//	katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
) 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
MOLITVENIKI:
Dušna paša	_.80 '
Dušna pu.ša v usnje vetano	Jl.oO
Gospod usliSi mojo molitev, ele-
guritno vezano	$1.40 '
Ključ nebeških vrat	—.50
.Miirija va.rhinja v usnje vezano	—.80
Marija varhinja elegantno vezano	$1.20
Otroška pubožtiust	—.25
Rajski Glasovi	_.40
Rajski Glasovi v usnje vezano	—:SO
Skrbi za Dušo v usnje vezano	—TO
^krbi za Dušo elegantno vezano	$l-2w Skrbi za Dušo elegantno vezano z
zapono	$1.40 Skrbi za Dušo v slonovo kost ve-
zano	$1.20
Sv. Ura elegantno vezano	$120
Sv. Ura. elegantno vezano z zapono	$1.40 '
Sv. Ura v šegrin vezano z zapono	$2.oO
Sv. Ura v slonovo ko3t vezano	$120
Vrtec nebeški	_.40
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemški	—.25 '
Abecednik slovenski	_.25 i
Ahnov nemško-angleSki tolmač	—.50 !
Angl. slov. in slov. angl. slovar	—.40 i
Doma« zdravnik	—5<j 1 \
DomaO-i živinozdravnik	—.50 !
Drugo berilo	_.40 !
Hitri ra.'unar	—.40 \
Katekizem mali	_.16 '
X ovi domovinski zakon	_.20 | !
Odvetniška tarifa	—.40 !
IVsmariua, nagrobnlce	$1.00 ',
Poljedelstvo	_.50 '
IV»!>oli>i nauk o čebelarstvu	$l.ou
Prva nemška vaclnict	—.35 i
Ročni slovensko-nemški slovar	—.5o ! Schimpffov nemško-slovenski slovar $1.20 1
Schimpffov sloven.-nemški slovar	$1.20 ,
Sadjereja v pogovorih	—.25 . Slovar slov.-nemški Janežič-Bar-
tel), nova izdaja	$2 50 ■ Slovar nemško-slovenski (Janežič-
Bartel) nova izdaja	$2.50 Plovensko-angleška slovnica	SI 00 . Slovenska slovnica	$125 ■ Slovenska pesmarica, I. in II. zvezek, vsaki po	—.50 . Srednji katekizem	—,3u ■ Trtna uš in trtoreja	—40 . Umna živinoreja	— 50 I Umni kmetovalec	—.50 Veliki katekizem	—4t» ! Voščilni listi	—.tO Zgodbe sv. pisma	—.50 ! Zirovnik. narodne pesmi. vezano,
2, in 3. zvezek vsaki po	—.50 !
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
I:
Andrej Hofer	— 20 '
Avstrijska ekspedicija	—.20 j j
Avstrijski junaki, broširano	—.70 j
Avstrijski junaki, vezano	—.90
Baron J.audon	—.30
Baron Trer.k	—.20
Bele noči....	—.20
Beneška vedeževalka	—.20
BeraCica	—.20
Boj za pravico	—.40
Bojtek '	—.10
Božif-ni darovi	—.15
Burska vojska	—.23
Car in tesar	—.30
Cerkvica na skali	—.15
Ciganova osveta	—.20
Ciganska sirota, 93 zvezkov.	$5.«K)
Cvetna borograjska	—.40
Cvetke	—20
Cas je zlato	—.25
Cez trnje do sreče	—.50
Darinka mala Crnogorka	—.20
Devica Orleanska	—.30
Don Kižot	—.20
Doma in na tujem	—20
Dobrota in hvaležnost	—.GO
Dve čudopolne povesti	—.20
Dve povesti	—.20
Krazem Predjamskl	—^.20
Evangeliji	—.50
Evstahija, dobra hči	—.20
Fabiola	—35
Fra Diavolo	—. 25
George Stephenson, oče železnic	—.25
Godčevski katekizem	—.20
_ Gorenjska knjižnica:
1. zv. Kukmanova povest	—.15
3.	zv. Izpokorjena romarica	—15
4.	zv. Grajski lovec	—.15
5.	zv. Kukclcev stan	—.15
6.	zv. Šmartno pri Kranju	—-15 Gozdovnik, 2. zvezka	—-80 Grizelda	—.10 Greh in smeh	—.50 Hildegarda	—.20 Hlapec Jernej	—-60 Hirlanda	—20 Hubad, pripovedke, I. in II. zvezek
po	—.20
Ilustrirani vodnik po Gorenjskem	—.20
Izdajavec	—-35
Islandski ribič	$1 00
Izlet v Carigrad	—.20
Izdajalca domovine	—20
Ivan Resnicoljub	—.20
Izanami, mala Japonka	—.2«
Izidor, pobožni kmet	—20
Jama nad Dobrušo	—20
Jaromil	—.20
Jetnikov! otroci	—.50
Kapitan Mart jat	$100
Kraljevič in berač	—.15
Krištof Kolumbo	— 20
Krvna osveta	—.15
Knez črni Jurij	—.20
Krvava noč v Ljubljani	—.40
Deban, sto beril	—20
Ljubezen n maščevanje, 102 zvez.	$5.00
Maksi mil jan	—.20
Marjetica	—.50
Marija hči polkova	—.25
Materina žrtev	—.50
Mati, socijalen roman	$1.00
Mir božji	—.70
Mirko PošteenjakovIČ	—.20
Mlad samotar	—.15
Mlinarjev Janez	—.40
Mrtvi gostač	—.20
Na različnih potih	—.20
Na valovih južnega moiJa	—.15 Narodne pripovesti, I., II., ITI. In
IV. zvezek, vsaki po	—.20
Na divjem zapadu	—.50
Na bojISču	—.35
Na Indijskih otoldh	—.30
Najdenček	—.20
Na Jutrovem	_	—.35
Na preriji	—.20
Našel jenici	—.20 Nedolžnost preganjana in poveliča-
na	—.201
XesreOnica	—.30
Nezgoda na Palavanu	—.20
O jetiki	a5
Pasjeglavci	$i.V)0.
Pavli ha	—.25 1
Petrosini. znani X. T. detektiv _.26
Pod turškim jarmom	_.20
Poroka po pomoti	_.60
Pota ljubezni 110 zvezkov	$5.50
Potovanje v Liliput	_.20
Poslednji Mohikar.ee	_'20
Požigalec	_.20
Pred nevihto	_.20
Prihajač	—"30
Pregovori, prilike, reki	_.25
Pri Vrbčevem Grogi	_.25
Prir.e Ev gen Savojskl	—.20
Prst božji	_20
PunCika	_20
Repoštev	_20
Revolucija na Portugalskem	—^20
Ribičev sin	_15
Robinzon	_,40
Ruska Japonska vojna 4 zv.	—.60
Sad greha	_60
Sanje v p«dohah	_.15
Sita, mala iiindostanka	_.20
Skozi širno Indijo	_.25
Skrivnosti srca	_,50
S prestola, na morišče	—,20
Stanley v Afriki	_.20
Stezosledec	_25
Strašna osveta	_.co
Sv. Elizabeta	_.40
Sveta Genoveva	_.20
Sveta noč	_.20
Sveta Xotburga	_20
Sref-olovec	_20
Stoletna pratika	—.50
Strah na Sokulskt-m grami, 100 zv.	$5.00
Strplee	_.20
Šaljivi Jaka	_.20
Štiri povesti	_.20
Tepethof	_.25
Turki pred Dunajem	—.30 .
Tisoč- In jedna noč	$7.00 I
Tiun Ling	—.20 J
Timotej in Filemon	—.20^
Tri povesti grofa Tolstoja	—.40
Trije rodovi	_.50
Uporniki	—.30
V	delu rešitev	_.20
V	gorskem zakotju	—.20 Vrtomirov prstan	—20 Veliki trgovec	—.20 Vojna na Balkanu 12 zvezkov	$1.85 Žalost in veselje	—.45 Zadnji grof celjski	—.30 Za kruhom	—.20 Zaroka o polnoč!	—.15 Za tuje grehe	—.«0 Zbirka znamenitih povesti	—.30 Zlate jagode	—.30 Zmaj iz Bosne	—.30 Življenjepis Simona Gregorčiča	—.50 Zivjenje trnjeva pot	—.30 Krasni roman "Prokleta":
1.	zv. Prokleta.
2.	zv. Volčji ubijalec.
3.	zv. Xa pokopališču v Fremicourtu.
4.	zv. Skrivnosti starega Mardochea.
5.	in 6. zv. Ugrabljeni grofič.
I.	in 8. zv. V kamnolomu.
Cena vseh 8 zvezkov, trdno v
platno vezano	$1.80
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	—.20
2.	zv. Maron, krščanski deček	—.25
3.	zv. Marijina otroka	—.25
4.	zv. Praški judek	—.20
5.	zv. Ujetnik morskega roparja	—.25
6.	zv. Arumugan sin indijskega 1 kneza	—
7.	zv. Sultanovi sužnji	—.25 |
8.	zv. Tri indijanske povesU	—.30 \ zv. Kraljičin nečak _.30
10. zv. Zvesti sin	_.30
II.	zv. Rdeča in bela vrtnica	—.30
12.	zv. Korejska brata	_.30
13.	zv. Br.j in zmaga	_.30
14.	zv. Prisega huronskega glavarja —30
15.	zv. Angel j sužnjev	—.30
16.	zv. Zlatokopi	_.30
17.	zv. Prvič med Indijanci	—.30
18.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	—.30
19.	zv. Mlada mornarja	_.30
TALIJA:
zbirka gledaliških iger.
Brat sokol	—.25
Cigani	—.40
Dobro do51I	_jq
Doktor Hribar	_.20
Dve tašči	_20
Idealna tašča	_jg
Medved snubač	_.20
Xe kliči vraga	_
XemSki ne znajo	_2UM
Pot do srca	_20®
Pri puščavniku	_.208
Prvi ples	—20 fl
Putifarka	_.20™
Raztresenca	_.30
Revček Andrejček	_.40
Rokovnjači, narodna igra	_.40 *
Stanarica	_.20
V	medenih dneh	—.^0
RAZGLEDNICE:
NewyorSke, s cvetlicami, humori-stične, božične, novoletne In ve-
likonočnt po komad	—.03
ducat po	_.25
Narodna nošnja In mesta Ljubljane, ducat po	_.30
Humoristične razglednice z motivi slovenskih narodnih pesmi:	1 ducat po	—.$0
Z ssllkami mesta New Torka po	_.25
Razne svete podobe, ducat po _.JO
Album mest New Yorka s krasnimi slikami, mali	_.35
veliki	_70
Ave Marija	_|io
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske, mali	_.10
Avstro-Ogrske, vezan	—.50
Kranjske dežele, mali	—.10
Združenih držav, mali	_.10
veliki	_.25
Evrope, vezan	_"50
Gorenjske z novo bohinjsko in trško železnico	_.SO
Celega sveta	_.25
Balkanskih držav	_,ig
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming In Wwrt Virginia. nak knmart	_oc
Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi % gotovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina jo pri vaeh cenah že vračunana.	iSS&tegKMSl^bttMMHBfiMRftJ j
-'iiimriiiiiiiiiri'.»»Air r------imbii -»-m it	--■-......— ' - " .....»jktf fa .....
NOVICE IZ STARE DOMOVINE
KRANJSKO.
Padel je na severnem bojišču
štabni narednik Jaklič, doma i* Vol ikih Law-.
V pereči!ih o ranjencih in bolnikih Št. 12 s«» nahajajo med drugimi tudi sledeči: Major ltalzar Hugo i/ Ljubljane, bolan, na Dunaju; Colleux Karel 27. domobr. polk. iz ti o rice, bolan, na Dunaju; <Jttrb:i7. Nikolaj, 17. pešpolk. ranjen, na Dunaju; Grabner Jain ■/. 7. lovski bataljon, iz Motni-ka, r.inj« n. na Dunaju; Krlek Jožef. 27. ilomobr. polk. iz Trehnje-l?a, bolan, na Dunaju: Trpin Jakob. 47. pešpolk. bolan, na Dunaju ; Trciber .Matija, 7. pešpolk, iz Marija Zilj. bolan, na Dunaju; Tekavec Alojzij, 17. pešpolk, ranjen. na Dunaju ; Papež Jožef, 7•">. pešpolk, iz Vodie, ranjen, na Dunaju ; IVgarc Jožef, 7. poljski topniški polk. iz Trsta, bolan, na Dunaju; stotnik Riding pJ. Rii-
tlingen. <)7. pešpolk. iz Ljubljane, ranjen, na Dunaju.
Seznam izgub št. 15 obsega izgube pešpolkov št. 74.. 2., 7<i„ M., L, dtflje dragonskega polka št. domobranskega polka št. 14.
1290 ranjencev je došlo 17. septembra v Ljubljano; med njimi je bilo tudi 6 Rusov.
Postrežba ranjencev na kolo- . dvorih na Kranjskem. Iz Radeč poročajo: Nekateri nemški časo- ! pisi so pisali, da se ranjenim vojakom na kolodvorih n:i Kranj- 1 skem nič ne postreže. Ti časopisi 1 gotovo niso dobro poučeni, ker bi drugače tako ne pisali sedaj, k« se povsod povdarja zastopnost I med avstrijskimi narodi. Nasled- < n je vrstiee imajo tudi namen, da ' se vsi avstrijski narodi med seboj > se bolj zbližamo in nmevamo. ' Vlaki z ranjenci se na Kranjskem 1 od Dunaja do Ljubljane nikjer lie ustavijo, kvečjemu za kako | minuto v Litiji. Kar pa vozijo s skozi slovensko ozemlje, se jim streže povsod in prav častno me- 1 -to v tem o/.iru zavzema Zidan most. liadečani in Zidanoinoščani I
na vso moč prizadevajo, da ra- ' njenim vojakom pokažejo svoje simpatije, naj bodo Ogri ali Cehi. 1 Nemci ali Slovenci, Hrvatje ali • Italijani, Poljaki ali Rusiui. Se i ponoči so dobili ranjeni vojaki l> poleg cigaret, sadja in raznih o- ' krepeil meso in juho. Seveda, ako je vlak prav dolg, ranjencev celo i 1."Vmi, ne morejo vsi vsega dobiti. < I*.t koliko vojakom se je dalo -srajce! Marsikaterega posamezni- ' ka je 1.1 pozornost ranjencem iz- ' kazana veljala že več desetkron- 1 -kili bankovcev, in bo veljala še. j Vsaj to radi storimo. In kako se pomaga pri ohvezovanju ranjen- ■ eov ! Tečaj Za postrežbo ranjen- -eem. ki se je v Radečah vršil. k«i- ' že ravno v tem lepe sadove. Gospoda in priprosto ljudstvo, vsi 1 si prizadevajo, da v tem oziru po- i kažejo domoljubno mišljenje in ; čutenje. — "Slovenec".
Vpckcjen je generalni major Friderik (Jostiš*.
CastT i znak m zasluge /a Rdeči ; križ je nadvojvoda FVan SalvatorL kot namestnik protektorja Rde- : če ga križa podelil senatnemu pre-1? / ■ i * ni.i |>»i upravnem sodišču dr. ; Frideriku Ploju v Ljubljani.
Smrtna kesa. Iz Mengša poro- i čaj o; I čiteljiea gospa Frančiška i Stepišnik ji* dne 20, se{>t. po kratki bole/ni umrla.	i
Utonil. 21- Sept. zvečer se je vozil s čolnom po Ljubljanici pri Selil mizarnki pomočnik Pavel j šetina. Ker ni bil vajen veslati, j se mu je čoln preobrnil, Setina je j padel v vodo in utonil. Truplo so potegnili iz vode naslednji dan < zjutraj.
Pasja steklina. Kakor se poro-«"rt iz Onoinlja, je pred nekaj ča-Mom v tem okraju stekel nek pes. ki je ogrizel več prostih in priklenjenih |»hOV. katere so postre-lili. v okraju pa razglasili pasjo kontuiuacijo. I^e-ti psi so potem < ogrizli tudi preeej ljudi ter jih ranili Ranjene osebe so morali prepeljali na odredbo okrajnega zdravniki v Pasteurjev zavod na Dunaju. J
I* ljudskoiciake službe. C*, kr. okr. šolski svet v Rudolfovem je imenoval absolv. učiteljskega kandidata Antona Pugelj provi-zoričnim voditeljem na dvoraz-redniei v IILnjah. — C. kr. šolski svet v Logatcu je imenoval učiteljico Maksimilijano Gros za pro-vizorično učiteljico na štiriraz-rednici v Žireh.
Duhovniške vesti. Podeljena je župnij« Trebnjo Jožefu Plantari-ču, župniku na Dobrovi pri Ljubljani, .in župnija Begunje pri Cerknici Dominiku Janežu, žup-' »iku v Studenem.
Krapinake Toplice. Zaradi lepega. toplega vremena in ugodnejših želt-zniakih zvez prihajajo sedaj v veejem številu zdravljenja potrebni in bo torej polni obrat kopališča posloval kakor vsako leto do začetka novembra.
ŠTAJERSKO.
Izpuščeni duhovniki. Iz voja-škega soilLšča v G rati on so izpustili tudi Petra Žirovnika. župnika iz št. Vida pri Ptuju.
Padel na bojišču. Iz Gradca se poroča, da je padel na severnem bojišču deželni konservator dr. Pavel IJauser.
Ranjenci s severnega bojišča. V Kggenbergu pri (i no d en je ra-njenee Jožef Kuchling od 7. pp.. prestreljena roka ; inf. Anton Novak. dpp. 4. bolan; Frane Rabič. pp. 7.. opekline na desni roki: Maks Petraš. dpp. 4, bolan; Ferdinand Simoner, pp. 7, bolan.
Umrl je Ivan Kranjc, mesar in posestnik pri Sv. Lenartu v Slov. goricah.
Požar. 17. Št. Ju rja ob Južni železnici poročajo: V Vrbnem je popolnoma zgorelo Zupančevo poslopje. škode je okoli 4<MM) kron. Ogenj so povzročili otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Posestnik je pri vojakih.
Velika tatvina. V Trnovljah pri Celju so našli pri nekem posestniku veliko zlatnine in hranilne knjižice, glaseče se na člane rodbine Wiltenburg na Dunaju, v skupni vrednosti 12.000 kron. Te stvari je spravila tja neka A-polonija Jančič iz Jurkloštra, katera je služila pri imenovani rod-bini za sobarico. I.ila je najbrže udeležena pri veliki tatvini, ki je bila pri rodbini Wiltenburg minule dni izvršena.
Tatvina na kolodvoru. I/. Celja poročajo: Ponoči od 17. na 1H. septembra je zaspal mizar Franc Travniček iz lirna na Moravskem v veži celjskega kolodvora. Neznan tat mu je pre rezal hlače pri levem žepu in mu ukradel denarnici« s 70 kronami.
Obsojen radi draženja živil. V Uirkfeldu je bil obsojen trgovec iz Rettenega za rada neupravičenega draženja živil na HM) kron alobe in povrh še s tednom dni r.apora.
Obsojen radi umcia. Iz Celja se
poroča: Izjemno sodišče je obsodilo tovarniškega delavca Jurija MakovŠka na štiri leta težke ječe. ker je v neki vitanjski gostilni z nožem svojo ljubico Marijo Ka-menik tako težko ranil, da je pri priči umrla.
25 let učitelj v kaznilnici. Dne 21. sept. je slavil Henrik Triebnik 251etnieo, odkar je učitelj v mariborski kaznilnici.
Za častnega občana ste imenovali trški občini Podčetrtek in Sevnica brežiškega okrajnega glavarja Valterja grofa Attemsa.
KOROŠKO.
Ranjeni Korcšci v Incmostu.
Mosscggcr Janez iz Grabštajna. 4. dpp., rana čelu; Rutnik Anton iz >'t. Janža na Mostiču, 7. pp.. 9. ;>tot.. strel \ roko; Jernej Itlaž iz Žitarevasi. h. p. 1. b., strel v levo koleno: Feldner Iiajmund iz < e-lovea, 4. dpp., strel v levo roko; desetnik Kaiser Anton iz Rožeka. 7. pp.. !>. stot., šrapnel v križu in strel v levo nogo; Mirnik Frane iz St. Vida ob Glini. 7. pp.. strel v ramo; Pisquet Valentin iz Bistrice na Žili. 4. dpp., strel v levo stegno; Standtiuann Valentin iz Sattendorfa, 8. p. I. h., strel v levo nogo; Sehnabel Štefan iz Bruce. 7. pp., strel v desno stegno; WerkI Miha iz Grebinja pri Veli-kovcu. 4. dpp., strel skozi roko; Winkler Jožef, korporal, iz Celovca, 7. pp., stot., strel v desno stegno ;Bezdek Jožef, 8. p. 1. h., strel v roko; korporal Albert Lesjak, 7. p]>., strel v prst; Po-sačnik Alfonz iz Šmartina pri Dholici, 7. pp., 2. stot., strel v levo nogo; Franc Kramec, 7. pp., iz St. Petra pri Celovcu, strel v roko in nogo.
V bolnišnici sester elizabetink v Celovcu se nahajajo sledeči: Seiler Jožef pp. 7, 7; Ranch Peter pp. 7. 4; Ackerer Janez pp. 7. 2; Štaba Janez pp. 7, str. p. odd. 1 ; korporal Tomaž Steiner pp. 7. 7; korporal Friderik Wankmidler pp. 7. 7; četovodja Ferdinand Krenkl pp. 7, 12; Janez Hofcr dpp. 4; Jožef Rudolf dpp. 4, 3; Tomaž Zibret dpp. 4, 2; Ignacij Edlinger dpp. 4. str. p. odd. 3, 4; Frane Leitner dpp. 4, 8; Karel Blaznik dpp. 4, 4; Jožef Tranin-ger pp. 7, 3; desetnik And. Žgonc p. 1. b. 9, 4; Anton ZaLaznik dpp. 4t 2, nad. stot.; Aleš Kašpure pp.
......
7, 2. ra. k.; desetnik Matija Radi pp. 7. 7; Anton Stermic dpp. 4, Fritz Kro! dpp. 4, 8; Jožef Fu-rijan dpp. 4. m. str. 2. 2; Sima Ludovik pp. 7. 7; Jožef Stornig pp. 7. 2. Poleg teh je še več ranjencev od drugih polkov. Vsi ranjenci dobivajo od samostana vso oskrbo brezplačno. Ranjeni Korcšci v Ljubljani. V
domobranski bolnišnici so sledeči ranjenci in bolniki: Arbeiter Tomaž. dpp. 4. nad. k. 3, z Brda na Smohoru. obstreljen; Kalar Jožef. dpp. 4. 4 k., revmatizem; Ka-špar Peter, dpp. 4. nad. k. 2, iz Tinž pri Vefikoveu, obstreljen; Kašpure Jakob. dpp. 4. iz Pokre. rana z bajonetom: Kaufman Jožef. desetnik, dpp. 4, bolan; Robin Ludovik. nad. rez. dpp. 4. roj. v St. Štefanu pri Smohoru, bolan; Slnhan Janez. dpp. 4. p. k. 7. ranjen od šrapnela ; Soklič Janez, nad. rez., dpp. 4. komp. obstreljen; Sirol Frane. nad. rez. dpp. 4, revmatizem; škof Jakob. nad. rez. dpp. 4. komp. ."», srčna hiba : Pogačnik Valentin, dpp. 4. nad. komp. 2. bolan; Jožef Jošt iz Pli-berka.
Z bojišča slovenski vojak poroča celovškemu "Miru" sledeče: Vsi naši slovenski fantje — do zadnjega — so junaki v pravem pomenu besede. Na bojišču znajo moliti in bojevati se z nepreseg-Ijivo hrabrostjo. Proti enemu vojaku — Spod. Štajercu — so se v bajonetuem naskoku navalili štirje Rusi; dva je pobil s puškinim kopitom, enega je podrl z bajonetom, četrtega je pa udaril za uho. da je padel, nakar ga je gnal kot vojnega vjetnika. Kden izmed najmlajših — iz Gorenjskega — se je spopade! z Rusoin-ve-1 i kanom. V levi roki puško, je skočil Rusu pod vrat in ga z desnico stresel za goltanec; v hipu *e je Rus zgrudil mrtev na tla. A kmalu je tudi našega hrabrega fanta objela bleda smrt ; padel je. zadet oil krogle. Veliko naših fantov je že padlo, a tudi veliko jih bo baje odlikovanih.
HRVAŠKO.
Padli so na severnem bojišču:
Bančni uradnik Lacko Klaie, sin svetnika banskega stola v Zagrebu; mestni uradnik v Zagrebu Zlatko Hafner; profesor zagrebške trgovske akademije Ivan Kovačev ič.
Znani "junak iz Like", atlet Marijan Matijevij. se ji' prostovoljno javil za vstop k Jclačiče-vemu polku št. 7!>.
Glavna razprava preti Schaffer-ju in Hercigoniji. Iz Zagreba poročajo : Za ponedeljek 5. oktobra je razpisana pred zagrebškim sodiščem glaviia razprava proti J. Scbiifl'erju in Rudolfu Hercigoni-ji zaradi zločina poskušanega skrivnega umora, oziroma zaradi veleizdaje. Zn branitelje obtožencev sta izbrana dr. Vladimir Horvat. odvetniški kandidat, ui odvetnik dr. Janekovie.
NAZNANILO.
Cast mi je naznaniti vsem svojim rojakom v okolici CONK-MACCII. PA., in JOHNSTOWN, PA., da nameravani začeti
KROJAŠKO OBRT.
Obenem n&znanjam, da nisein več v službi Glasgow Woolen ill Co.. 517 Mai l St. Na razpolago imam več sto vzorcev raznovrstnih barv in kakovosti. Blago, ki je trdno in sveže, dobivam iz najboljših tovarn. Posebno priporočam volneno blago za obleke, površnike. suknje itd. Prepričan sem. da bodo rojaki zadovoljni z mojimi najnovejšimi vzorci, katere bom dobival vsak mesec iz Pariza. Skrbel bom. da bo vsaka obleka dobro izdelana. Moje delo ni nikako tovarniško delo! Popravljal in likal bodem tudi vse one obleke, ki bodo pri meni naročene. Kdor bi bil z obleko nezadovoljen. mu jo točno in zastonj popravim. Rojaki, obračajte se toraj nune! Nikogar nočem odirati, ampak skrbel bom, da bo vsak za svoj denar tako dobro postrežen, kakor nikjer drugje. Vsaka stota obleka, ki jo napravim. bode zastonj, čeravno bi stala drugače $20- Vsakemu rojaku. ki si bo pomeril pri meni obleko, bom pokazal seznam naročenih oziroma že izdelanih oblek. Kdor bo tako srečen, da bo prišel stoti, bo dobil obleko zastonj. Po-leg tega bom pa še preskrbel pri taki priliki na svoje stroške lepo starokrajsko zabavo.
Toliko v naznanje!
Vid Rovanšok, krojač.
Conemaugh, Pa.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI' DNEVNIK V ZDR.
II Samomor na pokopališču.
L Neki neznani mož. kakih 50 let star, se je. ustrelil včeraj popol-a dne na Bay View pokopališču v ? Jersey Citv.
Samomor je izvršil na grobu
-	neke Miss Sehroeder, o kateri je » takrat zatrjevala policija, da je
umrla nasilne smrti, po roki svo-; jega ljubimca.
» V žepih mrtveca so našli dva
-	zastavna listka, izstavljena na * ime "James Ellis."
Garrison okrcal governerja '	• Ammonsa.
Waahington, D. C.. 21. okt. — " Vojni tajnik Garrison je brzoja-
vil danes governerjn Ammonsu iz < "olorada. naj jra informira, s kako pravico je odredila država Colorado reorganizacijo in mohi- , lizacijo svoje milice z ozirom na " rovske nemire. Vojnemu tajniku so došla številna poročila glede pristranosti governerja v prid ] rovskih družb.
Podpora za ameriški Rdeči križ. (
Department za delo države
New Vork nam je poslal dopis, i i . 1 1 v katerem nas prosi, naj pomagamo nabirati prispevke za ameriški Rdeči križ. Dopis ima sledeče besedilo;
Državni department. države 1 New Vork sprejema prispevke od
10	centov do enega dolarja od vseh priseljencev in tujerodeev. ki žele pomoči ranjenim med njihovimi rojaki v stari domovini.
Nabrani denar se bo poslalo pomožnemu skladu ameriškega Rdečega križa v svrfio razdelitve ( v deželi darovalca, in f.icer s posredovanjem Rdečega križa do I lične dežele in na način, da se bo vsako deželo obravnavalo zase.
Pošiljajte prispevke na sledeči nasi o v:
Mrs. Marian K. Clark, Bureau of Industry and Immigration,
95 Madison Ave., New York City.
(20-10 fix v 2 d)
PROŠNJA.
Podpisani, doma iz Dobernič na Dolenjskem, sedaj v Grovf Citv, Pa., se obračam z milo prošnjo do,"rojakov, da bi mi poma- t gali v grozni nesreči, ki me je za 4 dela. Prosim vas za kak milodar, dragi rojaki, da bom mogel pre- 5 živeti sebe, svojo ženo in šest ne- s doraslih otrok. Dne 12. septembra 3912 sem se ponesrečil v rovu 1 št. 5 v Leesbnrgu, Pa., ter dobil I kilo (pruh). Osem dni pozneje so * me operirali, pa je ostalo vse brez ' uspeha. Videč, da ni nobenega 1 upanja, da bi še kdaj ozdravil, so 3 me poslali v sirotišnico. Tam je bilo tako slabo, da mi ni bilo več " za živeti. Po preteku šestih tednov so me poslali domov in od tistega časa se nahajam pri svoji \ družini. Dosedaj so me nekoliko i podpirali ljudje drugih narodno- r sti. sedaj so se pa naveličali. Ravnatelj sirotišnice mi je zarental j na neki farmi malo hišico. Pred kratkim so mi povedali, da mi ^ poteče rent s 1. novembrom. Če ne bom mogel plačati, me bodo * postavili na cesto. S čim naj pa plačam revež, ker že dve leti ni- . mam niti za vsakdanji kruh? Kam naj grem v hudi zimi, sam bolan, z ženo in šestimi otroci! t Nimamo ne hrane, ne obleke, ne i obuvala. Vse, kar sem si bil pri- { hranil ona leta, ko sem še delal. 1
• v	3
je pošlo. Ker ne morem hoditi in j opravljati nobenega dela, ponižno r* prosim rojake, da bi mi že vsaj toliko darovali, da bi imel za rent in da bi si kupil kravo, da bi ime- 1
11	otroci mleko. Brez vaše pomoči, dragi rojaki, mi ni mogoče živeti. Vsak najmanjši dar mi bo dobrodošel, za vsak cent vam bodem srčno hvaležen.
John Zupan.
■ *
, R. F. D. 12, Box 13, |	Grove City, Pa.
Darovi naj se blagovolijo poši-^ ljati na uredništvo Glas Naroda, i Rojaka Zupana sva obiskala in . potrjujeva, da so vsi podatki na . prošnji resnični. Anton Valentin- s . čie, Box 14, Farrell, Pa.; Jana Berglez. New Cattle. Pa.
Za en dolar
I dobita dnevnik "CHu Hands' 1 KOZI ŠTIRI MESTOM "Glaa Naroda" izhaja v leatib ' dneh na 30 straneh. V njem naj ' ' dete važne je vesti vsakega dne- { i vesti is stare domovine in sani ' I	»i ve povesti
▼m oaobjs ttrt* j« srcaniiirano ^ aptft T ^rokovat «Bij*
%	v Pazite na ni<
Hew Y»rk, N. Y.
i __
Iščem svojega brata L C DO VIKA VERHOVNIK. ki je šele pred enim mesecem prišel iz starega j kraja. Prosim cenjene rojake oz. čitatelje tega lista, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. Amalia Zaveršnik. Box 1:51, Bessemer. Lawrence Co.. Pa. (21-22—10)
Kje je ANTON LOZAR ? Cul sem. da se .je pred 7. leti nahajal v južnem Colorado. Za njegov naslov želi zvedeti njegov oče: Frank L o'.ar. Box 448, Ely, Minn.	(21-23—30)
•	Rad bi zvedel za svojega brata I ANTONA KOVAČ. Doma je iz I vasi Palčje pri Št. Petru na Notranjskem. Ce kdo izmed rojakov ve, kje se nahaja, naj mi javi, ali naj se pa sam oglasi
" svojemu bratu: John Kovač, i P. O. Box 42fi. Norwich, Pa. •I (21-23—10)
Rad bi zvedel za JERNEJA » BERGANT. Doma je iz Repinj pri Vodicah na Gorenjskem, i Pred par leti se je nahajal v Irwin. Pa. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov doli podpisani prijatelj, doma iz iste vasi. Prosim ga. naj se zglasi, ali če kdo izmed rojakov ve njegov naslov, da ga mi blagovoli naznaniti. — Jernej Brank, Box 84, Sparta, Minn. (21 22—10)
BRATA VOGRIC.
SLOVENSKI SALOON IN RESTAURANT.
211 Graham Ave., Cor. Stagg St.. Brooklyn, N. Y.,
. se priporočata great erne wyor-. škim Slovencem za obilen obisk.
Fina kuhinja, izvrstna doioaca i in importirana pijača, izborna [ postrežba. V nedeljo dopoldan , brezplačen prigrizek. Ob nede-. Ijah in sobotah zvečer je na razpolago velika dvorana za ple« , Moderno opremljeno kegljišče. — Svoji k svojimi —
NAZNANILO.
I Cenjenim rojakom v državah i Pennsylvania in West Va. nazna i ujamo, da jih bo obiskal naš potnik
Ur. OTTO PEZDOL,
| kateri je pooblaščen pobirati ms . roenino za "Glam Naroda" in iz davati pravoveljavna potrdila ir | ga rojakom toplo priporočamo. ' 3 spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
HAKMOISIKfc
' budlM ktkorlmkoU rrsta ladelojm In
>	popravljam po caJnUJlh cenah, m delo trpežno In EaneslJivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem te nad lf let tukaj v tem poslu ln sedaj v svojem lastnem doma. V popravek vzamem
1 kranjske kakor vse druge harmonik« I ter računam po delu kakortno kdo aa . htm brez nsdallnlh vprašani
| JOHN WENZEL
. 1017 B- *2nd St~ Cleveland. Ohio
OGLAS.
1 Cenjenim rojakom priporočam svoja
•	NARAVNA VINA iz najboljšega grozdja.
Lansko rdeče vino po gal.. staro rdeče vino po 45č galona
•	lansko belo vino po 45<J gal. in najboljše staro belo vino po 50* gal. 100 proof močan tropinjevec
>	j414 galone $12, 10 galon pa $25.
I Vino pošiljam po 28 in 50 gal.
, jVinarna in distilerija blizo postaje. Potovalni zastopnik je g. M. Zugel. Pošljite vsa pisma na: » STEPHEN JACKSE, Box 161,	St Helena, Cal
GLAS NARODA, 22. OKTOBRA. 1914.
2J VAŽNO NAZNANILO, -j W Vsi potniki, kateri so n* -'••T" meravali potovati v staro ) ^F" domovino ta teden ali na-mera vaj o potovati r pri-" y hodnje, naj ostanejo na svo-jih mestih, ker so vse paro-" W* brodne družbe prekinil« za }	nedoločen čas s prometom,
i Kadar se zopet razmere pr«. > omgačijo, bodimo pravo-- WtT" časno poročali na tem ma-■ HT1 stu.
Tvrdka Frank S&kur
Pozor rojaki!
Črno grozdje .. $40.00 toi in belo New
York grozdje $43.00 tor Te cene veljajo do preklic;
Vožnjo plača kupec san Za obilo naročil se topi priporoča Vaš rojak
Ivan Pajk,
CONEMAUGH, PA.
Redka prilika
za tajnike raznih društev, trgovce in drage pisarje.
Za ugodno ceno se dobi nekaj .rabljenih pisalnih strojev raznih izdelkov, pri katerih smo dali nadomestiti slabe dele z dobrimi, in urediti tako, da se na njih zamore pisati slovensko in angleško. Sedaj so omenjeni pisalni stroji dobiti za nizko ceno, po kakovosti ol $25 do $fi0. Cena novim je bila $00 do $120.
Pisati na istih se priuči v kratkem časujlahko vsakdo. Nataneneja pojasnila daje
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New Vork, N. Y.
f EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR' \
1	(Notary Public)
v GREATER-NEW YORKU
IVAN ZUPAN
1 82 CORTLAND ST.	1245 WILLOUGHBY
New York, N. Y.	Ave., Brooklyn, N.Y.
IZDELUJE in PRESKRBUJE
vsakovrstna pooblastila, vojaške prešnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebno informacije J glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Izdeluje razne !	prestave iz tujih jezikov.
I Obrnite sh z^jpno na nje^a, kje;- !. -ste t-jtne, in soliiL'.o ustreženi. J
------—S-----—
'KRACKERJEV' BRINJEVEC
fci	je najstarejše in od
l y	zdravnikov priznano
fr^	kot najboljše sredstvo
jmntk	proti notranjim boleznim.
(f^ \"KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, -IfTT^S varujte se p^naredb in zahtevajte pravi I SfT^^^^^Sl in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", Mr^1^^ znan že ^	^ lekarnar
mL'	J	2°stilničar nima v zalogi, se obrnite
im' ifijMI'	pismeno na nas.
y	il	V zalogi imamo tudi čisti domači
If^^l TROPINJEVEC in SUVOVKO,
kuhana v naši lastni distillery.
[---i Poitna naročila me točno izvriuje)'a
L^ ^^^	Prva Slovenska veletrgovina.
J^Sf^ I The Ohio Brandy Distilling Ce.
^^Ifr	6102-94, Sf. CLAIR AVE., (LEVELA.ND, 0 «
Najmodernejša
TISKARNA
"GLAS NARODA"
iivršoje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenafr.
Delo oknsBC. Izrršaje prevode ▼ drage jezike. Unij oko organizbraniL PosebMet at dnitroui prafib. okrožna, pašteti, ceniki tiL
Vsa naročila pošljite na:
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
IMP »	V + W'WWVVVWWV'9'V^W	*
n A A ^^ A A A A a - - j- - - - - " r. ".a * *
h	N
: Doli z orožjem! 5 i
M	HI
h	ZGODBA tZVLJZMJA.	N
h	________N r
M	M t
m Spisala Bert* pl. flnttner. — Za "Glas Narod*" M
m	priredil J. T.	N *
M __.__.	N S
A 4 a ^	A A A a a a ** * * * a si t
12	(Nadaljevanje). *	j
Xaviezadnje jp velika neumnost prisati dnevnik. Zelje, nazori, predsodki vedno menjavajo. Na listu, ki sem ga pisala eniin-isti dan, je toliko različnih mnenj. Najprej upanje, potem pa popolna odpoved.
Velikonočni pondeljek je bil izvanredno krasen dan. Ta vož-nja po Pratru, ki je bila nekaka predpriprava za veliki majski korzo, je izborno izpadla. Se sedaj se spominjam, v kako velikem nasprotju je bilo z mojo žalostjo. Za vse na svetu bi pa ne hotela, da bi se ta Žalost izpremenila v veselje, kakršno je bilo v mojem sreu prej, ko še nisem poznala Tillinga. Zaljubljena sem bila. in čeravno ni bila ta ljubezen srečna, je bila vseeno ljubezen. ' „ Ko sem gledala častnike, ki so jahali po Pratru, sern naenkrat ] zapazila Tillinpra. Salutiral je, jaz sem pa zamahnila z roko.	i
—	Soinu si dala znamenje? — me je vprašala Lilli — aha, že ] vem, ali ni tam Konrad. Ta človek mi je pa res vedno za pe- i tami.
Prav srečna sem bila, da je prišel bratranec, ker bi šestra go- -tovo kaj zapazila.
—	Poglej, Lilli, gotovo Te ljubi. Zakaj ga ne. uslišiš? Brez ] vzroka bi ne prišel sem. <*'e bi vedela, kako je lepa ljubezen, bi se gotovo, tako ne protivila. Pojdi k nj^mu...	i
Začudeno me je pogledala.
—	Meni je čisto vseeno, Marta.	i
—	Mogoče ljubiš koga drugega?
—	Ne, nikogar. -v •
—	l.Tboga reviea !	J
Peljali smo se «e parkrat po aleji, njega pa nisem več videla. <
Skoraj gotovo je bil že odšel iz Pratra.
- . j
Par dni kasneje je prišel v moje stanovanje — Tilling. Ni me na«el same, ker sta bila tudi oče in .teta Marija pri meni. V salo- ] nu ko bili nadalje še Rozi, Lilli, Konrad Althaus in neki minister.
Toliko, da nisem presenečenja zakričala. Strašno sem ga bila I vesela, čeravno je tako nepričakovano prišel. Toda vse vesfclje je bilo pri kraju ko je sedel na stol in rekel s trdim glasom:
—	» Irofiea, prišel sem se poslovit. V par dneh bom odpotoval.
—	Za dolgo? — Kam? — Zakaj? — Kako? — so ga vprašali skoraj vi naenkrat, dočiin sem jaz molčala.
—	Mogoče za vedno. Xa Ogrsko grem. — Prosil sem, da so « me prestavili.. -,n Ai i, .
Šele tedaj sem >e nekoliko zavedla in rekla kolikor mogoče mimo:	]
—• Hitro ste se premislili. Kaj je vendar vzrok, da nas zapuščate?	•	' - * * - -:
—	\Ta Dunaju je vse preveč veselo. Izprevidel sem, da bi bi- ] la zame najboljša ogrska pusta.
—	Ah — je pripomnil Konrad — če je človek žalosten, si mo- ] ra poiskati razvedrila. — En sam večer v Karlovem gledališču Vas bolj razvedri kot vse na svetu.	]
—	Meni se pa zdi — je pripomnil oče — da bi Vas še najbolj razvedrila vojna. Skoda, da je ne bo še tako hitro.	]
—	To so vendar nasprotstva, da jih jim ni para — sem se vmešala vmes. — Vojna in — veselje, žalost in — grožnja.	1
Minister se je odkašljal in rekel:
—	Seveda, zaenkrat še nič ne kaže. Človek ne ve, kaj pride. J Sedaj ni se nič, čez eno uro je pa že lahko pokrito nebo s črnimi oblaki. Le potolažite se, gospod podpolkovnik, saj še ni vse končano. Jaz si želim miru, če je pa vojna, moramo biti tudi zadovolj- 1 ni žnjo.
—	Dovolite, ekselenea — ga je prekinil Tilling, — nikar ne i mislite, da si želim vojne. Mi smo zato tukaj, da branimo deželo, ; če jo napade sovražnik. Ravnotako kot je požarna hramba, da pogasi požar, ee slučajno izbruhne. Noben vojak ne sme želeti vojne, noben ognjegasec ognja. Oboje je nesreča, velika nesreča. No- ' ben človek ne sme biti vesel, če je njegov bližnji nesrečen.
—	O, ti dobri, dragi elovek! — sem ga nagovorila sama pri sebi, dočim je on nadaljeval:
—	DoUro mi je znano, da se ognjegasec lahko izkaže pri požaru, vojak pa v vojni. Mir je bil »e vedno in bo tudi vedno največja dobrota človeštva. Vi hočete, da bi nastala vojna, da bi se za-
mogli vojaki odlikovati---hočete, da bi izbruhnil požar, da
bi želi ognjegasci slavo in čast ?
—	Vaša primera ni dobra, gospod podpolkovnik — ga je prekinil moj oče. Požar prinaša samo škodo, dočim pridobi po vojni dežel« na velikosti in mogočnosti. Poglejte države, zakaj so (tako razevetele, če ne zaradi vojne. Vojaka, ki gre v vojno, ne navdaja samo slsvoželje, navdušuje ga tudi domovinski ponos; z eno besedo ljubesen do domovine...
—	Neumno je pripisovati samo vojakom to čisto naravno čustvo. Vsak človek ljubi domovino, vsak ljubi kraj, kjer se. je rodil. Vsak želi, da bo se njegovemu ljudstvu dobro godilo. Srečo in slavo se pa lahko doseže še z drugimi sredstvi kot je vojna. Na druga dela mora biti človek ponosen, ne pa na vojno. Zame ima kak poseben pesnik več veljave kot vsak vrhovni poveljnik.
—	Kako morete vendar primerjati pesnika z vojskovodjem?
—	Lavorika katere ni orosila kri, je najlepša.
Medtem se je oglasila teta:
-r I^jubi baron, tako nisem slišala govoriti še nobenega človeka. Kje je pa vojno navdušenje?
—	Milosti ji va, tega občutka ne poznam. Mogoče sem bil navdušen za vojno, predno sem se udeležil kot devetnajstletni deček prve bitk«*. Kakor hitro sem pa videl klanje, kakorhitro sem bil priča živalske krvoločnosti, me je minilo vse veselje. V druge bitke nisem sel več z veseljem ampak z udanostjo.
—	Poslušajte Tilling, jaz sem bil večkrat v vojni kot Vi, videl sem veliko groznih prizorov, veselje me pa se vseeno ni minilo. 49. leta sem šel še kakor star možak v Italijo, toda šel sem z istim navdušenjem kot vprviČ.
—	Oprostite, ekselenea. Vi pripadate starejši generaciji, generaciji, katera je bila bolj prevzeta z vojnim duhom kot je da. naiaja. Mi sočustvujemo s svetom, mi želimo, da bi bilo konec revščine in konec trpljenja.
* - Kaj
pomaga?.,. Revščina in trpljenje, bosta vedno. Teb ■ dveh stvari kakor tudi vojne se ne da odpraviti...
—	Grof Althaus, s temi besedami ste označili nekdanje, sedaj že preetj omajeno stališče. Stvari, ki se ne dajo hitro odpraviti, niso *c po naravi potrebne. Zakaj bi se udajal človek v -božjo voljo in mislil: — Tako je in tako mora biti! Pri pogleda ona veliko revščino* ne sme ostati nikdo hladen, eeš, moralo je biti tako.
Ofie je zganil z rameni.
To j« zame nekoliko previsoko. Nikdar še nisem razmišljal o takih stvareh. Zagotavljam Vas samo, da nismo samo mi, stari očetje, ponosni na bitke, katerih smo se udeležili, ampak «1» se ta-tLijfrIMi «hM 4/ iAgf^.' 2LSt TCIBAl V	B<fl» vavmsmb JLm We
y <2><s> <s) NAJBOLJŠA <s> ® <s> &
gg j SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
tSasag Prirejena za slovenski narod, s so-itf^a delovanjem več strokovnjakov, ie PSSlgll založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Četa t platni masi $1.00. Rojaki t Omland, 0. dobe EŠt*mi t podmaka Fr. Sakscr, 1604 St Clair Ave., N. L
£ Po znižani ceni!
< Amerika in Amerikami.
£	Aplsal Rmw.%J. Trunk
je dcbitfooštnme prosto im 12.50. Kajifa Je ve-| nisi t platno In ta spomin jako pritična.
■	Zmložmk je hud veliko itraškor in 06 mu nikakor n
%	Isplalala, sato je cena dm ao vsaj deloma nokri-
*	Jejo veliki stroški. š	£ obiti j« pri"
I	Slovenic Publishing Company,
*	82 C< vtlaadt Straet,	New York, N. Y.
NA*I ZASTOPNIKI,
kateri io pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lin d, Ar k. in okolica: Michael Cirar.
S an Francisco, CaL: Jskob Lovšin.
Denver, Colo.: John Debeve in A. J. Terbovc.
Leadville, Colo.: Jerry Jam-
nik.
Pueblo, Cc»lo.: Peter Culig, J. M. Boitz in Frank Janesh. Salida, Colo, in okolica: Louis Costello (This Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant. 8af-ich in Frank Blatnik.
Indianopolis, Ind.: Alois Bud-man.
Aurora, HI.: Jernej B. Verbie, 635 Aurora Ave.
Oglesby, HI.: Math. Hribernik. Depue, Hi.: Dan. Badovinae. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. La Sane, HL: Mat. Komp. Joliet, HL: Frank Laurich in John Zaletel
Mineral, Sans.: John Stale. Waukegan, HI.: Fran^ Pet-kovsek in Math. Ogrin. So. Chicago, HL: Frank Cerne. Springfield, HL: Matija Bar-boric.
frontenac, Sans, in okolico:
Frank Kerne.
Mulbery, Sana. In ojkolioo:
Martin Kos.
Calumet, Mich, in okolico:
Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Maniatique, Mich, in okolico:
B. Kotzian.
So. Bange, Mich, in okolico: M.
D. LikoviČ. Chisholm, Minn.: K. Zgone. Dnlnth, Minn.: Joseph Shara-
bon,
Elyr Minit. in okolico: Ivan
Gouže, M. L. Kapsch in Jos. J. Peshel.
Eveleth, Minn.: Jurij Kotse. Gilbert, »[inn. in okolica: L.
VeseL
Hibing, Minn.: Ivan Pouše. Nashwank. Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Frank Hro-vatich.
St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. T.: Alojzij Ceša-rek.
Little Falls, IT. T.: Frank Gregor-ka.
Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marineič, Chas. Karlinger in Frank KovaSiš.
Bridgeport, O. in okolico: Fr. ločevar. Barbeton, O. in okolieo: Alois
ialant.
Collinwood, O.: Math. Hao>-
uk.
Lorain, Ohio in okolieo: John Sumše 1735 E. 33. St. Toungstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolieo: M. Qarich. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Budolf Pie :eriek.
Burdine, Pa. in okolieo: John Jerii&nik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kok-ich.
Broughton, Pa. in okolioo: A.
Oemsar.
■sport, Pa. In okoBoa: John PTostor.
Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Lie ben. Farrell, Pa.: Antom Valentin-
IVL
Franklin, Pa., in okolica: Fran ] i. Drasler.	j
Irwin, Pa. in okolieo: Frank
Demšar.
Johnstown, Pa.: Frank Gabre- :
, i -
Meadow Lands, Pa.: Georg -
Schultz.
Moon Bun, Pa. in okolieo: Fr.
kfaček.
Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod- j rasnik, Ignaz Magister, Frank iambic in Z. Jakše. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj.1 Steetton, Pa.: Anton M. Pa-pifi.
West Newton, Pa. in okolica: i fosip Jovan.
Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph PeterneL
Winterquariers, Utah: Louis ' Blasich.
Black Diamond, Wash.: Gr.
Porenta.
Bavensdale, Wash.; Jakob ]
Bomsak.
Thomas, W. Va. ip okolica: Frank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Stamp-feL
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Anton ftta-rich.
West ADis, Wis.: Frank Skok
in Louis Lonearie.
Bock Springs, Wyo.: A. Justin in VaL Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh.
šli radi v vojno, vem, da bi mi soglasno odgovorili: — Da, radi — --zelo radi!
—	Vrjamem. Učitelji so jim v šolab vcepili to navdušenje v sree. Veeina jih bo pa nato odgovorila, da bi radi sli, ker nočejo dati nasprotnega odgovora. (Mislijo, da bi ne bilo možko, če bi rekli. da nočejo vojne, mislijo, da bi jih ljudje, smatrali za strahopetec.
—	Ah! — je rekla Lilli in se stresla — tudi jaz bi se bala.. nekaj strašnega mora biti. Krogi je žvižgajo okoli ušes, vsak trenutek je lahko trenutek smrti.
—	Od ženske nisem pričakoval drugačnega odgovora — je rekel Tilling. — Vojaki moramo zatajiti v vojni vsa plemenita čustva. Ne smemo poznati ne usmiljenja, ne kesanja, ne obzirov....
—	To se pravi, samo v vojni, seveda___V privatnem življenju
smo dobrosrčni in usmiljeni — je pripomnil oče.	*
—	Prav imate. Kakor hitro je napovedana vojna, ne poznajo ljudje nobenega greha in nobenega zločina. <4-Nie ne velja!" pravijo kakor otroci pri igri. V vojni ni uboj več uboj, rop ni več rop. goreče. \asi niso več požarne nesreče — ampak ''zavzete pozicije.'* Dokler divja vojna, je na vse zakone v zakoniku, na vse nauke v katekizmu pritisnjen pečat: 4*Xe velja!" Če se pa človek F.emtertjii zave in spozna vse prizore, ki se godijo okoli njega v grozni resničnosti, če izprevidi vso to neizmerno revščino, si zaželi
samo nečesa, da bi se otresel neznosne bolesti---zaželi si
smrti.
(Pride ie).
GliAS NARODA. 22. OKTOBRA, 1914.
Izšla je
"VOJSKA HA BALKAJni^ *
Vsled vsestransko islje naroit H smo več iztisov te knjige in f« sedaj eeaj. rojakov aa im-
lago.
Knjiga "Vojske na Balkan"
sestoji is 13 posameznih scfcitkov. obsegajočih skupaj na večjem formatu 193 strani. Delo je o-premlje&o i 25S slikami, tikajo le ae tpisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med ao vrstniki Sefitkom je priddjea tudi večji eiovenaki semljevU balkanskih držav.
Posamezne svezke je dobiti v lie, vseh 13 seiitkov skupaj p» stane s poštnino vred fl.8i. Na roča ee prit
Blovesie FaUisldng Oa, 8» Cortlandt St^ New York «1»
PBIPOBOCILO.
Rojakom v Steelton, Psl, Ka
okoliši naznanjamo, da jo
■ :
% **
mr. m. PAPIO, 118 Frederick St^ Steelton, Pa.,
naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izdavati pravo veljavna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo.
Upravništvo Glas Naroda.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. DRŽAVAH
m—m—«—t—9—»—9—m m m
^MHa	Podptauri
to	jMHI^a im Itnaiditob
letSkto«'"
.t is	tinktur* 1b
^ UP —mh S^a1	Ali i mi !!■■*■
LfW wl IF ^K^m	-Ženskam ta
iW m Al	BMiklm. k*.
W~ m fcflf^'gr	t«ri J3 rmbtjo.
EL^^^MIV	initeitTfo-
stih tednih laai. popofaio.
h^^^^l	mm. mm bodo
kptOB in ne bodo —i yoti
mbwi^ rijko teke
neete mtarf t i—mh	brade in Brke. u ne
bodo tapedale la ne bode postale aire. Otdca i dni popotnem eadravim rermitiMa, kaeobol, fir-■anje po rakah. noemh in hrbtenieL Kene. opekb-ne, bolt, tare; kraste in korja oSeaa. bcadavleac potenje ao«, sebHneitd. odstranim ▼ treh daeh. MoJa adrarlla so reaiatrirmn* t Wssbinatnma. w——"k da so Seta in najbolj aspesna pwte tekal po eealk! PaiUem sa sastaoj.
JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, O.
N. B. Omam. U M nMl sseja idnvfla farsa wpeha. pUlan tMO
Aaerika io Amerikanci.
■pisal BM¥. I. M. TBUBK.
SlorenSe Publishing Ooaqwny je prevzela t zalogo rojakom Se -ti,A knjigo B9W. J. M. Itrvnka:
Ni nal namen izreči na ton mostu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral aabaviti vsak rojak t Ameriki, bodisi ▼ lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo etariša ali sorodniki sa deželo, v kateri biva kak član družina. Knjigo kraai nabroj le-marsikdo zapazil ali samega sebe, aH pa dragega znanca is sedanjih aH preteklih dni. Čudimo se le, da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker as ni vprizorilo sanjo kričeče reklame, e katero se spravi v evet marsikatero drago, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna jo knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost Cena elegantno v platno vezani knjigi je H50 s poštnino mi Za isto seno os odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari i#>
llowrfo FiUI^U^s
IC Denar mečete proč!	|
,	ako ne podpirat« svojega rojaka.	M
^^HPHQBnS Pri msni dobit«	B
flBlisS izvrstno domače vino I
- W g^on po 75c. in vc£.
^^Bbp^9 "ifl Pri odjema reč kot 10 gsloe dajem pe-	5 nM^^Km^^^S Pal^> t«r ss posebno pri porotam tlxrola
nwmmm- Jjj&i Blovemkim druStvam ob priliki kake vacc>	« lice, tudi oalm sa s Tat be.
V salogi imam Izvrstne domsie klobase	■
vsakovrstno grocerijsko blago, katerega	*
I^^ATwBI ljubi nai narod. Pošiljam denar na vse	B
strani sveta in parobrodne listke za vse	fi
^^^HU^Bj proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam	ff
in kupuiem avstrijski denar. 8 tvrdko Frank	H
^^^HHnB Bakser sem v trgovski sveži. Upravljam vse	M
H^UK^n v notarski posel spadajoče dela, ker sea	B javni notar. (Notary Public.
FRANK JURJOVEC	i
_	1SS1 W. 22mi Strast.	Okafa. BL g
wmmm*wmm0*mm0mmmhm^:
^^ Frank Petkoviek
flHA Javni Notar (Notary Public) fl^^^BA 718-720 MARKET STREET
Eh^S^^SSH	WAUK5QAN, ILL.
^■^■■f PRODAJA fina vina, izvrstne smotke,
patentirana zdravila.
PRODAJA vozne listke vseh prekomor-PHONE 240	skih črt.
„ ~~ • POŠILJA denar v atari kraj zanesljivo Zastopnik	in pošteno.
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, UPRAVLJA vse v notarski posel Bpada-New York, N. Y.	joča dela.
"GLAS NARODA" JB BDINI KLOVBNBKI DNBVNU M KDB. DB2. .NAROCITB SB M AN JI
Bzprsaal paniki sel
"Chicago", "La Tovraine", "Rochambean"in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Fwart St, Bhssakrongh BaUding, Poštni pazniki odplnjeje veftae ob sredah is pristaniiia tkerQto
qi.li
BO JAKI, NAROČAJTE 8B NA "GLtAf NARODA", NA^ VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
gnmoagnie generals "Transatlantique
(Francoska parobrodna družba.)
Direktna črta do .Havre, Pariza, Švice, Inomosta in LJubljane.
Poštni paniki sal
t AIMtOVENCE"	"LASAVOK** M SI • r*LA2.0RRAJNE*	"LA FRANCE'
aaSva.viJtaka	mm 4rm HJ*ha	rljak«	laaUHri «Uak>
Veliki vojni atlas I
vujsknjočih se evropskih držav in pa kolonij- u skih posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov.	yl|
na 20tih straneh in vsaka stran je 10». pri 13^ palca velika.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas !
obsega devet raznih zemljevidoT
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 paieev.
Cena. samo 15 centov.! Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število pre- | bivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod j a tudi označen obsegjpovršine, katero zavzemajcjposamezne j $ države.
Pošljite 25c. ali'pa 15c. v znamkah in natančen naslov I in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem I odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
i 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. j Sfcs________________ /M