Poštnina platana v gotovini.
KRALJEVINA
LJ
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
81.
»OS.
LJUBLJANA, dne 19. decembra 1931.
Letnik
II.
V S B B I N A :
612. Zakon o ženevski konvenciji za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne.
613. Zakon o konvenciji za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku, dodatnem zapisniku in zaključnem zapisniku druge mednarodne konference za privatno zrakoplovno pravo.
614. Zakon o razpečavanju tujih novin in časopisov.
615. Zakon o dopolnitvi zakona o državnih cestah.
616. Zakon o izpremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih.
617. Zakon o izpremembi zakona o pošti, telegrafu in telefonu.
618. Zakon o izpremembi št. 212., t. 3., uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi.
619. Zakon o izpremembi št. 255., t. 3., uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi.
620. Zakon o izpremembi čl. 15. v predlogu zakona o obči carinski tarifi.
621. Zakon o izpremembi opazke za št. 24. uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi.
622.
623.
624.
625.
626.
627.
628.
629.
630.
631.
632.
633.
634.
635.
636.
Uredba o draginiskih dokladah državnih upokojencev. Pravilnik o ureditvi prometa z žvepleno kislino.
Odločba o klimatsko turističnih krajih.
Pojasnilo o oddajanju in plačevanju zdravil.
Dodatek k pravilniku o pokopavanju, izkopavanju in prevažanju mrličev.
Seznamek ustanov javne službe za posredovanje dela (borz dela).
Razpis^ s pojasnilom štev. 9665/IV—1931. o carinjenju bombaža za čiščenje strojev.
Razpis o analizi stassfurtske soli.
Razpis o uvozni ekspediciji blaga na neizvestno prodajo. Dopolnitev razpisa št. 163/928 o tari na železne bobne za uvažanje asfaltnega kleja.
Tolmačenje po zakonu o volitvi senatorjev.
Obrazec pooblastila za izvoljene senatorje.
Kandidatna lista za volitev senatorjev v Dravski banovini. Popravek.
Razne objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
612.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji Kralj Jugoslavijo,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za vojsko in mornarico, namestnika Našega ministra za zunanje posle, Našega ministra za gradbe, Našega ministra za socialno politiko in narodno zdravje in Našega ministra pravde ter po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
zakon
o ženevski konvenciji za izboljšanje us.nde ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne,
z dne 2?. julija 1929.,*
ki se glasi:
§ 1.
Odobruje se in zakonsko moč dobiva Ženevska konvencija za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 6. junija 1931., št. 124/XXXVII/266. — Konvencija je priobčena v francoskem izvirniku in srbohrvatskern prevodu,
vojskah za vojne, z dne 27. julija 1929.. ki se glasi v. izvirniku in prevodu:
ženevska konvencija
za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojno, z dne 27. julija 1929.
Predsednik nemške države, predsednik Združenih držav ameriških, zvezni predsednik republike Avstrija, Njegovo Veličanstvo kralj Belgijcev, predsednik republike Bolivije, predsednik republike Združenih držav braziljskih, Njegovo Veličanstvo kralj Velike Britanije, Irske in britanskih prekomorskih teritorijev, cesar indijski, Njegovo Veličanstvo kralj Bolgarov, predsednik republike Cile, predsednik republike Kine, predsednik republike Kolumbije, predsednik republike Kube, Njegovo Veličanstvo kralj Danske in Islandije, predsednik republike dominikanske, Njegovo Veličanstvo kralj Egipta, Njegovo Veličanstvo kralj Španije, predsednik republike Estonije, predsednik republike Finske, predsednik republike Francije, predsednik republike Grčije, Njegovo presvetlo Visočanstvo guverner Madžarske, Njegovo Veličanstvo kralj Italije, Njegovo Veličanstvo cesar Japonske, predsednik republike Letonije, Njeno kraljevsko Visočanstvo velika vojvodinja Luksemburška, predsednik Združenih držav mehiških, predsednik republike Nikarague, Njegovo Veličanstvo kralj Norveške, Njeno Veličanstvo kraljica Holandije, Njegovo cesarsko Veličanstvo šah Perzije, predsednik republike Poljske, predsednik republike Portugalske, Njegovo Veličanstvo kralj Rumuuije, Njegovo Veličanstvo kralj Srbov,
Hrvatov.in Slovencev, Njegovo Veličanstvo kralj Siama, Njegovo Veličanstvo kralj Švedske, švicarski zvezni svet, predsednik republike Češkoslovaške, predsednik republike Turčije, predsednik Vzhodne republike Uruguay, predsednik Združenih držav Venezuele
enako prešinjeni z željo ublažiti, kolikor to zavihi od njih, neizbežna zla vojne in želeči v ta namen izpopolniti in dopolniti odredbe, dogovorjene v Ženevi dne 22. avgusta 1864. in 6. julija 1906. radi izboljšanja usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne,
so se odločili, skleniti v ta namen novo konvencijo in so bili zato imenovani za njih pooblaščence, in sicer:
od predsednika nemške države:
Njegova ekscelenca g. Edmund Rhomberg, doktor prava, minister na razpoloženju;
od predsednika Združenih držav ameriških:
spoštovani Eliot Wadsworth, bivši pomožni zakladni tajnik,
Njegova ekscelenca Hugh R. Wilson, izredni poslanik in pooblaščeni minister Združenih držav ameriških v Bernu;
od zveznega predsednika republike Avstrije:
g. Marc L e i t m a i e r , doktor prava, ministrski svetnik zvezne pisarne, oddelka za zunanje posle;
Njegovega Veličanstva kralja Belgijcev: g. Paul Demolder, sanitetni generalni major, komandant zdravstvene službe prvega vojnega okrožja, g. Joseph de Ruelle, pravni referent ministrstva za zunanje posle;
od predsednika republike Bolivije:
Njegova ekscelenca g. Alberto Cortadellas, minister-rezident Bolivije v Bernu;
od predsednika republike Združenih držav brazilskih:
Njegova ekscelenca g. Raoul de Rio Brane o, izredni poslanik in pooblaščeni minister Brazilije v Bernu;
od Njegovega Veličanstva kralja Velike Britanije, Irske in britanskih prekomorskih teritorijev, cesarja indijskega:
za Veliko Britanijo in Severno Irsko kakor tudi za vse. dele britanskega imperija, ki niso sami člani Društva narodov:
zelo spoštovani sir Horace Rumbold, G. C. M. G. AL
V.	O., veleposlanik Njegovega britanskega Veličanstva v Berlinu;
za dominion Kanado:
g. Walter Aleksandre Riddell, stalni svetnik kanadske vlade pri Društvu narodov;
za Avstralsko državno zvezo:
Njegova ekscelenca g. Claud Russell, izredni poslanik in pooblaščeni minister Njegovega britanskega Veličanstva v Bernu;
za dominion Novo Zelandijo:
Njegova ekscelenca g. Claud Russell, izredni poslanik in pooblaščeni minister Njegovega britanskega Veličanstva v Beruuj
za Južnoafriško zvezo:
g. Eric Hendrik Louw, visoki komisar Južnoafriške zveze v Londonu;
za svobodno državo Irsko:
g. Sean Lester, predstavnik svobodne države Irske pri Društvu narodov;
za Indijo:
Njegova ekscelenca g. Claud Russell, izredni poslanik in pooblaščeni minister Njegovega britanskega Veličanstva v Bernu;
od Njegovega Veličanstva kralja Bolgarov:
g. Dimitri Mikoff, odpravnik poslov Bolgarije v Bernu, stalni predstavnik bolgarske vlade pri Društvu narodov,
g. Stephane N. Laftchieff, član upravnega odbora bolgarskega Rdečega križa;
od predsednika republike Čile?
g. Guillermo Novoa-Sepulveda, polkovnik, vojaški ataše pri Čilskem poslaništvu v Berlinu,
g. Dario Pulgar-Arriagada, kapitan zdravstvene službe;
od predsednika republike Kine:
g. Chi Yung Hsiao, namestnik odpravnika poslov Kine v Bernu;
od predsednika republike Kolumbije:
Njegova ekscelenca g. Francisco Josč de Urrutia, izredni poslanik in pooblaščeni minister Kolumbije v Bernu;
od predsednika republike Kube:
Njegova ekscelenca g. Carlos de Armenteros y de Cardenas, izredni poslanik in pooblaščeni minister Kube v Bernu,
g. Carlos Blanco y Sanchez, tajnik poslaništva, dodeljen delegaciji Kube pri Društvu narodov;
od Njegovega Veličanstva kralja Danske in Islandije: zu Dansko:
Njegova ekscelenca g. Harald de Scavenius, komornik, izredni poslanik in pooblaščeni minister Danske v Švici in Holandiji, bivši minister za zunanje posle,
g. Gustav M. Rasmussen, namestnik odpravnika poslov Danske v Bernu;
od predsednika republike dominikanske:
•g. Charles Ackermann, konzul republike dominikanske v Ženevi;
od Njegovega Veličanstva kralja Egipta:
g. Mohammed Abdel Moneim Riad, odvetnik v državnem pravobranilstvu, profesor meddržavnega prava na vojaški šoli v Kairu,
g. Henri Wassif Simaika, ataše kraljevskega egipt-skega poslaništva v Rimu;
od Njegovega Veličanstva kralja Španije:
od predsednika republike Estonije:
g. Hans Leesment, doktor medicine, predsednik estonskega Rdečega križa;
od predsednika republike Finske:
g. A. E. Mar tol a, podpolkovnik, vojaški ataše pri finskem poslaništvu v Parizu;
od predsednika republike Francije:
Njegova ekscelenca g. Henri Chassain de Marclllv, francoski veleposlanik v Bernu, g. Jean d u S a u 11, svetnik francoskega veleposlaništva v Bernu;
od predsednika republike Grčije:
g. Raphael Ra pha el, namestnik odpravnika poslov Grčije v Bernu, g. Sophocle Venizelos, podpolkovnik, vojaški ataše pri grškem poslaništvu v Parizu;
od Njegovega presvetlega Visočanstva guvernerja Madžarske:
Njegova ekscelenca g. Paul de IIevesy, minister-rezi-dent, stalni delegat kraljevske vlade pri Društvu narodov;
od Njegovega Veličanstva kralja Italije: g. Giovanni Ciraolo, senator kraljevine;
od Njegovega Veličanstva cesarja Japonske:
Njegova ekscelenca g. Isaburo Yoshida, izredni poslanik in pooblaščeni minister Japonske v Bernu, g. Sadamu Shimomura, podpolkovnik, g. Seizo Mi ur a, f regatni kapitan, mornariški ataše pri japonskem veleposlaništvu v Parizu;
od predsednika republike Letonije:
Njegova ekscelenca g. Charles Duzmans, izredni poslanik in pooblaščeni minister Letonije pri Njegovem Veličanstvu kralju Srbov, Hrvatov in Slovencev, stalni delegat pri Društvu narodov,
Njegova ekscelenca g. Oskar Voit, izredni poslanik in pooblaščeni minister Letonije v Švici, Nemčiji, Madžarski in Holandiji:
od Njenega kraljevskega Visočanstva velike vojvodinje Luksemburške:
g. Charles V e r m a i r e, konzul velike vojvodine v Ženevi;
od predsednika Združenih držav mehiških:
Njegova ekscelenca g. 1' rancisco C a s t i 11 o N a j e r a, sanitetni general, izredni poslanik in pooblaščeni minister mehiški v Bruslju;
od predsednika republiko Nikaraguc:
g. Antonio Sottile, doktor prava, stalni delegat Nika-rague pri Društvu narodov;
od Njegovega Veličanstva kralja Norveške:
Njegova ekscelenca g. Johannes 1 r g e n s, izredni poslanik in pooblaščeni minister Norveške v Bernu, Rimu in Atenah,
g. Jens Christian Meinich, komandant pehote, generalni tajnik norveškega Rdečega križa;
od Njenega Veličanstva kraljice Holandije:
Njegova ekscelenca g. Willem Isaac Doude van T r o o s t w i j k, izredni poslanik in pooblaščeni minister Holandije v Bernu; g. Johan Carl Diehl, generalni major, sanitetni generalni inšpektor vojaške zdravstvene službe, podpredsednik holandskega Rdečega križa,
Jacob Harberts, komandant v glavnem generalnem štabu, profesor višje vojaške šole;
od Njegovega cesarskega Veličanstva šaha Perzije:
Njegova ekscelenca Anouchirevan Khan S e p a h b o d i, izredni poslanik in pooblaščeni minister Perzije v Bernu;
od predsednika republike Poljske:
g. Joseph Gabriel Prački, sanitetni polkovnik g. W. Jerzy Babecki, podpolkovnik;
od predsednika republike Portugalske:
Njegova ekscelenca g. VaSco de (ju e vedo, izredni poslanik in pooblaščeni minister Portugalske v Bernu, g. Francisco de Calheiros e Menezes, prvi tajnik poslaništva;
od Njegovega Veličanstva kralja Riimunijc:
Njegova ekscelenca g. Michel B. Boeresco, izredni poslanik in pooblaščeni minister Rumunije v Bernu, g. Engine Vertejano, polkovnik, generalštabni oficir;
od Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev:
Njegova ekscelenca g. llija šuinenkovič, izredni poslanik in pooblaščeni minister kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Bernu, stalni delegat pri Društvu narodov;
od Njegovega Veličanstva kralja Siama:
Njegovo presvetlo Visočanstvo princ Varnvaidya, izredni poslanik in pooblaščeni minister Siama v Londonu;
od Njegovega Veličanstva kralja Švedske:
Njegova ekscelenca g. Karl Ivan Westinan, izredni poslanik in pooblaščeni minister Švedske v Bernu;
od švicarskega zveznega sveta:
g. Paul Dinichert, pooblaščeni minister, šef oddelka za zunanje zadeve zveznega političnega urada,
g. Carl Ha u ser, polkovnik sanitetnih čet, vojaški šef-. zdravnik,
g. Anton Zii bi in, pehotni polkovnik na razpoloženju, odvetnik,
g. Roger de la Harpe, podpolkovnik sanitetnih čet, zdravnik,
g. Dietrich Schindler, vojno-sodni major, profesor meddržavnega prava na univerzi v Curihu;
od predsednika republike Češkoslovaške:
Njegova ekscelenca g. Zdenek Fierlinger, izredni poslanik in pooblaščeni minister Češkoslovaške v Beruu;
od predsednika republike Turčije:
Njegova ekscelenca H a s s a n Bej, podpredsednik velike narodne skupščine Turčije, podpredsednik turškega Bdečega križa,
Njegova ekscelenca Nusret Bej, predsednik državnega sveta republike, profesor Akil Mouktar Bej, doktor medicine, doktor Abdulkadir Bej, podpolkovnik, vojaški zdravnik, profesor v višji strokovni šoli in v bolnici v Gulhane;
od predsednika vzhodne republike Uruguay:
Njegova ekscelenca g. Alfredo de Castro, izredni poslanik in pooblaščeni minister Uruguaya v Bernu;
od predsednika republike Združenih držav Venezuele:
Njegova ekscelenca g. Caracciolo P ara-Pere z, izredni poslanik in pooblaščeni minister Venezuele v Rimu,
g. Ivan Manuel IIurtado-Macliado, namestnik odpravnika poslov Venezuele v Bernu; ki so se, ko so drug drugemu priobčili svoja pooblastila, spoznana v dobri in predpisani obliki, sporazumeli, kakor sledi:
PRVO POGLAVJE.
0 ranjencih in bolnikih.
Člen 1.
Na vojaške in druge osebe, službeno pri deljene vojski, ki so ranjene ali bolne, se mora paziti in jih je ščitili v vseli okolnostih; z njimi mora ona vojujoča se sila, ki jih ima v svoji oblasti, postopati človeško in jih negovati brez ozira na državno pripadnost.
Pri vsem tem pa mora vojujoča se sila, ki je primorana prepustiti svoje ranjence ali bolnike svojemu nasprotniku, pustiti z njimi, kolikor to dopuščajo vojne potrebe, del svojega sanitetnega osebja in materiala, da pripomore k njihovi negi.
Člen 2.
S pridržkom postrežbe, ki se jim mora dajati po predhodnem členu, so ranjenci in bolniki kake vojske, ki pridejo v oblast nasprotne vojujoče se sile, vojni ujetniki in veljajo glede njih splošna pravila meddržavnega prava, ki se tičejo ujetnikov.
Vojujočim se silam pa je na izvolji, skleniti v korist ranjencev in bolnikov tudi razen obstoječih obveznosti klavzule, ki jih smatrajo za koristne
Člen 3.
•
Po vsaki bitki ukrene ona stran, ki je zasedla bojišče, potrebno, da se poiščejo ranjenci in mrtveci in da se zaščitijo pred izropanjem in slabim ravnanjem.
Kadarkoli dopuščajo okolnosti, se sklene krajevno premirje ali ustavitev ognja, da se omogoči pobiranje ranjencev, ki so ostali med bojnimi črtami.
člen 4.
Vojujoče se sile si priobčujejo vzajemno v najkrajšem možnem roku imena pobranih in najdenih ranjen-
/cev, bolnikov in mrtvecev, kakor tudi podatke, potrebne za njihovo identificiranje.
Sestavljajo tudi in dostavljajo druga drugi smrtovnice.
Zbirajo in dostavljajo druga drugi vse predmete za osebno porabo, najdene na bojiščih ali pri mrličih, predvsem polovico njihove identitetne značke, dočim ostane druga polovica pri mrtvem.
Poskrbe, da se pred zakopavanjem ali sežiganjem izvrši skrben in ako je mogoče zdravniški pregled trupel, da se konstatira smrt, ugotovi identiteta in da se more o tem napraviti poročilo.
Razen tega poskrbe, da se trupla dostojno pokopljejo, da se pazi na grobove kakor tudi, da se morejo ti vedno najti.
V ta namen organizirajo uradno že ob početku sovražnosti nadzorstvo nad grobovi, da se omogočijo eventualne ekshumacije in zavaruje možnost identificiranja trupel, pa naj bi se grobovi sukcesivno že kjerkoli nahajali.
Takoj po končanih sovražnostih izmenjajo sezname grobov in sezname mrličev, pokopanih na njihovih pokopališčih in drugih krajih.
Člen 5.
Vojaško oblastvo more izdati poziv na dobrosrčnost prebivalstva radi sprejemanja in negovanja vojaških ranjencev in bolnikov pod njegovo kontrolo in more osebam, ki so se pozivu odzvale, nakloniti posebno podporo in razne ugodnosti.
DRUGO POGLAVJE.
0 sanitetnih formacijah in napravah.
Člen 6.
Mobilnim sanitetnim formacijam, to je takšnim, ki so določene, da za vojne spremljajo vojsko, kakor tudi stalnim napravam zdravstvene službe morajo vojujoče se sile prizanašati in jih ščititi.
Člen 7.
Sanitetskim formacijam in napravam dolžna zaščita prestane, ako se uporabijo za dejanja, ki bi mogla ne-prijatelju škodovati
Člen 8.
Ne smatra se za takšno, da bi moglo povzročiti pre-stanek zaščite, zagotovljene sanitetni formaciji ali napravi po členu 0,
1. dejstvo, da je osebje formacije‘ali naprave oboroženo, ali da rabi orožje radi lastne obrambe ali obrambe svojih ranjencev ali bolnikov;
2.	dejstvo,	da	ob	nedostajanju bolničarjev čuvajo
formacijo ali napravo mali oddelki ali straže;
3.	dejstvo,	da	je	v formaciji	ali napravi najdeno
ročno	orožje ali municija, odvzeta	ranjencem ali bolni-
kom, ki še niso bili predani pristojnemu sanitetnemu oddelku;
4.	dejstvo,	da	se	v formaciji	ali napravi nahaja
osebje ali material veterinarsko stroke, ki ni njen sestavni deL
t
TliETJR POGLAVJE. O osebju.
Clen 9.
O osebju, namenjenemu samo za pobiranje, za prenos ali za nego ranjencev in bolnikov, kakor tudi za upravo sanitetnih formacij in naprSv, ter vojaškim duhovnikom, prideljenim vojski, se prizanaša in uživajo ti zaščito v vseh okolnostih. Ako padejo v neprijateljevo oblast, se z njimi ne ravna kot z vojnimi ujetniki.
Vojaki, ki so posebej izučeni, da morejo po potrebi služiti kot pomožni bolničarji ali prenašalci ranjencev pri pobiranju, prevozu in negi ranjencev in bolnikov ter so opremljeni z legitimacijo, uživajo iste ugodnosti kakor stalno sanitetno osebje, ako so ujeti pri opravljanju poslov le-tega.
Cen 10
Z osebjem, omenjenim v odstavku 1. člena 9., je izenačeno osebje prostovoljnih podpornih društev, od svoje vlade predpisno priznanih in pooblaščenih, ki se uporablja za iste posle kakor osebje, omenjeno v navedenem odstavku, ako se osebje teh društev podredi vojaškim zakonom in pravilnikom.
Vsaka visoka stranka pogodnica priobči nasprotni stranki bodisi v miru bodisi v pričetku ali tekom sovražnosti, vsekakor pa pred vsako dejansko uporabo, imena društev, ki jih pooblasti, pod njeno odgovornostjo nuditi pomoč službeni zdravstveni upravi njenih armad.
Clen 11.
Priznano društvo nevtralne države more s svojimi sanitetnimi formacijami nuditi pomoč eni od vojujočih se sil s predhodnim pristankom njegove lastne vlade in z odobrenjem vojujoče se sile same.
Vojujoča se sila, ki sprejme pomoč, je dolžna pred vsako uporabo obvestiti o tem neprijatelja.
Clen 12.
Osebe, omenjene v členih 9., 10. in 11., se ne smejo pridrževati, ako padejo v roke nasprotnika.
Ako ni nasprotno dogovorjeno, se vrnejo oni voju-joči se sili, ki ji pripadajo, čim je odprta pot za njihov povratek in čim to dopuste vojne potrebe.
Cakaje na svoj povratek nadaljujejo te osebe z opravljanjem svojih poslov pod nasprotnikovo upravo; predvsem se uporabljajo za nego ranjencev in bolnikov ono vojujoče se sile, ki ji pripadajo.
Pri svojem odhodu vzamejo s seboj svoje stvari, instrumente, orožje in transportna sredstva, ki jim*pri-
Vojujoče se sile nudijo osebju, omenjenemu v členih
9.,	10. in 11., dokler je v njihovi oblasti, isto oskrbo, isto nastanitev, iste doklade in isto plačo, kakor odgovarjajočemu osebju svoje vojske.
Cim se začno sovražnosti, se vojujoče sile sporazumejo o vzajemnem razmerju činov njihovega sanitetnega osebja.
ČETRTO POGLAVJE.
0 zgradbah in materialu.
Clen 14.
Ce pridejo kakršnekoli mobilne sanitetne formacije v oblast nasprotnika, obdrže svoj material, svoja transportna sredstva kakor tudi svoje vozovna osebjo.
Vendar se jih more pristojno vojaško oblastvo po-služiti za nego ranjencev in bolnikov. Povrnitev se vrši ob pogojih, predpisanih za sanitetno osebje in, kolikor je to mogoče, ob istem času.
Clen 15.
Zgradbe in material stalnih vojnih sanitetnih naprav ostanejo podrejeni vojnim zakonom, vendar se ne sinejo uporabljati za druge namene, dokler so potrebni za ranjence in bolnike.
Neglede na to pa morejo komandanti operativnih čet z njimi razpolagati v primeru nujnih vojnih potreb, ako poprej zaščitijo usodo ranjencev in bolnikov, ki se tam negujejo.
Clen 16.
Zgradbe podpornih društev, ki so jim priznane ugodnosti te konvencije, se smatrajo za privatno lastnino.
Material teh društev, najsibo že kjerkoli, se smatra prav tako za privatno lastnino.
Pravica do rekvizicije, priznana vojujočim se silam po vojnih zakonih in običajih, se izvršuje nad njimi le v primerih nujne potrebe, ako se poprej zaščiti usoda ranjencev in bolnikov.
PETO POGLAVJE.
0 sanitetnih transportih.
Clen 17.
•
Z vozili, namenjenimi za odvažanje v sanitetne namene, vozečimi bodisi posamič ali v vlaku, se postopa kakor z mobilnimi sanitetnimi formacijami z izjemo sledečih posebnih odredb:
Vojujoča se sila, ki zajame sanitetna vozila, poedina ali v vlaku, jih sme zaustaviti in, ako to zahtevajo vojne potrebe, vlak razkleniti; prevzame pa v vseh primerih nase skrb za ranjence in bolnike. Uporabljali jih sme samo v onem predelu, kjer so bila zajeta in izključno le za zdravstvene potrebe. Ko krajevna potreba po njih preneha, se morajo ta vozila vrniti ob pogojih, predpisanih v členu 14.
Vojaško osebje, postavljeno za nadzor nad transportom, ki ima v ta namen predpisno povelje, se vime nazaj ob pogojih, predpisanih v členu 12. za sanitetno osebje toda s pridržkom zadnjega odstavka člena 18.
Vsa transportna sredstva, urejena posebej za odvažanja, in material za pripravljanje in popravljanje teh transportnih sredstev, ki pripadajo zdravstveni službi, se vrnejo skladno z odredbami četrtega poglavja.
Druga vojna transportna sredstva, ki ne pripadajo zdravstveni službi, se smejo obenem s svojo zaprego zapleniti.
Civilno osebje in vsa transportna sredstva, ki so pridobljena z rekvizicijo, so podvržena splošnim o red-pisom meddržavnega prava.
Clen 18.
Zrakoplovu! aparati, uporabljeni kot sredstva za vojni sanitetni transport, uživajo zaščito konvencije v času, ko so določeni samo za odvažanje ranjencev in loltukov ter za prevažanje zdravstvenega osebja in materiala.
Pobarvani morajo biti z belo barvo in morajo poleg državnih zastav na spodnji in zgornji strani nositi vidno razpoznavni znak, določen v členu 19.
Brez posebnega izrečnega dovoljenja jim je letanje nad bojno črto in predelom pred velikimi vojaškimi pre-vijališči kakor tudi vobče nad vsakim neprijateljskim ali po neprijatelju zavzetim ozemljem prepovedano.
Sanitetni zrakoplovni aparati se morajo odzvati vsakemu pozivu, s katerim se jim zapoveduje, naj se spuste na zemljo.
V primeru tako zaukazanega kakor tudi slučajnega pristanka na neprijateljskem ali po neprijatelju zavzetem ozemlju uživajo ranjenci in bolniki kakor tudi sanitetno osebje in material, med katerega spada tudi zrakoplovni aparat, ugodnosti po odredbah te konvencije. .
Ujeti pilot, mehaniki in operaterji brezžične telegrafije (T. S. F.) se izpuste s pogojem, da do konca sovražnosti ne bodo uporabljeni v drugi kakor sanitetni službi.
ŠESTO POGLAVJE.
0 razpoznavnem znaka.
Člen 19.
V počastitev Švice se obdrži kot razpoznavni znak zdravstvene službe v vojskah heraldični znak rdečega križa na belem polju, stvorjen z zamenjavo federalnih barv.
Dopuščeni pa so za države, v katerih se uporabljajo mesto rdečega križa, rdeči polu mesec ali rdeči lev in solnce na belem polju kot razpoznavni znaki, omenjeni simboli prav tako v smislu te konvencije.
Člen 20.
Znak se nahaja na vseh zastavah, na rokavnih pre-paskah (sanitetnih trakovih, ki se nosijo na rokavu) kakor tudi na vsem materialu, ki je v zvezi z zdravstveno službo, z odobritvijo pristojnega vojaškega oblastva.
Člen 21.
Osebje, zaščiteno na osnovi Členov 9., prvi odstavek,
10.	in 11., nosi na levi roki prepasko, opremljeno z razpoznavnim znakom, izdanim in žigosanim od vojaškega oblastva.
Osebje, omenjeno v členu 9-, odst. 1. in 2., se opremi z legitimacijo, ki obstoji ali v vpisu v vojaški knjižici ali v posebni listini.
Osebe, omenjene v členih 10. in 11., ki nimajo vojaške uniforme, se po pristojnih vojaških oblastvih opremijo z identitetno izkaznico s fotografijo, s katero se potrjuje njihovo svojstvo sanitetnih uslužbencev.
Legitimacije morajo biti enotne in izdane v vsaki vojski po enem in istem obrazcu.
Nikdar se ne smejo sanitetnemu osebju odvzeti njegovi znaki niti listine, ki mu pripadajo.
Ako se izgubijo, ima sanitetno osebje pravico do duplikata.
Člen 22.
določa konvencija, da se jim mora prizanašati in s pristankom vojaškega oblastva. Pri stalnih napravah se morajo, pri mobilnih pa smejo izobešati poleg nje še državne zastave vojskujoče se sile, ki ji pripadajo.
Vendar izobešajo sanitetne formacije, ki padejo v oblast neprijatelja, toliko časa, dokler so v tem stanju, samo zastavo te konvencije.
Vojujoče se sile ukrenejo, kolikor to dopuščajo vojaške zahteve, potrebno, da postanejo razpoznavni znaki, ki označujejo sanitetne formacije in naprave, neprijateljskim suhozemnim, zračnim in pomorskim silam razločno vidni, da se s tem prepreči možnost vsake napadne akcije proti njim.
Člen 23.
Sanitetne formacije nevtralnih držav, ki bi bile ob pogojih, določenih v členu 11., pooblaščene nuditi svojo pomoč, morajo poleg zastave te konvencije izvešati ‘udi državno zastavo one vojujoče se sile, ki so ji podrejene.
Imajo pa pravico, izobešati prav tako tudi svojo državno zastavo, dokler nudijo svojo pomoč vojujoči se sili.
Odredbe drugega odstavka prejšnjega člena veljajo tudi za nje,
Člen 24.
Znak rdečega križa na belem polju in besede >r d e-či križ« ali »ženevski križ« se morejo bodisi v miru bodisi v vojni uporabljati samo za zaščito ali označbo sanitetnih formacij in naprav, osebja in materiala, zaščitenega po tej konvenciji.
Isto velja tudi glede znakov, omenjenih v členu 19., odstavku 2., za dežele, ki jih uporabljajo.
Na drugi strani pa morejo prostovoljna podporna društva, omenjena v členu 10., uporabljati te razpoznavne znake skladno Z domačim zakonodavstvom za svoje humanitarno delovanje v miru.
Izjemoma in z izrečnim dovoljenjem državnih društev Rdečega križa (Rdečega polumeseca, Rdečega leva in solnca) se morejo uporabljati znaki te konvencije v miru tudi za označevanje prostorov, kjer so nameščene pomožne postaje, namenjene izključno za brezplačno oskrbovanje ranjencev in bolnikov,
SEDMO TOGLAVJE.
0 primcni in izvrševanju konvencije.
Člen
Visoke stranke pogodnice bodo v vseh primerih uvaževale odredbe te konvencije.
Ako pa v vojni katera vojujoča se sila ne bi bila udeležena pri konvenciji, ostanejo njene odredbe kljub temu obvezne za vse ostale vojujoče se sile, ki so udeleženo pri njej.
Člen 26.
Vrhovni komandanti vojujočih se armad morajo poskrbeti za podrobne odredbe glede izvrševanja prejšnjih členov kakor tudi za ureditev nepredvidenih primerov po navodilih njihovih pristojnih vlad in v skladu z občimi načeli te konvencije.
Clen 27.
Visoke stranke pogodnice ukrenejo potrebno, da se njihove čete, posebno pa zaščiteno osebje, pouče o odredbah te konvencije in se z njimi seznani tudi prebivalstvo.
OSMO POGLAVJE. 0 pobijanju zlorab in kršitev.
Clen 28.
Vlade visokih strank pogodnic, kojih zakonodavstvo bi danes še ne imelo zadostnih določb, bodo podvzele aii predložile svojim zakonodajnim telesom potrebne ukrepe, da se vsak čas preprečijo:
a) uporaba znaka in naziva Rdeči križ ali Ženevski križ od posameznikov ali društev, ki nimajo pravice do tega na osnovi te konvencije, kakor tudi vsakega znaka ali naziva, ki predstavlja imitacijo prej navedenih, pa naj se ta uporablja v trgovinske ah kakršnekoli druge namene,
b) glede na počastitev, izkazano Švici s privzemam zamenjanih federalnih barv, uporaba grba švicarske zvezne države po posameznikih ali društvih kakor tudi znakov, ki predstavljajo imitacijo teh bodisi kot tovarniške ali trgovinske zaščitne znamke ali sestavine teh znamk ali pa v namenu, nasprotujočemu trgovski lojalnosti, odnosno v primerih, ki bi mogli žaliti švicarsko domovinsko zavest.
Prepoved uporabe znakov ali nazivov, ki predstavljajo imitacijo znaka ali naziva Rdeči križ ali Ženevski križ, določena pod črko a) kakor tudi prepoved uporabe grba švicarske zvezne države ali znakov, ki predstavljajo imitacijo teh, določeno pod črko b), s,topi v veljavo po poteku roka, ki ga določi vsako zakono-dajstvo, najkesneje pa pet let potem, ko stopi ta konvencija v veljavo. Ko stopi ta prepoved v veljavo, ne bo več dovoljeno imeti tovarniških ali trgovinskih zaščitnih znamk, ki nasprotujejo tem prepovedim.
Clen 29.
Vlade visokih strank pogodnic bodo, ako njihovi kazenski zakoni ne bi zadoščali, podvzele ali predložile svojim zakonodajnim telesom potrebne ukrepe, da se za vojne zatro vsa dejanja, protivna odredbam te konvencije.
Druga drugi bodo priobčevale po švicarskem zveznem svetu vse dredbe, ki se nanašajo na to zatiranje, najkesneje v petih letih po ratifikaciji te konvencije.
Clen 30.
Na zahtevo kake vojujoče se sile se mora glede vsake prijavljene kršitve konvencije izvesti preiskava na način, ki ga določijo zainteresirane stranke; čim se ugotovi kršitev, jo vojujoče se sile ustavijo in jo kar najhitreje zatro.
Zaključne odredbe.
Clen 31.
Ta konvencija, ki nosi datum današnjega dne, se more podpisati do 1. februarja 1930. v imenu vseh držav zastopanih na konferenci, ki se je Začela v Ženevi meseca julija 1929., kakor tudi v imenu držav, ki niso zastopane na tej konferenci, pa so udeležene pri ženevskih konvencijah iz 1. 1864- ali 1906,
Clen 32.
Ta konvencija se bo ratificirala, čim bo to mogoče.
Ratifikacije se bodo deponirale v Bernu.
O deponiranju vsakega ratifikacijskega instrumenta se bo sestavil zapisnik, čigar overjeni prepis bo švicarski zvezni svet dostavil vladam vseh držav, v kojih imenu bo konvencija podpisana ali bo notificiran pristop k njej.
Clen 33.
Ta konvencija stopi v veljavo šest mesecev potem, ko bosta vsaj dva ratifikacijska instrumenta deponirana.
Pozneje stopi v veljavo za vsako visoko stranko po-godnico šest mesecev’ po deponiranju njenega ratifikacijskega instrumenta.
Clen 34.
S to konvencijo se zamenjujeta konvenciji z dne
22.	avgusta 1864. in z dne 6- julija 1906. glede razmerij med visokimi strankami pogodnicami,
Clen 35.
Od dneva, ko stopi ta konvencija v moč, bo odprla za pristope, ki se bodo prijavili v imenu vseh držav, v katerih imenu ni podpisana.
Clen 36.
Pristopi se bodo pismeno notificirali švicarskemu zveznemu svetu in bodo pričeli veljati šest mesecev izza dneva, ko jih bo ta prejel.
švicarski zvezni svet bo priobčil pristop vladam po-godnicam vseh dežel, v katerih imenu bo konvencija podpisana ali Ho notificiran pristop k njej.
Clen 37.
\ primeru vojne stopijo deponirane ratifikacije in pristopi, notificirani po vojujočih se silah bodisi pred pričetkom ali po pričetku sovražnosti, takoj v veljavo. Priobčitev o prejemu ratifikacij ali pristopov sil, ki so v vojnem stanju, bo izvršil švicarski zvezni svet kar najhitreje.
Clen 38
V saka od visokih strank pogodnic more odpovedati to konvencijo. Odpoved velja sele leto dni potem, ko je bila švicarskemu zveznemu svetu pismeno notificirani. Ta priobči to notifikacijo vladam vseh visokih strank pogodnic.
Odpoved velja samo glede one visoke stranke po-godnice, ki jo bo notificirala.
Razen tega odpoved ne stopi v veljavo med vojno, v katero bi bila zapletena odpovedujoča sila V tem primeru se podaljša veljavnost te konvencije čez enoletni rok, tja do sklepa miru.
Clen 39.
En overjeni prepis te konvencije se shrani v arhivu Društva narodov, za kar poskrbi švicarski zvezni svet. Prav tako priobči švicarski zvezni svet ratifikacije, pristope m odpovedi, ki mu bodo notificirani, Društvu narodov.
V potrdilo tega so uvodoma imenovani pooblaščenci podpisali to konvencijo.
Sestavljeno v Ženevi dvajset sedmega julija tisoč devetsto dvajset devetega v enem samem izvodu, ki se
hrani v arhivu švicarske zvezne države in čigar overjeni prepisi se dostavijo vladam vseh dežel, povabljenih na konferenco.
Za Nemčijo:
Edmund Rhomberg s. r.
Za Združene države ameriške:
Eliot Wadsworth s. r.
Hugh R. W i 1 s o n s. r.
Za Avstrijo:
Leitmaier s. r.
Za Belgijo:
Dr. Demolder s. r.
J. de R u e 11 e s, r.
Za Bolivijo:
A. C o r t a d e 11 a s s. r.
Za Brazilijo;
Raul do Rio-Branco s. r.
Za Veliko Britanijo in Severno Irsko, kakor tudi za vse dele britanskega imperija, ki niso sami člani Društva narodov:
Izjavljam, da je podpis, ki ga dajem na to konvencijo za Veliko Britanijo in Severno Irsko, kakor tudi za vse dele britanskega imperija, ki niso sami člani Društva narodov, dan s pridržkom, da Njegovo britansko Veličanstvo smatra, da se mora člen 28. konvencije tolmačiti v tem smislu, da morejo zakonodajni ukrepi, o katerih govori ta člen, določiti, da se posamezniki, združbe, trgovinske firme ali društva, ki so grb švicarske zvezne države ali znake, predstavljajoče imitacijo tega grba, uporabljali pred uveljavljenjem te konvencije v kakršnekoli zakonite namene, ne smejo ovirati, da tega grba ali teh znakov ne bi tudi nadalje uporabljali v iste namene.
Horace R u m b o 1 d s. r.
Za Kanado:
Izjavljam, da je podpis, ki ga dajem na to konvencijo za Kanado, dan s pridržkom, da vlada domi-niona Kanade smatra, da se mora člen 28. konvencije tolmačiti v tem smislu, da morejo zakonodajni ukrepi, o katerih govori ta člen, določiti, da se posamezniki, združbe, trgovinske firme ali društva, ki $o grb švicarske zvezne države ali znake, predstavljajoče imitacijo tega grba, uporabljali pred uveljavljenjem te konvencije v kakršnekoli zakonite namene, ne smejo ovirati, da tega grba ali teh znakov ne bi tudi nadalje uporabljali v iste namene,
W. A. R i d d e 1 s, r.
Za Avstralijo:
Izjavljam, da je podpis, ki ga dajem na to konvencijo za Avstralijo, dan s tem pridržkom, da vlada avstralske državne zveze smatra, da se mora člen 28. konvencije tolmačiti v tem smislu, da morejo zakonodajni ukrepi, o katerih govora ta člen, določiti, da se posamezniki, združbe, trgovinske firme ali društva, ki so grb švicarske zvezne države ali znake, predstavljajoče imitacijo tega grba, uporabljali pred uveljavljenjem te konvencijo v kakršnekoli zakonite namene, ne smejo
ovirati, da tega grba ali teh znakov ne bi tudi nadalje uporabljali v iste namene.
Claud R u s s e 11 s. r.
Za novo Zelandijo;
Izjavljam, da je podpis, ki ga dajem na to konvencijo za Novo Zelandijo, dan s pridržkom, da vlada Nove Zelandije smatra, da se mora člen 28. konvencije tolmačiti v tem smislu, da morejo zakonodajni ukrepi, o katerih govori ta člen, določiti, da se posamezniki, združbe, trgovinske firme ali društva, ki so grb švicarske Zvezne države ali znake, predstavljajoče imitacijo tega grba, uporabljali pred uveljavljenjem te konvencije v kakršnekoli zakonite namene, ne smejo ovirati, da tega grba ali teh znakov ne bi tudi nadalje uporabljali v iste namene.
Claud R u s s e 11 s. r.
Za Južno Afriko:
Eric H. L o u w s. r.
Za svobodno državo Irsko:
Izjavljam, da je podpis, ki ga dajem na to konvencijo za svobodno državo Irsko, dan s pridržkom, da ona smatra, da se mora Člen 28. konvencije tolmačiti v tem smislu, da morejo zakonodajni ukrepi, o katerih govori ta člen, določiti, da se posamezniki, združbe, trgovinske firme ali društva, ki so grb švicarske zvezne države ali znake, predstavljajoče imitacijo tega grba, uporabljali pred uveljavljenjem te konvencije v kakršnekoli zakonite namene, ne smejo ovirati, da tega grba ali teh znakov ne bi tudi nadalje uporabljali v iste namene.
Sean L e s t e r s. r.
Za Indijo:
Izjavljam, da je podpis, ki ga dajem na to konvencijo za vlado Indije, dan s tem pridržkom, da vlada Indije smatra, da se mora člen 28. konvencije tolmačiti v tem smislu, da morejo zakonodajni ukrepi, o katerih govori ta člen, določiti, da se posamezniki, združbe, trgovinske firme in društva, ki so grb švicarske zvezne države ali znake, predstavljajoče imitacijo tega grba, uporabljali pred uveljavljenjem te konvencije v kakršnekoli zakonite namene, ne smejo ovirati, da tega grba ali teh znakov ne bi tudi nadalje uporabljali v iste namene.
Claud Russell s. r.
Za Bolgarijo:
D.	M i k o f f s. r.
Stephan N. L a f t c h i e f f s. r.
Za Čile:
Gmo N o v o a s. r,
D.	P u 1 g a r s. r.
Za Kino:
C. Y. Hslao s. r.,
Za Kolumbijo:
Francisco Jos6 U r r u 11 a s. r.
Za Kubo:
Carlos deArmenteros s. c*
Carlos Blanco s, r,
Za Dansko;
Harald Scavenius s. r.
Gustav Rasmussen s. r,
Za republiko dominikansko:
Ch. Ackermann s. r.
Za Egipet:
Mohammed Abdel Moneim R i a d s. r. t
H.	W. M. S i m a i k a s. r.
Za Španijo:
Ad referendum:
Mauricio Lopez Roberts Y Terry, Marques de la Torrehermosa s. r.
Za Estonijo:
Dr. Leesment s. r.
Za Finsko:
A. E. M a r t o 1 a s. r.
Za Francijo:
H- de M a r c i 11 y s. r.
J. du S a u 11 s. r.
Za Grčijo:
R. R a p h a e I s. r.
S. V e n i s e 1 o s s. r.
Za Ogrsko:
Paul de H e v e s y s. r.
Za Italijo:
Giovanni Ciraolo s. r.
Za Japonsko:
Pristajajoč v načelu na odredbe člena 28., pristavlja Japonska pridržek glede datuma o uveljavljanju prepovedi, določene pod črko b) omenjenega člena.
Japonska smatra, da ta prepoved ne velja za grbe in znake, ki bi bili v uporabi ali registrirani pred njenim (konvencije) uveljavljenjem.
Delegati Japonske podpisujejo konvencijo s prej omenjenim pridržkom.
Isaburo Y o s h i d a s. r.
S. S h i m o m u r a s. r,
S. M i u r a s. r.
Za Letonijo:
Charles D u z m a n s s. r.
Dr. Oskar V o i t s. r.
Za Luksemburg:
Ch. G. V e r m a i r e s. r.
Za Mehiko:
Fr. Castillo Nšjera s. r.
Za Nikaraguo;
A. S o 11 i 1 e s. r.
Za Norveško:	*
J. I r g e n s s. r.
Jens Melnich s. r.
Za Holandijo:
W. D o u d e van T r o o s t w i j k s. r,
Dr. D i e h 1 s. r.
J. Harberts s. r
Za Perzijo:
Anouchirevan S e p a h b o d i s. r.
Za Poljsko:
Jožef G. P r a c k i s. r.
W, Jerzy Babecki s, r,
Za Portugalsko:
Vasco de Q u e v e d o s. r.
F.	deCalheiros e Menezes s. r.
Za Rumunijo:
M. B. B o e r e s c o s. r. polkovnik E. V e r t e j a n o s. r.
Za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev:
I. C h o u m e n k o v i t c h s. r.
Za Siam:
Varnvaidya s. r.
Za Švedsko:
K. I. W e s t m a n s. r.
Za Švico:
Paul D i n i c h e r t s. r.
H a u s e r s. r.
Z u b 1 i n s. r. de la H a r p e s. r.
Schindler s. r.
Za Češkoslovaško:
Zd. Fierlinger s. r.
Za Turčijo:
H a s s a n s. r.
M. N u s r e t s. r.
Dr. Akil Moukhtar s. r.
Dr. Abdulkadir s. r.
Za Uruguay:
Alfredo de C a s t r o s. r.
Za Venezuelo:
C.	Parra-Pčrez s. r.
I.	M. Hurtado-Machado s. r,
§2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se izpolnijo odredbe členov 32. in 33. prednje konvencije in ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Našemu ministru pravde priporočamo, da razglasi ta zakon, Našemu ministru za zunanje posle, Našemu ministru za vojsko in mornarico in Našemu ministru za socialno politiko in narodno zdravje pa, da skrbijo za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, da se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 31. marca 1931.
Aleksander s. r.
Minister za vojsko in mornarico, častni adjutant	Videl
Nj. Veličanstva kralja,	in pritisnil državni pečat
armijski general	čuvar državnega pečata,
Stev. S. Hadžič s. r.	minister	pravde
Namestnik	Dimitrije	V.	Ljotič s. r.
ministra za zunanje posle,	(M.	P.)
minister za gradbo	Predsednik
dr. K. Kumanudi s. r.	ministrskega	sveta,
Minister za socialno poli- minister za notranje posle, tiko in narodno zdravje	častni	adjutant
Nikola Preka s. r.	Njegovega	Veličanstva
Minister pravde	kralja,	armijski general
Dimitrije V. Ljotič s. r. p. r. živkovič s. r.
Pripomba; Ratifikacijski instrument je bil deponiran v Bernu dne 20. maja 1931.
I* pisarne ministrstva za •manje posle.
Pov. br, 9979^
613.
Mi
ALEKSANDER I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za vojsko in mornarico, namestnika Našega ministra za zunanje zadeve, Našega ministra za gradbe. in Našega ministra pravde ter po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
zakon
o konvenciji za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku, dodatnem zapisniku in zaključ nem zapisniku druge mednarodne kon ference za privatno zrakoplovno pravo, sklenjenih in podpisanih v Varšavi dne 12. oktobra 1929. leta,*
ki se glasi;
§ 1-
Odobravajo se in zakonsko moč dobivajo konvencije za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku; dodatni zapisnik kakor tudi zaključni zapisnik druge mednarodne konference za privatno zrakoplovno pravo, sklenjeni in podpisani v Varšavi dne
29.	oktobra 1929. leta, ki se glasč v izvirniku in prevodu:
Konvencija
za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku.
Predsednik nemške države, zvezni predsednik avstrijske republike, Njegovo Veličanstvo kralj Belgijcev, predsednik Združenih držav brazilskih, Njegovo Veličan-čanstvo kralj Bolgarov, predsednik nacionalistične vlade republike Kine, Njegovo Veličanstvo kralj Danske in Islandije, Njegovo Veličanstvo kralj Egipta, Njegovo Veličanstvo kralj Španije, državni poglavar republike Estonije, predsednik republike Finske, predsednik republike Francije, Njegovo Veličanstvo kralj Velike Britanije, Irske in britanskih prekomorskih teritorijev, cesar indijski, predsednik republike Grčije, Njegovo vzvišeno Viso-čanstvo regent kraljevine Ogrske, Njegovo Veličanstvo kralj Italije, Njegovo Veličanstvo oesar Japonske, predsednik republike Letonije, Njeno kraljevsko Visočanstvo velika vojvodinja luksemburška, predsednik Združenih držav mehiških, Njegovo Veličanstvo kralj Norveške, Njeno Veličanstvo kraljica Holandije, predsednik republike Poljske, Njegovo Veličanstvo kralj Rumunije, Njegovo Veličanstvo kralj Švedske, švicarski zvezni svet, predsednik republike Češkoslovaške, centralni izvršilni komitč Zveze socialističnih republik, predsednik Zdru-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavijec z dne
5.	junija 1931, št. 124/XXXVII/267. Konvencija kakor tudi dodatni in zaključni protokol so priobčeni v francoskem izvirniku in srbskem prevodu.
Ženih držav Venezuele, Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije
so pripoznali korist enotne ureditve pogojev za mednarodni zračni promet, in sicer glede listin, ki se uporabljajo v tem prometu in glede odgovornosti prevoznika
ter so radi tega imenovali svoje pooblaščence, ki so, predpismo pooblaščeni, sklenili in podpisali sledečo konvencijo:
PRVO POGLAVJE. Predmet. Definicije.
Člen 1.
(‘) Ta konvencija velja za vsak mednarodni prevoz seb. prtljage in tovornega blaga po zraku, izvršen za lačilo. Velja tudi za brezplačne prevoze, ki jih oprav-jajo z zračnim vozilom podjetja za prevažanje po zraku.
(2) Za »mednarodni prevoz< v smislu te konvencije e smatra vsak prevoz, pri katerem sta po dogovoru strank odhodni in namembni kraj neglede na morebitne prekinitve ali prekladanja bodisi na ozemlju dveh visokih strank pogodnic ali na ozemlju ene izmed visokih strank pogodnic, ako je kakšna vmesna postaja na ozemlju, podvrženem suverenosti, fevdu, mandatu ali oblasti kake 'druge sile, četudi nepogodnice. Prevoz med ozemlji, podrejenimi suverenosti, fevdu, mandatu ali oblasti iste visoke stranke pogodnioe se brez take vmesne postaje ne smatra za mednarodnega v smislu te konvencije.
(8) Prevoz, ki ga mora izvršiti po zraku več prevoznikov zaporedoma, se smatra po tej konvenciji kot en sam prevoz, kadar ga stranke smatrajo kot eno samo opravilo pa najsi bo sklenjen z eno samo ali več pogodbami, in ne izgubi svojega mednarodnega značaja, če se mora ena ali več pogodb izvrševati povsem na ozemlju, podrejenem suverenosti, fevdu, mandatu ali oblasti ene in iste visoke stranke pogodnioe.
Člen 2.
(*) Konvencija velja za prevoze, ki jih izvršuje država ali druge javnopravne osebe, ob pogojih, določenih v členu 1.
(2)	Izvzeti so od primere te konvencije prevozi, ki se opravljajo po mednarodnih poštnih konvencijah.
DRUGO POGLAVJE. Prevozi^ listine.
I.	oddelek. — Vozni listek.
Člen 3.
(') Pri prevozu potnikov je dolžan prevoznik izdati vozni listek, ki mora imeti sledeče podatke;
a) kraj in datum izdaje;
b) odhodni in namembni kraj;
c) predvidene postaje s pridržkom pravice za prevoznika, da si izgovori za primer potrebe njih menjavo, ne da bi ta izprememba mogla povzročiti, da bi izgubil grevoz svoj mednarodni značaj j
c) ime in naslov prevoznika ali prevoznikov;
e) označbo, da je prevoz vezan na odredbe o odgovornosti, ustanovljeni s to konvencijo.
(2) Ako voznega listka ni, ali ni pravilen, ali ako se izgubi, ne vpliva to niti na obstoj, niti na veljavnost prevozne pogodbe, ki ostane slejkoprej vezana na predpise te konvencije. Vendar prevoznik, ki sprejme potnika, pa mu ne izda voznega listka, nima pravice pozivati na odredbe te konvencije, ki izključujejo ali zmanjšujejo njegovo odgovornost.
II.	oddelek. — Prtljažni c a.
Člen 4.
j1) Vri prevozu prtljage, izvzemši malenkostne oseo-ne stvari, ki jih potnik nosi s seboj, je prevoznik dolžan izdati prtljažnico.
(2) Prtljažnica se napravi v dveh izvodih, enem za potnika, drugem za prevoznika.
(8) Prtljažnica mora imeti sledeče podatke:
a) kraj in čas izdaje;
b) odhodni in namembni kraj;
c) ime in naslov prevoznika odnosno prevoznikov;
d) številko voznega listka;
e) naznačbo, da se je predala prtljaga izdajatelju prtljažnice;
f) število in težo komadov;
g) vsoto vrednosti, naznačene po čl. 22., alinea 2.;
h) opombo, da je prevoz vezan na odredbe o odgovornosti, ustanovljeni po tej konvenciji.
(*) Ako prtljažnice ni ali ni pravilna ali pa se izgubi, ne vpliva to niti na obstoj niti na veljavnost prevozne pogodbe, ki ostane slejkoprej vezana na predpise te konvencije. Vendar, ako prevoznik sprejme prtljago, pa ne izda prtljažnice, ali ako prtljažnica ne vsebuje podatkov, omenjenih pod črkami d), f), h), nima pravice, pozivati se na odredbe te konvencije, ki izključujejo ali zmanjšujejo njegovo odgovornost.
III. oddelek. — Zrakoplovni tovorni list.
Člen 5-
0)	Vsak prevoznik tovornega blaga ima pravico zahtevati od pošiljatelja, da napravi in mu izroči listino, ki se imenuje »zrakoplovni tovorni list«; vsak pošiljatelj ima pravico, zahtevati od prevoznika, da prevzame to listino.
(!) Vendar, ako te listine sploh ni ali ni pravima ali pa se izgubi, to ne vpliva niti na obstoj niti na veljavnost prevozne pogodbe, ki ostane slejkoprej vezana na predpise »e konvencije s pridržkom predpisa člena 9.
Člen 6.
(‘) Zrakoplovni tovorni list napravi pošiljatelj v treh izvodih in ga preda obenem z blagom.
(3) Prvi izvod ima označbo »za prevoznika«, ta izvod podpiše pošiljatelj. Drugi izvod ima označbo »za prejemnika«; ta izvod podpišeta pošiljatelj in prevoznik ter spremlja blago. Tretji izvod podpiše prevoznik in ga preda pošiljatelju po prevzemu blaga.
(8) Prevoznik podpiše takoj po prevzemu blaga.
(*) Podpis prevoznika se lahko nadomesti z žigom; podpis pošiljatelja more biti natisnjen ali nadomeščen z žigom.
(6) Ako napravi zrakoplovni tovorni list na zahtevo pošiljatelja prevoznik, se smatra, da dela za račun pošiljatelja, dokler se ne dokaže nasprotno.
Člen 7.
Prevoznik tovornega blaga ima pravico, zahtevati '7eč zrakoplovnih tovornih listov, ako je več komadov.
Člen 8.
Zrakoplovni tovorni list mora vsebovati sledeče podatke:
a) kraj in čas, v katerem je listina napravljena,
b) odhodni in namembni kraj;
c) predvidene postaje s pridržkom pravice za prevoznika, da si izgovori za primer potrebe njih menjavo, ne da bi ta izprememba mogla povzročiti, da bi izgubil prevoz svoj	mednarodni značaj;
d) ime	in naslov	pošiljatelja;
et one	in naslov	prvega prevoznika;
I) ime	in naslov	prejemnika,	če	je	potrebno;
•\ •»
h) število, vrsto zaobale, posebne označbe ali številke komadov;
i) težo, količino, prostornino ali dimenzije blaga; j) zunanjo obliko blaga in zaobale;
k) ceno prevoza, ako je dogovorjena, čas in kraj plačila in osebo, ki mora plačati;
1)	ako se pošilja proti povzetju, vrednost blaga in eventualno znesek stroškov;
m) vsoto vrednosti, naznačene po členu 22., alinea 2.; n) število izvodov zrakoplovnega tovornega lista; o) listine, ki so predane prevozniku, da spremljajo zrakoplovni tovorni list;
p) rok za prevoz in kratko navedbo pota. po katerem naj gre (via), če je oboje dogovorjeno:
q) opombo, da je prevoz vezan na predpise o odgovornosti, ustanovljene s to konvencijo.
Člen 9.
Ako prevoznik sprejme blago, zrakoplovni tovorni list pa se ne napravi, ali ako slednji ne vsebuje vseh Dodatkov, navedenih v čl, 8. [a) do vključno i) in q)l, nima prevoznik pravice, sklicevati se na odredbe te kon- on-cije. ki izključujejo ali zmanjšujejo njegovo odgovornost.
Člen 10.
(*) Pošiljatelj je odgovoren za točnost podatkov in izjav, ki se nanašajo na blago in ki jih vpiše v zrako-plovni tovorni list.
(s) On odgovarja za vsako škodo, ki jo utrpi prevoznik ali vsaka druga oseba radi njegovih nepravilnih, netočnih in nepopolnih podatkov in izjav.
Člen li.
(l)	Dokler se ne dokaže nasprotno, predstavlja zrakoplovni tovorni list dokaz o sklepu pogodbe, o prejemu blaga in o pogojih prevoza.
C) Podatki v zrakoplovnem tovornem listu o teži, dimenzijah in zaobali blaga kakor tudi o številu komadov, se smatrajo za točne, dokler se ne dokaže nasprotno; podatki o količini, prostornini in o stanju blaga pred-
stavljajo dokaz proti prevozniku samo, ako je slednji i preizkusil njihovo pravilnost v navzočnosti pošiljatelja ' in jo potrdil na zrakoplovnem tovornem listu, ali pa ako gre za navedbe o zunanji obliki blaga.
Člen 12.
(‘) Ako pošiljatelj izpolni vse obveznosti iz pogodbe, ima pravico razpolagati z blagom na ta način, da ga bodisi odvzame z aerodroma odhodnega ali namembnega kraja ali ga zadrži na potu pri poljubnem pristanku na zemljo, ali odredi, da se v namembnem kraju ali na potu preda drugi osebi ne pa prejemniku, označenemu na zrakoplovnem tovornem listu, bodisi da zahteva vrnitev blaga na odhodni aerodrom, v kolikor ta pravica ne uči-nja škode niti prevozniku niti ostalim pošiljateljem. Zavezan pa je v teh primerih povrniti stroške, ki zbog tega nastanejo.
(2) Ako ni mogoče izvršiti pošiljateljevih odredb, ga mora prevoznik o tem pravočasno obvestiti.
(:l) Če prevoznik ugodi pošiljateljevim odredbam ne da bi od njega zahteval predložitev zrakoplovnega tovornega lista, ki mu je bil izdan, odgovarja nekvarno svoji pravici do odškodnine napram pošiljatelju za škodo, ki bi mogla nastati zbog tega onemu, ki je pravilno v posesti zrakoplovnega tovornega lista.
(■*) Pravica pošiljatelja prestane v trenutku, ko prične pravica prejemnika po spodaj navedenem členu 13. Vendar, ako prejemnik odkloni prevzem zrakoplovnega tovornega lista ali blaga, ali ako se ne more najti, za-dobi pošiljatelj iznova svojo pravico razpolaganja
Člen 13.
0) Razen v primerih, omenjenih v prejšnjem členu, ima prejemnik od prihoda blaga v namembni kraj dalje pravico, zahtevati od prevoznika, da mu izroči zrako-plovni tovorni list in preda blago proti plačilu vsote terjatev in po izpolnitvi pogojev, navedenih v zrakoplovnem tovornem listu.
(*) Ako ni drugače dogovorjeno, je prevoznik dolžan, obvestiti prejemnika o prispetju blaga.
(”) Če prevoznik prizna, da se je blago izgubilo, ali če blago ne prispe v 8 dneh potem, ko bi moralo prispeti, ima prejemnik pravico, uveljaviti proti prevozniku zahteve, izvirajoče iz prevozne pogodbe.
Člen 14.
Ako pošiljatelj in prejemnik izpolnita vse obveznosti, ki jima jih nalaga pogodba, moreta uveljavljati vse pravice, ki so jima priznane v členih 12. in 13., vsak v svojem imenu, pa najsi delata za svoi ali pa za račun drugega.
Člen 15.
(*) Predplsj členov 12., 13. in 14. ne ustvarjajo nobene prikrajšbe za odnošaje med pošiljateljem in prejemnikom niti za odnošaje tretjih oseb, kojih pravice izvirajo bodisi od prevoznika ali od prejemnika.
(4) Vsak dogovor, s katerim se odstopa od predpisov členov 12., 13. in 14. mora biti vpisan v zrakoplovni tovorni lisi.
Člen 16.
j1) Pošiljatelj je dolžan, dati pojasnila in priložiti zrakoplovnentu tovornemu listu dokumente, ki so prejemniku pred prevzemom blaga potrebni radi izpolni Ive carinskih, trošarinskih in policijskih formalnosti. Pošiljatelj odgovarja prevozniku za vsako škodo, ki bi nastala, ako teh pojasnil in listin ne bi bilo, ali ako niso zadostna ali pravilna razen v primeru pogreške prevoz-nikove ali njegovega osebja.
(*; Prevoznik ni dolžan preiskovati, ali so omenjene izjave ali listine točne in zadostne.
TRETJE POOLAVJR.
Odgovornost prevoznika.
Člen 17.
Prevoznik odgovarja za škodo, ki bi nastala zbog smrti, ran in vsake druge telesne oškodbe, ki jo utrpi potnik, ako se je nesreča, ki je povzročila škodo, pripetila na zračnem vozilu ali pa med vkrcanjem ali izkrcanjem.
Člen 18.
(>) Prevoznik odgovarja za škodo, nastalo z uničenjem, izgubo ali poškodbo prtljage, predane v prevoz ali tovornega blaga, ako se je nesreča, ki je, povzročila škodo, pripetila med prevozom po zraku.
(-) V prevoz po zraku v smislu prejšnjega odstavka se šteje tudi čas, v katerem prtljago ali tovorno blago hrani prevoznik bodisi na letališču, bodisi na zračnem vozilu ali kjerkoli, ako se spusti na zemljo zunaj letališča.
(8) Ni pa všteti v čas prevoza po zraku nobenega prevoza po suhem, po morju ali po rekah, izvršenega zunaj letališča. Ako pa se tak prevoz izvrši v smislu pogodbe o prevozu po zraku zaradi vkladanja, predaje ali prekladanja, se smatra, ako ni nasprotnega dokaza, da je vsa škoda nastala med prevozom po zraku.
Člen 19.
Prevoznik odgovarja za škodo, ki je nastala zbog zakesnive potnika, prtljage ali tovornega blaga pri prevozu po zraku.
Člen 20.
I
(>) Prevoznik ni odgovoren, če dokaže, da so tako on kakor njegovo osebje ukrenili vse potrebno, da se prepreči škoda ali pa da tega ni bilo mogoče ukreniti.
(2) Pri prevozu tovornega blaga in prtljage prevoznik ni odgovoren, ako dokaže, da je škoda nastala zbog napake v pilotaži, v izgradbi zračnega vodila ali navigaciji, in da so v vseh drugih pogledih on in njegovo osebje ukrenili vse potrebno, da se prepreči škoda.
Člen 21.
Ako prevoznik dokaže, da je povzročil^ škodo ali pripomogla do nje krivda oškodovane osebe, more sodišče prevoznika oprostiti odgovornosti ali jo zmanjšati.
Člen 22.
j1) Pri prevozu oseb je odgovornost prevoznika preti vsakemu potniku omejena z najvišjo vsoto sto dvajset
pet tisoč frankov. Ako naj se po sodbi pristojnega sodišča določi odškodnina v obliki rente, kapital za to rento ne more preseči te meje. Vendar more potnik s posebnim sporazumom s prevoznikom določiti višjo mejo odgovornosti.
(2) Pri prevozu v prevoz predane prtljage in tovornega blaga je odgovornost prevoznika omejena z zneskom dvesto petdeset frankov za kilogram razen v primeru posebne izjave o vrednosti pošiljke, ki jo poda pošiljatelj prevozniku ob izročitvi tovorkov proti plačilu eventualne dodatne pristojbine. V tem primeru je prevoznik dolžan izplačati vso navedeno vsoto, ako ne dokaže, da je bila večja od resnične vrednosti za pošiljatelja ob predaji.
(s) Kar se tiče 'predmetov, ki jih nosi potnik s seboj, je odgovornost prevoznika omejena z vsoto pet tisoč frankov za vsakega potnika.
(4)	Prej navedene vsote je smatrati, da so izražene v francoskem franku, ki vsebuje šestdeset pet in pol miligramov zlata pri devetsto tisočinkah čistine. Morejo pa se pretvoriti v vsako državno veljavo v okroglih številkah.
Člen 23.
Vsak dogovor v namenu, da se oprosti prevoznik odgovornosti ali da se ji določi nižja meja nego je določena po tej konvenciji, je ničen in brez učinka; toda ničnost tega dogovora nima za posledico ničnosti pogodbe o prevozu, ki ostane vezana na odredbe te konvencije.
Clen 24.
(*) V primerih, navedenih v členih 18. m 19., mora biti vsako dejanje, do katerega upravičuje ta odgovornost, pa najsi se izvrši pod katerimkoli nazivom, storjeno le ob pogojih in v mejah, določenih s to konvencijo.
(2) V primerih, navedenih v čl. 17., veljajo prav tako odredbe predhodnega odstavka brez škode za določitev oseb, ki imajo pravico učiniti dotična dejanja kakor tudi za njihove zadevne pravice.
Clen 25.
(>) Prevoznik nima pravice, sklicevati se na odredbe te konvencije, ki izključujejo ali zmanjšujejo njegovo odgovornost, ako je škoda nastala zbog njegovega hudobnega naklepa ali malomarnosti, ki se po pravu pristojnega sodišča smatra za enakovredno hudobnemu naklepu.
(a) Ta pravica mu je prav tako odvzeta, ako je škodo povzročil ob istih pogojih kdo od njegovih uslužbencev ob opravljanju svoje službe.
Clen 26.
(1) Ako prejemnik prevzame prtljago ali tovorno blago brez pripombe, se domneva, dokler se ne dokaže nasprotno, da je blago predano v dobrem stanju in skladno z listino o prevozu.
(2) V primeru poškodbe je prejemnik dolžan priobčiti prevozniku svoje prigovore takoj, ko odkrije škodo, najkesneje pa pri prtljagi v roku treh dni, pri tovornem blagu pa v roku sedmih dni od dneva prevzema. V primeru zakesnitve je dolžan priobčiti svoje prigovore najkesneje v štirinajstih dneh od dneva, ko mu je bila prt-ljaga ali tovorno blago stavljeno na razpolago.
(3)	Vsak prigovor mora biti napravljen v obliki pridržka na prevozni listini ali sicer v pismeni obliki in mora biti odposlan v roku, predpisanem za to prijavo.
C) Ako ni prigovora v predpisanem roku, se proti prevozniku ne more naperiti nobena tožba razen v primeru njegove lastne goljufije.
Člen 27.
Ako dolžnik umre, se morejo mere, do katerih upravičuje njegova odgovornost v mejah, določenih v tej konvenciji, ukreniti proti njegovim pravnim naslednikom.
Clen 28.
C) Tožba za odškodnino mora biti vložena po toži-teljivi volji na ozemlju ene od visokih strank pogodnic bodisi pred sodiščem prevozuikovega domovališča ali glavnega sedeža njegovega podjetja ali kraja, v katerem ima poslovalnico, ki je sklenila pogodbo, ali pa pred sodiščem namembnega kraja.
(2)	Sodno postopanje se ravna po pravu pristojnega sodišča.
Clen 29.
(l)	Tožba za odškodnino mora biti vložena, ako naj se ne izgubi pravica do nje, v dveh letih po prispetju v namembni kraj ali od dneva, ko bi zračno vozilo moralo prispeti, ali od dneva prekinitve prevoza.
(-) Način računanja rokov se določa po pravu pristojnega sodišča.
Clen 30.
j1) Pri prevozu, urejenem z odredbo tretjega odstavka prvega člena, ki ga izvršijo razni prevozniki drug za drugim, je vsak prevoznik, ki sprejme potnike, prtljago in tovorno blago v prevoz, vezan na predpise, ki so ustanovljeni s to konvencijo in se smatra za pogodbeno stranko v prevozni pogodbi, v kolikor se ta pogodba nanaša na del prevoza, izvršen pod njegovim nadzorstvom.
(-) Pri takem prevozu morejo potnik ali njegovi pravni nasledniki uveljavljati svoje odškodninske zahteve samo proti onemu prevozniku, ki je izvršil oni del prevoza, med katerim se je pripetila nesreča ali zakes-nitev, razen ako prvi prevoznik prevzame s posebnim dogovorom odgovornost za vse potovanje.
( ) Ako gre za prtljago ali tovorno blago, ima pošiljatelj odškodninsko zahtevo proti prvemu prevozniku, prejemnik. ki ima pravico do prevzema, pa proti poslednjemu: poleg tega pa moreta oba naperiti tožbo proti prevozniku, ki je izvršil prevoz, med katerim se je blago uničilo, izgubilo, poškodovalo ali zakesnilo. Ti prevozniki odgovarjajo obenem tako pošiljatelju kakor tudi prejemniku.
ČETRTO POGLAVJE.
m
Odredbe o kombiniranem prevozu.
C)	Pri kombiniranem prevozu, izvršenem deloma po zraku deloma pa s kakršnimkoli drugim prevoznim sredstvom se primenijo odredbe te konvencije samo na prevoz po zraku, ako to ustreza predpisom prvega člena.
(-) Predpisi te konvencije ne ovirajo strank, da v primeru kombiniranega prevoza ne bi vnesle v listine o prevozu po zraku določila, ki se tičejo drugih vrst prevoza. ako se predpisi le konvencije upoštevajo v določbah glede prevoza po zraku.
PETO POGLAVJE.
Splošne in sklepne odredbe.
Clen 32.
Nične so vse klayzule pogodbe o prevozu po zraku in vsi posebni prejšnji dogovori glede škode, v katerih se stranke ne drže predpisov te konvencije bodisi zbog pred- | pisov zakona, ki ga pri menijo bodisi zbog izpremembe predpisov o pristojnosti. Vendar so pri prevozu tovornega blaga dopustne klavzule o arbitraži v mejah te kon vencije, kadar naj se arbitraža izvrši v krajih, kjer so pristojna sodišča, omenjena v členu 28., odst. 1.
Clen 33.
Predpisi te konvencije ne ovirajo prevoznikov, da ne bi zavrnili sklepa pogodbe o prevozu ali popravili odredb, ki nasprotujejo predpisom te konvencije.
Člen 34.
Ta konvencija ne velja za mednarodne prevoze po zraku, ki se vršijo radi prvih poizkusov po podjetju za zračno plovbo v namenu vzpostavitve novih rednih prog zračne plovbe niti za prevoze, izvršene v izrednih okol-nostih izven vsakega normalnega posla zračnega podjetja.
Člen 35.
Kadar je v tej konvenciji govor o dnevu, je mišljen dan v splošnem, ne pa delavnik.
Člen 36.
Ta konvencija je napravljena v francoskem Jeziku v enem samem izvodu, ki ostane deponiran pri ministrstvu za zunanje posle Poljske, po en njen prepis pa se predpisno overjen dostavi vladi vsake visoke stranke pogodnice, kar oskrbi poljska vlada.
Člen 37.
(') Ta konvencija se ratificira. Instrumenti ratifikacije se deponirajo v arhivu ministrstva za zunanje posle Poljske, ki bo deponiranje notificiralo vladi vsake visoke stranke pogodnice.
(2) Čim bo ta konvencija ratificirana po petih visokih strankah pogodnicah, stopi za te v veljavo devetdeseti dan po deponiranju pete ratifikacije. Pozneje bo stopila v veljavo med visokimi strankami pogodnicami, ki so jo že ratificirale in visoko stranko pogodnico, ki deponira svoj ratifikacijski instrument, devetdeseti dan po njegovem deponiranju.
(3) Dolžnost vlade republike Poljske je, da priobči vladi vsake visoke stranke pogodnice datum, ko stopi ta konvencija v veljavo, kakor tudi datum deponiranja vsake ratifikacije.
Člen 38.
D)	Ko stopi ta konvencija v veljavo, bo ostala odprta za pristopanje vsem državam-
(2)	Pristop se izvrši z notifikacijo, naslovljeno na vlado republike Poljske, ki o tem obvesti vlade vsake visoke stranke pogodnice.
(») Pristop stopi v veljavo devetdeseti dan po izjavi, podani vladi republike Poljske.
Člen 39.
(x) Vsaka od visokih strank pogodnic more odpovedati to konvencijo z izjavo, poslano vladi republike Poljske, ki o tem takoj obvesti vlado vsake visoke stranke pogodnice.
(2) Odpoved stopi v veljavo šest mesecev po notifika-ciji odpovedi, in to samo glede one stranke, ki je to uči-nila.
Člen 40.
j1) Visoke stranke pogodnice morejo v trenutku pod->isa, deponiranja ratifikacije ali svojega pristopa izjaviti, da pristanek na to konvencijo ne velja za vse ali del njihovih kolonij, protektoratov, ozemelj pod mandatom, ali za katerokoli ozemlje, postavljeno pod njihovo suverenost ali njihovo oblast ali katerokoli ozemlje v njihovem fevdu.
(2) Zato morejo pristopiti pozneje posebej v imenu vseh ali dela svojih kolonij, ozemelj pod mandatom, ali tudi katerihkoli ozemelj, ki so postavljena pod njihovo suverenost ali njihovo oblast ali za katerokoli ozemlje v fevdu, ki so bila izključena pri prvotni izjavi.
(3) Prav tako morejo ravnaje se po teh odredbah odpovedati to konvencijo posebej za svoje kolonije, protektorate, ozemlja pod mandatom bodisi skupno bodisi posamič ali za katerokoli ozemlje pod njihovo suverenostjo ali njihovo oblastjo ali za katerokoli ozemlje v fevdu.
Člen 41.
Vsaka visoka stranka pogodnica je upravičena po najmanj dveh letih potem, ko je stopila ta konvencija v veljavo, pobuditi sestanek nove mednarodne konference, da se doženejo izboljšave, ki bi se mogle vnesti v to Konvencijo. V ta namen se obrne na vlado republike Francije, ki bo ukrenila potrebno, da se pripravi ta konferenca.
Ta konvencija, sklenjena v Varšavi dne 12. o k t o b r a 1929., ostane odprta za podpis do 31. januarja 1930.
Za Nemčijo:
R. Richter Dr. A. Wegerdt Dr. E. Albrecht Dr. Otto R i e s e
Za Avstrijo:
S t r o b e 1 e R e i n o eh 1
Za Belgijo:
Za Združene države brazilske:
Alcibiades Pečanka
Za Bolgarijo:
Za Kino:
Za Dansko;
L. Ingerslev Knud Gregersen
Za Egipet:
Za Španijo:
Za Estonijo;
Za Finsko;
Za Francijo?
Piere E -t i e n n e Flandin Georgea Riperi
t
Za Veliko Britanijo in Severno Irsko;
A. H. D e n n i s Or 111 e Clarke R. L. Megarrj Za Avstralsko državno /vezo:
A. H- D e n n i s Or m e Clarke R. L. M e g a r r y Za Južnoafriško zvezo;
A. H. D e n n i s Orme Clarke R. L. M e g a r r y Za republiko Grčijo;
Za Ogrsko:
Za Italijo:
A. G i a n n i n i Za Japonsko:
Za Letonijo;
Za Luksemburg:
E. A r e n d t Za Mehiko;
Za Norveško:
Za Holandsko:
Za Poljsko;
A u g u s t e Zal e« ki A 1 f o n s Kiihn Za Rumunijo;
Za Švedsko:
Za Švico;
Ed m. P i 11 a rd Dr. F. H ess Za Češkoslovaško;
Za Zvezo socialističnih sovjetskih republik:
Za Venezuelo;
Za Jugoslavijo:
Ivo de Giulli
Dodatni zapisnik k členu 2.
Vi9oke stranke pogodnice si pridržujejo pravico izjaviti v trenutku ratifikacije ali pristopa, da se člen 2., odstavek prvi, te konvencije re bo primenjeval na zračne mednarodne prevoze, izvršene neposredno po državi, njenih kolonijah, protektoratih, ozemljih pod njeno suverenostjo ali v fevdu ali pod njeno oblastjo.
Za Nemčijo:
R. Richter Dr. A. W ege rd t Dr. E. Albrecht Dr. Otto Riese Za Avstrijo:
S t r o bel e
R e i n o ehl
• Za Belgijo:
Za Združene države braziljske;
Alcibiadea Pecanba Za Bolgarijo;	%
Za Kino:
Za Dansko:
L. Ingerslev Knud firegersea
Za Egipet:
Za Španijo:
Za Estonijo;
Za Finsko;
Za Francijo;
Piere E t i e n n e Flandin Georges Ripert Za Veliko Britanijo in Severno Irsko;
A. H. D e n n i s Orme Clarke R. L. Megarry Za Avstralsko državno zvezo;
A. H. D e n n i s Orme Clarke R. L. M e g a r r y Za Južnoafriško zvezo;
A. K. D e n n i s Orme Clarke R. L. M e g a r r y Za republiko Grčijo;
Za Ogrsko:
Za Italijo:
A.	G i a n n i n i Za Japonsko;
Za Letonijo:
Za LuksembuVg:
E. A r e n d t Za Mehiko:
Zn Norveško;
Za Holandsko:
Za Poljsko;
Auguste Zaleski ,
Alfons Kiihn.
Za Rumunijo;
Za Švedsko:
Za Švico;	t
Ed m. Pittard Dr. F. Hess Za Češkoslovaško;
Za Zvezo socialističnih sovjetskih republik: Za Venezuelo;
Za Jugoslavijo:
Ivo de Giulli
Zaključni zapisnik druge mednarodne konference za privatno zrakoplovno pravo.
Delegati na drugi mednarodni konferenci za privatno zrakoplovno pravo so se sestali v Varšavi v dneh od
4.	do 12. oktobra 1929. z namenom, da razpravljajo o načrtu konvencije, o listinah mednarodnega prometa po zraku in o odgovornosti prevoznika pri mednarodnih prevozih z zračnimi vozili, ki ga je izdelal mednarodni tehnični odbor pravnih izvedencev za zrakoplovstvo in je sestavljen v smislu predloga prve mednarodne konference za privatno zrakoplovno pravo, zbrane v Parizu od 27. oktobra do 6. novembra 1925.
Delegacije, zbrane v Varšavi, so bile sestavljene sledeče:
Nemčija:
Šef delegacije:
g. Reinhold Richter, tajni namesto iški svetnik, Set oddelka y. državnem ministrstvu £ruvdej
Delegat:
g. dr. Alfred Wegerdt, ministrski svetnik v ministrstvu za promet;
Delegat:
g. dr. Erich Albrecht, sodni svetnik, tajni justični svetnik, pomočnik v ministrstvu za zunanje posle; Delegat:
g. dr. Otto R i e s e, višji namestniški svetnik v državnem ministrstvu pravde.
Avstrija:
Šef delegacije: g. dr. Guido S trobe le, ministrski svetnik v ministrstvu pravde;
Delegat:
g. dr. Rainer R e i n o e h 1, ministrski svetnik v ministrstvu za promet.
Belgija:
Delegat:
g. d e Vos, generalni inšpektor, 5ef-pomočnik v ministrstvu za promet.
Brazilija:
Delegat:
Nj. E. g. Alcibiades P e c a n h a, izredni poslanik in pooblaščeni minister v Varšavi.
Bolgarija:
Delegat:
Nj. E. g. Vladimir R o b e f f, izredni poslanik in pooblaščeni minister v Varšavi.
Kina:
Delegat:
g. Wang Ya tse, tajnik kitajske delegacije pri Društvu narodov.
Danska:
Šef delegacije: g. L. I n g e r s 1 e v, direktor varušk ega oddelka v ministrstvu pravde;
Delegat:
g. K. G r ege r s en, iz ministrstva za javna dela. Egi p e t:
Delegat:
g. Aboul Enein Šalim, poslaniški tajnik. Španija:
Delegat:
g.de Muguiro y Pierrard, poslaniški tajnik. Estonija:
Delegat:
g. C. Schmidt, odpravnik poslov a. i. v Varšavi. Finska:
Delegat:
Nj. E. g. dr. Gustave I d m a n, Izredni poslanik m pooblaščeni minister v Varšavi.
Francija:
Šef delegacije: g. Pierre-Etienne F1 a n d i n, podpredsednik poslanske zbornice, bivši minister;
Delegat:
g. Georges R i p e r t, profesor na pariški pravni fakulteti in izvedenec francoske vlade v M. T. O. P. I. Z. P.; Delegat:
g. Jacques V i v e n t, podravnatelj trgovinskega zra-kopLovstva. y ministrstvu za zračni prometj
Delegat:
g. Vicomte Bertrand du Plessix, trgovinski ataše in ataše za zrakoplovstvo v francoskem veleposlaništvu v Varšavi;
Delegat:
g. Edmond S u d r e, generalni tajnik mednarodnega tehničnega odbora pravnih izvedencev za zračno plovbo.
Velika Britanija, Avstralija, Južnoafriška zveza:
Šef delegacije:
Sir Alfred D en n is, K. B. E. — S. B.;
Delegat: g. Orme Clarke;
Delegat: g. R. L. M e g a r r y.
Grška republika:
Šef delegacijo:
Nj. E. g. Georges Lagondakis, izredni poslanik in pooblaščeni minister v Varšavi;
Delegat:
g. L. Y o u p i s, sodni svetnik v Atenah, sodnik v mešanem arbitražnem sodišču.
Ogrska:
Delegat:
g. Bela de Szent-Istvany, sekcijski svetnik v ministrstvu za zunanje posle
Italija:
Šef delegacije:
Nj. E. g. Amadeo G i a n n i n i, član državnega sveta, pooblaščeni minister;
Delegat:
g. Manlio M o 1 f e s e, šef urada za civilno aviatiko in za zračni promet;
Delegat:
g. Antonio A m b r o s i n i, profesor na univerzi v, Rimu;
Delegat:
g. Felice P a n i e, odvetnik, bivši poslanec;
Delegat:
g. Salvatore Cacopardo, sekcijski šef v ministrstvu za zrakoplovstvo.
Japonska:
' Šef delegacije:
g. Kazuo N i s k i k a w a, predsednik apelacijskega sodišča;
Delegat:
g. S. I w a i, tajnik v ministrstvu za promet;
Delegat:
g. Vicomte Mo ton o, veleposlaniški tajnik.
Le t o n i ja:
Delegat:
Nj. E. g. M. N xi k š a, izredni poslanik in pooblaščeni minister v Varšavi.
Luksemburg:
Delegat:
g- Ernest Arendt, državni svetnik, častni predsednik višjega sodišča.
Mehika:
Delegat:
g. Rodriguez D u ar te, konzul v Varšavi.
Norveška:
6elegat:
g. N. Chr. Ditleff, odpravnik poslov v Varšavi.
11 o 1 a 11 d s k a:
Šel delegacije:
Nj. E. g. W. B. E n g e 1 b r e c h t, izredni poslanik in pooblaščeni minister;
Delegat:
g. J. Wolterbeek-Muller, odvetnik;
Delegat:
g. J. F. S c h o n f e 1 d, sekcijski šef v ministrstvu.
Poljska:
Šel delegacije:
g. Karol Lutostanski, dekan pravne fakuliete na univerzi v Varšavi;
Delegat:
g. Witold C z a p s k i, državni podtajnik v ministrstvu za promet;
Delegat:
g. Leon Babiiiski, pravni svetnik v ministrstvu za zunanje posle;
Delegat:
g. Juljan M a k o w s k i, doktor prava, šef odseka za pogodbe v ministrstvu za zunanje posle;
Izvedenec:
g. Czeslaw F i 1 i p o w i c z, šef civilnega zrakoplov-$tva v ministrstvu za promet;
Izvedenec:
g. Tadeusz L e b i n s k i, agent-pomočnik poljske vlade pri mešanem poljsko-nemškem sodišču v Parizu; Izvedenec:
g. Bronislaw Pierzchala, doktor prava, svetnik v ministrstvu za promet;
Izvedenec:
g. Waclaw L a c i n s k i, poročevalec in šef v ministrstvu za zunanje posle;
Izvedenec:
g. Zygfryd P i a t k o w s k i, poročevalec v ministrstvu
za promet;
Izvedenec:
g. Andrzej Marchwinski, poročevalec v ministrstvu za zunanje posle.
R nmunij n:
Delegat:
g. G. D a v i d e s c u, odpravnik poslov a. i. v Varšavi.
švedska;
Delegat:	.
Nj. E. g. C. d’ A n c k a r s v a r d, izredni poslanik in
pooblaščeni minister v Varšavi
Švica.
Šel delegacije: g. Edrnond P i 11 a r d, pravni svetnik v zveznem zra-
koplovnem uradu;
Delegat:
g. Fritz Hess, pomočnik šefa pravnih zadev in sekretariata zveznega železniškega urada.
Češkoslovaška:
Delegat:
g. Josef N e t i k, doktor prava, svčtnik v ministrstvu
za javna dela.
Izvedenec:
g. Charles Wendl, doktor prava, tajnik prvega razreda v ministrstvu za zunanje posla.
Z. S. S. R.:
Šel delegacije:
g. G. K o t z u b i n s k i, poslaniški svetnik, odpravnik pošlov a. i.;
Delegat:
g. A. S a b a n i n e, ravnatelj oddelka.
V enezuela;
Delegat:
g. dr. Carlos Siso, odvetnik.
Jugoslavija;
Šel delegacije:
g. Ivo de Giulli, odpravnik poslov a L v Varšavi;
Delegat:
g. T. S i m o v i t c h, general;
Delegat:
g. S. D r a k o u 1 i t c h, šef odseka za civilno avia-tiko pri ministrstvu za vojsko in mornarico;
Izvedenec:
g. P r j i t c h, asistent na pravni fakulteti v Beogradu.
I.
Po svojih posvetovanjih so se prej navedeni delegati zedinili v tem, da predlože v podpis pooblaščencem visokih strank pogodnic tekst načrta konvencije za izenačenje izvestnih predpisov o mednarodnem prometu po zraku, ki ostane odprta za podpis do 31. januarja 1930.
II.
Konferenca je izrazila sledeče želje in sklepe:
A. Konferenca smatra, da varšavska konvencija ureja samo nekatera vprašanja, ki se nanašajo na priv met po zraku in da se v mednarodni zračni plovbi kažejo mnoga druga vprašanja, glede katerih se želi, da se urede po mednarodnih sporazumih ter izraža željo,
da naj se po proučitvi teh vprašanj skličejo nove konference, ki bodo nadaljevale to delo izenačenja in za katere naj poskrbi francoska vlada, ki je dala pobudo za sklicanje teh konferenc.
B. Konferenca upošteva važnost enotne ureditve raznih prevozov po zraku z mednarodnega stališča in
izraža željo,
da naj mednarodni tehnični odbor pravnih izvedencev za zrakoplovstvo čimprej pripravi osnutek konvencije v tem predmetu.
C. Konferenca smatra za koristno, da se prevozne listine urede enotno pri vseh družbah za zračm* plovbo ter
izraža željo,
da te usvoje obrazce, pripravljene po mednarodnem tehničnem odboru pravnih izvedencev za zrakoplovstvo.
D. Konferenca jemlje na znanje predlog brazilske delegacije glede definicije prevoznika po členu 1., smatra pa, da tega vprašanja ni treba urediti s to konvencijo in
dostavlja predlog s spomenico, napravljeno po omenjeni delegaciji, mednarodnemu tehničnemu odboru pravnih izvedencev za zrakoplovstvo, da uporabi to pripravljalno delo.
E. Konferenca jemlje na znanje predlog brazilske delegacije, naj se konvenciji doda člen o prevoznikovi obveznosti, da po odredbah, že usvojenih po italijanskem zakonodajstvu, hrani listine o prevozu dve leti, smatra pa, da tega vprašanja ni treba obravnavati v tej konvenciji in
opozarja na omenjeni predlog mednarodni tehnični odbor pravnih izvedencev za zrakoplovstvo, da uporabi ta predlog pri svojem delu.
V potrdilo tega so delegati podpisali ta zaključni zapisnik.
Sestavljeno v Varšavi dvanajstega oktobra tisoč devetsto dvajset devetega v enem samem izvodu, ki ostane deponiran v arhivu ministrstva za zunanje posle republike Poljske, po en njegov prepis pa se predpisno overjen dostavi vsem delegacijam, ki so sodelovale na konferenci.
Nemčija:
K. Richter,
Dr. A. Wegerdt,
Dr. E. Albrecht,
Dr. i u r. Otto R i e s e.
Avstrija:
S t r o b e 1 e,
R e i n o e h 1.
Belgija:
Brazilija:
Alcibiades Pe?anha.
Bolgarija:
Kina:
Y*tes Wang.
Danska:
L. Ingerslev,
K. Gregersen.
Egipet:
A. E. S a 1 i m.
Španija:
Rafael de Muguiro y Pierrard.
Estonija:
Schmidt.
Finska:
G. Id man.
Francija:
Pierre Etienne Flandin,
G. Ripert,
Vivent,
Plessix,
E.	Sudre.
Velika Britanija in Severna Irska:
A. H. Dennis Orme Clarke,
R. L. Megarry.
Avstralska zveza:
A. H. Dennis Orme Clarke,
R. L. Megarry.
Južnoafriška zveza;
A. H. Dennis Orme Clarke,
R. L. Megarry.
Grška republika:
Lagondakis,
J. Youpis.
Ogrska:
B. Szent-Istvfiny.
Italija:
A. Giannini,
M o 1 f e s e,
Saivatose Cacopardo,
Japonska:
Kazuo Nishikawa,
S. lwai,
G. Motono.
Letonija:
M. Nukš
Luksemburg:
E.	Arendt.
Mehika:
Rodriguez Duarte.
Norveška:
N. Chr. Ditleff.
Holandska:
W. Engelbrecht.
Poljska:
Karol Lutostadski,
VVitold Czapski,
Leon Bab inski,
Dr. J. M a k o w s k i,
Cz. Filipovvicz,
Tadeus Lebiiiski,
Bronislaw Pierzchala.
Waclaw Lacinski,
Zygfryd Piatkowski,
Andrzej Marchwinski.
Kumunija:
G. Davidescu.
Švedska:
d’Anckarsvard.
Švica:
Ed m. Pittard,
Dr. F. Hess.
Češkoslovaška:
Jur. dr. Josef Netik,
Dr. K. Wendl.
Zveza socialističnih sovjetskih republik:
K otzubinski,
A.	Sabanine,
s pridržkom izjav, podanih na zadnji seji.
Venezuela:
Jugoslavija:
Ivo de Giulli,
D.	T. Simovitch,
Dr. iur. S. Drakulitch,
Prjitch.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi ta konvencija in dodatni zapisnik* ko se izpolnijo odredbe člena 37. gornje konvencij©* zaključni zapisnik druge mednarodne konference za privatno zrakoplovno pravo pa od dne deponiranja ratifikacijskega instrumenta in ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Priporočamo Našemu ministru pravde, da ta zakon razglasi, Našemu ministru za zunanje pefcle ih NašemO ministru za vojsko in mornarica, da skrbita za njegov#
izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, da po njem postopajo, a vsem in vsakomur, da se mu pokoravajo.
V Beogradu, 31. marca 1931.
Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister notranjih poslov, častni adjutant Nj. Vel. kralja, armijski general P. 11. Živkovič s. r. Videl
in pritisnil državni pečat, čuvar državnega pečata minister pravde Dimitrije Ljotič s, r.
(M. P.)
Pripomba: Deponiranje ratifikacijskega instrumenta se je izvršilo v Varšavi dne 27. maja 1931.
Iz pisarne ministrstva za zunanje posle. Pov. hr. 10513.
614.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za trgovino in industrijo po zaslišanju predsednika Našeea ministrskega sveta
zakon
o razpečavanju tujih novin in časopisov.* § i.
Za obrate, ki se bavijo z uvažanjem kakršnihkoli tujih novin in časopisov v državo radi prodaje, je potrebna dovolitev po § 60- zakona o obrtih.
§ 2.
Dovolitev daje minister za trgovino in industrijo v sporazumu z ministrom za notranje posle po zaslišanju ministrskega sveta.
§ 3-
V mesecu dni, ko stopi ta zakon v moč, morajo vsa podjetja, ki se bavijo z uvažanjem tujih novin in časopisov radi prodaje, zaprositi za dovolitev. Minister za trgovino in industrijo izda svojo odločbo po členu 2. v enem mesecu. Obrati, ki ne dobe dovolitve, moiajo likvidirati svoje prejšnje posle v treh mesecih.
§ 4.
Kdor se pregreši zoper odredbe tega zakona, se kaznuje z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 dinarjev.
Kazni izrekajo obča upravna oblastva prve stopnje. Zoper te je dopustna pritožba na drugostopno oblastvo, ki rešuje dokončno.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije^ z dne
6.	decembra 1981., št- 285/XCIII/67b.
Minister za vojsko in mornarico, častni adjutant N j. Vel>. kralja, armijski general Stev. S. Hadžič s. r. Namestnik ministra za zunanje posle, minister za gradbe dr. K. Kumanudi s. r.
Minister pravde Dimitrije Ljotič s. r.
§ 5.
Ta zakon stopi v moč, ko se razglasi v »Službenih novinah.«
V Beogradu, dne 5. decembra 1931.
Videl in pritisnil	Aleksander	s.	r.
državni pečat	Predsednik
čuvar državnega pečata, ministrskega sveta, minister minister pravde	za	notranje posle
dr. Drag. S. Kojič s. r.	P.	R. Živkovič s. r.
615.
Mi	*
Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije.
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za gradbe in po zaslišanju Našega predsednika, ministrskega sveta na osnovi § 6. zakona o državnih cestah z dne 8. maja 1929.
zakon
« dopolnitvi zakona o državnih cestah z dne 8. maja 1929.*
§ i.
V prvem odstavku § 5. zakona o državnih cestah** se dodajate za točko 50. te-le točki:
51. Naklo—Tržič—Ljubelj—avstrijska meja.
52. Škofljica—Turjak—Velike Lašče—Ribnica—Kočevje—Livold—Delnice.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 5. decembra 1931.; K. M. G- št. 28.378.
Aleksander s. r.
Minister za gradbe dr. Albert Kramer s. r.
Videl in pritisnil državni Predsednik ministrskega pečat čuvar državnega sveta in minister za notranje pečata, minister pravde	posle
dr. Drag. S. Kojič s. r. P. R. živkovič s. r.
616.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za gradbe in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta na osnovi § 26. zakona o državnih cestah z dne 8. maja 1929.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. decembra 1931., št. 285/XCII1/661.
** »Uradni lisk št. 246/10 iz L 1929.
zakon*
o izpremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 6. junija 1929.**
§ i.
Čl. 2. se izpremeni in se glasi:
Poleg javnih cest se praviloma ne smejo postavljati nikake ograje bliže nego 1 m; gozdovi, stavbe za stanovanja, prodajalnice (dučani) in pekarne, vodnjaki in temu podobne naprave bliže nego 4 m; krčme (mehane), kovačnice in temu podobno bliže nego 10 m; kaineno-lomi, apnenice, opekarne, livarne in drugi industrijski zavodi pa ne bliže nego 20 m od zunanje meje cestnega zemljišča.
Izjeme, zlasti v uvrščenih krajih in hribovitih kra jinah, dovoljuje pristojno cestno oblastvo druge stopnje.
Krajevna policijska oblastva so dolžna, na prijavo cestnega oblastva prve stopnje takoj prepovedati nadaljevanje postavljanja prej navedenih objektov in odrediti, da se odstranijo v določenem roku.
Tistega, ki se ne bi pokoril tej odredbi, bo policijsko oblastvo prisililo s kaznijo po čl. 36. te uredbe, da odstrani objekte in mu bo pri izreku vsake posamezne kazni odredilo nov rok za odstranitev.
Lastniki sosednih zemljišč, ki so postavili na cestnem zemljišču poleg javnih cest stavbe za stanovanje, gozdove, ograje, plotove, žive meje in temu podobno, jih morajo odstraniti v roku enega leta potem, ko dobi moč ta zakon.
Po preteku tega roka bo cestna uprava predložila seznamek neodstranjenih objektov z imeni lastnikov krajevnemu policijskemu oblastvu, ki bo prisililo lastnike na zgoraj navedeni način, da objekte odstranijo.
V nujnih in izrednih primerih more cestna uprava tudi sama izvesti potrebno odstranitev objekta in si pridržati pravico, zahtevati od lastnika primerno odškodnino.
Če bi se moral porušiti objekt večje vrednosti, sme pristojno cestno oblastvo druge stopnje dovoliti, da ta objekt ostane še nadalje, vendar njora njegov lastnik plačevati lastniku ceste primerno odškodnino vse dotlej, dokler objekt ostane.
Predpisi tega člena se ne nanašajo na mesta z odobrenimi regulačnimi načrti.
§ 2.
V čl. 7 se izpremenita 1. in 2. odstavek in se glasita:
Če vozijo vozila ponoči, morajo biti osvetljena. Sve-
tiljka se mora namestiti in pritrditi na levi strani vozila.
Vsako vozilo mora imeti zadaj reflektorno steklo. Obliko in kraj, kjer se mora pritrditi, predpiše minister za gradbe.
§ 3.
Čl. 8. se izpremeni in se glasi:
Voznik-šofer se mora na cestnih križiščih ravnati po mednarodnem signalu za križišča.
§ 4
Na koncu čl. 9. se dodajo novi odstavki, ki se glase:
* Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
B.	dece	a 1931., štev. 285/XCIll/662.
** Oi. >Ura4ui list« šCev, 273/64 iz leta 1929,
Prepovedano je imeti bliže nego 5 m od zunanje meje cestnega jarka gnojišča ali gnojne jame in odvajati gnojnico čez cestno zemljišče ali po cestnih jarkih.
Prepovedano je puščati na cesto majhne otroke, živino, perutnino in posebno svinje.
Lastniki gostiln in drugih obratovalnic poleg ceste, pred katerimi postajajo vozila in živina, so dolžni na svoje stroške čistiti cesto in cestno zemljišče v okolišu stajališča.
§ 5.
Na koncu čl. 12. se dodajo novi odstavki, ki se glase:
Lastniki obstoječih odtočnih jarkov in dovoznih cest večjega pomena morajo v roku dveh let potem, ko dobi ta zakon moč, na svoje stroške zgraditi stalne objekte, mostove in prepuste, in sicer po navodilih pristojne cestne uprave.
Dovozne ceste večjega pomena morajo lastniki v istem roku izdelati tako, kakor je zgrajeno cestišče glavne ceste ali jih tlakovati vsaj na dolžino 10 m.
Te objekte in ceste sme izdelati tudi pristojna cestna uprava na lastnikove stroške, katerih višina se določi sporazumno.
Onega, ki stalnih objektov ali dovoznih cest ne napravi v predpisanem roku, prijavi cestna uprava krajevnemu policijskemu oblastvu, in ta ga na način, opisan v čl. 2. te uredbe, prisili, da, napravi objekte, odnosno cesto.
V nujnih in izrednih primerih sme cestna uprava tudi sama zgradili objekte in si pridržati pravico, da zahteva od lastnika odtočnega jarka ali dovozne ceste primerno odškodnino.
O izjemah od zgoraj navedenih odredb odloča cestno oblastvo druge stopnje. Dopuščene so v primerih, kjer gre za objekte, ki so brez važnosti za pravilno vzdrževanje dotične ceste in za varnost prometa.
§ 6.
Čl. 30. se izpremeni in se glasi:
V prometu smejo biti samo motorna vozila in prikolica s polnjenimi in elastičnimi gumami; od tega so izvzeta motorna vozila ministrstva vojske in mornarice. Uporaba elastičnih gum je dovoljena do konca leta 1934., a od 1. januarja 1935. smejo biti v prometu samo motorna vozila in prikolice s polnjenimi gumami.
§ 7.
Na koncu čl. 31. se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
Kraljevska banska uprava sme na predlog tehničnega oddelka prepovedati promet z motornimi vozili po ožjih in zelo prometnih cestah, ako so te ceste po svoji izdelavi neprimerne za motorna vozila.
Ta prepoved se sme ukiniti za uporabo javnih cest za vojaške namene.
§ 8.
Na koncu čl. 36. se dodajo novi odstavki, in sicer:
31. kdor postavi gozdove, ograje, poslopja in druge naprave bliže ceste, nego je to predvideno s čl. 2. te uredbe in jih na poziv ne odstrani v danem roku;
32. kdor postavi na cestnem zemljišču naprave iz čl. 2. te uredbe in jih na poziv ne odstrani v danem roku;
33. kdor ne postopa po odredbah čl. 12. te uredbe v danem roku.
§9.
Za čl. 36. se doda nov čl. 36a, Ki se glasi:
Če kdo poškoduje cesto ali objekte na njej, kakor: propuste, mostove, kilometrske zuake, potokazo, zuake
nevarnosti, jarke, pobočja nasipov, zaseke itd. in se ne more izslediti pravi krivec ali od njega izterjati odškodnina, nosita škodo po enakih delih lastnik ceste in ona občina, na koje ozemlju se je dogodila škoda.
, S tem se ne izključuje materialna odgovornost cestnega organa, ki čuva cesto.
§ 10.
Za piko v 1. odstavku čl. 37., ki sc briše, se dodaje:
najkesneje v roku 15 dni od dneva prijave tehničnih organov.	>
§11.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč na dan, ko se razglasi v »Službenih novinah .
■ : V Beogradu, dne 5. decembra 1931.
Minister za gradbe	Aleksander	s.	r.
dr. Albert Krainer s. r.
Videl	Predsednik
in pritisnil državni pečat	ministrskega svela,
čuVar državnega pečata,	minister
minister pravde	-'-a notranje posle
dr. Drag. S. Kojič s. r.	P. R- Živkovič s. r.
617.
Mi
ALEKSANDRU I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za promet po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
zakon
o izpremembi zakona o pošti, telegrafu m telefonu z dne 16. julija 1931."
§ i.
§ /2. se izpreminja in se glasi:
» Vsako telegrafsko in telelonsko priobčilo, Ki se daje po telegrafu ali telefonu za javni promet, je zavezano plačilu predpisanih pristojbin.
Plačila teh pristojbin so oproščena:
1. nujna službena telegrafska priobčila državnih oblastev in ustanov in državnih organov, odposlanih po službenem poslu, v medsebojnem razmerju in v razmerju do občinskih oblastev;
2. nujna telegrafska priobčila občinskih oblastev, ko. odgovarjajo državnim oblastvom in ustanovam po čisto državnih, nujnih poslih;
3. nujna telefonska priobčila državnih oblastev in ustanov in nujna telegrafska in telefonska priobčila občinskih oblastev v medsebojnem razmerju in v razmerju do državnih oblastev in ustanov ob vojni ali mobilizaciji vojske, požaru, poplavi, potresu, večjih neredih, epidemiji v širšem obsegu in drugih podobnih nezgodah;
4. službena telefonska priobčila postnih, telegrafskih jn telefonskih ustanov in organov v obsegu, ki ga predpise minister za promet;
5. meteorološka in seizmološka telegrafska in telefonska priobčila državnih in privatnih zavodov in njih dopisnikov ali poverjenikov;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne decembra 1031., št. 285/X( (11/660, — Zakon gl-»Službeni list« št. 388/59 iz 1. 1931,
6.	nujua telegrafska in telefonska priobčila društva Rdečega križa državnim oblastvom in njegovim pododborom kakor tudi teh pododborov društvu Rdečega križa v primerih, označenih pod točko 3. tega paragrafa.
Vse dosedanje oprostitve od telegrafsko-telefonskih pristojbin, ki niso odrejene s tem zakonom, prestanejo veljati, ko dobi ta zakon moč.
Pristojbine za pisana telegrafska in telefonska priobčila se pobirajo po številu besed, pristojbine za telefonske pogovore pa po trajanju pogovora in razdalji v medkrajevnem prometu, če minister za promet ne odredi drugače.
Pošiljatelj telegrama ali fonograma, odnosno tele-fonski naročnik ali tisti, ki govori po telefonu, mora plačati državi vso premalo plačano pristojbino, ima pa prav tako pravico do povračila oreveč plačane pristojbine.«
§ 2.
Neplačanih pristojbin za službena telegrafska priobčila državnih oblastev in ustanov in državnih organov, odposlanih po službenem poslu, v medsebojnem razmerju in v razmerju do občinskih oblastev in nujna telegrafska priobčila občinskih oblastev — odgovori državnim oblastvom in ustanovam po čisto državnih, nujnih poslih — ni izterjati, a plačane pristojbine =e ne vračajo.
§ 3.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 5. decembra 1931.
Aleksander s. r.
Minister za promet Laz. Rad ivo je vic s. r Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r.
Predsednik ministrskega sveia, minister za notranje posle P. R. Živkovič s. r.
618.
Mi
ALEKSANDER L,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
zakon
o izpremembi štev. 212., točke 3., uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi.*
§ i.
Štev. 212,, točka 3., uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi se izpreminja in se glasi:
>3. Natrijev in kalijev bikarbonat:
a) natrijev bikarbonat.....................20	10
b) kalijev bikarbonat......................12	10.<
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 19. novembra 1931.
Aleksander s. r.
Minister za finance	Predsednik
dr. Dj. Djurič s. r.	ministrskega sveta,
Videl	minister	za	notranje	posle,
in pritisnil državni pečat	P. R. živkovič s. r.
čuvar državnega pečata, minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r.
619.
Mi
ALEKSANDER I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
zakon
o izpremembi štev. 255., točke 3., uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi.*
§ i.
Stev. 225., točka 3., uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi se izpreminja in se glasi:
»3. Lepi (kleji) za mizarje, pleskarje, čevljarje itd.:
a) za čevljarje..................... 200	110
b) ostali ..•««••*,. 80	60
Pripomba. Lepi, ki se uporabljajo za izdelovanje parketov in navzkrižnih deščic, so carine prosti, dokler ee ne prično v zadostni količini proizvajati v državi, a to ob pogojili, ki jih predpiše minister za finance.«
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo na dan, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 19. novembra 1931.
Aleksander s. r.
Minister za finance	Predsednik
dr. Dj. Djurič s. r.	ministrskega sveta,
Videl in pritisnil državni minister za notranje posle, pečat	P. R- Živkovič s. r,
čuvar državnega pečata, minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r.
620.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavijo,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
zakon
o izpremembi člena 15. v predlogu zakona o obči carinski tarifi.*
§ i.
Člen 15. v predlogu zakona o obči carinski tarifi se izpreminja in se glasi:
»Minister za finance se pooblašča, da sme, če zahtevajo državni interesi, v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta zvišati, znižati ali ukiniti uvozne ali izvozne carine za poedine predmete; toda tako odločbo mora takoj predložiti v naknadno odobritev narodnemu predstavništvu, če je zbrano, če pa ni, v 15 dneh, ko se sestane na redno zasedanje.«
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo na dan, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 18. novembra 1931.
Aleksander s. r.
Minister za finance	Predsednik
dr. Dj. Djurič s. r.	ministrskega	sveta.
Videl	minister	za notranje posle,
in pritisnil državni oečat P. R. Živkovič s. r čuvar državnega pečata, minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r.
621.
Mi
ALEKSANDER I.,
^»o milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
zakon
o izpremembi opazke za številko 24. uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi.**
§ i-
Opazka za številko 24. uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi se izpreminja in se glasi:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. novembra 1981., št. 279/LXXXVIIT/622.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. decembra 1931., 285/XCIII/663.
>0 p a z k a. Plodi, ki bi se rabili za izdelovanje olja «a tehnične namene, so prosti carine ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo.<
• Ta zakon stopi v veljavo na dan razglasitve v »‘Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 5. decembra 1931
Aleksander s. r.
Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r.
Videl in pritisnil državni Predsednik ministrskega pečat čuvar državnega sveta in minister za notranje nečata. minister pravde	posle
dr. Drag. S. Kojič s. r. P. R. Živkovič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
622.
Na osnovi člena 51. zakona o draginjskih dokladah civilnih in vojaških državnih uslužbencev, upokojencev in upokojenk z dne 28. februarja 1922. in Člena 2. zakona o izpreinembi zakonskih odredb, s katerimi se predpisuje zaslišanje ali odločanje ministrskega sveta, odnosno soglasnost finančnega odbora narodne skupščine, je predsednik ministrskega sveta na predlog ministra za finance in po zaslišanju ministra pravde in dveh po činu najstarejših ministrov odločil pod številko 75.500/T z dne
27.	oktobra 1931., da se odločba ministrskega sveta o draginjskih dokladah državnih upokojencev in upokojenk D. R. br. 107.201 z dne 8. oktobra 1924. z vsemi iz-premembami in dopolnitvami izpreminja in da s« glasi:
uredba
o draginjskih dokladah državnih upokojencev.*
I. Osebna draginjska doklada.
Clen 1.
(*) Osebna draginjska doklada pripada po draginj-skem razredu kraj*, v katerem se upokojenec stalno nastani.
(«) Draglnjski razred in njegovo področje se odrejata po predpisih, ki veljajo v tem pogledu za aktivne državne uslužbence.
Clen 2.
Upokojencem, ki jim je odrejena pokojnina po prejemkih v smislu zakonskih predpisov, ki so veljali, preden sp stopili v veljavo zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., zakon o ustroju vojske in mornarice z dne 9. avgusta 1923. in zakon o državnem prometnem osebju z dne 28. okto-
bra 1923., pripada mesečna osebna draginjska doklada po tej-le razpredelnici:
I. Onim, ki so upokojeni z več kot 20 leti službe, priznane za pokojnino:
Z letno pokojnino V krajevnem draginjskem razredu:
v Din ali kronah:	I.	II.	III.	
do 2999	1200	1000	900	Din
od 3000 do 4999	1400	1200	1000	Din
od 5000 do 6999	1600	1400	1200	Din
od 7000 navzgiri	1800	1600	1400	Din
II. Onim, ki so upokojeni z 20 ali manj leti službe, priznane za pokojnino:
Z letno pokojnino V krajevnem draginjskem razredu:
v Din ali kronah:	I,	II.	III.
do 2999	900	800	700 Din
od 3000 do 4999	1000	900	800 Din
od 5000 do 6999	1200	1000	900 Din
od 7000 navzgor	1400	1200	1000 Din
III. Onim, ki so upokojeni iz zvaničniškega in služite! jskega zvanja ali njima podobnega zvanja:
V krajevnem draginjskem razredu:
I.	II.	III.
506	450	400	Din
Člen 3.
(*) Upokojencem iz predhodnega člena, ki so imeli na dan upokojitve najmanj 20 let službe, priznane za pokojnino, in so bili upokojeni iz zvanja: pokrajinskega namestnika, bana, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra, predsednika in člana: državnega sveta, glavne kontrole, kasacijskega sodišča v Beogradu, stola sedmo-rice v Zagrebu, vrhovnega sodišča v Sarajevu, velikega sodišča v Podgorici in oddelka kasacijskega sodišča v Novem Sadu, pomočnika ministra, predsednika in podpredsednika apelacijskih sodišč, upravnika uprave fondov, upravnika samostojne monopolske uprave, oddelkov-nih predstojnikov bivših zemaljskih vlad v Zagrebu in Sarajevu, rednega univerzitetnega profesorja, generala naše vojske od ujedinjenja do uvedbe zakona o ustroju vojske in mornarice in generala prejšnje srbske in črnogorske vojske, pripada kot osebna draginjska doklada po 3000 dinarjev na mesec, neglede na velikost pokojnine in na stalno bivališče.
(a) Ta doklada pripada tudi upokojenim ministrom neglede na leta službe.
(*) Po te doklade nimajo pravice oni upokojenci, ki niso upokojeni iz SDredaj naštetih zvanj, neglede na njih čin.
Clen 4.
(') Upokojencem iz člena 2., ki prejemajo kot pokojnino popolne prejemke položaja, s katerega so upokojeni, pripada mesečno osebna draginjska doklada po tej-le razpredelnici:
I. Onim, ki so upokojeni iz uradniškega zvanja:
Z letno pokojnino V krajevnem draginjskem razredu:
v Din ali kronah:	I.	II.	III.
do 2999	1500	1300	1100 Din
od 3000 do 4999	1700	1400	1200 Din
od 5000 do 6999	2000	1600	1300 Din
od 7000 do 8999	2100	1800	1500 Din
od 9000 navzgor	2200	1900	1600 Din
II. Onim, ki so upokojeni iz zvaničniškega zvanja ali njemu enakega zvanja, neglede na velikost pokojnine:
V krajevnem draginjskem razredm I.	II.	III.
750	700	650	Din
III. Onim, ki so upokojeni iz služiteljskega zvanja ali njemu enakega zvanja, neglede na velikost pokojnino;
V krajevnem draginjskem razredu:
I.	II.	III.
650	600	550	Din
(2) S popolnimi upokojenci po tem členu je razumeti tudi one uslužbence, ki so se jim štela za pokojnino tudi vojna leta in ki samo na osnovi tega prejemajo popolne prejemke položaja, s katerega so bili upokojeni.
(a) Izjemoma pripadajo zvaničnikom in služiteljem državnih prometnih naprav, popolnim upokojencem, tudi še naprej dosedanje draginjske doklade po členu 11. zakona o draginjskih dokladah aktivnih uslužbencev, upokojencev in upokojenk državnih prometnih naprav z dne 30. marca 1922* z izpremembami in dopolnitvami z dne 13. aprila 1922.**
Člen 5.
Rodbinam umrlih državnih uslužbencev, ki jim je odrejena rodbinska pokojnina po prejemkih po zakonskih predpisih, ki so veljali, preden so stopili v veljavo zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1928., zakon o ustroju vojske in. mornarice z dne 9. avgusta 1923. in zakon o državnem prometnem osebju z dne 28. oktobra 1923., pripada osebna draginjska doklada iz člena 2., in sicer: a) po razpredelnici II., če je bil umrli uslužbenec, od katerega izvaja rodbina pravico, uradnik, in b) po razpredelnici
III.,	če je bil umrli uslužbenec, od katerega rodbina izvaja pravico, zvaničnik ali služitelj. odnosno imel njima enako zvanje.
Člen 6.
(*) Upokojencem, ki jim je odrejena pokojnina po prejemkih po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., zakonu o ustroju vojske in mornarice z dne 9. avgusta 1923. in z dne 6. septembra 1929. in po zakonu o državnem prometnem osebju z dne 28. oktobra 1923., pripada osebna draginjska doklada po istem odstotku, po katerem jim je odrejena pokojnina, pri čemer je vzeti za osnovo osebno draginjsko doklado, ki jim je pripadala ob upokojitvi.
(2)	Onim spredaj omenjenih upokojencev, ki so upokojeni pred dnem 1. avgusta 1926., je osebna draginjska doklada, odrejena po odredbi predhodnega odstavka, za toliko zmanjšana, kolikor določa rešitev ministrskega sveta D. R. br. 99.000/26, onim pa, ki so upokojeni v času od dne 1. januarja 1929. do dne 1. oktobra 1931. in ki jim je v rešitvi o odmeri pokojuine vzeta za podlago tudi doklada na službo, odnosno položajna I doklada, odnosno doklada na čin in zvanje, je osebna ' draginjska doklada, odrejena po odredbi predhodnega
* >Uradni list« št. 127/46 iz 1. 1922, ** »Uradni list« št, 200/71 iz L 1922.
odstavka za toliko zmanjšana, kolikor znaša 5°/u skupnih mesečnih prejemkov brez rodbinske draginjske doklade.
(3)	Podčastnikom in orožnikom, ki jim je odrejena pokojnina po prejemkih po zakonu o ustroju vojske in mornarice z dne 9. avgusta 1923. in z dne 6. septembra 1929., zakonu o žandarmeriji (orožništvu) z dne
27.	septembra 1930. in uredbi o izpremembah in dopolnitvah odredb zakona o orožništvu in zakona o orožniškem pokojninskem fondu z dne 22. marca 1929., pripada osebna draginjska doklada po istem odstotku, po katerem jim je odrejena pokojnina, pri čemer je vzeti za osnovo to-le mesečno osebno draginjsko doklado:
a) za narednika-vodnika, vodjo pri zrakoplovstvu, vodjo pri mornarici in narednika I. razreda pri orožništvu:
,	v krajevnem draginjskem razredu.
I.	II.	III.
940	752	705	Din
b) za narednika, podnarednika, višjega in nižjega godbenika pri vojski in mornarici, za narednika II. razreda in podnarednika pri orožništvu:
v krajevnem draginjskem razredu:
I.	II.	III.
679	582	523	Din
c) za kaplarja pri orožništvu in orožnika:
v krajevnem draginjskem razredu:
I.	II.	III.
523	485	465	Din
(*) Osebna draginjska doklada po	tem členu ne
sme biti na mesec manjša:
a) za one, ki so upokojeni iz zvanja uradnika, narednika-vodnika, vodje pri zrakoplovstvu, vodje pri mornarici in narednika I .razreda pri orožništvu:
v krajevnem draginjskem razredu:
I.	JI.	III.
od	550	500	450	Din
b) za one, ki so upokojeni iz zvanja zvaničnika ali glužitelja, narednika, podnarednika, višjega in nižjega godbenika pri vojski in mornarici, narednika II. razreda, podnarednika in kaplarja pri orožništvu in orožnika:
V krajevnem draginjskem razredu:
I.	II.	III.
od	400	350	300	Din
i	Člen	7.
Ministrom	in banom, ki jim	je odrejena	pokojnina
po	odredbah	zakona	o civilnih	uradnikih	in ostalih
državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., zakona o dopolnitvi člena 139. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 24. junija 1929. in zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine im upravna območja z dne 3- oktobra 1929., pripada osebna draginjska doklada iz člena 3., neglede na to, ali imajo pokojnino po plači ministra, odnosno bana ali po plači njih prejšnjega uradniškega zvanja.
Oen 8.
Rodbinam	umrlih	državnih uslužbencev,	ministrov
in banov, ki jim je odrejena rodbinska pokojnina po prejemkih po	zakonu	o civilnih	uradnikih	in ostalih
državnih uslužbencih z dne 31, julija 1923., zakoeu o
ustroju vojske in mornarice z dne 9. avgusta 1923. in z dne ti. septembra 1929. in po zakonu o državnem prometnem osebju z dne 28, oktobra 1923., pripada ona osebna dravinjska doklada, ki so jo imeli ali bi jo imeli oni, od katerih izvajajo pravico, da so ti bili upokojeni tedaj, ko so umrli.
Clen 9.
(l) Osebam, ki prejemajo milostne oskrbnine, živ-Ijenske rente, podpore, priznanja in pomoči, in to na osnovi in v mejah zakonskih predpisov, ki so veljali, preden so stopili v moč zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., zakon o ustroju vojske in mornarice z dne 9. avgusta 1923. in zakon o državnem prometnem osebiu z dne 28. oktobra 1923., pripada osebna draginjska doklada po odredbah člena 2. po tem, ali sličijo uradnikom ali zvanični-kom. odnosno služiteljem.
(;) Osebam, ki prejemajo podporo po členu 125. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923. ih členu 109. zakona o držav- ' nem prometnem osebju z dne 28. oktobra 1923., kakor tudi osebam, ki prejemajo miloščino po aktu vladarske milosti ali stalno mesečno ali letno podporo s pravico do draginjskih doklad po zakonih o izredni državni podpori, izdanih po 1. septembru 1923., pripada minimalna osebna draginjska doklada, določena v odstavku (*) člena 6. za uradnike.
Člen 10.
, Sirote državnih uslužbencev brez očeta in matere, ki prejemajo vz>gojnino, dobivajo kot doehno draginjsko doklado po 10 dinarjev na dan.
Člen 11.
Mož in žena, ki sta oba upokojena, imata vsak zase pravico do popolne osebne draginjske doklade. To velja tudi, če je en zakonec upokojen, drugi pa aktiven državni uslužbenec.
Člen 12. .
Upokojencem na vojaški dolžnosti pripada osebna draginjska doklada, kakor v civilnem stanju. Če bi jim pripadala po Činu pri vojski višja osebna draginjska doklada, imajo pravico do doklade tega čina.
II. Rodbinska draginjska doklada.
Člen 13.
Vse osebe, ki prejemajo po tej uredbi osebno dra-ginjsko doklado, imajo tudi pravico do rodbinske draginjske doklade, razen upokojencev iz odstavkov j1) in (!) člena 3., upokojenih ministrov in banov iz člena 7. in njih rodbin in sirot državnih uslužbencev iz člena 10.
Člen 14,
Rodbinska draginjska doklada znaša po 150 dinarjev na mesec in pripada za zakonito ženo in za vsakega otroka, ki je rojen v zakonitem zakonu ali je pozakonjen.
V ta znesek se šteje tudi zakonita doklada za otroke, določena v členih 143. in 149. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923. in členih 129. in 135. zakona o državnem prometnem osebju z dne 28. oktobra 1923,
Člen 15.
Upokojencu maislimanskega veroizpovedanja, ki ima več žen, pripada osebna draginjska doklada samo za eno ženo.
Člen 16.
Rodbinska dravinjska doklada za ženo ne pripada:
a) če je žena aktivna ali upokojena državna uslužbenka;
b) če je žena v državni službi kot kontraktualna uradnica, dnevničarka ali honorarna uslužbenka;
c) če ima žena na mesec več kot 200 dinarjev čistega dohodka in
č) če živi žena ločeno zaradi zakonskih sporov, ne-glede na to, ali je že uvedena [navda za ločitev zakona ali ne.
Člen 17.
Rodbinska draginjska doklada za pozakonjenega otroka pripadi od prvtrga dne po mesecu, v katerem je otrok pozakonjen.
Člen 18.
(‘) Če sta oče in mati osebna upokojenca ali če je eden od njiju osebni upokojenec, drugi pa aktiven državni uslužbenec, pripada pravica do rodbinske draginjske doklade za otroka očetu. Če živita narazen ali če je zakon ločen, pripada draginjska doklada onemu soprogu, pri katerem se otrok vzdržuje.
(s) Če je mati osebna upokojenka, oče pa izvršuje prosto profesijo, nima ma.ti pravice do draginjske rod-binske doklade za otroka, razen če je oče siromašnega j stanja in nesposoben za pridobivanje. C ■ ži\ita narazen ali je zakon ločen, ima mati pravico do draginjske red binske doklade za otroka, Če se otrok pri njej vzdržuje
(8) Če se žena, ki je osebna upokojenka, zopet poroči, ima p'ravico do rodbinske draginjske doklade za otroka iz prvega zakona.
(4)	Če živi žena, ki ni osebna upokojenka niti aktiv*na državna uslužbenka, narazen od moža, ki je državni upokojenec ali če je zakon ločen, se mora izplačevati rodbinska draginjska doklada za otroka ženi, če se otrok pri njej vzdržuje.
Člen 19.
Rodbinska draginjska doklada za otroka, odnosno razffika od zakonite doklade za otroka do 150 dinarjev ne pripada:
a) če dovrši otrok 16 let starosti;
b) če ima otrok v javni ali zasebni službi na mesec več .kot 200 dinarjev čistega dohodka v denarju ali enako v naravi;
c) če dobi otrok mesto v javnem civilnem, vojaškem, dobrodelnem ali vzgojnem zavodu, domačem ali tujem, in uživa brezplačno vzdrževanje, čigar vrednost presega 200 dinarjev na mesec;
č) če dobiva otrok od domačih ali tujih ustanov šolsko ali znanstveno štipendijo, podporo ali ustanovo, ki znaša več kot 200 dinarjev na mesec;
d) če vstopi otrok v trgovino, obrt ali podjetje kot učenec in mu daje poslodavec potrebno vzdrževanje bivez nagrad*?, in
e) ee ima otrok nad 200 dinarjev dohodka na mesec od premične ali nepremične iinovino ali če prejema rodbinsko pokojnino nad 250 dinarjev na mesec,
Clen 20.
(’) Izjemoma pripada rodbinska ilraginjska doklada za otroka, odnosno razlika zakonite doklade za otroka do 150 dinarjev tudi še po dovršenem 16. letu starosti in ob pogojih točk b) do e) predhodnega člena:
a) za hčer, ki svojemu očetu vdovcu gospodinji, in sicer do možitve, najdalj pa do polnoletnosti;
b) za otroka, ki je duševno ali telesno trajno nesposoben za pridobivanje;
c) za otroka, ki se šola v državi ali v inozemstvu, v javnih ali priznanih zasebnih šolah občega ali strokovnega pouka, in sicer samo za oni čas, ko ga vodi pristojna šolska uprava kot svojega rednega učenca, najdalj pa do dovršenega 23. leta starosti, razen če se otrok pred tem časom omoži ali oženi ali če nastopi odslužitev obveznega roka v vojski.
(*) Pohajanja večernih in ofočasnih tečajev glede pravice do rodbinske draginjske doklade za otroka ni smatrati za šolanje.
Clen 21.
(‘) Ce prejemajo otroci brez očeta in matere rodbinsko pokojnino, gre osebna clraginjska doklada najstarejšemu, ki prejema za ostale uživalce iste pokojnine še rodbinsko draginjsko doklado-.
(!) Ce imajo otroci, ki prejemajo rodbinsko pokojnino po očetu ali materi, enega roditelja še živega, ki je aktiven ali upokojen državni uslužbenec, jim ne gre osebna draginjska doklada, temveč ima njih roditelj pravico do rodbinske draginjske doklade zanje.
(*) Izjemno od predhodnega odstavka gre osebna draginjska doklada najstarejšeinu, če prejemajo otroci rodbinsko pokojnino po očetu in imajo mater še živo, ki je zopet poročena in ni aktivna državna uslužbenka niti osebna upokojenka. Najsliarejši izmed njih prejema v tem primeru rodbinsko draginjsko doklado za ostale uživalce iste pokojnine.
(*) Ce prejemajo otroci rodbinsko pokojnino po očetn z mačeho, pripada osebna draginjska doklada mačehi, ki prejema tudi za ostale uživalce iste pokojnine rodbinsko draginjsko doklado, in sicer, če žive skupaj Drugače se osebna in rodbinska draginjska doklada seštejeta in se ves seštevek razdeli kakor pokojnine.
III.	Obče odredbe.
CSen 22.
Brezplačno zdravljenje v javnih bolnicah ne vpliva na pravico, prejemati osebno in rodbinsko draginjsko doklado.
Clen 23.
Ce se osebna in draginjska rodbinska doklada med mesecem izpremenita, se obračunita od prvega dne prihodnjega meseca.
Clen 24.
Upokojencem, ki imajo od osebnega dela ali imetja več kot 3.000 dinarjev čistega dohodka na mesec, ne pripada niti osebna niti rodbinska draginjska doklada. To ne velja za upokojene ministre, za one osebne upokojence, ki so bili upokojeni po dovršenih 20 letih efektivne službe, priznane za pokojnino, in za one upokojenke, ki prejemajo rodbinsko pokojnino in imajo več kot 65 let starosti.
Clen 25.
(1) Upokojencem, ki niso dovršili 65 let starosti in se bavijo s samostojnim obrtom, za čigar opravljanje je potrebna pooblastitev ali dovolitev pristojnega oblastva, ne gre niti osebna niti rodbinska draginjska doklada, neglede na velikost dohodka, ki izhaja iz takih samostojnih poklicev.
(2) Ce ustavi upokojenec zaradi duševne ali telesne nesposobnosti delo, še preden prestane dovolitev, mu gre pravica do osebne in rodbinske draginjske doklade.
(*) Prenos obrta na osebo, proti kateri ima upokojenec zakonsko dolžnost vzdrževanja, nima za posledico pravice do osebne in rodbinske draginjske doklade. To velja tudi, če upokojenec obrta, za katerega ima oblastveno dovolitev, ne opravlja osebno ampak po drugih osebah (poslovodji, pomočniku, nadzorniku).
Clen 26.
Za čisti dohodek po tej uredbi se smatra dohodek, ki ostane, če se odbijejo od kosmatega dohodka vse obremenitve, ki obremenjajo ta dohodek,
Clen 27.
Nesposobnost za delo in pridobivanje po tej uredbi je dokazati s potrdilom dveh zdravnikov v javni službi.
Clen 28.
(*) Za prejemanje osebne in rodbinske draginjske doklade mora vložiti upokojenec pri pristojni blagajni prijavo in dokaze, ki jih predpiše minister za finance. Ce ne vloži prijave v 90 dneh, računši od dne, ko je pridobil pravico, mu pripada osebna in rodbinska draginjska doklada od prvega dne po mesecu, v katerem Je prijavo vložil.
(2)	Za vsako izpremembo, ki ima za posledico, da se izgubi pravica do osebne in rodbinske draginjske doklade, mora upokojenec najkesneje v 30 dneh od dne, ko je izprememba nastopila, vložiti novo prijavo. Ce ravna upokojenec zoper to, odgovarja po odredbah člena 29. te uredbe.
Clen 29.
(*) Upokojenec, ki se o njem ugotovi, da jo vložil neresnično prijavo in po njej prejemal osebno in rodbinsko draginjsko doklado, izgubi za leto dni pravico do osebne in rodbinske draginjske doklade; nezakonito prdjeta vsota pa se izterja iz njegovih pokojninskih prejemkov administrativnim pdtem po odredbah zakona o uradnikih. Odločbo, da je izgubil pravico, izda minister za finance.
(*) Razen tega se uvede zoper takega upokojenca
disciplinsko postopanje in se uslužbenec obtoži kazensko za dejanje prevare.
Clen 30.
(‘) Vsa potrebna pojasnila za uporabo te nredbe daje minister za finance.
(*) Pritožbe po sporih, ki nastanejo zbog uporabe te uredbe, je treba vložiti na ministrstvo za finance.
Clen 31.
Predsednik ministrskega sveta sme na predlog ministra za finance z uredbo izpremeniti velikost osebne draginjske doklade in pogoje2 ob katerih se pridobi in
izgubi pravica do osebne in rodbinske draginjske doklade,
Clen 32.
Ta uredba dobi obvezno moč prvi dan meseca, ki nastopi za mesecem, v katerem se je razglasila v »Službenih novinah« in tedaj prestane veljati odločba mini strskega sveta D. R. br. 107.201 z dne 8. oktobra 1024. z vsemi izpremembami in dopolnitvami.
Iz občega oddelka ministrstva za finance, dne 27. oktobra 1931.: St. 75.500/1.
(»23.
Ker je komisija, določena z mojo naredbo Pov. A.B-br. 11.610 z dne 20. oktobra 1931., proučila vprašanje izvoza in provoza žveplene kisline skozi našo državo, predpisujem po predloženem poročilu in novem pravilniku, sestavljenem po odrejeni komisiji, v smislu člena 6. zakona o prizvajanju, uvozu, izvozu in prodaji smodnika, razstrelil in ostalih razpočnih zmesi, municije in orožja in členov 21. in 23. pravilnika za izvrševanje tega zakona
pravilnik o ureditvi prometa z žvepleno kislino.*
Člen 1-
Izvoz in provoz žveplene kisline, namenjen za gospodarske namene, je prost.
Člen 2.
Pri provozu po Dunavu morajo zahtevati obmejne carinarnice po četrtem odstavku člena 23. donavskega statuta v zvezi s členoma 81. in 82. neuillyske, členoma 118. in 119. trianonske, členoma 134. in 135- saint-ger-mainske in členoma 170. in 171. versailleske mirovne pogodbe od ladijskega kapetana pismeno izjavo, ali vozi žvepleno kislino in katero količino je vozi, koliko stopinj ima jakosti (koncentracija) in komu je namenjena.
. Člen 3.
Pri provozu žveplene kisline po suhem jemljejo obmejne carinarnice podatke, označene v členu 2. tega pravilnika, iz tovornih listov in ostalih listin, ki spremljajo transport žveplene kisline.
Tovorni listi in ostale listine morajo navajati podatke, omenjene v členu 2. tega pravilnika.
Člen 4.
Carinarnice morajo voditi tudi evidenco o izvozu žveplene kisline.
Izvozniki so dolžni označiti podatke, omenjene v členih 2. in 3. tega pravilnika, ko deklarirajo svoje blago, namenjeno za izvoz.
Člen 5.
Carinarnice morajo voditi posebne evidenčne knjige o prometu z žvepleno kislino.
člen 6.
Po tem pravilniku je zamenjan dosedanji »pravilnik za izvoz žveplene kisline v Bolgarsko, Madžarsko in Avstrijo, kakor tudi za provoz čez naše ozemlje v navedene države«, A. B. br. 4009 z dne 25. marca 1931. (»Službene novine« št. 78/31).*
Člen 7.
Ta pravilnik stopi v moč od dne, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 24. novembra 1931.; A. B. br. 11-610.
'	Minister
za vojsko in mornarico, armijski general Drag. Ž. Stojanovič s. «-
624.
Odločba.
Klimatsko-turistični kraji.**
Na Osnovi § 9. zakona o davčnih in taksnih ugodnostih za hotelsko industrijo*** in po podanem mi ured-logu
rešuiem:
Za klimatsko-turistične kraje je smatrati:
I.	v Dravski banovini:
1. kraj Sv. Ano pri Tržiču, občine sv. Ana, kranjskega sreza;
2. kraj Mežo, občine Otiški vrh, slovenjgraškega sreza;
II.	v Primorski banovini;
1.	kraj Veli Rat, občine Božava, prečkega sreza;
/ III. v Moravski banovini:
1.	kraj Brus, občine Brus, kopaoniškeon sreza.
Iz spiska klimatsko-turističnih krajev je črtati ko>ii-lisče Medija-lzlake v litijskem srezu, vpisano pod ?. Dravske banovine 43), ker je vpisano v spisek kopal'-o.
Odsek za turizem naj izvrši to mojo rešitev in naj jo vroči ministrstvu za finance v vednost.
V Beogradu, dne 11. novembra 1931., II. št. 26 910.
Minister za trgovino in industrijo, dr. K. Kunianudi s. r.
* »Službeni list« št- 589/78 iz 1. 1931.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dna
28.	novembra 1931., št. 279/LXXXVIII7631.
♦** j Službeni list« št. 120/21 iz 1. 1930.
625.
Pojasnilo
o oddajanju in plačevanju zdravil.*
G. minister za socialno politiko in narodno zdravje je dal z odločbo z dne 13. maja 1931., S. št. 9061, tole pojasnilo:
»Po členu 11. pravil, po katerih naj se ravnajo vsi lekarnarji, zdravniki in veterinarji pri predpisovanju, oddajanju in plačevanju zdravil z dne 12. decembra
1928.,	Ap. št. 56.140, na recepte s pripombo »cito«, »sta-tim« ali temu podobno, mora lekarnar zdravilo takoj oddati, tudi brez plačila, plačilo pa sme zahtevati po oblastvu, če dotični sam v 8 dneh ne plača.
Po členu 15. istih pravil se mora za vsako zdravila, oddano iz javnih lekarn za državni ali občinski račun, za račun sanitetnega sklada, vsakega javnega sanitetnega zavoda, osrednjega urada za zavarovanje delavcev in humanitarnih skladov državnih železnic odbiti od skupne svote 30%.
Kakor je razvidno iz člena 11. omenjenih pravil, so vzeti v misel mnogi primeri, tudi če niso vsi posebej navedeni, ko je lekarnar dolžan zdravilo takoj oddati, in to tudi brez plačila. Razen tega imajo bolniki vseli zgoraj omenjenih ustanov pravico do zdravljenja in do zdravil, ki se oddajajo zanje na račun teh ustanov, ki zanje ta zdravila plačajo potem, ko so po svojih pristojno odobrenih pravilih po izvedencih (retaksatorjih) pregledali svoje predpisno izdane recepte kakor tudi njihovo taksiranje po lekarnarjih. Zato je v smislu omenjenih pravil in po vsej dosedanji praksi samo po sebi jasno, da bolniki iz zgoraj omenjenih ustanov niso dolžni, zdravilo lekarnarju takoj plačati, temveč da mora bolniku zdravila oddati, plačilo pa sme zahtevati od dotičnega oblastva ali ustanove v 8 dneh ali pa po dosedanjem običaju, • seveda z odbitkom 30% od skupne svote. €
Iz ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu.
626.
Dodatek
k pravilniku o pokopavanju, izkopavanju in prevažanju mrličev.**
G.	Minister za socialno politiko in narodno zdravje le odobril z odlokom z dne 3. julija 1931., pov. S. štev. 520 : da se doda čl. 1. pravilnika o pokopavanju, izkopavanju in prevažanju mrličev nov odstavek, ki se glasi:
»Če gre za prenos mrliča iz vojaškega pokopališča, mora prvostopno oblastvo obvestiti o danem dovoljenju komando mesta, ki upravlja vojaško pokopališče.<
v
Pov. S. štev. 520. — Iz ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje,, sanitetni oddelek v Beogradu, z dne 3. julija 1931.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
5.	junija 1931., št. 124/XXXVII/271.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
15.	junija 1931.* štev. 132/XLI/239.
627.
Namesto priloge A., dodane »navodilom za izvrševanje pravilnika o znižani vožnji nezaposlenih delavcev« I St. bi. 3/.380 z dne 4. avgusta 1931- (»Služl»ene novine« št. 197 LXili z dne 31. avgusta 1931.t velja odslej naslednje:	'	,
Priloga A.
seznamek
ustanov javne službe za posredovanje dela: javnih borz dela, njih uodružnic in ekspozitur.*
I.	1. Javna borza dela v Beogradu.
2. Podružnica javne borze dela — Beograd v Nišu.
3. Podružnica javne borze dela — Beograd v Skop-lju.	‘
4. Ekspozitura javne borze dela — Beograd v Leskovcu.
5. Ekspozitura javne borze dela — Beograd v Za-ječar u.
6. Ekspozitura javne borze dela — Beograd v Čačku.
7- Ekspozitura javne borze dela — Beograd v K ruševcu.
8. Ekspozitura javne borze dela — Beograd v Smederevu.
9. Ekspozitura javne borze dela — Beograd v Pa-račinu.
lf. 10. Javna borza dela v Novem sadu.
11. Ekspozitura javne borze dela — Novi Sad v Subotici.
12. Ekspozitura javne borze dela — Novi Sad v Somboru.	\
13. Ekspozitura javne borze dela — Novi Sad v Vel. Bečkereku.
III. 14. Javna borza dela v Zagrebu.
15. Podružnica javne borze dela — Zagreb v Osijeku.
16. Podružnica javne borze dela — Zagreb na Su-šaku.
17. Ekspozitura javne borze dela — Zagreb v Zemunu.
18. Ekspozitura javne borze dela — Zagreb v Brodu n/S.
IV. 19. Javna borza dela v Ljubljani.
20. Podružnica javne borze dela — Ljubljana v Mariboru.	J^r ,u
21. Ekspozitura javne borze dela — Ljubljana v Celju.
r 22. Ekspozitura javne borze dela — Ljubljana v Murski Soboti.
V.	23. Javna borza dola v Sarajevu.
24. Podružnica javne borze dela — Sarajevo v Banji-luki.
25. Podružnica javne borze dela — Sarajevo v Tuzli.
26. Ekspozitura javne borze dela — Sarajevo v Mostarju.
VI 27. Javna borza dela v Splitu.
28. Ekspozitura javne borze dela — Split v Kotoru.
29. Ekspozitura javne borze dela — Split v Dubrovniku.
30. Ekspozitura javne borze dela — Split v Šibeniku
Minister za promet Minister za socialno politiko Laz. Radivojevie s. r.	in	narodno	zdravje
M. Kostreneič s. r.
628.
Razpis.
Pojasnila razpisa št. 9665/IV—,931. o ocarinjanju bombaža za čiščenje strojev.*
Da se pregled prijavljenih vsakovrstnih odpadkov od preje in tkanin iz tar. št. 369. točno izvrši, mora j angažirani uradniki po deklaracijah, po katerih so t odpadki prijavljeni, predhodno odločiti bale, določen« za pregled. Ž odločenih bal je treba sneti vse žice al železne pasove, s katerimi so bale povezane, in nat; popolnoma odvzeti tudi vso tkanino. S takim pregledom se nedvomno ugotovi, ali so odpadki v negradašanem. I zamršenem, torej nekardiranem stanju, t. j. da imajo ona svojstva, ki so kot značilna omenjena v razpisu št. 9665/1 V—1931.
Iz pisarne ministrstva za finance, oddelka za carine; v Beogradu, dne 4. aprila 1931.; št. 11.881/1 V.
(Ta razpis je objavljen v številki 80. z dne 9. aprila 1931., od katerega dne je v veljavi.)
629.
Razpis.
Analiza stassfurtske soli se vrši pri kmetijskih kontrolnih postajah.**
Ob uvozu soli iz tar. št. 203. uvozne tarife carinarnice ne vrše kemijske preiskave, ampak obveste najbližjo kontrolno postajo ministrstva za poljedelstvo, katere organi odvzemo ogledke za preiskavo, in sicer po predpisih, ki veljajo za te postaje. Ko sprejmo od kontrolne postaje poročilo o kemijski analizi preiskane soli, katero poročilo je obvezno tudi za carinarnico, izvrše
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
17.	aprila 1931., št. 81/XXV/186.
'** »Službene povine kraljevine Jugoslavije« z dne
7.	maja 1981, M. 101/XXX/221
carinarnice carinsko ekspedicijo, ravnaje se ob tem povsem po odredbah razpisa C. št. 17.410/29 in C. št. 27.572/29.
V Beogradu, dne 2. aprila 1931.; št. 11.772/IV.
Minister za finance dr. S. Šverljuga s. r.
(Ta razpis je natisnjen prvič v »Službenih novinah« z dne 30. aprila t. 1., št. 96.)
630.
Razpis.
Uvozne ekspedicije blaga na neizvest-no prodajo.*
Na podstavi člena 273. carinskega zakona in člena
23.	v predlogu zakona o obči carinski tarifi odrejam, da naj jemljejo carinarnice od dne razglasitve te nared-be v »Službenih novinah« samo one deklaracije v delo, s katerimi se prijavljajo za uvoz na neizvestno prodajo no členih 72. do 79. carinskega zakona samo predmeti, aeasno oproščeni carine po členu 10. v predlogu zako-ia o obči carinski tarifi in ko se predhodno izda rešitev ristojnih carinarnic, odnosno finančnih direkcij ali od-'elkov za carine; predmeti, za katere je določen v po-dinih trgovinskih pogodbah uvoz na povratek, kakor udi vreče, ki se uvažajo po postopku C. št. 51.999/922.
Za pogojni uvoz po členu 11. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in za vsak drug pogojni uvoz je, treba predhodne odobritve ministrstva za finance, ki se daje na pismeno uvoznikovo prošnjo.
V Beogradu, dne 16. junija 1931.; št. 20.800/1V.
Minister za finance dr. S. šverljuga s. r.
631.
Razpis.
Dopolnitev razpisa št. 163/928 o tari na železne bobne, v katerih se uvaža asfaltov klej.**
Na podstavi členov 7. in 24. v predlogu zakona o obči carinski tarifi rešujem:
Železni bobni se morajo smatrati za priznano za-obalo v smislu pravil o tari, če se uvaža v njih asfaltov; klej iz tar. št. 172. uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi.
S tem razpisom se dopolnjuje razpis z dne 28. septembra 1930., C. št. 36.813/IV.
V Beogradu, dne 22. julija 1931.; št. 25.752/IV.
Pomočnik ministra za finance
_________	dr.	F.	Gospodnetič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
18.	junija 1931., št. 135/XLlV/305.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dn*
29.	julija 1931., št. 170/LV/373,
632.
Tolmačenje
po zakonu o volitvi senatorjev.*
Na osnovi pooblastitve v § 48. zakona o volitvi senatorjev z dne 30. septembra 1931. se izdaje naslednje
tolmačenje:
1. Drugi odstavek § 7. zakona o volitvi senatorjev** določa, da postavi tam, kjer ni apelacijskega ali upravnega sodišča na banovinskem sedežu, državni odbor v volilni odbor namesto predsednikov teh sodišč za člana po enega sodnika apelacijskega ali upravnega sodišča, ki je krajevno pristojno za sedež dotične banovine, in to izmed kandidatov, ki mu jih priobči minister pravde. Za Vrbasko, Drinsko in Zetsko banovino, ki na njih sedežih ni apelacijskega sodišča in ni nobeno apelacijsko sodišče za njih sedež krajevno pristojno, postavi državni odbor v volilni odbor za Vrbasko in Drinsko banovino po enega sodnika vrhovnega sodišča iz Sarajeva, za Zetsko banovino pa enega sodnika velikega sodišča v Podgorici, vse to izmed kandidatov, ki jih priobči državnemu odboru minister pravde.
2. Nosilci državnih list imajo tudi pravico voliti senatorje kakor narodni poslanci (§ 8., točka 1. zakona o volitvi senatorjev) in glasujejo v volilni edinicl za področje uprave mesta Beograda.
3. Za volilno edinico področja uprave mesta Beograda sestavi volilni imenik po predpisih § 12. zakona o volitvi senatorjev okrožno sodišče za mesto Beograd in ga objavi v »Službenih novinah«.
4. Kandidatne liste za področje uprave mesta Beograda je predložiti v potrditev (§ 13. zakona o volitvi senatorjev) okrožnemu sodišču za mesto Beograd.
5. V drugem odstavku § 19. zakona o volitvi senatorjev omenjeno okrožno sodišče je isto, ki je omenjeno v § 13. zakona, in zaradi tega ostanejo natisnjeni izvodi kandidatnih list pri tem sodišču.
6. V § 23. zakona o volitvi senatorjev je odrejeno, da je volišče eno za vso banovino, in sicer v kraju, v katerem je sedež banske uprave. To velja tudi za področje uprave mesta Beograda in se glasuje za to področje v Beogradu in je zanj eno samo volišče.
7. § 24. zakona o volitvi senatorjev odreja, da veljajo za izmeno in neprihod določenih predsednikov ali članov volilnega odbora predpisi § 37., razen prvega stavka, zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino.*** To je razumeti tako, da se uporabljajo predpisi § 37. zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino analogno, t. j. uporabljati jih je, kolikor je to po značaju stvari same mogoče. Tako ne nadomešča predsednika volilnega odbora, če je zadržan in na dan volitev ne pride, predstojnik občine, ampak po činu najstarejši član volilnega odbora.
8. Odredba § 30. zakona o volitvi senatorjev, da traja glasovanje neprestano ves dan do osmih zvečer, je treba tolmačiti tako, da se začne glasovanje ob sedmih zjutraj in da traja do osmih zvečer.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
5.	decembra 1931., št. 285/XCII1/678.
** »Službeni list< št. 408/61 iz 1. 1931.
*♦* »Službeni list« št. 352/55 iz L 1931,
9.	V § 45. zakona o volitvi senatorjev je odrejeno, da znaša za sestavo j»rvih volilnih imenikov, ko stopi ta zakon v moč, rok iz drugega odstavka § 12. pet dni, iz tretjega odstavka § 12. tudi pet dni. Ker ni v zakonu rečeno, od kdaj ta roka tečeta, je to tako razumeti, da pričneta teči od dne prvega sestanka narodne skupščine in da morajo vpisati sodišča v volilni imenik imena narodnih poslancev iz seznamka poslancev, ki jih je objavil glavni volilni pdbor v »Službenih novinah« z dne
28.	novembra 1931., št. 279.*
V Beogradu, dne 4. decembra 1931.; št. 131.177,
Minister pravde tir. Drag. S. Kojič s. c.
633.
Na osno v! tretjega odstavka § 35. zakona o volil vi senatorjev z dne 26. septembra 1931. predpisujem ta-le obrazec za pooblastilo:**
Pooblastilo.
Na osnovi členov 50. in 51. ustave in §§ 4., 5., 34. in 35. zakona o volitvi senatorjev je proglasil volilni odbor
za volilno edinioo ••••.............................   ......
na svojem sestanku z dne ....................................
g  ..............................      iz	     za
senatorja za  ..........  :................ zasedanje	senata,
ki se sestane na dan .........................   v	Beogradu.
Kot zakonito potrdilo o tej izvolitvi izdaja volilni odbor za volilno edinico .............................        —
g.........-.......................-	iz	 -......-
to pooblastilo.
V  ....................................
(M. P.)
Predsednik volilnega odbora:
i	Člani:
V Beogradu, dne 10. decembra 1931.; III. br. 68.247.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle P. R. živkovič s. r.
634.
Kazne obče veljavne odredbe
Dravska banovina Volitev senatorjev dne 3. januarja 1932.
Kandidatna lista.
I. Kandidati:
1. dr. Ravnihar Vladimir, odvetnik. Ljubljana Knafljeva ul. 10.	*
2. dr. Novak Fran, odvetnik, Ljubljana, Valvazorjev trg 7.
3. dr. Rajar Janko, veterinarski delegat v p. na Dunaju.
4. dr. Ploj Miroslav, veliki župan v p., Maribor.
II.	Namestniki:
1. dr. Goričan Alojzij, župan, Celje.
2. Pirc Ciril, župan, Kranj.
3. Sancin Ivo, kmetijski svetnik v p., Ljubljana, Tavčarjeva ul. 1.
4. Zadravec Jakob, industrialec iz Središča.
III.	Predstavnika liste:
1. Bonač Fran, industrialec in Član banskega sveta, Ljubljana.
2. Zakotnik Ivan, tesarski mojster in župan v Zgornji Šiški.
IV.	Namestnika:
1. Tavčar Ivan, član banskega sveta in komisar OUZD, Ljubljana.
2. Babnik Valentin, član banskega sveta in župan v Šent Vidu.
Preds. 326 20/31—40.
Sklep.
Ker se je deželno sodišče v Ljubljani uverilo. da je predložilo to kandidatno listo v zakonu določeno število predlagateljev in da so ti vpisani v stalni volilni imenik za volitve senatorjev, kakor tudi da so priložili kandidatni listi pismeno privolitev vsakega predlaganega kandidata in njegovega namestnika — potrjuje na podstavi §§ 14., 15., 16. in 18. zakona o volitvi senatorjev to kandidatno listo.
Deželno sodišče v Ljubljani, dne 16. decembra 1931.
Keršič s. r.
635.
Popravek.
V zakonu o poslovnem redu v narodni skupščini, objavljenem v »Službenem listu« z dne 16. decembra 1.1-* ršt. 602/80, je popraviti spodaj navedene, med tiskom ugotovljene pogreške.
Glasiti se mora pravilno:
V § 14., v zadnji vrsti: »...odpušča vse začasno
osebje...«
V § 43., v predzadnji vrati: »...po dva prijavljena govornika,,,«
V § 49., zadnja vrsta drugega odstavka: »...eno uro.«
V § 57., v drugi vrsti: »... odkazati pristojnemu odboru . . .<
V § 78., ob koncu: »...interpelaciji skupščini«.
V L jubljani, dne 16. decembra 1931.
UREDNIŠTVO »Službenega lista kraljevske banske uprave«.
836.
Razne objave iz ^Službenih novin“.
Š tevilka .<4 z dne 23. novembra 1931.
Otvoritev telefonskega prometa Savski Marof — Trst. Minister za promet je odobril z odlo'kom z dne 13. novembra 1931., P. t. številka 99550, da sie otvori telefonski promet Savski Marof—Trst, ki sme pričeti dne 25. novembra 1931.
Pristojbina ? navaden triminutni razgovor, ki se sma tra kot enota, je 2-25 zl. fr.
Otvoritev telefonskega prometa Središče ob Dravi— Pra ga in Brno (češkoslovaška). Minister za promet je odobril z odlokom z dne 7, novembra 1931., P. t. številka 927;' 15, da se otvori telefonski promet Središče ob Dravi-—Praga in Brno, ki sme pričeti dne 25. novembra 1931.
Pristojbina za navaden triminutni razgovor, ki se smatra kot enota, je s Prago 4'95 zl. fr., z Brnom pa 3'90 zl. fr.
Ukinitev naše pooblaščene trgovinsko agencijo v Ciorlinu. Minister za trgovino in industrijo je ukinil z o dlokom z dne 12. novembra 1931., II. štev. 31.630/3., pioobtaščeno trgovinsko agencijo kraljevine Jugoslavije v U-orlinu in je razrešil njenega šefa g. dr. A. Bulija dolžin osti.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 17. novembra 1931. je (prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo »Mord in der Politik« od Alfonza Nopeia v izdaji tlanseatische Verlagsanstalt Hamburg-Berlin.
Številka 275 z dne 24. novembra 1931.
Minister pravde je odločil z odlokom z dne 1. novembra 1930; štev. 116.412, da se Gasparič Janez, bivši računski revizor škofijskega ordinariata v Mariboru v 8. skupini I. kategorije z osnovno plačo 4. stopnje in stanarine 75% od 2100'— Din postavi za računskega revizorja istega ordinariata v isti kategoriji, skupini in stopnji in z isto letno stanarino.
Z novim uradniškim zakonom z dne 31. marca 1931. je bil Gašparič Janez preveden v VIII. položajno skupino s plačo 730'— Din, položajno doklado 400-— Din in osebno draginjsko doklado 950'— Din mesečno.
Minister za promet je z odlokom G. D. štev. 75167/31. po potrebi službo premestil Grampovčana Janka, administrativnega uradnika IX. položajne skupine direkcije državnih železnic v Ljubljani, v oddelek za kontrolo dohodkov generalne direkcije državnih železnic.
Številka 276 z dne 25. novembra 1931.
Z odlokom ministra za finance z dne 17. novembra 1931., štev. 83463/III., je bil postavljen za davčnega inšpektorja davčne uprave Ljubi jnna-okolica Beka Jožef, višji davčni kontrolor iste uprave,
številka 277 z dne 26. novembra 1931.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
16.	novembra 1931., O. štev. 20869, je bila postavljena za lekarnarja obče državne bolnice v Ljubljani v VII. položajni skupini z mesečno plačo Din 910-— in s položajno doklado Din 500— mesečno mag. farm. Fink Vida, lekarnar bivše banovinske splošne bolnice v Ljubljani v 7. skupini I. kategorije.
S tem ukazom se nadomešča odlok ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje z dne 25. junija 1931.,
O.	štev. 11862.
številka 278 z dne 27. novembra 1931.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
7.	oktobra 1931., štev. 64058/1., so bili postavljeni: za veterinarskega višjega svetnika obmejne veterinarske postaje na Rakeku v IV. položajni skupini 2. stopnje Rebek Pravdoslav, veterinarski višji svetni‘k iste obmejne postaje v V. položajni skupini s plačo 2. period-skega poviška; za veterinarskega višjega svetnika obmejne veterinarske postaje v Mariboru v IV. položajni skupini 2. stopnje Pirnat Franjo, veterinarski višji svetnik iste obmejne postaje V. položajne skupine s plačo 2. periodskega poviška; za veterinarskega višjega svetnika pri sreskem načelniku v Celju v IV. položajni skupini 2. stopnje dr. Stegu Josip, veterinarski višji svetnik istega sreza V. položajne skupine s plačo St. periodskega poviška; za veterinarskega višjega svetfnika obmejne veterinarske postaje na Jesenicah v IV. ipolo-žajni skupini 2. stopnje Rihar Josip, veterinarski višji svetnik iste obmejne postaje V. položajne skupine s plačo 1. periodskega poviška; za veterinarskega višjega svetnika pri sreskem načelniku sreza Maribor, dosni breg, v IV. položajni skupini 2. stopnje Miklavčič Peter, veterinarski višji svetnik istega sreza V. položajne skupine s plačo 2. periodskega poviška; za veterinarskega višjega svetnika pri sreskem načelniku v Ptuju v IV. položajni skupini 2. stopnje dr. Z a vadi lik Bogomil, veterinarski višji svetnik istega sreza V. položajne skupine s plačo 2. periodskega poviška; za vel.eri-narskega svetnika pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani V. položajne skupine dr. (5eh Josip, veterinarski svetnik iste banske uprave VI. položajne skupine s plačo 2. periodskega poviška; za veterinarskega svetnika pri sreskem načelniku v Radovljici v
V.	položajni skupini Zarnik Alojzij, veterinarski svetnik pri istem načelniku VI. položajne skupine s plačo 1. periodskega poviška; za veterinarskega svetnika pri sreskem načelniku v Brežicah v V. položajni skupi ni 131 z j a k Janko, veterinarski svetnik pri istem načelniku VI. položajne skupine s plačo 1. periodskega poviška; za veterinarskega svetnika pri sreskem načelniku v Slovenjgradcu v V. položajni skupini Peršuh Anton, veterinarski svetnik pri istem načelniku VI. položaju’? skupine s plačo 1. periodskega poviška; za veterinar- i skega svetnika pri sreskem načelstvu v Ljutomeru v
V. položajni skupini Škof Alojzij, veterinarski svetnik pri istem načelniku VI. položajne skupine s plačo 2. periodskega poviška; za veterinarskega svetnika pri sreskem načelniku v Ptuju v V. položajni skupini dr. Jed-lička Viljem, veterinarski svetnik pri istem načelniku
VI. položajne skupine s plačo 2. periodskega poviška; za veterinarskega svetnika pri sreskem načelniku v Novem mestu v V. položajni skupini Vandot Ivan,
veterinarski svetnik pri istem načelniku VI. položajne skupine s plačo 1. periodskega poviška; za veterinarskega svetnika pri sreskem načelniku v Litiji v V. položajni skupini dr. Veble Franc, veterinarski svetnik pri istem načelniku VI. položajne skupine s plačo 1. periodskega poviška; za veterinarskega svetnika pri sreskem načelniku sreza Maribor, levi breg, v V. položajni skupini Škofič Peter, veterinarski svetnik pri istem načelniku VI. položajne skupine s plačo t. periodskega poviška; za veterinarskega svetnika pri sreskem načelniku v Šmarju pri Jelšah v V. položajni skupini Rihtarič Peter, veterinarski svetnik pri istem načelniku
VI.	položajne skupine s plačo l. periodskega poviška; za veterinarskega svetnika obmejne veterinarske postaje v Gornji Radgoni v V. pfložajni skupini Lobnik Franjo, veterinarski svetnik iste postaje VI. položajne skupine s plačo 1. periodskega poviška; za veterinarskega višjega pristava pri sreskem načelniku v Kočevju v
VI.	položajni skupini Šribar Maksim, veterinarski višji pristav pri istem načelniku VII. položajne skupine s plačo 1. periodskega poviška; za veterinarskega višjega pristava pri sreskem načelniku v Krškem v VI. položajni skupini Varl Leopold, veterinarski višji pristav pri istem načelniku Vil. položajne skupine s plačo 1. periodskega poviška; za veterinarskega višjega pristava pri sreskem načelniku v Laškem v VI. položajni skupini dr. Jerina Fedor, veterinarski višji pristav pri istem načelniku VII. položajne skupine s plačo
1.	periodskega poviška; za veterinarskega višjega pristava pri sreskem načelniku v Gornjem gradu v VI. položajni skupini Samec Franjo, veterinarski višji pristav pri istem načelniku VIL položajne skupine s plačo 1. periodskega poviška; za veterinarskega višjega pristava pri sreskem načelniku v Murski Soboti v
VI.	položajni skupini Šerbec Josip, veterinarski višji pristav pri istem načelniku VII. položajne skupine; za veterinarskega višjega pristava obmejne veterinarske postaje v Bohinjski Bistrici v VI. položajni skupini Pahor Filip, veterinarski višji pristav iste obmejne postaje VII. položajne skupine s plačo 1. periodskega poviška; za veterinarskega višjega pristava obmejne veterinarske postaje v Murski Soboti v VI. položajni skupini Samec Josip, veterinarski višji pristav iste obmejne postaje VII. položajne skupino s plačo 1. periodskega poviška; za veterinarskega višjega pristava pri sreskem načelniku sreza dravograjskega v Prevaljah v VI. položajni skupini Kolenc Pavel, veterinarski višji pristav pri istem načelniku VII. položajne skupine s plačo 1. periodskega poviška; za veterinarskega višjega pristava pri šroskem načelniku v Črnomlju v
VI.	položajni skupini Ipavec Rafael, veterinarski višji pristav VII. položajne skupine s plačo 1. periodskega poviška; za veterinarskega višjega pristava pri sreskem načelniku v Konjicah v VI. položajni skupini Kul ter er Filip, veterinarski višji pristav pri istem načelniku VII. položajne skupine s plačo 1. periodskega poviška; za veterinarskega višjega pristava pri sreskem načelniku v Kranju v VI. položajni skupini Goljar Franjo, veterinarski višji prislav pri istem načelniku VIL položajne skupine s plačo 1. periodskega poviška; za veterinarskega višjega pristava pri sreskem načelniku v Logatcu v VI. položajni skupini Primic Franjo, veterinarski višji pristav pri istem načelniku VII. položajne skupine s plačo 1. periodskega poviška.
Izdaja kraljevska banska oprava Dravske banovine: njen predstavnik In odgovorni arednfk: Pohar Robert v Ljubljani. Xlska la zalagaj Uskarjoa >Merkur< g Ljubi, j udi njen predstavnik; Otmar Mihčlek x Ljubljani.