KWW Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 1> =4 Glas Naroda List slovenskih delavcev v ^Ameriki T2& first Slovenic Daily In the United States Issued every day* except Sundays and Holidays. Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York. N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. Stev. 82. NEW YORK, aprila, 1904. Leto XI. Izseljevanje iz Avstrije. Moderna selitev avstrijskih narodnosti. Poročilo trgovinskega oddelka washington- ske vlade. Iz Avstrije. Snidenje avstrijskega in nemškega cesarja ter ita-janskega ministra ino-stranih del. Konzularne preiskave. — Uzroki isseljeranja. Washiuton, C. aprila. Trgovinski oddelek naše vlade je ravnokai objavil poročilo o izseljevanju iz avstro-i grške monarhije. Naš generalni kcnzui llossfeld v Trstu poroča o tem vprašanju sledeče: Iz Avstrije se tekom zadnjih let vedno več ljudi izseljuje. Natančnega -tevila izseljencev pa ni mogoče navesti, kajti vlada o tem ne vodi nika-cih zapiskov. Le malo izseljencev naprosi vlado pred svojim odhodom, da hi jih črtala iz avstrijskega podani-štva, ker izseljenci večinoma ne vedo, da je t<> mogoče storiti. Mnogo izseljencev vzame tudi potne listine, toda avstrijskim vlastim ni mnogo mar, i-tavijo li taki ljudje Avstrijo kot turisti, delavci ali izseljenci, kteri se za stalno nastanijo v inozemstvu. Skoraj 85 odstotkov avstrijskih izseljencev potuje v Zjed. države, 10% v (.'anaJo, .'»% v Južno Ameriko, 1% Južno Afriko in 1 % v druge dežele. Letno število avstrijskih izseljenec v je doseglo 1. 1902 — 100,000, na kar je postajalo vedno večje in je doseglo lansko leto skoraj 250,000. 1/ konzularnega okraja Trst, kteri :• izključno le slovenski in hrvatski, izseli se vsako leto nad 15,000 ljudi. Med temi je navadno le po 3% po-nemčenih in poitalijančenih Slovanov. Večina Slovencev in Hrvatov so kmetovalci, le oni od istrskega in dalmatinskega obrežja so mornarji in sicer najboljši v Evropi. Tretjina leh naseljencev so analfabeti in skn raj vsi so katoliki. Oni so mirni, pošteni ljudje. Med njimi ni temperen." nikov toda tudi le malo pijancev. V južnej Avstriji znaša povprečni dnevni zaslužek 20 do 60 centov na dan na kmetih, dočim zaslužijo meščani le po 40 in v najboljšem slučaju po SO centov na dan in tako slab zaslužek je glavni vzrok izseljevanja. Ljuds.vo se preživlja večinoma s so-čivjem, koruzo, fižolom, krompirjem itd.; meso si zamorejo v Avstriji privoščiti le ob nedeljah in praznikih. V Zjed. državah živeči bivši Avstrijci pošljejo vsako leto domov najmanj £<>,000,000 kron ali $10,000,000. Tekom zadnjih let se je iz južne Avstri- Iz Avstrije se bodo ljudje še dolgo vrsto let izseljevali in sicer v vedno večjej meri. Vzrok temu je stalna prosperiteta v Zjed. državah. Z poročilom našega tržaškega konzula se povsem strinjamo, ker je docela resnično in pravilno. Tudi češki izseljenci potujejo najraje v Zjed. države ali pa v Anglijo, kjer jih policija ne kontrolira, kakor v policijskej Avstriji, kjer se morajo javiti oblastim, ako se preselijo iz jednega kraja v drugi. Večina čeških izseljencev so iz učen i delavci, steklarji ali pa piedilei. Tudi v Ceškej izseljevanje vedno napreduje. Cehi so olikani ljudje in so najboljši naseljenci. Zaslužek na Češkem je isto tako slab, kakor drugod po Avstriji in ako dela vsa rodbina ne zasluži na dan toliko, kakor v Ameriki navaden delavec. Avstrijski delavec zasluži na teden k večjem po dva dolarja in pol ali toliko, kolikor v Ameriki na dan. Dnevni delavni čas traja v Avstriji po 11 ur. Ljudje so marljivi in šted-ljivi, toda kljub temu ne morejo hraniti. Koče v Avstriji so primitivne in opremljene le z najpotrebnejšim primitivnim pohištvom. Glavni vzrok avstrijskega izseljevanja "je želja izseljencev, poboljšati si svoj položaj, več zaslužiti in bolji-živeti. Na izseljence tudi dobro vpljivajo poročila o osobni svobodi in liberalnem duhu, ki vlada v Ameriki. Najbolje vpljivajo na izseljence njihovi znanci in sorodniki v Ameriki, kteri poročajo brez izjeme, da žive v Ameriki boljše, nego takozvana "gospoda" v Avstriji. Vlada in po njenem ukazu tudi avstrijsko časopisje, je sovražna izseljevanju, ktero ovira zlasti ljudem od 20. do 32. leta, v kterej dobi so možki pcdvraani vojaškim dolžnostim. S kakim namenom gredo ljudje Ameriko, ni mogoče dognati, toda le redko kedaj se kedo vrne, kteri bi bil razočaran. Slabo poročajo le one vrste ljudje, kteri niso nikjer na svetu za rabo. Mnogo izseljencev se vrne po par letih v Avstrijo in oni pri-neso redno toliko denarja seboj, da prežive brezskrbno zadnja leta svoje- ;,(-. izselilo pol milijona delavcev, radi česar so se tamošnji delavci tako po- ga ^vl3«nja. . dražili, da se tovarnarji in farmerji j Javno se govori^ le malo o .zse lje- delav- 1 vanju. Časopisje je naravno izseljevanju sovražno in piše smešno pre pritožujejo radi pomanjkanja cev. Ker pa delavska in delodajalska stranka izdatno vpljivati na vlado, bo vlada kolikor mogoče omejila izseljevanje. Trst ni luka za izseljevanje, toda v kratkem se bode pričelo izseljevanje tudi preko Trsta. ti rano o razmerah v Ameriki. "Pre pričan sem", zaključuje konzul na Češkem, "da bode izseljevanje iz A strije vedno naraščalo." I. C. MeFarland, konzul Slovenske novosti. V Carbonhill, 111., ponesrečil je pri razstreljevanju premoga rojak Fran Novak iz Prečenske fare na Dolenjskem. Star je bil 53 let ter zapušča soprogo in pet otrok. — Dne 25. marca ponesrečil je v Chandler rudniku rojak John Rus. Padel je v jamo, 60 čevljev globoko, ter si zlomil nogo in zadobil še druge poškodbe. Odnesli so ga v bolnico. — V Masillon, 0., je umrl rojak Fran Lavrie za pljučnico. Pokopali so ga 31. marca. Pokojnik je bil doma iz Dolenjega polja — V Lorain, O., umrl je dne 23. marca Frank Zevnik iz Starega trga pri Ložu. Ustrelila svojega ljubčeka. Scranton, Pa., 7. aprila. Gospodična Fma Robertsova je včeraj streljala na posestnika hotela, Fran Cal-lahana, kterega je smrtno ranila. Gostilničar jej je obljubil zakon, toda z tem je vedno odlašal. Kadi tega sta .■se večkrat prepirala in včeraj je v prepiru bila Ema tako razburjena, da je dvakrat nanj streljala. Napa-dalko so zaprli. NewyorSke novosti. Nos za $2000. Povodom židovske Velike noči je Josip Leder pronašel, da mu čebula česen in druge židovske dišave večne diše. In kaj pomaga najlepši veli konočni praznik z neizogibnimi "ma ces" ter '"knedlicky", ako nos ne iz vršuje svoje naloge? Kadi tega je od Šel Leder k sodišču in tožil krojača Abraham Goldsteina, kteri je s svo jimi škarjami tipografično preiakal Lederjev nos. na plačilo denarne od škodni ne v znesku $2000. Radovedni smo, kako visoko bode sodišče cenilo židovski nos. Jednake kazni. Včeraj so v Brooklynu zaprli biv ša kaznjenca , ktera sta skupaj "se dela" že 16 let, ker sta na brooklyi skem mostu oropala nekega starčeka Ime jima je William O'Brien in F Golden. Sodnik je obsodil vsakega lOletno ječo. Radi kola. Včeraj je prišel v Essex Market sodišče pokrajinski pravnik Jerome da vloži tožbo proti nekem 181etnem "East Side-Toughu". Pri dečku, ime nom Charles Levy so namreč našli — policijski kol, s kterim se je nekaj časa vspešno branil aretaciji. Balkansko vprašanje. I>robnosti. Makaroy proti Japoncem. Sovražno brodovje se bliža Port Arthuru. Vabilo na naročbo. Kozaki premagali Japonce. Kuropatkin Itišpieira posadke pri New Chwaiigu. — Car odpotuje v Irkutsk. — Rusi pričakujejo napad na New Chwang. — Ruske utrdbe ob Valu. — Korejci prijatelji Rusov. — Neznatne praske med predujimi stražami. Dunaj. 7. aprila. Tukaj se zatrjuje, da se bodo v kratkem sešli v Opatiji na Hrvatskem avstrijski in emški cesar ter italijanski minister inostranih del, signar Tittoni. Tem povodom bodo trozvezo zojiet nekoliko "utrdili" in v toliko prenovili. svet njene malopomembnosti popolnoma ne pozabi. Iz Rima se semkaj poroča, da ^e bode italijanski minister inostranih del pripeljal v Opatijo z vojno ladijo Dagali". V Opatiji ga bode pričako-al avstrijski minister inostranih del Goluchowski, s kterim se bodeta po-vetovala o položaju na Balkanu. Dunaj, 7. aprila. Ločena soproga grofa" Pavla Festetiča iz Tolne. skušala je skočiti v dunavski kanal, da mernoidoči so jej to preprečili, voječasno je bila "would be"-samo-morilka najlepša krasotica na Du-lju. Se kot otrok se je poročila z >orzijanom Fuecherjem, kteri je pa malo umrl. Leta 1S82 se je poročila grofom" Festetičem, s kterim je pa skrajno nesrečno živela. Ločila sta v Gradcu na Štajerskem. Ker smo že pri "grofih", naj ome-imo še "grofa" Jurija Napoleon Csakvja, kteri je (kakor smo že po-očali), dne 20. marca na tukajšnjem iingu ustrelil gospo Amalijo Alra-rnovo. Sedaj so spoznali, da je bla-en (nič novega pri grofih) in so ga oslali v norišnico. Gradec, 7. aprila. Povsodi, kjer bi-ajo Nemci, zavladalo je ogorčenje loti Slovanom, zlasti pa proti Ce-iim in sicer radi zadnjih izgredov na Prokopili v Pragi. Nemci na Dunaju in tudi po družili mestih sku-ajo sedaj bojkotirati češke delavce n služkinje, kar se jim pa ne more osrečiti, ker brez slovanske pomoči ne morejo živeti. Dunaj, 7. aprila. Iz Varšave se emkaj poroča, da so tamošnje oblasti vznemirjene, ker so zvedele, da se pripravljajo Poljaki na vstajo. Port Arthur, 7. aprila . Ruska ■oklopnica "Peresvjet" javlja, da je včeraj ugledala sovražno brodovje v K \v a n t u n š kem morju. Admiral Maka-row je z ruskim brodovjem v zuna-njej luki in pričakuje japonskega napada v današnjej noči. Rusko brodovje bode kolikor mogoče daleč od-pljulo proti Japoncem, de tako pravočasno prepreči zaprtje portarthur-ske luke. Japonci bodo najbrže do-vedli seboj one ladije, ktere namera-\ajo potopiti v vhodu v lnko. Petrograd, 7. aprila. Druga in 5. baterija jezdecev od gardnega topni-~lva odpotujeti prihodnji teden na bojišče. Admiral veliki knez Aleksej inšpieiral je danes 600 mornaričnih novincev, ktfri odpotujejo takoj pro-i• Izhodu. V nevskej tovarni za stroja grade 10 podvodnih čolnov, ktere bodn odpo-slali v Port Arthur. + + + Pet grad, 6. aprila. "Ob Yalu je mirno", tako se glasi poročilo Ob poteku prvega četrtletja vabimo naše slovenske rojake na na« ročbo lista "GLAS NAHODA", kteri kot EDINI DNEVNIK v te/ deželi velja le $3 za vse leto, ali 75 centov za Četrt leta. Vse gg. naročnike, kterim je pa naročnina s prvim četrtletjem potekla, pa prosimo, da isto kmalu ponove. Upravništvo "Glasa Naroda". Kozaki na potu iz Harbina proti Koreji. Nemški cesar bolan. Birmingham, 7. aprila. Tukajšnja Post'" javlja, da sta dva zdravnika dne 31. marca v Neapolju preiskala bolnega nemškega cesarja, kteri postaja vedno slabeji. Yihar r severuej Evropi. Berolin, 7. aprila. Ob zapadnem obrežju Schleswig Holsteina razsajal je vihar, kteri je napravil vse polno škode. Tudi se je več ladij potopilo in mnogo ribičev vtonilo. Najhujše je razsajal vihar v zalivu Husumer. Petorčki. Briljantno se je odlikovala gospa May Bradleyeva iz Kiowa, I. T.,kajti ona je preskrbela svojemu soprogu, posestniku ranehev, kar pet otrok na enkrat. Mali cowbovi tehtajo po 7 luntov in so zdravi ter krepki. Pri tem je torej Rooseveltov "plemenski samomor" izključen, toda oče Bradley kljub temu h?ali boga, da ni postal oče pol ducata otrok. Ljubezen dečkov. Chicago, 111., 7. aprila. Dečka Paul Jeliek in Henry Schaze, ktera oba sta bila zaljubljena v jedno in isto tovarišico, sta se sedaj zopet dvoboje vala. Med pretepom je pa Henry svojega tovariša vstrelil. Mlad morilec, kterega so zaprli, trdi, da je to storil v samoobrambi. Oba dečka sta se že leto dni sovražila. Henry se je v svojo sošolkinjo zaljubil in jo spremljal vsako jutro v šolo. Pri tem je prišlo med obema dečkoma večkrat do bojev. London, 7. aprila. Semkaj se br-zojavlja iz Petrograda, da se je pri Songchongu, med Pingyangom in Wiju vršil boj med kozaki in japon-ko konjico. Kozaki so bežeče Japonce postreljali in na to odjezdili. Newchwang. 7. aprila. General Kuropatkin je inšpieiral vse posadke v okolici tukajšnjega mesta. Med /Vntungom in Chiutienchengom je velika ruska vojska. Tamkaj je pričakovati večje bitke, ktera pa ne bo odločilna, temveč le nekak pričetek večjih vojnih operacij. Rusi utrjujejo bregove reke Tu-men. Led na reki Yalu se topi. Včeraj so ruske vojne ladije patru-lirale po Pečilskem zalivu. Petrograd, 7. aprila. Tukaj se ponovno zatrjuje, da bode car odpotoval na bojišče. Prvotno bode potoval le do Irkutska v Sibiru, kjer bode počakal, da sneg popolnoma zgine, na kar potuje v Mandžurijo. Nekoliko carevih zasebnih policajev je že od potovalo proti iztoku. Port Arthur, 7. aprila. Mornarji, kteri so se v zadnjih bitkah odlikovali, dobili so minolo nedeljo v prisotnosti velikega kneza Kirila red sv. Jurija. Admiral Makarov postal je pri možtvu zelo priljubljen. Iz liaoyanga se poroča, da vojaki nestrpno pričakujejo boja z Japonci in izjavljajo, da niso prišli v Mandžur, da bi tukaj mirno ležali ter da je že Čas, oditi na boj. Neki časniški dopisnik se je razgo-vurjal z višjim cesarskim korejskim uradnikom. Slednji mu je naznanil, da bi Japonci radi vladali v Koreji tako, kakor Angleži v Indiji, da pa vsa Koreja sinipatizira z Rusijo, ker vsakdo ve, kako dobro postopajo Rusi enerala Kahtalinskega, kteri je včeraj tako poročal generalu Kuropat kinu. Pri Wiju je prišlo med kozaki in japonskimi pešci do streljanja. Rusi nimajo zgube. Japonci so zgubili pet mrtvih. Število ranjencev ni znano. Japonski vojaki so v nekej vasi pri Vongampo, južno od Wiju, razdejali in požgali vse trgovine. General Kahtalinskij tudi poroča, da so se ruski prostovoljci na otoku Matuzeo na reki Yalu bojevali z japonskimi prednjimi stražami. Japonci so zgubili šest mrtvih, Rusi niso imeli nikacih zgub. New Chwang, 6. aprila. Danes je semkaj dospel general Kuropatkin. Tem povodom vršila se je velika vojaška parada, ktere se je udeležilo 4000 mož. Ruski ogleduhi poročajo, da so Japonci nameravali včeraj napasti mesto New Chwang. Ker je reka polna min in ker se Kusi vadijo v streljanju, ne smejo pljuti ladije v reko. Tukajšnji ruski poveljnik, general Ivondratovič, trdi, da je za japonski napad vse pripravljeno. On poveljuje čete zapadno od reke Liao, ka kor tudi one v južnih okrajih in se verno do železnice, ki vodi v Muk den. Tukaj so otvorili novo bolnico Dne, Sahalin, 6. aprila. Po vsem otoku vlada popolni mir. O Japon cih ni ničesar vedeti. Vladivostok, 6. aprila. Iz Port Ar thura so poslali semkaj par ranjenih vojakov, kterim strežejo prostovoljne strežnice. Seoul, 6. aprila. Japonci so pri Seoulu usmrtili dva toghaka (ropar ja) bati in Japonci imajo z njimi mnogo opraviti. Bruselj, 6. aprila. Tukajšnjemu li-tu ''Soir" se brzojavlja, da bode an-sležki kralj Edward poskusil storiti vse mogoče korake, da bi bilo mogoče posredovati med Rusijo in Japonsko. O tem je Edward že pisal čaru Nikolaju, toda kaj mu je 9lednji odgovoril, ni znano. Tokio, 6. aprila. V cesarskem glavnem stanu vršila se je danes konferenca, ktere so se udeležili general 'lerauchi, admiral Yamamoto, gene-rfclmajor Shimoto, admiral Saito iu več druzih višjih Častnikov. Pod predsedništvora cesarja Mutsuhito so se posvetovali o dosedanjem bojevanju na morju, ktero so vsi zajedno kritizirali. imena japonskih poveljnikov Ša niso znana. Japonska vlada je sporočila le imena onih častnikov, kteri -o bili v boju usmrteni. . Petrograd, 6. aprila. Vlada namerava zmanjšati evoje izdatke in sicer po nasvetu grofa Šolskega. Proračun za vse javne izdatke, izimsi za vojsko bodo izdatno znižali in tako prihranili .188,553, ktero sroto bodo izdali za vojno. London, G. aprila. Iz Shanghaijft se poroča, da so morali Japonci svoj ojni načrt povsem prediugačiti, ker so zvedeli, da je vse njihove načrte zdal Rusom neki japonski Častnik. Izdajalca so baje vjeli in bode breas-dvomno vsmrten Izdajalstvu so pri-li Japonci na sled, ko so se hoteli ▼ nekem zalivu izkrcati. Tamkaj so na-li vse polno min. Izdajalstvo je povzročilo velik škandal, kterega so pa skušali zamolčati. Seoul, 6. aprila. Prva japonska vojska, ktera šteje le 45,000 vojakov in kulijev, je sedaj na potu iz Anju V Wiju. Njene prednje straže so Rusi pri Chongu porazili. Konji so tako slabi, da jih Japonci ne smejo jezditi in jih morajo voditi za uzde, kar zelo pomanjša njihovo silo. Petrograd, 6. aprila. Na nikolajev-skem in varšavskem kolodvoru uče ae vojaki ukrcavati in izkrcavati se v železniške vlake. Lkrcavanje dveh bataljonov pešcev, dveh baterij in je-dne švadrone konjiče traja le 22 minut, dočim traja izkrcanje le 17 minut. Rezerviste tukajšnje gubernije eo pozvali k orožnim vajam za dobo šestih tednov. Orožne vaje se prično dne 20. aprila. Mala poročila. Gospodična Pearl Owens in Guy Myers iz Sebree, Ky., odpotovala sta z svojimi pričami v Evansville, Ind.. da se poročita. Priče sta bila gospodična Graysonova in Robert McCur-ry. Ko so prišli vsi štirji k sodniku Schraderju. se je pa slednji zmotil in. je poročil — obe priči. Ker poroke ni bilo mogoče več razveljaviti, 8ta se priči vdali v osodo, na kar je sodnik poročil tudi prava zaročenca. — V Randolphu, Mass., je naznanil sodišču oče dne 27. marca vstre-Ijenega Parker Dexterja, da ga je vstrelil njegov (Parkerjev) brat Harris in sicer po naključju. — Blizo Tustina, so se drsali trije otroci Roberta Holmesa na zamrznjenem bujerju. Ker je bil pa led le tenaK, se je udri in vsi trije otroci so vtonili. Ko so jih tri ure na .to našli, so se dečki držali trdno objete. — V Emausu, Pa., je požar vničil Slednji vznemirjajo južne kraje .hotel Casino, trgovino "Globe Store" Koreje. Radi iyih je nastala tudi ja-|in več zasebnih hiš. Škoda znaša $30,- 7, prebivalstvom v Amurskej guber- | ponsko-kitajska vojna. Te vrste ro- 000. Požar je nastal radi neke olj-niji, kjer živi tudi mnogo Korejcev.' parji so se sedaj pričeli nevarno gi- nate peči, _ ^ fifetrt.Vr iiiiiwrn-^iiBSkir- - wmmamMMrnrn , > Glas Naroda". liorvaakifc .WUtmt v AmgiVi Prednik: ZMAGOSLAV YAEJAVBO. nAlTK SAcKSSR, Izvirna poročila iz LJubljane. r * Izseljevanje v Ameriko. j Z južnega kolodvora v Ljubljani od-Nt Qi—twiok St, York Oitf., P°toval° Je v Ameriko: dne 19. mar- ca 54 osob. dne 22. marca 200 osob in sicer: 4£J Slovencev, 100 Hrvatov I« imto relja list u Ameriko M P«1 leta........... Evrope u tm loto . . " " " pol loto . . " četrt let« . F Evropo poiiljemo list • kupno d< itovilkL "Glas Naroda" iahaja vsaki dmm aa ▼semii nedelj in praznikov. j m 57 Macedoncev; dne 23. marca pa .40 osob. t.f0| * Povratek iz Amerike v staro domovino. Vrnilo se je iz Amerike preko Ljubljane dne 10. marca osob, dne 19. marca 99 osob, a dne 22. marca 28 Hrvatov, kteri so potovali v svoje kraje na Hrvatskem. "GLAS NARODA" (..V vi— of tke People") Issued every daj, except Sundav and Holidays. Subscription yearly feS. Advertisement* on agreement. Za offlaae do 10 vrstio ee pla£a •0 castor. Dopisi kres podpisa In oeokneeti so ne natisnejo. Denar naj ee klaaoroli poslati po Monet Order. Pri spremembi kraja narednikov prosim«, da se nam tudi prejšnje bi raliUe nasnsni, da kitreje pajdsmo ■adovnika. Dopisom (n poiiljatvaas naredite naslov: "cSLAS NARODA", I6§ Green wick St.. Hew York. CHy — Telefon »79* Oortlandt. — Philadelphijske matere. Najsvetejša oolza na »vetu je gotovo orux, ktera se pojavi na licu matere, ktera mcli za svojo pokojno dete. Razmerje med materjo in otro kom je že samo po sebi pravi čudež •narave — mogoč največji, kar jih imamo na svetu. Materialist! nam bodo mogoče dokazovali, da je narava, ktera je v svjih darili ze]o zvi ta, podarila ženskam nekak egoistič-ni nagon, kteri jih sili, da ohranijo Ono, kar je kri njihove krvi. Toda to je stranskega pomena in ;iko ji že nekaj, je gotovo materina ljubezen. "Materinska ljubezen je vroča, toda najvročejša pri siromašnem otroku", tako veli stara ruska prislo-%ica. Materinska ljubezen je ono kar vzdržuje svet in kar obvaruje človeštvo, da ne izumrje. Pred slavne sliko zvezane matere, ktera vporabi vse svoje moči, da bi podala svojemu pred njo na tleh se vi j očem u detetu hrane iz sebe, obmolkne vsaka kritika skeptikov. In ako nam je burno življenje ter neizogibna kruhoborba uničila vse naše nade mladosti, ter ako v našem srcu ni ostalo ničesar, nego nekoliko pepela — sredi loga, nahaja se še iskra, namreč spomin na jedino, kar nas je iskreno in brez želja ljubilo: na mater. In vendar imamo na svetu izjeme. Med nami so slabe matere in — slabi otroci. Taka mati ničesar ne ve o materinskej ljubezni, kajti najsvetejše na svetu je njej nepoznano. Ženska emancipacija in socijalne razmere so sovražne materinskej ljubezni, toda tudi v takem položaju sko-Taj vedno zmaga materinska ljubezen. Taka mati tudi rado zavije ubogo dete "ilegitimne ljubezni" v svoje odelo in tako nadomešcuje očeta. — Toda kaj vse se zamore tamkaj zgoditi, kjer zmaguje kukavnost in slabost? Tamkaj žrtvuje mati ono, kar bi jej moralo biti najdražje. Ona položi v razbeljene roke malika "boljših krogov" in emancipacije, svoje lastno dete, baš tako, kakor so žrtvovale matere v starem veku svoje otroke bogu Balu. Vse to nam potrjujejo grozni dogodki v Philadelphiji, o kterih smo v "Glasu Naroda" nedavno poročali. Kje neki so bile one philadelphijske matere, ko so njihove uboge dojenčke žive sežgali, in kje so bile matere, ko so trepetajoči otroci morali počasi lakote umirati? Mesto William Penna ne zasluži, da je še v nadalje nazivljamo "mesto bratske ljubavi". kajti baš tam se izvršujejo najgroznojši zločini kot posledica korupcije v takozvanih "bolj--ih krogih", kteri tirajo otroke diskretne ljubavi v smrt. Ubogi "diskretni" otroci! Čemu vam osoda ni dodelila, da bi bili rojeni v malej pitdstrešnej sobiei kake uboge de- hivke? Borbi za obstanek pa ni mogoče -r..riti konca, toda ta borba se mora vstaviti pred nedolžnim in slabotnim ne 21. marca se je peljala Frančiška Marn s semnja v Mirni peči domu v Mirno, kjer stanuje in kjer lina malo trgovino. Frančiška Marn je sedela zadaj na zaboju in je z zaboja nesrečno telebnila na tla in padla na glavo. Pri tej priči je izgubila zavest. Prenesli so jo v bližnjo hišo, kjer je ležala ves čas.v nezavesti in drugi dan umrle. * Samomor v o j a k a. V Sked-nju Pri Trstu se je ustrelil prostak 97. polka Štefan Schwartz, * Ogenj je na hiši posestnika Anton aCerkvenika v Gorenjem Y remit napravil škode za 1200 K. * Skala ga je ubila. Ponesrečil se je posestnik Franc Batič iz Vito vel j h. št. 17. V "flori" nad vito-veljsko cerkvijo se je odtrgala velikanska skala, ktera ga je podrla na tla in provzročila njegovo smrt. Zadet je bil v hrbet s toliko močjo, da je moral v malo trenutkih izdihniti. * Vlom v cerkev. — Tat prijet. — Iz Stare Oselnice: V noči 20. na 21. marca je prišel neznan tat v cerkev. Vlomil je v tabernakelj, vzel lunulo iz monstrance, in kelihu. ki je 1'il ravno zraven ciborija, odvil srebrno kupo. Sv. R. Telo iz monštrance je položil na dno tabernakelj a, ciborij je tudi odvijal, a vzel ga ni, tudi sv. hostije je v njem pustil. Razbil je močen železen nabiralnik poleg oltarja, odnesel denar, popolnoma odtrgal vrata pri shrambi za sv. olje, posodice za sv. olje vse pregledal, a odnesel jih ni. ker niso mnogo vredne Pregledal in odvil je še drugi kelih— pa se mu ni zdel vreden, da bi sn s seboj odnesel; odprl tudi svetinjo za poljubovanje, znosil vse knjige iz zakristije na veliki oltar, kjer je bilo tudi nekaj denarja nanošenega, poskušal v neki dolbini poleg oltarja, i e je kaka shramba ondi, in je zid ne-koliko razkopal. Nazadnje je vzel Najnovejši ekspreani parnik KAISER WILHELM II. odpljuje dne 12. aprila ob 1. uri pop. iz New Torka v Bremen. Kranjsko slovensko katoliško Ekspresni parnik L A M)RRAINK odpljuje dne 14. aprila ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. Lepi poštni parnik uRed Star" črte K K 00 XL AM) odpljuje IG. aprila ob IOV2. uri pop. iz New Yorka v Antwerpen. Ekspresni parnik KAISER >VILHEL31 der till. odpljuje dne 20. aprila ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen. Kkspresni parnik "francoske družbe'' LA SAV01E odpljuje dne 28. aprila ob 10. uri dop. iz New Yorka v H 'Tre. ključ od tabernakelj na. od shrambe 'za sv. olje, od krstnega kamna, in jo I je popihal proti Xire.ni. V velikih eer-1 kvciiih vratih je pustil majhen ključ. — Ker je cerkev prav na farnem, n ' mogel nihče slišati, in šele zjutraj, k : je cerkovnik odzvonil dan, je zagle-| dal gnjusobo razdejanja. Bil je pa< hat že izurjen v kraji cerkvenih po-j m id. ker je vse kelihe tako lepo odvil j I atene pa s kakim orodjem poskušal, ali so srebrne ali ne; poznajo scnamreč 11a njih precejšnji zarezki. Naj brž je tat v zvezi s poskušenim vlu-Politične razmere v Zagre-(mom v .lavorjah 111 pa na V ovci pri bu. Odkar so se sporazumeli Hrvati Poljanah, kjer je bHo tudi v zadnjem in Srbi ter se v politienej borbi pod-jeasu okradeno znamenje. — Pa tati pirajo, deluje zloglasni rnadjaron dr. -f je »reva že obrnila. Ko je koj zju-1'rank z vso silo v zmislu madjarske traj nekje v Žirch ukradel uro. je bil " lade. 1'stanovil si je lisi "Hrvatsko 'ovaden in e. kr. žanadrmeriji v Žireh Pravo", v kterem zastopa program'^* je koj posrečilo tička vjeti. X:išli "čistih" Stareevieancev. Povodom >0 pri njem ključ od tabernakeljna in rusko-japonske vojne je nastala pra- tudi druge, in pa denar. Sedaj se že va bitka med združenimi Hrvati ter griva v špehkamri. Srbi in med Frankovo stranko. Srbi in Hrvati so sklenili, da prirede "molebstvije", to je službo božjo v zngrebški pravoslavni cerkvi. Naznanili so to srbski dijaki na svoji plošči na vseučilišču. To molebstvije bi se moralo vršiti dne 17. marca. Ali Frankovi pristaši so to izvedeli in ker ima dr. Frank nekaj pristašev .ned dijaki, sklenili so ti-le. da na vsak način preprečijo službo božjo za xmaft-o ruskega orožja. Posrečilo se jim je to popolnoma. Nastali so na ulicah izgredi, dij. ki so se tepli in pobijali. Pristaši Frankovi so kli-eali: Pereat Viasi (Vlahi, to so Srbi), a srbski in hrvatski dijaki p** so prepevali hrvatsko, srbsko in rusko himno. Izgredi so se ponavljali še Irugi dan, a do maše za zmago Ru-■ov ni prišlo. To je zasluga dr. Franca, kterega sedaj nazivajo vsi pravi Hrvati in Srbi — japonskim poslanikom v Zagrebu. * Fmrl je dne 15. marca v Ljubljani znani rodoljub Ivan Jamšek. — Pokojnik je bil častni meščan rLjub-ijani in jako čislan v Slovencih. Od-gojil je vse svoje otroke v narodnem duhu. * Zgorel je dvainosemdesetletni Blaž Dolamič v Babineih pri Ljutomeru. * Smrt vsled pijanosti. Posestnik Anton Brile iz Zdol pri Brežicah je šel pijan iz Pilštanja domu. Ko je kobacal črez Vinogoro, spotaknil se je ob skalo in padel v brezdno ter se ubil. * Deželno sodišče v Ljubljani. Ko je letos Alojzij Bohinc praznoval ženitovanje, prišla sta pred njegovo hišo znana razgrajača brata Peter in Ignacij Vevar, čevljarja v Goricah, in sta goste klicala na boj. Orožnika sta ju hotela prijeti in ukleniti, toda imela sta mnogo posla. Razgrajača sta klicala na pomoč n^vzočne fante in sta pretila, da bodeta vse razre-zala, kadar se vrneta iz zapora. Ali nihče jima ni pomagal. Bila sta obsojena vsak na 2 leti težke ječe. — Karol Klisanič iz Klisaniča se je zadnji čas potepal v Bohinski Bistrici in se je pečal le s prepovedano igro. Ko so prijeli orožniki, hotel se jim je iztrgati, a se mu ni posrečilo. Evropejske in drage vesti. Berolin, T. aprila. Na Novega leta dan je neki Herero pisal iz Banks-drifta pri Kimberleyu, svojim v zap. nemškej Afriki živečim sorodnikom naslednje pismo: "Angležka dežela je dobra dežela. Tukaj nas nihče ne muči 111 črni ter beli imajo jednake pravice. Ako Te kak beli tolče ali inače greši proti zakonu, je tudi kaznovan. Dela in denarja je tukaj dovolj." Iz doline Usumbara, v nemškej iz-'liej Afriki se poroča, da so tamoš-nje polje kobilice opustošile. Z številom kobilic se ne more primerjati niti najhujši snežni vihar. Drevesa na ktera so sc kobilice vsedle, so se vsled teže podrla. Žuželke so snedle vse banane, listje in tudi lubje. Samo kavinim nasadom se ni ničesar zgodilo. Paris, 7. aprila. Bivša španska kraljica Isahela je nevarno obolela, tako, da je dvomiti, bode li okrevala. Kraljica je bila rojena dne 10. oktobra 1830. Paris, 7. aprila. Minister inostra-nih del, Delcasse in tukajšnji nizozemski poslanik v. Stuers, podpisala sta včeraj arbitracijsko pogodbo med Francijo in Nizozemsko. Bruselj. Belgija, 7. aprila. Iz neznanih vzrokov belgijski prestolonaslednik princ Albert ne obišče svetovne razstave v St. Louisu. NAZNANILO. Podpisani naznanjam Slovencem in Hrvatom, da sem odprl tvoj novi. lepo urejeni SALOON "GERMAN HALL", 50 korakov na levo od postaje v Raton, New Mexico. Točim vedno sveže pivo in najbolje californijsko vino ter whiskey. Za obilen obisk se priporoča MARTIN BUKOVO. Raton New Mexitu. (3xt 8-»—8-6) Vožnje listke za te parnike prodaja F r. S a k s e r. 100 Greenwich St.. N e w \ o r k. Za ekspresne parnike si je preje potreba zauotoviti prostor, ker so po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod rotorn brzojava ali pa nas pokličite po telefonu; 3795 Cottlandt, ako ste na kaki postaji v M sir Yorku. Dobro ei to zapomnite. POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri „Triglavu'\ 617 So. Center Ave., blizu 10. ulice, kjer točim pristno uležanr. ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, itajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno k e g 1 i š č e in igralna miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošeL" Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastit^ s svojim obiskom I Mohor Mladič, 6-17 So. Center At., blizo 19. uL, CHICAGO, ILLINOIS« Tttrpbon« r Math. Grill, 1548 St Clair St, Cleveland, Ohio. Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VINA. Kadeče vino po ,"">0 trt. belo po 70 et. galun. Najboljši domači drožnik štiri galune za Zu Ohio, PennsyJvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in tlam posodo zastonj. Tino je najboljše vrste iu ga i mam skupaj v s«>dil po 1200 do IOOO g.ilon. Pošljem ne manj kot 48 do 50 galon. Naročilom ie oriložiii denar POZOR ROJAKIl Bratom Slovencem in Hrvatom naznanim, da sem otvoril na 285 Wilson Ave., Cleveland, Ohio, tretja hiša od voffla St. Clair St., pri Germania Garden, svoj lepo urejen SALOON, pod imenom "GOSTILNA PRI NGTRANJCU", kjer imam rarun raznovrstnih iz bornih pijač ter jrorkih in mrelih jedil ob vsakem času tudi na razpolago prostorno prenočišče ca rojake potujoče po Ameriki ali novodošle iz Evrope. Postrežba vsestransko solidn iiA\ i i.s r v r. Mnogi izmed naših rojakov ki r-i služijo vsakdanji kri:: pod zemljo ali v tovarnah r i p i ...... II i hitio v prezgodnji groh. ker & v bolezni ne išrejo pomoči tam, kjer hi jo dobili. Vsk.l [fj slabega zdravljenja se irih se- fij Stav oslabi, bolezni se zastnra- |if r jo m postanejo neozdravljive. ^J Mili Koj a k i! lied a j 1 vam bodo že ori odprle? Ke- p daj boste spoznali svojega do- ^ brotnika? <'itajte, kaj pišejo sami $ vasi rojaki o novih uspehih [rJ Protesora & Dr. H. C. Collinsa. ^ Barbbrton, Ohio, Jan. 27th n>04. Lj Velecenjeni gospod Profesor Collins! fjj Trpel sem na bronhitičnem kataru. neprestanem |iJ kaSlju kateri mi nidal pokoja noč in dan, da sem rj popolnoma oslabel, k temu pridružilo se je še ne ■j^J znosna bolezen na desnem boku mojih prs, mislil irj sem da bodem obnemogel. V tem položaju obrnil H sem se na Vas Prof. Collins, naSel sem Vaš naslov rffi ]jj v mnogih slovanskih listov da Vaša zdraviki zamo- ' r gj rej o v ti celo istega, kateri ubupa nad svojim življen-J jem. Le en poskus v Vašim zdravilam katere sem pravilno po \ -[J Sem ukazu jemal, pripomogel mi je da sem popolnoma ozdravil. m Vaš udani J. Hrignel. člen društva of American Legion of Honor. S Weston, Colo.. Jan. 12th 1904. p. Cenjeni mi Prof. Collins! m Bila sem upozorjena na Vas cenjeni naslov gospod Prof. Collins, o.I ljudi kateri so se na Vas obrnili za pomoč ko so bili bolni. L boga!.1 sem i^J jih in Vam Prof. Collins poslala natančen popis [}y s svoje bolezni, imela sem vratobol in trgalo me je po vsih udih. Poslali ste mi medecine, jemala sem [t[ hi jih po predpisu N ašem in v preteku 4 tedno\ sem nI i|| ' 7 popolnoma ozdravljena in smelo smem tvrditi da S L meje Prof. Collins obvaroval prezgodnje smrti, bila sem v istini na k fij robu groba. Zatoraj se čutim dolžna se javno zahvaliti temu z'Irav- B jll niku, IT ker se čutim zdrava in sem srečna sedaj v krogu svoji.* družine. Za Vaš trud se srčno zahvalujein. Bilježim \*aša hvaležna Bog nt*j \'as blagoslovi! .Maria Baltazar. in Zahvala iz C anade. Mr. Napoleon Trehan iz So. Faustin P. Qu.. Ca- irj ni pomagala. Moj prijatelj svetoval mi je, naj se [J, na Vas obrnem, storil sem tako kakor mi je sveto-Uj val, mnenja da mi tudi Vi pomagati ne bodete mo-pl gli, ali po prvem zaužitju VaSih zdravil zapazil sem takoj da mi je bolje, in po rednem zaužitju, Vaših ijj zdravil kakor mi je bilo predpisano sem popolnoma ozdravil, zakar rrJ p Vam "izražam javno mojo srčno zahvalo. Ne-li liooete tn-
  • lovenskega okrajnega glavarstva za tržaško okolico in slovenske paralel-i:e 11a nemški gimnaziji v Trstu. Nadalje jamčijo Italijani za svobodo siovenščine v di želnih zborih za Trst in Istro. — Tozadevne konference -•< se vršile pod predsedniŠtvom dr. Pa ca k a . Posl. da se ne gre i.aŠnjem trenotku, temveč za bodočnost. Govori vseh udeležencev so bili prisrčni, polni spravljiv osti. Posve-levanja so se zaključila z željo, naj bi zapričete obravnave dovedle do {■••voljnega vspeha. Nemci očitno in jirikrito spletkarijo proti tej akciji. Tudi 11a italijansko časopisje skušajo vpljivati v razdirajočem smislu, toda časopisje varuje dostojno smer, ter poživlja narod, naj popolnoma zaupa svojim poslancem. dr. Kramar je izjavil, za organizacijo v da- — Simpatije za Ruse in Japonce. Dunajski ilustrovani '*Ex-trablatt" je opozoril svoje naročnike, naj mu naznanijo, za ktero stranko v rusko-japonski vojni se ogrevajo. Obljubil je, da od *ovore natisne z imeni. In tu so se takoj požurili ljudje, ki si žele videti svoje ime in po-kg še svoje "merodajno" mnenje natisnjeno. Odgovori so res komični. J. Cheloth :r- F. Csesky želita Rusiji zmago, "ker so Rusi pobožni in potrpežljivi". Fr. Haney ''kot kristjan in l»atrijot", L. Poelzl "kot antisemit", K. Erich "iz spoštovanja za človeško dostojnost", J. Jenik, "kot dostojni kristjan", J. Rudolf "v smislu svetovnega miru", Katarina Mandl "ker so Japonci hinavsko ljudstvo", Fr. llofmann "kot arijec", Risa, Hedi in Fll.v Falkenhorst "ker bi neznansko rade imele lepe in bogate Ruse za može", Josipina Flamaus. Alojza C finer in Ana Marter "se ogrevajo za ognjevite R11.se", Jos. Lintner je "s Slovanko zaročen", Anton Patrys ker je "njegova prijateljica iz Rusijo" itd. Za Japonce se naudušujejo nn-d drugimi: Sašo Eisenberg, "kot sovražnik absolutizma in socialist", 20 let si ar, ter bi šel z veseljem na vojno; par druzih zato, ker "so Rusi iakomni zemlje", ker je "David Go-Ijata ubil", iz "socijalnib in verskih vzrokov". Leopold Vogier pa je na strani Japoncev, ker ima "tako močno rad lepe, ljubke, zveste Japonke, ki ljubijo cvetlice ter ne nosijo kor-zetov. lepih dni, dobimo 222,750,000 cvetov, ki jih čebele jednega panja obiščejo v jednem letu. Ako oplemenijo le de-srti del obiskanih cvetov, je Še vedno 22,275,000 oplemenjenih cvetov. Ka-čunimo vrednost opleincnjenih !<><■ cvetov le jeden vinar, ima se kmetijstvo še vedno samo jednemu panju zahvaliti za ^22.7."» Iv na leto. zdravljenje -o: Sprememba podnebja ali pa ljubezen do dveh enako privlačnih os.-b i-tiM-n-no. Najbolj zaupljivo zdravil.«, ki t<■ b.ilezon ».zdra-'1 j »ji je — zakon. — Neprijeten p ol o ž :i j. — Neki augležki odvetnik pripoveduje pripoveduje, da je enkrat prostovoljno prevzel zagovarjanje nekega kro-jt.škega pomočnika, ki ga je njegov mojster obdolžil, da mu je ukradel nove hlače. Pomočnik je napravil namreč na odvetnika tak vtis, da je Lil prepričan o njegovi nedolžnosti. I11 v tej zavesti ga je tudi izborilo zagovarjal, da je bil pomočnik oproščen. Toda obtoženi se ni ganil s svojega mesta, temuč je prestrašeno spremljal z očmi svojega mojstra. Zagovorniku se je tako vedenje čudno zdelo ter je vprašal svojega kli-jenta: "Mar se nište še dovolj nase-deli, ali niste slišali, da ste oproščeni"7 — "O, pač, toda. da vam povem resnico, 11a sebi imam tiste preklicane hlače, ill bojim, da bi jih mojst« r zopet spoznal, i.ko »e vzdag-nem", je bil odgovor. — Iz Rima. Kakor poroča "Mattino" iz najzanesljivejšega vira. dogodilo se je nedavno v Vatikanu sledeče: Avstro-ogrski poslanik grof Szassen je pripovedoval papežu, da ga je pozn'al še tedaj, ko je bil Še navaden duhovnik 11a Benečanskem. Papež se je temu smehljal. Ko pa je poslanik pripomnil: "Takrat ste bili. Svetost, še naš državljani" obrnil 11111 je papež hrbet t< r odšel, ne da bi bil diplom;'ta pozdravil. Omenjeni list pravi, da te vesti ne more nič preklicati. — Cela vas versko blazna. Kdo b; verjel, da se v 20. stoletju more kaj takega zgoditi, kakor nedavno v portugiški vasi Montouru. Nekega starca je popadel krč. da so vsi mislili, da je umrl. Priredili so vse potrebno za pogreb. Poklicani vaški brivec bi bil moral navideznega starca umiti in preobleči. Ko pa je "mrtvec" prišel v dotiko z mrzlo vodo, se — Razne male novi ce. — Nemški cesar in italijanski kralj se sestane ta v Neapolju. — Vojvoda Aosta si je pri padcu s konja ranil tudi mozeg v hrbtenici. Noga 11111 je podolgem zlomljena ter najbrže ne stopi nikdar več na njo, ako ga sploh ozdravijo. — Strahovit vihar je razsajal te dni na FindŠinskih otokih. Mesto Levuka je popolnoma porušeno. Tudi mnogo ljudi je ubitih. — Kriza za čaj. Ker so morska pota zasedle japonske ladje, ne dobiva Rusija čaja iz Kitajske. Tudi po železnici ga ne more dovažati, ker je železnica z vojaškimi prevažanji preveč zaposlena. Angleška izkorišča to rusko zadrego ter hiti dovažati čaj z otoka Cejlon. — Atentati z bombami. Pred vseučiliščem v Odesi sta se razpokih dve bombi ter porušili zid. Našli pa so Še 1) bomb, pri kterih so zažgane niti ugasnile. Atentat so izvršili zaradi zadnjih nemirov izključeni dijaki. — V Litihu so zopet našli pred stanovanjem policijskega Kretanje parnikov. V New York se 4oe*eU: Sloterdiek aprila iz Rotterdam«. Doapati lujai ICoenig Albert iz Gcno\ Teutonic iz Liverpoola. Brandenburg iz Bremena. Numidian iz Glasgow*. Belgravia iz Hamburga. La Lorraine iz Havre. St. Paul iz Southamptona. Umbria iz Liverpoola. Celtic iz Liverpoola. Kroonland iz Antwerpena. Furnessia iz Glasgowa. Bremen iz Bremena. Ryndam iz Rotterdama. Odpljuli so: Deutschland 7. aprila v Hamburg. La Tourraine 7. aprila v Havre. Princessin Alice 7. aprila v Bremen Odpljuli Mil L'Aquitaine 9. aprila v Havre. Patricia 0. aprila v Hamburg. Vaderland 9. aprila v Antwerpen. Lucania 9. aprila v Liverpool. Koenig Albert 9. aprila v Genovo. Kaiser Wilhekn 1I„ 12. aprila v Bremen. Rotterdam, 12. aprila v Rotterdam. Princessin Luise 12. aprila v Genovo. Teutonic 13. aprila v Liverpool. La Lourraine 14. aprila v Havre. Numidian 14. anrila v Glasgow. Celtic 15. aprila v Liverpool. Belgravia 16. aprila v Hamburg. St. Paul 16. apriia v Southampton. Kroonland 10. aprila v Antwerpen. Umbria IG. aprila v Liverpool. Ol v » V« I Skušnja uci! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu iz najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki ter iz fi nega, naravnega vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po jeden tucat (12 steklenic) na vse kraje zapadnih držav Sev. Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS, 432 S. Santa Fe Av. Pueblo, Col. načelnika bombo, ki so jo z vrvmi odvlekli 11a samoten kraj, a se ni raz-~ j počila. Prvo sta položila dva mlada na cesto ter začeli francoska anarhista, ki so ju že za- vzoči so stekli vpiti, da je prišel hudič. Vseh se je lotila neka blaznost. Brivec jih je peljal v cerkev, se do nagega slekel ter izjavil, da je nadangelj, ki si ga je Bog izbral, da premaga hudiča. Zft-povedal je celi zbrani občini, naj ^e ženske in moški do nazega slečejo, ga molijo ter korakajo mimo njega. I11 ljudi je že prešinila taka ekstaza, da se mu ni nihče upiral. Končno je za-povedal nagim ženskam, naj gredo po rokah za njim na boj proti hudiču, in ta procesila je obhodila vso vas. Škandal je bil seveda nepopisen. Škof je dal cerkev zapreti. Mnogo maščanov je neozdravljivo versko blaznili ter hodijo le nagi po vasi. — Evropejski vladarji — čudoviti zdravniki. Se v 18. stoletju je bilo med ljudstvom razširjeno mnenje, da zamorejo nekteri evropski vladarji na čudovit način ozdraviti posamične bolezni. Tako so Francozi svojemu kralju pripisovali moč, da zamore ozdraviti krof, ako se ga je samo s prstom dotaknil. Dalje je ljudstvo menilo, da zamorejo ogrski kralji ozdraviti zlatenico, španski padavico in angležki krče. — Sodnik ne pozna praznoverja Pred sodnim tajnikom Kuscharjem v Gradcu se je te dni zagovarjala lepa 23letna Rezka Ogrič iz Varaždina, obtožena, da je svoji prijateljici odnesla obleko. Obdolženka je trdila, da si je obleko le izposodila, ter bi jo bila gotovo vrnila. Sodnik je med njenim gostobesednim zatrjevanjem kihnil. "Bog pomozi! No vidite, gospod'sodnik, da je res!" je zmago-nosno pristavila Rezka. — Sodnik: "Bog plati! Toda verjeti vam kljub temu ne morem". — Obsodil jo je v IJdnevni zapor ter še pristavil, da mora kazen takoj nastopiti, ker stanuje na Ogrskem, t. j. v Varaždinu. — Korist čebel za kmetijstvo. Naš rojak, inžener Ferdinand Lupša je priobčil v "Carinthiji" sledeče zanimivo izračunanje: Panj šteje poleti povprečno 18,000 čebel. Okolu 75 čebel izleti vsako minuto iz panja. Od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer računamo tedaj 49,500 izletov. Vsaka če- prli. — Razsodba v vojaški aferi v Bileku. Nad pol leta je trajala preiskava zaradi znane vojaške vaje med iJilckom in Trebinjem, ki je zahtevala toliko Človeških žrtev. Ravnokar se je izrekla razsodba. Takratni poveljnik 12 polka, polkovnik Torok ie dobii dva meseca zapora, bataljonski poveljnik v istem polku, polkovnik Gruenzweig, pa pot mesecev zapora. Vsi ostali obtoženi častniki so bili oproščeni. — Drag šport. Kmalu se prične 11a Angležikem doba za ribarenje s trnkom 11a priljubljeno ribo "salm". Angleži so znani kot strastni ribiči, a posebno na lov 11a imenovano ribo izplačajo bogataši velike svote. Pred leti je plačal neki londonski gospod «;000 K, da je smel šest tednov riba-liti v neki znani reki. Dovoljenje je imel na daljavo jedne milje. V šestih tednih je ulovil jedno tako ribo šest funtov te'.ko. So pa tudi bogataši, ki plačajo na leto do 120,000 kron, da smejo ribariti v reki Dec v Aberdeenshire. Letos se posebno trgajo za tako pravico ter tirajo najemnino neznansko visoko. Tudi ribarenje postrvi je jednako drag šport. Lastnik neke reke v Kentu prodaja pravico, loviti v tej vodi postrvi, za 3500 K miljo. Neki taki ribič je ;zračunil, da ga je lani veljala vsaka vlovljena postrv 185 K. — Ljubezen — bolezen. Neki angležki zdravnik uči, da je ljubezen bolezen. Znaki te bolezni so, da se človrek za jeden "predmet" posebno zanima, vkljub temu, da ima morda na razpolago več ravno tako privlačnih predmetov. Nadalje se kaže na-gnenje za zaspano krotkest, kri sili pogosto v glavo, zmedenost v govorjenju in mišljenju, dihanje narašča do zdihovanja, človek nima teka ne spanca. V skrajnem slučaju nastopi celo potreba pesnikovanja (v tem slučaju ne pesnenje!) Ljubezen je nalezljiva bolezen. Dostikrat zadostuje dotik rok, da se prenese. Desinfekeij-ska sredstva so se izkazala do sedaj kot brezvspešna. V ljubezen nihče ne veruje, dokler je sam ne izkusi. V marsičem je ta bolezen podobna rev- bela obišče med svojim izletom do 45 matizmu. Tolažilno je pa, da ta bole-cvetov. Ako računamo na leto 100 zen ne traja šest tednov. Sredstva za JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Torka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri: C. M. C0X, H. C. POST, Ass't Ticket Agent, City Ticket Agent, 313 IV. Main St., Pueblo, Colo. Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju. lastniku tega lista, čegar vslužbenec Vas pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvoru. GOTOVE denarje najceneje kupiš pri F. SAKSERJU 109 Greenwich St., V o 7" V Celemu slovenskemu narodu v Ameriki naznanjamo, da se je v zdravniškem zavodu UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE vstanovil in odprl oddelek za Slov.-nce ter e potem posvetuje z -talimi zdravniki. Kadar >0 vsi zdravniki bolezen pr.-iriedali. odp..š|j, j,. » i .'niku zdravilu ir sicer po ekspresu v vse kraje Združenih držav. Kan: -i iu Mehike. — ZATORAJ: Ako ste bolni, ako -te v Xevv V rku ii d:;!. N. « Y r!:a. "ko so drugi zdravniki proglasili v a-, bolezen* c ozdravljivim, ako s. Vam nevešči zdravniki pograbili ogromne -vote, ne da bi Vam l iii vrnili ljubo zdravje, potem pišite na UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE v N. v Y ork. ter razjasnite nam svojo bolezen jasno in brez -r uu!g ■ r • in težke ženske bolezni. Bog Vam povrni Vaš trud in Vam »• • 1 r;; 11 i V -o učenost. Emilija Zav<»dnik. 239 Court St.. Plymouth. Mass, Slavni zavodi Bog naj Van poplača, kar ste m ni siromaku dobrega storili s tem, da ste me ozdravili. Bolehal sem nad pet let. Z;laj se čutim popolnoma zdravega, ako se mi bolezen nt povrne. Priporočil Vas bom vsem svojim prijateljem in znaiieem. Frane Kržišnik, Box '■>'>. Steubenville, Oblo. Vsak bolnik naj nam piše v slovi nskem jeziku UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE je najbolj-,; zdravniški 7i -od te vrste na svetu, ter je lahko vsak bolnik popolnoma prepričan, potrebno, dali tudi do-lična zdravila. — Z jedno besedo, ako ste bolni, pišite samo na . Universal Medical Institute, West 29th Street (hlizo Broadway), New V orle City in bodite prepričani, da boste ozdraveli, ker v tem zavodu - j a m č i z a ozdravljenje. Ako ej pa bolezen neozdravljiva, dobo \ amto prvi amerikanski zdravniki takoj naznanili "111 Vam prihranili m-potr.-bno trošenje denarja * i , „ VLko pridete osobno, pridite ob delavnikih od 10. do 1-2. ur- d .poludne a . od 2. do 7. ure popoludne. Ob nedeljah pa od 10. 1 .re p »p 1 Ifl 1 ®| 3® Kdor še nema KOLEDAR za 1. 1»«4, naj hitro seže po njem; v zalogi imamo le še kakih 100 iztisov. Velja le 25 centov s poštnino vred. m rr Hočeš razveseliti svojega moža? Da! Dobro! Kupi ter jtostreži svojemu moža zlepim kosom pečenke, kakor.šno dobiš pri Martin Geršifiu, 301 Northern Avenue, Pueblo, Colo. Telefon: 435 Union. t^F Govori se v vseh slovanskih jezikih. "^J Priporoča se rojakom in drugim bratom Slovanom Martill CierŠiČ. lastnik. Rojaki uročajte EDINI SLOVENSKI DNEVNIK "GLAS NARODA", kteri dtnaša najnovejše in najobširnejše vesti iz bojišča ter priobčuje tudi slike. * * + * + Vel) a za vse leto . — H. tli 1 "li-r -| I^M iiiaiiriTi1-^" Iilsteic:. Arabeia. Roman Spisala Pavlina Pajkova. * (Dali j.) 5. Ko 3© je Arabeia brž potem, ko je bila dala Samuelu besedo, povrnila v svojo sobo, začudila se je samej sebi, da ne občuti nič posebnega v tako važnem trenotji svojega življenja. Postala je nevesta, sama prav ne ve-doč kako, a pri tem se ni čutila ne zadovoljno niti nasprotno; temveč ona brezčutnoat, ktero je vedno gojila za vse, kar je zadevalo njeno oso bo, prevladala je tudi zdaj v njej. Sicer pa se ona ni spuščala v nobeno premišljevanje, kakor bi se bila vsaka druga devojka v njenem položaji. aKkor da bi se ne bilo z njo danes nič posebnega zgodilo, vsede se kakor navadno po obedu h glasoviru in je igrala. Ali kmalo se spomni obljube, ktero je dala v jutro vrtnarje-vemu Lojzeku, da mu hoče namreč žogo na podstrešji poiskati. Vstane toraj in se takoj poda v skromno vrt-narjevo stanovanje. "Ttoza", ogovori Arabeia še mlado žensko, vrtnarico, Lojzekovo mater, ki je sedela na klopi pred hišo in trebila solato; "dajte mi ključ od podstrešja." ''Vi, gospodična, da bi šli na podstrešje! I" začudi se Roza z nekim nemirom. "Kaj je pri tem čudnega?" popra-5uje Arabeia. "Ako še nisem nikdar gore bila, pa hočem danes gor iti." "Ali, gospodična", odvrne Roza v zadregi, "vaša. milostljiva gospa teta so mi strogo prepovedali, da bi koga pustila na podstrešje." "Prepovedala? — Menda se boje ognja?" začudi te Arabeia. "Ta prepoved pa vendar meni ne velja. Saj nimam ne goreče sveče niti žveplenk pri sebi." "Mislim, da velja tudi vam njena prepoved", pristavi vrtnarica nekako boječe in njen cbraz ovaja velik nemir. Arabeli se lice stemni. "Roza, jaz sem postala danes Samuelova nevesta in s tem, mislim, pridobila sem si tudi nekaj več pravice v hiši. Jaz hočem imeti ključ, in vi mi ga toraj v trenotji izročite", zapove strogo in ukazovalno deklica- Roza prebledi, vstane in hiti v hišo. Kmalo potem se vrne z velikim šopkom ključev. Glas jej trepeče in roka se jej trese. Med tem ko išče onega med ključi, ki je bil od podstrešja, pa reče- "Prosim, gospodična, ali — ali gore straši..." Arabeia ne posluša nje zmedenega govorjenja, temuč seže hitro po ključ in reče mrzlo: "Ne bojte se za-me Rekši pa se obrne in odide. Kmalo potem hodila je Arabeia po prostornem podstrešji, ki je bilo po snažnosti in svetlobi priprostej sobani podobno. Imelo je Btrop in več okenc mu je dajalo svetlobo. V enem kotu ležala je cela vrsta praznih za bojev vseh velikostij; v drugem je stalo več kovČegov, ki so bili z belim zagrinjalom skrbno pokriti zavoljo prahu. Nekaj starega pohištva stalo je tu pa tam, med njim tudi prašna zibel. Arabeia je med ropotijo iskala žogo. Nekaj časa je iskaje tavala sem in tja, pa vedno zastonj. Približa se zibeli in jo začudjena ogleduje. Ni se mogla spominjati, da bi jo bila kdaj videla v stričevem stanovanji. Spominjala se je pač, da je bratranca Davida videla kot dete v zibeli; toda ona zibel je bila pozlačena in s svilo odeta. Ali ta pa je iz prostega lesa. Čudno milo postalo je Arabeli pri t*>TP pogledu. Ta Čut je bil v njej čisto nov. Zrla je nepremakljivo v zibel in nenadoma jo prešine misel: "Kaj, ko bi bila ta zibel kdaj tvoja Ko bi bila ti nekdaj v njej ležala 'i In ko bi bilo to res, potem je morda tudi tvoja mati stala pri njej?" — Prijetnost in neugodnost, oboje jo ob enem sprehaja pri teh mislih. Približa se z nekim češčenjem zibeli in pogleda milo v njo. Oguljena blazina je ležala v njej in majhna otroška -rajčica, že močno rumena po zale-žanji. In ravno pri tej srajčici bila je Lojzekova žogal Srce je jelo Arabeli močno plati, ko zagleda na srajčici drobni pis-menki: A. T. — "To je brez dvoinbe moja srajčica", vzklikne ginena. — 4 Toda kaj pomeni ta-le T?" začudi deklica, ko zagleda črki. "Črka 'A' je Arabeia, aH črka 'T»? Saj moj priimek je Karpeles, kakor se je moja mati klicala. Ali ta-le 'T' mi kaže, da imam še drug priimek. Morda oč.-tovP' zaiepeče sama pri sebi in ee jo zaboli. "Ah", vzdihne žalostno in poljubuje zibel; "jaz nisem, ne, jaz nisem nezakonski otrok, kakor mi vedno moja reditelja dajeta razumeti, da bi bila. — Kaj je bilo to?" za kliče nenadoma prestrašena in skoči kvišku. "Ali se ni nekdo ▼ mo- i*; biui* ogtoatr ■ ^ Plašno so ozre po podstrešji, a nikogar ne vidi. Va enkrat pa obledi in se zgrozi. Glasen, pretrgan smeh, kskor človeka, ki ni pri pameti, vdari Arabeli na uho. Prva nje misel bi !a je zbežati, a ker je grohot takoj uti.i-nol, pogleda še enkrat boječe okoli sebe. Toda zopet ničesar ne vidi. Nenadoma pa zašumi nekaj blizu njenih vises. Kri jej zastane po žilah, tako je prestrašena in od groze zameži. A kmalo se zopet pomiri. Kajti glasno čivkanje peterih novorojenih lastovk, ki veselo pozdravljajo prihod dolgo pričakovane matere, prepriča jo, da e ono šumljanje prouzroeila mati lastovica, ko je sfrčala mimo nje. Ko pa zapazi one živalicc, čuti se Arabeia hrabrejšo, češ, saj ni več sama na tem strašljivem podstrešji, saj je še nekaj živega poleg nje. Približa se gnezdu in gleda ginena, kako sedi stara lastovka preplašena in milo čivkajoč na svojem zarodu, dn ga brani proti njej. "Kaj je bilo zopet to?!" zakliče kmalo potem Arabeia, a sedaj bolj začudjena nego prestrašena. "Kdo pa stoka? — Usmiljeni Bog, tu na podstrešji je nekdo zaprt! — Kdo je ?" klice ona glasno in njene besede donijo po praznem prostoru. Nihče ne da odgovora; a nepre-tano se čujejo lahni stoki, enako globokemu vzdihovanju bolnega Človeka. Arabelo zapusti popolnoma prejšnji strah. "Tu je nekdo, ki potrebuje pomoči. Nekaka nesreča se je morala kdaj na strehi kje pripetiti", misli si ter hoče oditi, da naznani spodaj ta čudni do godek. A vrata se odpro, in vrtnarica se prikaže vsa bleda in preplašena. "Iioza, kaj je to?" poprašuje v skrbeh Arabeia. "Cula sem pretrgano govorjenje, stokanje in smeh." "Hodite dol, gospodična; saj sem vam že prej povedala, da tu gore straši", odgovori Roza in se trese po životu. Arabeia jo pozorno pogleda. "Da bi strašilo? Pri belem dnevu strašilo Ž" vpraša ona počasi s sumljivim obrazom. "Roza, vi ne pojdete od tod, dokler mi ne razložite te uganjke'', pristavi odločno. "Vaša vest ni čista; to čitam z vašega obraza. Sam strah ne prevzema človeka tako, kakor ste zdaj vi plahi in prestrašeni." Roza gre k vratom in jih skrbno zapre; potem pa se vrže pred Arabelo na kolena, povzdigne roki in govori jokaje: "Vse vam hočem odkriti, gospodična; saj si ne vem zdaj pomagati. A za Boga, ne ovadite me atrogej teti; sicer nas izpodi iz hiše in moj mož je zopet brez službe. Ah! in vi ne veste, kako je to bridko!... Saj ni nič hudega", nadaljuje ona videč, da jo Arabeia z ostrejšim očesom opazuje. "Ona ženska, ki tam notri vpije, je blazna.'' Govoreč pa kaže s prstom na majhne durice, katerih prej še Arabeia niti zapazila ni. KNJIGE, ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige Spomin na Jezusa 35 ct. Jezus dobri pastir 60 ct. Presveto Srce Jezusovo $1.20. Sveta Nebesa $1 Jezus na križu $1. Filoteja $1.20. Zlata šola $1.20. Zvonček nebeški 80 et. Duho vni studenec GO ct. Nebeške iskrice GO ct. Ključ nebeških vrat GO ct. Vrtec nebeški'60 ct. Sveta noč. 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Evangeliji 50 ct. Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30 ct. Zgodbe sv. pisma velika izdaja 50 ct. Navedene masne knjige so s zlato obrezo. Druge knjige: Zbirka domačih zdravil 60 ct. Mali vitez, v treh zvezkih, $3.50. Prešernove poezije, vezane 75 ct. Prešernove poezije, broširane, 50 et. Skozi širno Indijo 40 ct. Na indijskih otokih 30 ct. Tz hnjige življenja $1.60. Ob tihih večerih $1.75. Abecednik za slov. ljudske šole 20 ct. Dimnik, slovensko-nemški besednjak 90 centov. Prva nemška vadnica 35 ct. Pregovori 30 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Domači zdravnik 60 ct. Marjetica 50 ct. Godčevski katekizem 15 ct. Andrej Hofer 20 ct. Boerska vojska 30 ct. Admiral Tegetthof 30 ct. Pavlin, angleški slovarček 40 ct. Erazem Pred jamski 15 ct . Naselnikova hči 20 ct. Eno leto med Indijanci 20 ct. May, Ery. 20 ct. Pavliha 20 ct. Potovanje v Liliput. 20 ct. Mirko Poštenjakovi20 c-t. Narodne pripovedke za mladino, I. in II. zvezek, vsak 20 ct. Pri Vrbovčem Grogi 20 ct Krištof Kolumb 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 et. Izdajalca domovine 20 ct. V delu je rešitev 30 ct. Najdeneek 20 ct. Grof Radecky 20 ct. Lažnjivi kljukec 20 ct. Repoštev 20 ct. Vrtomirov prstan 20 ct. Hubad. pripovedke I., II., IIl zve zek, vsak 20 ct. Cesar Maksimilijan L. 20 et. Sv. Genovefa 20 ct. Vojska na Turškem 40 ct. Rodbinska sreča 40 et. Knez Črni Jurij 20 ct. Nikolaj Zrinjski 20 ct. Spominjski listi iz avstrijske zgodovine 25 ct. Doma in na tujem 20 et. Na Preriji 20 et. Strelec 25 ct. Naseljenei 20 ct. Poslednji Mohikanec 20 et. Srečolovec 20 ct. Avstrijski junaki 90 ct. Kako je zgorel gozd 20 et. Šalj ivi Slovenec 90 ct. Navodilo za spisovanje raznih pisem SO centov. Četrto berilo za ljudske šole 50 et. Stoletna pratika GO ct. Izidor, pobožni kmet 25 ct. Cvetke 20 ct. Hitri računar 40 et. Sanje v podobah 15 et. Zemljevid 25 ct. Koledar za leto 1904 25 ct. RABI telefon kadar doepeŠ na kako postajo v New York i» ne veš kako priti k Fe. Sakserjtj. Pokliči številko i>796 Cortland in govori slovensko. (Dalje prihodnjič.) Potujočim rojakom. Na razna rpraSanja glede voznih cen francoskih parnikov naznanjamo, da prodajamo tikete po tako nizkej ceni, kakor parobrodna družba, ali pa kakor kterikoli drugi agent v New Yorku. VoŽna s železnico od HAVRE do KRANJSKE, PRIMORSKE, ŠTAJERSKE, HRVATSKE in DALMACIJE je tako ur&jwna, da nimajo potniki nikakega zadržka. PARNIKI, kteri v kratkem od-pljujejo v HAVRE, so alede€i: Ekspresni parnik LA LORRIANE odpljuje dne 14. aprila ob 10. uri do-poludne. Poštni parnik LA BRETAGNE odpljuje dne 21. aprila ob 10. uri do- poludne. Ekspresni parnik L A SAVOIE od pljuje dne 28. aprila ob 10. uri do- poludne. Poštni parnik L A GASCOGNE odpljuje dne 30. aprila ob 10. uri do-polune ter sprejema samo potnike 3. in II. razreda. Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" Pain ExpeJler kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, POEOSTITICO, PODAGRO itd. In razne renmatične neprilike. SAHO : 2Set. In 5Oct. v vseh lekarnah F. Ak Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Rojakom v Clevelandu, Ohio, in okolici priporočam svoj SAL.OON, 1776 St. Clair St., tik bančne podružnice g. Frank Sakserja is New Yorka, kjer točim izvrstno Leysy-jevo pivo, domaČa m importirana vina, whiskey, likere m pivo v steklenicah ter prodam dobre smodke m je na razpolago sveži prigrizek. Ob jednem se priporočam roja-kom za tolmača, ak« ked j ponesreči in se po&ko-4sje t tovarni, da mn iztirjam •dikodnino, ker imam v tem že večletne skuinje in postopam z rojaki pošteno ter jih varujem brez-veatnežev. GAŠPER KORCE, 1776 Bt. Clair St., Cleveland, Ohio. Opozarjamo toraj tm »na SLOVENCE in HRVATE v mest* Clevelandu, Ohio, in okolici, kteri hočejo potovati t staro domovino, da n« zamude prilike ter se pravočasno oglasijo v našej podružnici na 1778 ST. CLAIR ST.. CLEVELAND, O, in one iz drucih krajev Zjedinjanih držav, da nam naznanijo natančen prihoci v New York, da nam tako omogočijo pravočasno in na pravej peataji jih pričakovati. V slučaju da prišedii v New York, se ne cnidate z našim vsluibencem na postaji, pokličite nas po telefonu: 3795 Cortland t, ter nam naznanite, na kteri postaji ste in prišel bode takoj naš vsluzbenec po Vaa. Ne pustite se po drugemu odpeljati in ne dajte čekov od kevčegov iz rok, da nimate nepotrebnih stroškov. Kupite vožnji listek le v New Yorku, kar tako se obvarujete raznih neprilik. Vsaki dan pridejo rojaki radi tega k nam za pomoč. t*da prepozno! FRANK SAKSER. 109 Greenwich St.. New York. N. Y r Ccmpapie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-SV1C0 INN8BRUK LJUBLJANA POŠTNI PARNIKI SO t ,,La Lorraine", ni d*a vi^ak*.____________..___ u.ooc »cm, 5\L* Savoie", „ ,, ,, ................. la.ooo „ |,.L* Tour*ine'', ,, ,, ,, ......................lo.ooo ,, UjL'Aquitaine", ,, ,, ,, ................. 10.000 ,, ,,L» Bretagnc",................................ S.ooo „La Champagne",.............................. S.OOO , ,,La Gaicognc",............................... S.ooo „ tfflT Parniki odpljujcjo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ari dopoludse. Parniki odpljujejo ls pristanišča itv 43 North River, ob Morion Street: 25.00a kon)«kih a ail. 25.000 „ I3.000 ,, n 16.CXW ,, ,, 9.OOO ,, ,1 g. 000 ,, ,1 9.000 ,, n ob >0. •La Touraine *La Lorraine La Bretagne •La Savoie La Touraine apr. 1904. It. apr. 1904. 21. apr. 1904. 28. apr. 1904. 5. maja 1904 •La Lorraine La Bretagne *La Savoie *La Touraine *La Lorraine 12. maja 1904. 19. maja 1904. 20. maja 1904. 2. junija 1904. 9. junija 1904. I^f Parniki 2 zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Klana ageaeija: ii BROADWAY, NEW VO&k. Posebni parnik francoske družbe "L'AQUITAl N E" odpljuje Ine 9. aprila. Spremlja potnike samo za 3. razred. Posebni parnik francoske družbe GASL'OGNE" otlplnje dne ;o. aprila. Spremlja potnike samo /.a n 3. razred. Holland-America Line (H 0LLAM)-A yi Eli IS K A ( KTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjtdinje::-n držav L. BROZiCH, I mi Myi YORK0M in RGTTERDAMOM preko iki notar, 1 r»« n f Boulogne sur-Kcr. Telefon št. 59. GEORGE si o vents Ely, .Minnesota. se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Vollmacht) UJ in vse druge v to stroko spadajoča ji dela. Oskrbujem tudi zavaroval.- Y nino proti ognju ali na življenje v U najboljših ameriških in inozem- rt jyi skih družbah. Vsa pojasnila dajem j! rojakom drage volje na. zahtevo. K S Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam svojo dobro urejen* gostilno, v kterej točim vedno SVEŽE PIVO, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. I ri meni se tudi d bi vsak dan DOB K A UHANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vpraša za mens in gotovo bode prišel do mene in do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet, na) se name obrne. Naše geslo toraj bodi: svoji It svojim! Mart n Muhič, letnik Blovcneeim in Hrvatom v Rock Sprinjrs, Wyo., in okolici priporo-obilen obiak v kterem vedno točim sveže Schlitz, Milwaukee pivo, dobra kalifornijska vina in izvrstni whiskey, ter prodajam dobre smodke. 8 spoštovanjem JOB. DEHSHAB. Rock Sdtuuib. Wyn N00RDAM RYNDAM POTSDAM parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. parnik z dvojnim vija- i kom, 12,500 ton. STATEN0AM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 too. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. ^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Kadi cene «rlej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestili: i DUNAJ, I. Kolowratring 10. INOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona. I' a miki o <1 1 j u j o j o: I z ROTTERDAM A. vsak retrtek in iz XKW YORKA vsako sredo rg—. - -- — -- , ---r. 10. ill ! z ju! raj. ~ .= HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL. RED STAR LINE (Pri»komorsliiL parobrodna družba „l»udera zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, + + + + + + * * 4f Philadelphia in Antwerpenom, Naravna kalifornijska vina na prodaj. Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galon&; staro belo ali črno vino 50 centov salona. Beetling 55 ct. galona. Kdor kupi manj kakor 50 galon vina, mora dati 92.00 za posodo. D rožnik od $2.25 do $2.75 galona , slivovica po $3.00 gaiona. Pri večjem naročilu dam popust. S spoštovanjem ŠTEFAN J AKSHE, P. O. Box 77, Crockett, California. Contra Costa Co. 14-11-04 | Štefan G. Rovnianek, 318 3rd Ave., Pittsburgh, Pa. Edina slovenska firma naj« 6> rs rl rs 0> [o> d> ti j _ ii boljših vrst vina in žganja po najnižjih cenah; po-sebna naša specijaliteta so: domači drožnik in slivovica, kakor tudi ameriško grenko vino. Zastopnik za Pennsvlvanijo je g. M. F. Schlander ter ga vsem za obila naroČila najtopleje pripo-čamo. Štefan G. Rjovnianek. -- I EiT Gosp. M. F. Schlander je tudi zastopnik "Glasa Naroda". M Prevaža potnike s sledečimi postnimi parniki; ADERLAND