3830047 015500 Gozdar^0 leto: XLIV marec 2012 številka: 3 Cena: 3,20 EUR Poitnlna platana pri poiti Slovenj Gradec GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC D.D. i • Praznujejo • To smo mi • Malha smeha • Razširimo obzorja • Spominjamo se jih .0.1 Listnica uredništva Ženske, »Zeleno zlato« Danijela Zaveršnik, dipl. inž. gozd. Tako se je glasil naslov prispevka o licitaciji več vrednega lesa v Sloveniji v oddaji Preverjeno. Ker sem sama zaposlena v gozdarstvu, meje oddaja precej vznemirila. Povedano je bilo, kako lesna industrija tone v izgubo, kako les, predvsem okrogel, prodajamo v Avstrijo, da ne znamo tržiti lesa kot hloda, kot polizdelka, izdelka, govorili so o nizkih cenah lesa, kako se pri nas ničesar ne splača itd. Pa poglejmo stanje slovenskih gozdov: Slovenija je po gozdnatosti na tretjem mestu v Evropski uniji, takoj za Švedsko in Finsko. Imamo 1.185.169 hektarjev gozdov, ki pokrivajo več kot polovico površine države (gozdnatost je 58,5 %). Zgodovinsko gledano se gozdne površine širijo, povišuje se lesna zaloga, sestava gozdov pa se postopoma približuje naravni. V primerjavi z drugimi državami so slovenski gozdovi dobro ohranjeni. Letni prirastek je okoli osem milijonov kubičnih metrov lesa ali 6,85m' na hektar. Slovenci od tega uporabimo - posekamo samo dobro polovico. Torej (citirano iz članka dr. Jurija Diacija: Narod, ki najde svojo identiteto v gozdu): »Slovenci smo narod, ki svojo identiteto najde v gozdu, ne pa toliko v lesu.« Slovenija je z lesom bogata država, a les še vedno premalo cenimo, tako velik delež hlodovine (predvsem iglavcev) konča v sosednjih državah, predvsem v Avstriji. Vzrok temu so plačilna nedisciplina v Sloveniji in višje odkupne cene v sosednjih državah. Poleg tega pa se moramo naučiti les (kot izdelek, polizdelek ...) tržiti in biti inovativni. Izvažati čisto osnovno surovino z malo dodane vrednosti je totalni deficit. Država pa je v zadnjih dveh letih precej prispevala za razvoj lesne industrije, naj omenim dve izstopajoči stvari, ki sta nekako bolj pomembni za okrepitev koroške lesne industrije. Slovenska vlada jezdnem 8.12. 2011 sprejela uredbo o zelenih javnih naročilih. Uredba velja za javne objekte (ki se gradijo z javnim denarjem), med naštetimi lahko povzamem, da so predpisali naslednje: • da mora biti v prevzgojnih domovih, vojašnicah, nadstrešnicah na avtobusnih in drugih postajališčih, stavbah za nastanitev policistov ali gasilcev delež lesa ali lesnih tvoriv (sem ne prištevajo polimerov, ki so derivati nafte in z delci lesa v tej matrici), vgrajenih v stavbo (brez notranje opreme), znašati vsaj 30 % prostornine vgrajenih materialov; • da mora delež lesnih tvoriv v pohištvu znašati vsaj 70 % prostornine uporabljenih materialov za izdelavo pohištva. Izjema so lahko stoli in pohištvo, pri katerih zaradi namena uporabe les ali lesna tvoriva niso dovoljeni zaradi predpisov ali standardov. Od ponudnika pa zahtevajo: • potrdilo, da ima blago znak za okolje tipa I, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve; • ali potrdilo FSC (Forest Stevvardship Council - organizacija, ustanovljena za promocijo odgovornega ravnanja z gozdovi) ali PEFC (Programme for the Endorsement of Forest Certification, ki je program za potrjevanje certifikacijskih shem za gozdove) zadnjega v skrbniški verigi lesa; • ali potrdilo o vzpostavljenem sistemu sledljivosti, ki ga izda neodvisna akreditirana institucija kot del standarda ISO 9001, standarda ISO 14001 ali sistema upravljanja EMAS; • ali dovoljenje FLEGT (Forest Law Enforcement, Governance and Trade), ki opredeljuje Akcijski načrt EU za uveljavljanje zakonodaje, upravljanja in trgovanja na področju gozdov. Akcijski načrt določa več ukrepov za obravnavo nezakonite sečnje v državah v razvoju in opredeljuje sistem izdaje dovoljenj za gradbeni les, ki zagotavlja zakonitost uvoženih lesnih proizvodov. Za pridobitev dovoljenja morajo države, ki proizvajajo gradbeni les, podpisati prostovoljne partnerske sporazume; • ali ustrezno dokazilo, iz katerega izhaja, da so zahteve izpolnjene. Druga za nas pomembna poteza države je javni razpis Ministrstva za gospodarstvo za pridobitev nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) - Razvojni centri slovenskega gospodarstva. Po veliki zaslugi Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec je Ministrstvo za gospodarstvo z 2. 2.2011 ugodilo vlogi z naslovom: Razvojni center koroškega gospodarstva oz. krajše RACE-KOGO. Gre za skupni interes podjetij in institucij pri razvoju gospodarstva v regiji, predvsem na področjih lesnopredelovalne industrije in novih materialov. Poudarek dela je na novih produktih in storitvah, potrebnih za izgradnjo lesenih objektov (hiše, šole, vrtci, večstanovanjske gradnje in garažne hiše): torej od lesenih sten, pohištva, oken, toplotne in zvočne izolacije, integriranih sprejemnikov sončne energije ... Tudi ciljna usmerjenost Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, d. d., s sloganom »Od gozda do hiše« je dobra zasnova za prihodnost. Kljub temu da smo največja komercialna žaga v Sloveniji in da večino lesa prodamo domačim žagarjem, bo določena količina surove surovine, dokler ne bo potrošnika, vseeno morala biti izvožena v Avstrijo. Viri: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis URED5194.html, uradni list št. 102, uredba o zelenem javnem naročilu, stran 13611 13711, pridobljeno 27.2.2012. http://www.zgs.gov.si/slo/gozdovi-slovenije/index.html, O gozdovih Slovenije, gozdnatost in pestrost, pridobljeno 26.2. 2012. http://eko.dnevnik.si/sl/Vremef%26* Okolje/1238/Dr f JurijfDiaci%3A* Narod fki+najdefsvojof identiteto+v+gozdu, pridobljeno 26.2.2012 http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/slovenci nimamo nafte-diamantov-zlata imamo pa-les, pridobljeno 26. 2. 2012. www.rra-koroska.si/.../20110202 RRA Koroška, d. o. o. izjava za javnost ob odobritvi projekta Razvojni center koroškega gospodarstva, pridobljeno, 4.3.2012. m i & i Viharnikmarec2012 m tale številka je posvečena nam. Ne zgolj zaradi dveh praznikov, kijih imamo vtem pomladanskem mesecu, seveda tudi zato, ker bi pozabile na moške ali se šle kakšno hudo emancipacijo, ne. Posebnega razloga pravzaprav sploh ne potrebujemo, marčevski Viharnik je pač posvečen ženskam. Seveda to ne pomeni, da je kaj dosti drugačen, le nekoliko več poudarka je na nežnejšem spolu. Ženske smo gozdarke (saj poznate »našo« strokovnjakinjo Danijelo, ki je tokrat razmišljala v Listnici uredništva), smo nežne duše s talenti (z Bojano, ki je tudi »naša«, in Aljo smo govorili o njuni strasti - petju), smo gorske vodnice (Tina ni Korošica, je pa edina slovenska aktivna gorska vodnica z mednarodno licenco in vam jo resnično želim predstaviti), smo motoristke (Lena si je želela dotakniti morja ... pa je sedla na motor), smo gospodarice na kmetijah (mlada Ivanka je lahko vzor mnogim), smo ponosne na naše umetnike in kulturo (Irma Marija Zajc opaža, da premalo spoštujemo, kar imamo dobrega), rade imamo življenje (Fanika v domu starostnikov živi kvalitetno življenje), smo lovke, plesalke, padalke, smučarske skakalke... smo hčerke, sestre, mame in babice... Uredništvo Informativni gozdarski storži v februarju 2012 Gorazd Mlinšek, univ. dipl. inž. gozd. ZGS OE SG Februarje drugi mesec v gregorijanskem koledarju. Lepo slovensko ljudsko ime je svečan. Že samo ime nam pove, da je to hladen mesec. Zaradi mraza po navadi z žlebov visijo ledene sveče, z naših nosov pa sluzaste bolezenske sveče. Mraz se tudi na Koroškem v tretjem zimskem mesecu ni izneveril. V naše kraje je prišel na obisk tudi sibirski mraz. Zelo hladno je bilo v koroški regiji v prvi polovici februarja. Zrak je pomagal ohlajati tudi veter. Marsikaterega burje vajenega Primorca so močni sunki presenetili in mu odkrili z novejšo kritino pokrito streho. Manj škode so do 140 km/uro hitri sunki burje povzročili v starejših zaselkih, vaseh in mestih. Najmočnejši sunek je bil izmerjen vVipavski dolini (171 km/uro). Na Krasu in Istri so meteorologi v najbolj vetrovnih dneh razglasili rdeči alarm. Velike snežne zamete je povzročal močan veter v višjih predelih 16. februarja, ta dan je med 13. in 14. uro zelo prepihalo tudi Ljubljančane. V kulturnem mesecu je odkrilo manjši del strehe Cankarjevega doma. V notranjosti države je februarja tudi snežilo. Sneg smo Korošci premetavali in pometali 3., 4., 6., 11., 12. in 13. svečana. V dolini je v teh dneh zapadlo skupaj do 30 cm snega. Poprečna februarska dnevna temperatura zraka je bila pod -3 °C. V globino so zmrznila tla. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu so 10. februarja v globini 10 cm izmerili temperaturo tal -3,4 °C. Marsikateri izvir in studenec je zaledenel. Zmrzovati je pričela tudi Drava, na kateri je zaradi mraza poginilo tudi nekaj labodov. Najnižje februarske dnevne temperature so bile v intervalu med - 15 (9.2.) in 6 °C (29.2.), najvišje dnevne temperature pa med -10 (3.2.) in 18 °C (29.2.). Letošnje leto je prestopno leto, februarje imel 29 dni. Kratek opis letošnjega februarja: prevladovalo je deloma jasno do oblačno vreme, v krajših in daljših intervalih je snežilo v 8 dneh, dež pa nas je v dolini orosil dvakrat (20., 26.2.). Za pečjo smo razglabljali, kdaj in kje je bilo najbolj mrzlo. Naši meteorologi so nam povedali, da se je v začetku letošnjega Na sestanku »Očistimo Slovenijo« v Mestni občini Slovenj Gradec februarja zrak ohladil v Rusiji na - 52 °C, v Litvi -32 °C, v Dalmaciji na - 3 °C. Morda so Splitčani pričeli razmišljati o ustanovitvi smučarskega kluba z ureditvijo smučišča na otoku Pelješac ali Hvar. In kdaj je bila uradno izmerjena najnižja temperatura zraka? V Sloveniji februarja leta 1956 na Babnem polju -34 °C, februarja 1983 pa so na ruski raziskovalni postaji Vostok izmerili rekordnih -89,2 °C. Zaradi mraza pa februar ni bil nič manj gozdarsko zanimiv! Sneg je bil zaradi mraza suh, gozdne živali niso imele težav. Ponoči si lahko poslušal pokanje drevja zaradi mraza ali užival v zimski idili. Malo manj so uživali v zimski idili sekači, ob pogledu na s papirji obloženo pisarniško mizo in službenimi birokratskimi obveznostmi je pozabil na idilo marsikateri gozdarski strokovnjak. Še sreča, da so nekateri izkoristili zimske počitnice za dopust na smučeh. V februarju so bila zamrznjena tudi mokrišča, ki so zelo zanimiv in pester življenjski prostor številnim pticam in drugim živalim in nekaterim redkim rastlinam. So kot balzam v kulturni krajini. Obstoječa mokrišča je potrebno ščititi tako, da v njih na sonaravni in kulturni način vpleten tudi lastnik teh mokrišč. Mokrišča imamo tudi v slovenjgraškem gozdnogospodarskem območju (Pohorska barja, Vrhe). Slovenska mokrišča so zajeta tudi v Naturo 2000, smernice za gospodarjenje in vzdrževanje teh so podane v raziskovalnem projektu VVetman. V Radljah ob Dravi so se 3. februarja 2012 udeležili delovnega sestanka o projektu VVetman tudi gozdarji ZGS OE Slovenj Gradec Branko Gradišnik, Zdravko Miklašič, Ljudmila Medved, Peter Cesar in Matjaž Konečnik, ki so tudi operativno vključeni v ta projekt. Gozd je zelena banka, če z njim trajno in sonaravno ter večnamensko gospodariš. Da to ni samo »filozofska« fraza gozdarjev, ki že desetletja načrtno gospodarijo z gozdom, so se lahko 9. februarja 2012 prepričali obiskovalci 6. licitacije vrednejšega lesa v Slovenj Gradcu. Toliko zelo vredne (denarno in drugače) redkokdaj vidiš na enem mestu! Licitacija je postala slovenski gozdarski praznik. Na njej se srečamo gozdarji, lastniki gozdov, izvajalci del v gozdu, lesni trgovci in ostali, kijih gozd zanima. Licitacija seje »prijela«! Čestitam organizatorjem, še predvsem članom Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, ki so vložili za izvedbo tega zanimivega dogodka veliko truda in prostovoljnih ur. Z veseljem pa si vzamejo del zahvale v stran tudi drugi organizatorji, med njimi tudi sodelavci ZGS! Ureditveni sestanek gozdarjev v KE Črna Nadaljevanje na str. 4 Vsako delo mora biti načrtovano. Glavni operativni načrt za delo v gozdu je gozdnogojitveni načrt, ki ob pomoči gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote usmerja lastnike gozda in izvajalce pri delu in vlaganjih v gozdove. V ZGS si pomagamo tudi z računalniškimi aplikacijami, da bi ob enkratni uporabi številnih podatkov in informacij izdelali razumljiv in operativno uporaben načrt. Kljub daljšemu pripravljalnemu in testnemu obdobju je dodatno izobraževanje revirnih gozdarjev nujno potrebno. V februarju sta interno izobraževanje uporabe računalniških aplikacij MPX, GJN tehnično odlično izpeljala Ivan Štornik in Samo Vončina, oba prekaljena gozdarska informatika. Na šestih delavnicah so izpolnjevali svoje znanje revirni gozdarji in vodje krajevnih enot. V letu 2011 so potekala terenska dela za izdelavo gozdnogospodarskega načrta Zimsko tihožitje na Poleni (relacija Mežica-Črna na Koroškem, 20.2.2012) gozdnogospodarske enote Črna-Smrekovec za obdobje desetih let. V letu 2012 bo načrt po raznih usklajevanjih in upoštevanjih pripomb in dopolnil uporabnikov gozdnega prostora v tej gozdnogospodarski enoti dokončno izdelan. 20. februarja so pričeli načrtovalci (nekdaj taksatorji) in revirni gozdarji usklajevati še dokončne usmeritve za gospodarjenje v državnih in zasebnih gozdovih v črnjanski gozdnogospodarski enoti na skupnem usklajevalnemu sestanku v Črni na Koroškem. V ekološko osveščajočo akcijo »Očistimo Slovenijo 2012 in svet« smo vpleteni tudi gozdarji, ki imamo najboljši pregled čez več kot 50 % z gozdom porastle površine Slovenije. Prve aktivnosti na vseslovensko čistilno akcijo v letu 2012 5 a p Pogled na Peco od Lautarja v Jazbini (23.2.2012) so potekale že lansko leto, zelo intenzivno pa v letošnjem februarju. Aktivnosti potekajo različno po lokalnih skupnostih. 29. februarja 2012 so se v sejni sobi Mestne občine Slovenj Gradec na operativnem organizacijskem sestanku zbrali vsi predstavniki organizacij in društev v slovenjgraški občini, ki bodo aktivno sodelovala v tej plemeniti akciji 24. marca 2012. V slovenjgraški občini so zelo dobro pripravljeni na to! Mesec februarje tudi kulturni mesec - 8. februarja ob obletnici smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna imamo možnost kulturno uživati ob najrazličnejših kulturnih prireditvah in razglabljanjih o slovenski kulturi. Kdaj pa razmišljamo o maternih jezikih in pomenu in ohranjanju slovenskega jezika? Upam, da ne samo 21. februarja na svetovni dan materinih jezikov! Po svetu govorimo 6000 jezikov, kar polovici grozi, da bodo do konca stoletja izginili. Številni materini jeziki, še posebno pa narečja, predstavljajo tudi biotsko pestrost. Zato ne pozabimo na pomembnost slovenščine! Za daljši trenutek ali uro zapustimo spletne strani in se sprostimo ob branju kakšne leposlovne knjige. Z zanimanjem pa lahko preberete Viharnik! Boste videli, da se boste po končanem branju počutili zelo kul\ Zaledeneli Plešivčnikov mlin na Plešivcu (23.2.2012) Srečanje krovcev Žan Pritržnik, univ. dipl. ekon. Krovci s Ptuja in iz Celja ter okolice so se zadnji petek v februarju odpravili na strokovni izlet. Skoraj petdesetim krovcem je Jure Čas, vodja naše žage v Otiškem Vrhu, predstavil proizvodni proces žaganja, proizvodne zmogljivosti ter prednosti in slabosti procesa. Izlet smo izkoristili tudi za predstavitev naše nove blagovne znamke Lesoteka. Kaj se dogaja z lesom po licitaciji? Jože Urbanci Prizorišče letošnje licitacije je bilo posrečeno izbrano tudi zaradi možnosti, da so si hlodovino lahko ogledal številni naključni mimoidoči sprehajalci, kolesarji in avtomobilisti.Tako so imeli možnost opazovati prve kamione hlodovine takoj po novem letu, pripravo lesa za ogled in uspešno izpeljan »dan odprtih vrat«. S tem pa dražba še zdaleč ni končana. Organizatorji morajo pisno obvestiti prodajalce in kupce o izidih dražbe. Na samem prizorišču pa je potrebno vse hlode, ki jih je izlicitiral posamezni kupec, ustrezno označiti in prepeljati na določeno mesto. Kupec je dolžan poravnati kupnino, preden prične z odvozom. Prodajalec ima možnost določiti najnižjo ceno za svoj les. V primeru, da ta cena ni bila dosežena, mora v treh dneh sporočiti, ali bo hlod prodal po nižji ceni ali pa ga bo na svoje stroške odpeljal z mesta licitacije. Prodajalec dobi denar za prodane hlode nakazan na svoj račun v osmih dneh po odvozu hlodov z mesta dražbe. Hlodovina, za katero ni bilo nobene ponudbe, se lahko proda po trenutnih tržnih cenah, če pa se prodajalec s ceno ne strinjajo lahko odpelje.Tudi zaradi teh usklajevanj bodo zadnji hlodi odpeljani šele nekje ob koncu marca. Zaradi velikega števila hlodov je potrebna velika natančnost, da ne pride do kakšne zamenjave, napačnega odvoza ali pa celo kraje lesa. Licitacija je zaključena, šele ko so odpeljani in plačani zadnji hlodi. Zaradi velike medijske pozornosti, ki je namenjena najdražjim vrhunskim hlodom, so se povečala tudi pričakovanja nekaterih prodajalcev, ki po tihem računajo na velik zaslužek. Zaradi tega so nekateri potem razočarani nad doseženo ceno ali pa za hlod sploh ni bilo ponudbe. Zato organizatorji še enkrat ponavljamo, da na licitacijo sodijo samo najkvalitetnejši hlodi. ■•§ M Vihamikmarec2012 Gozdarstvo Kmetijstvo J Zbiranje pobud za gospodarjenje z gozdovi na območju gozdnogospodarske enote Radlje -levi breg Branko Gradišnik, univ. dipl. inž. gozd., vodja odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje (f) ZGS OE SG GOE RADLJE - LEVI BREG Zavod za gozdove Slovenije je odgovoren za izdelavo desetletnih gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot. V Območni enoti Slovenj Gradec smo v letu 2012 pričeli z obnovo gozdnogospodarskega načrta za gospodarjenje z gozdovi v gozdnogospodarski enoti Radlje - levi breg. Zakon o gozdovih določa, da imajo vsi lastniki gozdov in druga zainteresirana javnost v fazi priprave na obnovo načrta možnost posredovati pripravljavcem načrta pobude, ki se nanašajo na gospodarjenje z gozdovi in gozdnim prostorom. Usklajevanje Gozdnogospodarska enota Radlje - levi breg zasebnih in javnih interesov je velikega pomena za bodoči razvoj gozdov. Lastniki gozdov in drugi zainteresirani prebivalci z območja katastrskih občin Mlake, Pernice, Branik, Podlipje, Brezovec, Suhi vrh, Radelca, Vas, Remšnik, Kozji vrh. Sp. Vižinga, Radlje, Dobrava, Zg. Vižinga, Sp. Muta, Zg. Muta, Zg. Gortina in Sp. Gortina lahko svoje pobude ali pripombe v zvezi z gospodarjenjem z gozdovi in gozdnim prostorom posredujejo v času priprave na obnovo gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Radlje -levi breg od 1. marca 2012 do 31. maja 2012 osebno na sedežu Krajevne enote ZGS Radlje, Koroška 68, Radlje ob Dravi, v času uradnih ur vsak ponedeljek in sredo med 7. in 9. uro ali po elektronski pošti na naslova KE.Radlje@zgs.gov.si ali Branko.Gradisnik@zgs.gov.si. Doma pripravljena gnojila Martina Cigler, abs. agr. Sonce nas vsak dan topleje greje in mnogi že komaj čakamo dela na vrtu. O tem, kako gnojiti in pripraviti kompost, sem že pisala, danes pa bi rada napisala nekaj o doma pripravljenih gnojilih, kijih lahko uporabljamo in so hkrati tudi stimulatorji rasti. Koprivino tekoče gnojilo vsebuje veliko dušika in mikroelemente, pripravimo ga pa takole: v 10 I vode namočimo 1 kg svežih ali 100-200 g posušenih kopriv. Namočene koprive enkrat dnevno premešamo z leseno palico, dokler se ne neha peniti. Rastlinske ostanke kompostiramo, s preostalo razredčeno tekočino v razmerju 1 :10 pa zalivamo okolico rastlin, in sicer enkrat na teden v času intenzivne rasti, kasneje pa redkeje. Lahko si pripravimo tudi gabezovo tekoče gnojilo, ki vsebuje fosfor, kalij, mangan, kalcij in železo. V kombinaciji s koprivnim gnojilom dobimo vsestransko gnojilo. Priprava je enaka kot za koprivno. Različna zelišča lahko tudi razrežemo, dodamo koprive, čebulne in česnove lupine ter vse skupaj namakamo v vodi (enako kot pri koprivah). To tekočino lahko uporabimo pred setvijo ali sajenjem, tako da jo nerazredčeno polijemo po gredicah, zlasti tam, kjer bomo sadili plodovke. Gnojimo čim bolj naravno, da bomo z veseljem dali zdrave pridelke na svoj krožnik in ekološki kmetje na trg. Na kmetiji Hribernik Martina Cigler Mlada družina: gospodarica Ivanka z bodočim možem Rokom in hčerjo Klaro; Gašperje bil ravno takrat v vrtcu. Pomlad se počasi bliža in dnevi postajajo sončni in topli in nas vabijo ven. Tako sem se lepega sončnega dne odpravila proti Libeličam, kjer v Gorčah stoji kmetija Hribernik. Gre za mogočno ravninsko kmetijo z urejeno strojno lopo, hlevom in veliko lepo hišo. S kmetijstvom so se na tem posestvu ukvarjali že od nekdaj, posest pa sta kupila stara starša mlade gospodarice Ivanke. Predniki so se ukvarjali z živinorejo in poljedelstvom, stari starši pa so imeli poleg govedi tudi par konjev in tako seje dedek ukvarjal s furmanstvom. Konje pa so imeli tudi za druga kmečka dela, kot sta spravilo sena in oranje. Na kmetiji se je starima staršema gospodaričine mame rodilo pet hčera. Oče jim je kmalu umrl in tako so dekleta poprijela tudi za najzahtevnejša kmečka dela. Ko je gospodaričina mama prevzela kmetijo, so imeli okoli 30 glav govedi, od tega nekaj plemenskih telic, molznic in bikov pitancev, katerih rejo so kasneje opustili. Ostala dekleta so se izšolala in odšla od doma. Leta 1984 seje gospodaričina mama poročila z Ivanom, prav tako kmečkim sinom, ki je kasneje podedoval še domačo kmetijo in zato nehal hoditi v službo.Tako sta z možem pridno gospodarila. Ukvarjala sta se tudi s pridelavo semenskega krompirja, imeli so celo sorto igor. Gospodaričina mama je bila in je še zelo aktivna: s sosedo Bučevo Eriko sta aktivno pomagali ustvarjati takratni aktiv kmečkih žena, naučila seje upravljati traktor in za knjigo domačih jedi je prispevala recepte pristnih koroških libeliških jedi. Še danes je aktivna pri različnih družabnih dogajanjih, kot je npr. tudi orehijada. V zakonu so se jima rodile tri hčere, dve sta že zdoma, doma pa je ostala Ivanka, ki je z bodočim možem leta 2011 kmetijo tudi prevzela. Mlada dva skrbno gospodarita na kmetiji, ki obsega 20 ha obdelovalne zemlje z najemom vred in 17 ha gozda, iz katerega pridobivajo les za lastne potrebe; lesa namreč ne prodajajo. Mlada gospodarica Ivanka in njen bodoči mož Rok imata v hlevu 20 glav krav molznic, saj je na kmetiji glavna dejavnost proizvodnja mleka. Redita črno-belo, lisasto in rjavo govedo (sivke). Rok pove, da ima največjo laktacijo letno prav črno-belo govedo. Gospodarica Ivanka je prav tako aktivna kot njena mama: vključena je v društvo kmetic, hodi na različne tečaje, kot so peka kruha in izdelava jogurtov... Mlada dva namreč razmišljata, da bi v prihodnosti imela na kmetiji tudi predelavo mleka, najprej pa bi rada preuredila hlev za prosto rejo in povečala število govedi. Ukvarjata se s poljedelstvom in živinorejo. Vso krmo za živali skušajo pridelati doma, le letos so zaradi lanske suše morali dokupiti seno. Imajo tudi 7 dol 0 prašičev za lastne potrebe. Delo si olajšajo s stroji in ker je kmetija ravninska, tako delo ni nevarno. Sadijo tudi okoli 30 arov krompirja za lastne potrebe, razmišljajo pa, da bi pridelavo krompirja še zmanjšali, saj ni pravega povpraševanja. Imajo tudi okoli 30 arov velik travniški sadovnjak z mladimi in starimi drevesi večinoma starih sort. Iz sadja stiskajo mošt. Kmetija je v mladih rokah in vidi se, da mlada dva pridno delata. Nihče ne hodi v službo, kar je občudovanja vredno. Na kmetiji živijo oče in mama gospodarice Ivan in Jožica, mlada gospodarja Ivanka in Rok ter njuna dva otroka Gašper, ki ima Čudovita slika stare hiše Hribernikov tri leta, in Klara, ki je stara eno leto, tako da se za naslednike ni bati. Občasno pride domov za konec tedna tudi katera od sester, ena živi in dela v Ljubljani, druga pa seje preselila v Šentjanž k fantu. Vidi se, da je družina zelo povezana in zato tudi lahko uspešno gospodari. Hlev bodo kmalu preuredili za prosto rejo 95S& j r >mail: viharnlk@gg-sg.si Direktor: Silvo Pritržnik Glavna in odgovorna urednica: Marta Krejan, prof. Uredniški odbor: Marta Krejan, Ida Robnik, Danijela Zaveršnik, Saša Šuhel, Gorazd Mlinšek, Jože Potočnik Lektorica: Marta Krejan, prof. Fotografija na naslovnici: Igor Senekovič: Ženska (fotomontaža) Oblikovanje in grafična priprava: Unigraf - Igor Senekovič, s. p., Prevalje Tisk: ZIP center, d. o. o., Ravne na Koroškem Na podlagi mnenja mintoritva za informiranje z dne 30,1.1992 je Viham* proizvod informativnega značaja (tč, tarifne številke 3), d Vinko Marošek 1927-2012 V ponedeljek, 13. februarja smo se na mestnem pokopališču v Starem trgu v velikem številu poslovili od gospoda Vinka Maroška, znanega in priznanega krojaškega mojstra, ljubitelja planin in gorskega sveta, prizadevnega člana kulturnega društva Stari trg in domoljuba. Zgodnjo mladost je preživel v težkih razmerah, odraščal je brez matere, ki je morala s trebuhom za kruhom. Po meščanski šoli v Slovenj Gradcu zaradi pomanjkanja ni mogel nadaljevati šolanja. Bil je vajenec pri krojaču Panjeku v Starem trgu. V času narodnega odpora je deloval v očem skriti krojaški delavnici na zahodnem Pohorju. Po vojni, v času služenja vojaškega roka, je bil zaradi bolezni odpuščen kot vojaško nesposoben. Pozneje je nekaj časa delal pri krojaškem mojstru v sosednji Avstriji. Leta 1955 je uspešno opravil »mojstrski izpit iz obrti krojaške« v Mariboru. Mati Terezija se je pri Filaču poročila s Francem Ošlakom in Vinko Marošek je v večji hiši ob Celjski cesti odprl krojaško delavnico. 1957 seje poročil z Ano Hovnik, ki je v času druge svetovne vojne preživela zloglasno taborišče za ženske v Ravensbriicku. V zakonu sta se jima rodili hčerki Ana in Andreja. Mojster Marošek je zavzeto spremljal modne novosti, šival moške in ženske obleke za mnoge meščane in okoličane. Bil je tudi moj prvi krojač. Hvaležen sem mu za mnoge koristne podatke, ko sem zbiral gradivo za knjigo Slovenj Gradec - Ulice našega mesta. Skrbno je hranil stare fotografije in poznal prednike - lastnike svoje hiše, ki naj bi bila stara 200 let. Gospod Marošek je rad obudil spomine na velike spremembe, kijih je mesto doživelo po osvoboditvi. Tudi Celjska cesta v okolici njegove hiše je spremenjena. Manj znano je, da so prejšnji lastniki hiše izdelovali harmonike. Bil je velik ljubitelj planin in gora. Z ženo Ano sta na poročno potovanje odšla kar na Triglav, s katerega sta občudovala lepote slovenskega sveta, pove hčerka Irena in doda, da se je ob srečanju z abrahamom oče odpravil na Veliki Klek (Grossglockner). Njegov zadnji gorski podvig je bil pohod na Planiko pod Triglavom, kjer je Irena oskrbovala planinsko kočo. V planinah je ob nabiranju pušpana in brusnic krepil zdravje. Kot mlad fant je bil ljubiteljski igralec v Kulturnem društvu Stari trg, pozneje pa je prizadevno sodeloval pri raznih prireditvah. Za svoje požrtvovalno in nesebično delo, bil je tudi član ZZB za vrednote NOB, je med drugimi priznanji prejel državno odlikovanje red dela s srebrnim vencem. Lik Vinka Maroška, krojaškega mojstra, ohranjamo v lepem spominu. Jože Potočnik, prof. Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. Dominika Merkač 1930-2011 Kakor tiho in skromno je trpela, takšno skromno in tiho je tudi življenje imela. Zdaj je rešena vseh bolečin, za mamo ostal bo lep, a boleč spomin. V noči 16. novembra je prišel čas, ko se je naša mama dokončno spočila in umirila. Zgodilo se je v slovenjgraški bolnišnici po boju z več kot 20-letno boleznijo. Dominika Merkač, rojena Kac, se je rodila 5. maja 1930. leta v Mali Mislinji na Tovšakovi domačiji kot hči kmečkih staršev. Prve korake je delala po hribovitih kmečkih travnikih in lepih gozdovih. Okusila je strahote vojne, saj je že kot otrok prenašala pošto za partizane. Sodelovala je tudi v osvoboditveni vojni leta 1991. . Mlada je spoznala svojega življenjskega spremljevalca Ignaca Merkača z Brd, s katerim sta na Ribičevi domačiji srečno živela skoraj 60 let. Skrivnostni kotiček, kjer sta se spoznavala in na skrivaj srečevala, je z veseljem razkrila tudi nam, svojim otrokom, in vedno ko smo jo odpeljali v rojstni kraj v Malo Mislinjo k Tovšaku, smo se morah ustavili tudi v tem skrivnostnem delu njenih najlepših trenutkov, kjer je postala za kako minuto in v tišini obujala spomine na svoje srčne trenutke. Leta 1954 seje preselila na Brda na Ribičevo domačijo, kjer sta z možem pridno in ponosno obdelovala zemljo. V zakonu smo se njima rodili trije otroci, ki smo bili njen največji zaklad, kar nam je tudi vedno znala pokazati in povedati. Njena vzgoja in ljubezen sta bili neprecenljivi. Dala nam je pridne roke, poštenost, veliko ljubezni, ki jo znamo tudi mi deliti med ljudmi. Postala je babica petih vnukov ter prababica štirih res čudovitih pravnukov. Dom je bil vedno prijeten, topel, poln ljubezni, nežnosti in dobrote. Ljudje so z veseljem prihajali k njej, saj je za vsakega našla čas in lepo besedo. Leta so minevala, zdravje ji ni bilo naklonjeno. Imela je težke bolezni, a jih je premagovala, saj je vedela, da jo njeni še vedno potrebujejo. Postajala je slabotnejša in bolehna. Pred dvema letoma je po težki bolezni odšla v dom starostnikov, kjer so ji nudili primerno oskrbo in nego ter polno spoštovanja. Radi smo jo obiskovali in pogosto je šla tudi z nami domov. Žal je prišel trenutek, ko smo se morali za vedno posloviti od naše Dominike, vendar: Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. Draga mama, žena, babica,prababica, sestra, teta, soseda, botra in večna prijateljica, tvoja dediščina je tudi tvoja širina srca, predvsem pa je neprecenljiv zgled o tvoji dobroti. Svetloba, ki si nam jo dajala, nas bo družila in večno osrečevala. Čeprav si odšla, v naših srcih boš živela vedno! Draga mama, počivaj v miru, spokojno, blaženo kot si si zaslužila in ne pozabi na nas. Hči Darja in vsi njeni Naše življenje je v Božjih rokah, če je Njegova volja, ne žalujte za menoj, temveč se me spominjajte v ljubezni. V spomin Jožefa Paradiž po domače Briklava biča iz Trbonj 27. februar 1916-8. december 2010 Ne morem mimo tega, da svojih misli in ponosa na svojo mamo ne prenesem v nekaj stavkih na ta košček papirja, čeprav je v mislih vsak dan z menoj. Življenje Briklove biče nikoli ni bilo postlano z rožicami, saj se je kot mlado dekle, ki je prišlo od Kluka z zelo malo izkušnjami kot mladostnica, moralo spoprijeti in se spopadati z vsemi dobrimi in slabimi stvarmi na veliki kmetiji. Bila je skromna, poštena in varčna gospodinja. Vse otroke je lepo vzgojila in nam pomagala do kruha, pa čeprav brez podpore očeta, ki je tako številčno družino moral zaradi hude in zahrbtne bolezni zapustiti že pri svojih 56. letih. Življenje na kmetiji seje takrat še bolj zavilo v temo in skrbi, kako bomo živeli brez moža oziroma atija. A mamina trdna volja in ipridne roke so vztrajale naprej tudi s j pomočjo sosedov, sorodnikov ter prijateljev. j Bila je v velik ponos vsem otrokom in to je še danes. Bili so dnevi, ko je preživela tudi pri skorji suhega kruha, saj je bila zelo skromna in zadovoljna z vsem. Ljudje so zelo radi prihajali k Briklu, saj je bilo tam vedno luštno, pa najsi je bila kolina ali steleraja. Mama je vedno poskrbela še za tako lačna usta z vsem, kar je pač imela. Vedno je raje dajala drugim kot sebi. V svojem življenju je izgubila najprej moža, nato pa še šest svojih otrok. Bila je korenina in steber Briklove kmetije, da je lahko vse omenjeno prenesla. Kljub vsem težavam in bolečinam, ki jih je dala v svojem življenju skozi, smo ji lahko še danes hvaležni in ponosni smo nanjo, da je dočakala tako lepa leta. Tudi takrat, ko je skoraj petnajst let živela pri nas, so bili trenutki lepi, a včasih tudi žalostni, saj pogled na njeno kmetijo ni bil takšen, kot si je želela, in to jo je venomer mučilo in zaradi tega jo je stiskalo pri srcu. Težave, ki jih je dostikrat nosila v sebi, sta ji lajšala pravnuka Dejan in David, ki sta jo imela neizmerno rada. S ponosom jima je mama izkazovala svojo igrivost, kar sta fanta tudi občutila ter se zato zelo rada zatekala v njeno sobo ali na dvorišče. Njene pridne roke niso omahnile vse do zadnjega, zelo rada je pletla, kuhala in se odpravila na vrt, kjer se je zelo dobro počutila in uživala ob vrtnih opravilih. Tudi ko je bila že bolj slabotna, je še vedno prijela za motiko, kljub temu da so njene moči krepko popuščale. Še danes ji hvala za vse, kar je storila za nas. Naj ji bosta miren počitek in lahka trbonjska zemlja, ki jo je tako ljubila. Hči Anka z družino A Rajko Rozman 1922-2012 Na novoletni dan nas je osupnila novica, daje v Slovenj Gradcu umrl najstarejši član Lovske družine Mislinja, Rajko Rozman. Rajko je bil namreč leta 1946 eden izmed enajstih ustanovnih članov LD Mislinja. Rajko se je rodil 3. februarja 1922 v Mislinji. Že v rani mladosti je v nj em gorela želj a, da bi postal lovec, saj je prosti čas rad preživljal v naravi. Pri tem mu je bil vzornik in v veliko pomoč oče, ki je bil zaposlen pri takratnem lastniku mislinjskega Pohorja, dr. Pergerju. Njegov oče je bil eden največjih lovskih strokovnjakov takratnega časa v Mislinjski dolini in s tem odličen učitelj svojemu sinu. Veselje do lova in druženja z očetom sta Rajka že pred drugo svetovno vojno pripeljala v lovske vrste. Skupaj sta hodila na lov za srnjadjo, gamsi in lisicami ... Leta 1940 je v Mariboru uspešno končal takratno gozdarsko šolo in prvo zaposlitev našel pri Pergerju. Vojno vihro je preživel prisilno v nemški vojski. Po vojni se je zaposlil v Gozdnem gospodarstvu Mislinja kot revirni gozdar. Po reorganizaciji tega podjetja je postal revirni gozdar na obratu kooperacije v Mislinji, zaupan mu je bil gozdarski okoliš Tolsti vrh. Pri svojem delu je bil zelo dosleden in do gozda pokroviteljski. Z veliko osebno predanostjo je opravljal tudi dolžnosti in funkcije v lovski družini: od leta 1950 do 1954je bil blagajnik, od 1955 do 2000 je opravljal funkcijo statistika, od leta 1955 do leta 1964 pa je bil gospodar LD ter predsednik nadzornega odbora v letu 1968. Bil je tudi mentor mnogim mladim lovcem. Naučil jih je skrivnosti lova, kot je klicanje jereba, branje sledi v naravi, lova s pastmi... Najbolj je užival v lovu na lisice s čakanjem in na ta način je v eni zimi uplenil tudi več kot dvajset lisic. Mlajši lovci so radi rekli, da je Rajko »lovec starega kova« - v vsem, kar dobrega lahko to pomeni. Rajko je za svoje delo prejel več priznanj in odlikovanj: diplomo za dolgoletno delo v družini vletu 1975, od lovske zveze pa red III. stopnje. Po ženini smrti mu je začelo nagajati zdravje. Po odprtju novega doma starostnikov v Slovenj Gradcu se je preselil tja. Ob naših obiskih je beseda vedno tekla o lovu in divjadi. Mnogokrat je obujal spomine na lov v naši družini in želel je izvedeti vse novice iz lovišča. Rajko, počivaj v miru v pohorski zemlji, ki si jo imel tako rad. Hvala ti za vse, kar si storil za Lovsko družino Mislinja. Lovci LD Mislinja r 4 •■J T Vinko Kolar 6. julij 1931-2. februar 2012 Svečnica je bila v Kolarjevi družini vselej praznik prijetnih trenutkov, letošnji praznični četrtek pa se je odel v črnino, saj je v popoldanskih urah v slovenjegraški bolnišnici umrl mož, oče in dedek Vinko Kolar. Smrt je nenadoma posegla v srečno družinsko življenje na dan, ki ga nikakor ne bi smela tako bridko pretresti. Res čudna so pota človeških življ enj. Doma, na Legnu, je 6. julija 1931 Jerica povila sinka Vinka. Skromnosti je njega in štiri sestre naučilo že otroštvo. Šolanje v Šmartnu so siromašila še vojna leta. V svobodi je Vinko, ki seje delati navadil že doma, poiskal zaposlitev v kamnolomu na Legnu. Po letih garanja sije kar oddahnil, ko je službo dobil v tovarni usnja. Bil je vesele narave in ob prepevanju se je že v otroških letih ogrel za igranje klarineta. Tega je pozneje zamenjala harmonika, ki je bila Vinkova prijateljica posebne sorte vse dni njegovega življenja. Je pa ob pogledih za dekleti zaigralo še njegovo srce. Še posebej ubrano, ko se je zagledal v prikupno Julijano. Zmenki in ljubeče čebljanje so rodili najlepša človeška čustva, ki so ju leta 1957 pripeljala pred oltar. Mladoporočenca sta zaživela na domačiji in se že naslednje leto veselila rojstva hčerke Anice. Še dve hčerki in sina je rodila Julijana in Vinko je bil presrečen ob slehernem otroku, kije obogatil družino. Rad jih je pocrkljal, izraze veselja pa so seveda spremljali vedri zvoki, ko je prešerno raztegnil meh. Ob prijetnih trenutkih skrbi za mladi rod Vinko in Julijana želja in načrtov nista zanemarjala. Ker je bila želja po gradnji hiše najbolj goreča, sta pridno varčevala. Po petih letih sta se že preselila v Sredme, kjer sta kupila skromno hiško, ki sta jo preuredila in dozidala. Še kako ponosen je bil Vinko, ko je prijateljem lahko pokazal družinski dvorec. Veselje bil uspehov, pridno je delal v službi in tovarni usnja ostal zvest do upokojitve. Ker je bil ob veselju do igranja harmonike Vinko še družaben povrhu, so ga vabili na različne zabavne prireditve. Igral je na veselicah in porokah, osrečeval abrahamovce in srečneže ob upokojitvenih zaključkih. Ponosen je bil na hčerke, ki so srečno zaživele z izbranci, sinu Vinku pa je bilhvaležen, ker je ostal doma. Ker je stopal po njegovi poti tudi kot odličen harmonikar, se mu je še posebej prikupil. Seveda so Vinku leta lepšali tudi vnuki in pravnuki. Devet vnukov in enajst pravnukov je pomlajevalo dobrega dedka in pradedka. Radi so ga imeli, saj jim je s harmoniko olepšal marsikateri trenutek. Pred sedmimi leti je Vinku prvič resneje ponagajalo zdravje. Ob težavah z ožiljem pa volje do življenja nikakor ni izgubil. Ob skrbni ženi, sinu in hčerkah sije lahko opomogel. Posebej dobre volje je bil, ker otroci niso pozabili na zlato poroko. Kar žarel je ob lepih besedah in željah, ki so jima bile namenjene. Pa je vendarle pred tremi leti ponovno moral poiskati pomoč v bolnišnici. Okreval je in sklenil, da bo bolj pazil na zdravje. Zato je ob lanskem okroglem jubileju, ko so mu ob 80. pomladi njegovi pripravili še eno nepozabno presenečenje, verjel, da bo učakal še nekaj let. Pa da ga bo še naprej pomlajevala štiriletna vnukinja Janja. Ko je v sredo doma Vinko padel v komo in so ga brž pripeljali v slovenjegraško bolnišnico, nihče ni pomislil, da mu življenje odmerja poslednje trenutke. Žal je v četrtek nepričakovano obstalo njegovo srce. Kljub izredno hladnemu popoldnevu je Vinka 5. februarja precej ljudi pospremilo na poslednji poti do gomile na pokopališču v Šmartnem. Vsem so hvaležni vsi njegovi: žena Julijana, hčerke Anica, Jožica in Marjana z družinami, sin Vinko ter vse tri sestre. Njegovi najbližji se sosedom, prijateljem in znancem zahvaljujejo za darovano cvetje in sveče ter prispevke za maše. Hvalo svojci namenjajo tudi pevcem ter duhovnikoma Francu Lenasiju in Petru Leskovarju za opravljen pogrebni obred. Marjan Križaj SPOMIN Viktor Breznik 1933-2002 Dragega Viktorja ni več že deset let in to je resnično velika izguba za družino in tudi za ljudsko petje, ki se je najbrž še ne zavedamo v vseh razsežnostih. Njegove melodije in pesmi bomo seveda še poslušali in peli, a kdo bo še znal poiskati besedo, tisto pravo besedo za ljudsko pesem in njeno živo in dostojanstveno prihodnost? Kdo bo prihajal na naša hišna vrata, nasmejan in z bodrilno mislijo, ki nas bo odreševala zagat in dvomov, kdo bo bdel kot dober duh nad mojimi pogosto samotnimi mislimi in dejanji? Viktorja ni več, čeprav vem, da ga bom še velikokrat čakala in se spraševala, kako bo sploh z mano, z nami, že danes in jutri, v časih prihodnjih. Pa vendar me ne skrbi, saj vem, daje delček njega ostal v vsakemu od nas. Marija Breznik Pesem večna je S pesmijo si družil nas, tu med nami j e tvoj glas, nežen blag in bogat, družini nadvse drag. Naj prešerno zadoni, pesmi nikdar kraja ni, naj se poje še naprej, še naprej do večnosti... Viktor, to pesem je napisal in tebi posvetil tvoj prijatelj Franc Šegovc. V spomin / Vida Gril z Gradišča nad Slovenj Gradcem 1951-2007 Mineva peto leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica in sestra. Ob obujanju spominov, ki so ob žalostni obletnici še bolj živi, bolečina močneje skeli in njeno toplo in ljubečo dlan pogrešamo še močneje. Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, nanj položite cvetje in v spomin na drago Vido prižgete svečko. Pogrešamo jo mož Oto, hčerki Andreja z Jakom in Vlasta z Andrejem ter vnuki Jan, Urška in Anej V spomin Miran Borovnik 24. marec 1965-11. marec 1993 Minevajo dnevi, tedni, meseci, leta, lepota cveta in življenja mine, a nikdar ne mine spomin. Ob obletnici smrti se z lepimi spomini in žalostjo spominjamo našega Mirana. Mama Rozika in vsi ostali Pred 10 leti je umrl Stanko Krenker Ob letošnjem 8. marcu sem se na mislinjskem pokopališču v Šentilju ustavil ob grobu Stanka Krenkerja. Pritegnili so me cvetovi slovenstva, rdeči nageljni, ki jih je nekdo natrosil po grobu. Razmišljal sem, kaj neki pomeni takšno razkošje cvetja v času, ko mu mraz še ne prizanaša. Predramil me je znani glas. »Naše plesalke so tako okrasile grob, saj se letos spominjamo desetletnice Stančeve smrti,« mi je Branko povedal najprej. »Zakaj pa so izbrale nageljne?« me je zanimalo. »Dekleta ne morejo pozabiti tega, da se je harmonikar na vajah naše folklorne skupine vedno spomnil dneva žena in vsako osrečil s prelepim rdečim cvetom.« Še naprej sva klepetala in spoznanje, da Majsterski ne bo pozabljen, me je ganilo. Zato žalostno plat tistega osmomarčevskega dne zaupam še bralcem, ki jim Viharnik znova in znova podarja tudi ganljive zgodbice. Želja, da bi dekleta in fantje iz Male Mislinje presenetili krajane ob občinskem prazniku s folklornimi plesi, j e namreč maj a 2001 zadonela iz ust Stanka Krenkerj a. Veseljaku, ki je s svojo frajtonarico vselej poskrbel za dobro voljo, so Mislinjčani nadeli vzdevek Majsterski. Mojster igranja, ki je obiskovalce prireditev, otroke pa še posebej, rad popeljal s kočijo, je ta svoj popularni psevdonim zapisal na vozilu. Da bi se ljudje naših zaselkov večkrat razvedrili, je dal pobudo za srečanje ljudskih godcev in za folklorno skupino. Ob zvokih, ki so prihajali iz njegove frajtonarice se tudi s folklornim korakom ni bilo težko zavrteti. Veseli pavri so se imenovali plesalci, ki jih je prvih plesov naučila Anica Meh, in so znova in znova presenečali. Pred njimi so bili pomladanski nastopi in prireditve ob občinskem prazniku. Zato vaj tudi ob 8. marcu niso zanemarili. Stanko pač ne bi bil Stanko, če ne bi pogruntal česa veselega. Po presenečenju z nageljni seveda dobre volje še po vajah ni hotelo zmanjkati. S kozarčkom sojo zalivali še v gostilni. Stanku, ki je ob veselih trenutkih pozabljal na bolno srce, je najbrž kakšna kaplja usodno stekla čez rob. Iz rokmu je nenadoma zdrsnila harmonika in niti besedice slovesa ni zmogel več spregovoriti. Nenadna smrt harmonikarja in duše Veselih pavrov je pretresla plesalce iz Male Mislinje. A spomin nanj so sklenili ohranjati s programi, za katere jih je navduševal. Nadeli so si njegov vzdevek in pod imenom Folklorna skupina Majsterski ob plesu bogatijo kulturne programe še z izvirnimi igrami fantov na vasi. 8. marec pa sleherno leto zanje ostaja dan spomina. Ob grobu nepozabnega harmonikarja je stekla beseda tudi o rdečih nageljnih. Tega bi mu srčno radi pripeli tudi ob lanskem priznanju župana ob občinskem prazniku, saj so se lahko pohvalili z lepim jubilejem, desetletnico folklornega plesa in iger na vasi. Takole sem se razpisal, ko sem se z Brankom pa Gelco, mentorico Andrejo Polc in ostalimi »majsterskimi« sprehodil skozi deset let uspehov in spominov. V nageljne na Stankovem grobu seje bilo res vredno ozreti. Marjan Križaj ■z^'U^jr 7jW Zlatko Škrubej IZGLED FANTA ZA RAZMISLITI Blondinki se pogovarjata: Slišala sem, da imaš novega fanta. - Ja, enkraten je, bogat in še avto ima. - Kako pa izgleda? - Kabriolet, metal rdeče barve. Dva politika modrujeta pa reče eden: Ali veš, na kaj morajo paziti vsi tisti, ki v naši vladi drugim kopljejo jame? - Na kaj? - Da bodo jame dovolj globoke. Blondinka se je pripeljala na bencinsko črpalko in rekla: Dva litra olja za moj avto in brez holesterola, prosim. Gost v restavraciji vpraša natakarja: Natakar, kakšno meso je to? Svinjina ali govedina? - Mar ne ločite? -Ne. - Potem je pa tako ali tako vseeno. Babica je praznovala osemdeseti rojstni dan in prvič spila kozarček žganja. Ko ga je pogoltnila je rekla: Saj to je zdravilo, ki ga je moral moj mož celih štirideset let jemati. GNOJ Politika v parlamentu modrujeta, pa reče eden: Dolgovi brez gnoja dobro rastejo! Drugi doda: Hm, ali pa ga je preveč. Mož bere časopis in reče ženi: Brez politike nam bi bilo dolg čas. Žena jezno odvrne: Z njo nam je pa groza! DVAKRAT ISTO Mujo vpraša Hasa: Kaj bi bil rad, če bi se še enkrat rodil? - Konj. - To ne gre. Dvakrat isto ne moreš biti. Prijatelja politizirata, pa reče eden: Zdaj smo dobili šest modrecev, ki na spletu zahtevajo predčasne volitve. Prijatelj doda: To pa je tudi vse, kar so do sedaj storili za nas Slovence in Slovenke. POGREŠANI Tončka vpraša sosedo: Je res, da vašega moža pogrešajo že ves teden? - Drugi morda, jaz pa niti ne. Tone razlaga prijatelju: Oblast je kot ženska. - Kako kot ženska? - Nihče je noče deliti z drugimi. Prijatelja politizirata, pa reče eden: Meni se pa v našem parlamentu zdi nekaj čudnega. - Res, le kaj? - Toliko strastnih kadilcev je notri, zakaj enkrat vsi skupaj ne pokadijo pipe miru? . DOBRA PRIMERJAVA Mož in žena se skregata, pa jezno reče mož: Ali veš, zakaj ženske nosite čevlje z visokimi petami? - Zakaj? - Da se vam jezik ne vleče po tleh! DOKAZANO Prijatelja politizirata, pa reče eden: Naši politiki živijo v nebesih. - Kaj pa noriš? - Seveda živijo v nebesih, na trdnih tleh se ne znajdejo. Jure vpraša prijatelja: Si slišal poziv ljudstva naši novi vladi? - Ne. Kako se pa glasi? - Naredite nam to deželo spet človeško. IZPOLNJENO Zvone vpraša prijatelja: Kaj si misliš ti o delu prejšnje vlade, ki je doživela nezaupnico? - Kaj si mislim? Vseh obljub res niso izpolnili, so pa zelo izpolnili obljubljanje. ODGOVOR Gospa v banki je na razgovoru za odobritev kredita. Bančni uslužbenec jo vpraša: Kaj počne vaš mož? Gospa zagotovi: Tisto, kar mu jaz rečem. Tone reče prijatelju, ko pogovor nanese na naš parlament: Za naš parlament je tako ali tako vseeno, ali so dopustu ali delajo. - Hm, zakaj vseeno? - Rezultat je enak. PRIVOLJENJE Učiteljica reče Klemenu: Res bi rada doživela dan, ko te ne bi grajala. Klemen odvrne: Imate moje privoljenje. Viharnikmarec2012 ! 1 S Menedžerka in drva Milena J. Ciglera Oni dan kliče Sandi iz meni in vam znanega Ihana: »Milena, a lahko pošlješ Matejo, svojo menedžerko, da bi Brigiti pomagala iz zadrege?« »Kaj pa je spet narobe?« »Drv ji je zmanjkalo!« »Zdaj, sredi najhujšega mraza?« »Saj veš, da sta z Dragom celo jesen v Beli Krajini, je pa pozabila nabaviti drva!« »Lahko,« ji rečem, »ampak povem ti, da ji bo najprej naredila pridigo!« »Naj bo! Samo da mi neha sitnariti.« Ampak problem je nastal, ko sem Mateji predstavila celo zadevo. »Če greš tudi ti!« je rekla. »Naj bo, čeprav ne vem, kako se bo Martina znašla sama, ker je koza na cajtu.« »Naj ji Dunja pomaga, ona je bila že večkrat za babico pri kozah.« »Prav, pa greva!« Mateja je upoštevala moj nasvet, da sva se peljali skozi Tuhinjsko dolino, ker sva tako prihranili denar, s katerim bi kupili vinjeto. »Veš, moji gorenjski sorodniki ves čas tako ravnajo.« Ko sva prispeli v Ihan, seje Brigita grela na krušni peči v Sandijini hiši. »Moja hiša je ledenica, Mateja, kaj misliš ukreniti, me prav zanima!« je govoričila Brigita. »Kje je peč?« je najprej vprašala Mateja z ledenim glasom, saj nama je po poti »crknila« kurjava v avtu. Brigita je zlezla s Sandijine krušne peči in se zavila v tri mamine plete. »Pa gremo!« je rekla. V njeni hiši nas je pozdravil sibirski hlad, da nas je kar vrglo nazaj. »Koliko dni že nisi kurila?« »En teden.« »Mrzlo je pa, kot da že en mesec ne bi!« je odsekala Mateja. »Kje je kaj robe za v peč?« »Kakšne robe?« je prestrašeno gledala Brigita. »Ja, kaj lesenega, menda, a boš kurila avtomobilske gume ali kaj?« »Povsod je kaj!« je hitela Brigita, da ji Mateja res ne bi rezervne gume snela izpod novega avta. »Pa gremo v akcijo!« je ukazala Mateja in se povzpela najprej najvišje - na podstrešje hiše. Tam je naletela na leseni okvir neke postelje: »Kaj je to?« »To bo za Milenino posteljo, ko pride v Ihan!« »Prinesi sekiro, ona lahko spi v spalni vreči,« je ukazala Mateja in čez pet minut so od okvirja lepe mahagonijeve postelje ostali le trske in polena. »Gremo naprej. Odnesita to v klet, jaz pa se bom razgledala, kaj bi še bilo uporabnega!« Z Brigito sva strahoma odšli od nje, saj ni bilo jasno, s kakšno robo se bo še srečala. Ko sva se vračali po stopnicah, nama je prinesla nasproti:Tinin otroški skiro, cel kup plišastih igrač, otroške knjige in drugo šaro. Igrače ji je Brigita iztrgala iz rok, knjige pa jaz: »Saj nismo v srednjem veku, Mateja, da bomo sežigali knjige!« sem se pridušala. »Pa še Prešernov dan je, a si znorela!« »Saj res, a imaš veliko čevljev? Na Chaplina sem se spomnila, ko si omenila Prešerna,« je veselo vzkliknila Mateja, »Chaplin je čevlje kuhal, mi jih bomo pa pekli.« Brigita je prebledela in tekla dol kot obsedena ter pričela v vrečo basati škornje in čeveljčke, da ne bi končali v ognju. Čevlji so namreč njena priljubljena stvar. Ampak Matejo je že zaneslo v kopalnico, kjer je imela Brigita na ličnih lesenih poličkah v vzornem redu zložene brisače. Mateja potegne brisače dol in prične s sekiro ločevati police od stene. To ji je šlo kot igračkanje, zato Brigita ni mogla rešiti nobene police, pa še pri reševanju čevljev seje predolgo zadržala. »O mati kurja, Mateja, kaj pa še misliš uničiti?!« je bila že močno živčna. »Poglej, Brigita, te police narediš nove, zdravja ti pa nihče ne bo vrnil, če boš zbolela od mraza!« »Veš kaj, Mateja, malo si oddahni! Bom skuhala kavo! Sedita za mizo,« je prosila in jaz sem Matejo zvlekla v kuhinjo. Toda ni vzdržala za mizo, ampak je brskala po Brigitinih kuhinjskih elementih, kje je kaj lesenega. »Ta deska za rezanje, pult za valjanje testa in leseni mlinček, vse bo šlo dol!« »Ne, ne in ne! Samo dotakni se mlinčka! To je darilo mojega prvega fanta, to je zame svetinja. »Res, Mateja, ne serji ga, rajši vzemi valjar, da te ne bo z njim po glavi, če jo boš do kraja razkačila!« Brigita je bila tako živčna, da je kavo solila, namesto sladkala in potem jo je petkrat poskusila, če je res slana, in jaz sem jo zafrkavala, če je zaljubljena. Medtem seje Mateja splazila v spalnico in »sunila« kolovrat, kije bil darilo Gitine babice, in vse skupaj zvlekla v klet ter zakurila divji ogenj, da je voda v bojlerju centralne peči šumela in kipela, da smo vsi zbežali iz hiše k Sandi in tam pili kavo, dokler se ni v oni hiši zadeva z ognjem umirila. Potegnila sem Sandi v kot in ji rekla, naj da Brigiti dve pomirjevalni tableti, da je ne bo kap, ko bo videla, da je kolovrat romal v peč. Potem pa seje izkazalo, da to ni potrebno, ker je Mateja omenila, da je v kotu garaže v eni kantici videla malo nafte, pa je še to vlila na vso ropotijo. Takrat je pa Brigita padla s stola in sojo morali peljati na urgenco, midvez Matejo sva se pa nemudoma odpeljali domov, ker je Martina klicala, da ima koza Pika trojčke in da seje eden zagozdil. »Mateja, kje si se ti naučila vsega tega, da si tako praktična?« sem vprašala po poti svojo menedžerko. »Ati meje učil že od malega, ker smo bile same punce in sem samo jaz kazala interes za tehnične stvari!« je odvrnila ponosno in kot za šalo prehitela enega »celjana«, kar veste, da niso mačje solze, glede na to, kako ta folk vozi. No, doma je pa tudi šlo vse po sreči. Dunja je klicala veterinarja in ta je uredil vse potrebno. Da le Pika ne bi dobila poporodne mrzlice, ko je tak mraz! Nova blagovna znamka GG SG, razvita v okviru projekta RACE-KOGO —MM Marta Krejan Družba Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, družba z dolgoletno tradicijo in s celostnim pristopom pri povezovanju proizvodne verige v lesnopredelovalni industriji, marca letos obeležuje 65. obletnico, obenem pa bo širši javnosti predstavila novo blagovno znamko »Lesoteka, hiša za promocijo rabe in prodaje slovenskega lesa«. LESO TEKA Slavnostni dogodek bo v torek, 27. marca 2012, v dvorcu v Radljah ob Dravi in pred našim novim poslovnim objektom, prvim objektom pri nas, zgrajenem po sistemu MHM, kije bil v Viharniku že predstavljen. Gre za pomemben dogodek s še pomembnejšim namenom; vsi smo seznanjeni s problematiko slovenske lesnopredelovalne industrije, ki se odraža predvsem v odsotnosti gospodarskih dejavnosti, ki potekajo med pridobivanjem lesa iz gozdov in izdelavo končnih izdelkov. GG Slovenj Gradec je ena redkih družb, ki to vrzel zapolnjuje. Z razvojem kadrovske in tehnične podpore se uvrščamo med uspešne gospodarske subjekte, usmerjene na področje primarne predelave lesa ter izdelave končnih izdelkov. S svojo dejavnostjo pomembni nacionalni surovini, lesu, ustvarjamo dodano vrednost, v koroški regiji, ki jo je recesija najbolj prizadela, pa nudimo nove Razvojni CEnter KOroškega razvojne in zaposlitvene priložnosti. Naš cilj je med drugim tudi osveščanje uporabnikov o prednostih lesa pred ostalimi materiali na različnih področjih, s čimer prestopamo meje naše regije in pri čemer nam nudijo podporo tudi župani naših občin, ki so 27. marca vljudno vabljeni v Radlje. Pred samo slovesnostjo bo v Dvorcu Radlje potekal strokovni posvet, na katerem bodo sodelovali strokovnjaki s področij, povezanih z leseno gradnjo: predstavniki univerz, arhitekti, proizvajalci lesenih hiš ..., sledila bo tiskovna konferenca, po uradnem delu pa povabljene čakata pogostitev in ogled poslopja. Pomena naše vizije, ciljev in aktivnosti se zavedajo tudi v samem vrhu naše države, saj bodo s svojo prisotnostjo na slavnostnem dogodku naša regionalna prizadevanja za razvoj pomembne gospodarske panoge podprli in jim dodali nacionalno dimenzijo tudi vabljeni ministri in predstavniki države. H RI.PUHI IKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPOOARSTVO IS Nii/ičfa i> iwV priln\liH+-t mm PREMOŽENJE ZAVAROVALNICA MARIBOR iVO VREDNOST! PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO NA NOVO VREDNOST 080 19 20 . www.ZavarovalnicaMaribor.si