Poitnina plačana v gotovini.
eto VI., št. 34. V liublfani, v nedešl© 12, faferuarjj® 1922, P@sam* št. 5© mr.
HflPREJ
Glasilo Socialistične stranke iugosiiatfile.
W3U3^CiSIKVl'ASaBK«*
.Država sem jaz!“
Pred francosko revolucijo so tako govorili francoski kralji. Toda tistih kraljev ni več, država je pa ostala: francoska revolucija ni bila protidržavnu, temveč je državno misel okrepila, ker je dala širšim slojem pravico in dolžnost državljanstva. Prej je kralj po svoji volji cdločeval o življenju in smrti svojih podložnikov, zdaj so si pa ti vzeli svobodo in si jo iz lastne moči tudi ohranili.
Svoboda sama pa še ni dovoli Treba je dati svobodo vsej družbi, ne posamezniku, tudi ne več posameznikom. Svoboda je bila tudi pred revolucijo: Kralj je bil svoboden in prav tako svobodni so bili vsi tisti, ki so znali na kralja vplivati. Krog teh svobodnih se je po revoluciji razširil, toda niti država, niti ljudstvo nista bila rešena pred krivicami, ki so jih ti svobodni posamezniki delali. Svobod-njaštvo, s tujo besedo liberalnost, nas torej ne more rešiti sama, čeprav pomeui velik napredek.
Človek sme biti svoboden lc v toliko, v kolikor s svojo svobodo ne ovira drugih v njih svobodi. Ne sme torej odločevati o svoji svobodi posameznik sam, temveč cela družba — po latinsko socie-tas. Svoboda mora biti torej socialno ome-iena. Liberalci so rekli: čim manj zakonov bomo imeli, tembolj svobodni bomo
—	socialisti pa vemo, da bomo zmerom bolj svobodni, čim več zakonov bomo imeli. Seveda ne gre tu za število zakonov, temveč za jasnost razmerja, ne za debele knjige paragrafov, temveč za natančne in razumljive določbe.
Med liberalci in socialisti so bili vselej posamezniki, ki so čutili, da ni vse
prav, pa^ niso uvideli niti tega nasprotja, niti splošne istine o nepopolnosti vsega človeškega. Nadevali so si razna imena, bili so različno izobraženi in različno vztrajni, tudi različno radikalni — a vselej so imeli nekaj anarhističnega na sebi, če so se tega zavedali ali ne.
Vselej je težko določiti, če delajo anarhistični posamezniki iz poštenih ali nepoštenih nagibov. Kadar pa najdemo, da delajo drugače, nego uče, takrat vemo. da delajo iz nepoštenih nagibov.
*	ff
(X
V	socialistični stranki niso vsi člani popolnoma enakih nazorov. Nemogoče je to. Vsi pa morajo imeti voljo delati za socializem: biti morajc proti liberalnosti m proti anarhizmu, seveda Da tudi proti absolutizmu. Ne smejo zahtevati zase popolne svobode, za družbo se pa nič ne brigati; ne smejo govoriti o svobodi dru-
Izhaja razen pondaljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in uprav niš tvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 7 din,, celoletno 84 din, Oglasi: prostor 1 X 55 mm 50 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
štva, delati pa kot posamezniki proti družabnim zakonom; ne smejo pa posebno še misliti, da je ves socializem in vsa. stranka osredotočena v njih, kakor \ kakem Ludviku: »Socializem sem jaz!;< Če se postavi kak član n roti sklepom strankinih zborov, preneha biti strankin član. Pa če je bil vodilni član? Mora se zgoditi isto! Če bi pripuščali izjeme, bi se začele izjeme množiti in stranka bi ne imela več pravice do obstoja. Posebno pa velja to za vodilne sodruge. Pri nas ne prihajajo na vodilna mesta ljudje po kapitalističnih nazorih o prednosti vslecl rojstva, bogastva ali učenosti, temveč po dosedanjem delu za stranko sodijo so-drugi, da bo dotični kot voditelj znal In hotel deiati zanio še bolj. Če se pa izkaže, da dotični potem ne -koristi več strank;. bodisi da ne zna. bodisi da noče. ga mora stranka odpoklicati, če si hoče ohranili svofo delavno moč in — zaupanje • uri ljudstvu!
Zedinjenje i — lažnjivei!
V	članku »Veliko zedinjenje« je »Naprej« zadnjič Drav lepo opisal na kakšen način naj bi Dričeli delati, da pridemo čimpreje do toliko zaželjenesfa zedinjenja.
Pisec dotičnega članka je predlagal, naj se med časopisji obeh strank polemika kolikor mogoče omili, predvsem naj se oba dela izogibata vsake laži.
;>Naprej« že prej ni lagal, in tudi v bodoče ne bo, ker ve, da je to sredstvo podlo in ne more ustvarjati predpogojev za socializem, ki je že sam na sobi na-sprotstvo vseh krivic.
Drugače je s »komunisti« in njihovim časopisjem. Dve tretjini vsebine v »Delavskih Novicah« je laž.
Skoro vsak dan vidimo v »Napreju« dopise, v katerih dokazujejo dopisniki z verodostojnimi d o k a z i, da je ta ali ona trditev v »Delavskih Novicah« zlagana.
Posebno zlobni in nizkotni so napadi na nekatere zaupnike kovinarske organizacije.
Zadnjič so obdolžile »Delavske Novice« zaupnike kovinarjev v Strojnih tovarnah v Ljubljani, da izdajajo proletariat.
&atf!
ED BOSKY:
Razorožitvena konferenca.
Glavne poteze razorožitvene konference v Washingtonu so bile:
1. Kitajska je kost, za katero se trgajo.
2. Ali se naj dovoli, da Japonska sama izkorišča Kitajsko, ali naj bodo vrata odprta tudi zavezniškim silam?
Na vsak način je treba preprečiti Kitajski, da bi se ne pridružila Rusiji, Nemčiji, Avstriji, Ogrski, Turčiji in Skandinavskim deželam, kadar bodo te pričele svoj pohod k socializmu, kar bi seveda naenkrat pokopalo vse lepe sanje finančnih spletkarjev, ki so v Washingtonu zastopani.
,. \ ^ashingtonu so se močno prizade-,,, ''7 dobili Kitaisko na kapitalistično stran, kajti Kitajska. Sibirija. Rusija, Nemčija, Avstrija, Ogrska, Skandinavske de-
• lla odstavljajo največji t.e-ritorijski m človeški faktor na ekonomskem polju m tvorijo komoaktno površino, ki pravilno organizirana, lahko obstoja brez budi na angleških otokih, ki so jako
oddaljeni in na ameriškem kontinentu, ki je oddaljen na tisoče milj od njenega At-lantičnega in Pacifičnega obrežja.
Kitajska, kakor^ tudi Skandinavske dužave, Španija, Južna Amerika in Mc-ksika, je bila Dasivna v zadnji vojni m njene politične razmere jo danes bolj vlečejo k prevladajočim ekonomskim interesom evropsko-aziiatskega kontinenta, na katerem so si Rusija in Nemčija, Avstrija in Turčija neposredni sosedje, k! imajo pod svojo kontrolo vse potrebne stvari — industrije in polja — za eno razumno ekonomsko sestavo in predstavljajo veliko večino človeštva.
Angleški otoki, Francija, Italija, Japonska in Združeno države predstavljajo samo okoli 300 milijonov ljudstva proti 1200 milijonov ljudstva, ki živi med Reno in sibirskim pacifičnim obrežjem na enem celinskem kontinentu in ne pričakuje nič druzega kot enotno organizaciio pod eno industrijalno demokracijo, ki se ima popolnoma prezreti, kar je \vashingtonska konferenca v resnici tudi sklenila.
Vsi odlični poročevalci na tej konferenci so popolnoma razkrili svoje naj-
globlje cilje in motive. Oni so zagovarjali nacionalizem in kapitalizem in so se vsled tega bavili z ravno nasprotnim vprašanjem resničnega in velikega vprašanja, ki je danes na dnevnem redu, namreč: Socializem ali odprava starega ekonomskega sistema privatne lastnine.
v čudovito je dejstvo, da se je ena majhna skupina državnikov, ki živijo na nekolikih otokih in polotokih zbrala v Washingtonu in poskušala odločevati o usodi velikega števila ljudstva, ki živi na večjem delu evropsko-azijatskega kontinenta. — ki je en celinski kontinent in pri tem š£ obsega najvišje razvito izurjenost in fizično znanost znanost itd. — da to ljudstvo ni imelo nobene besede na tej konferenci.
lzgleda. da so v Washingtonu že natančno potegnili mejo med kapitalizmom in socializmom. Ker je Kitajska ona kosi. za katero se trgajo, je Kitajska ravno s tem činom stopila na stran Rusije in centralni! sil in tvori iako stvarno mejo, ki že obstaja med kapitalističnimi in socialističnimi silami, ali boije rečeno, med onimi silami, ki nameravajo utrditi svoj po-
'Odgovoril iim ie predsednik' zaupni-škega zbora sodr. Ropret. V tem odgovoru jim je dokazal, da ic celo poročilo od prve do zadnje bes.ede zlagano. Čisto jasno jim je dokazal, da zavestno lažejo zato. da oblatijo posamezne zaupnike, ker upajo, da sc jim posreči na ta način organizacijo razbiti.
»Delavske Novice« so na vse te dole a z e — molčale.
Ali poboljšale se vkljub temu niso. Ker se jim v Ljubljani ni posrečilo, so poskusile na Jesenicah.
V	odgovoru, ki ga je priobčil tamkajšnji glavni zaupnik kovinarjev v »Na-nreju«, vidimo, da so »Delavske Novice« zopet — lagale.
Laž. laž, laž, laž in zopet laž. I n s temi ljudmi naj se zedinimo?
Da je zedinjenje v eno veliko stranko potrebno, priznavamo vsi. Vendar je boljše, da ostanemo v manjši Stanki enotni, kakor, da se zedinimo v večjo in tam zamažemo še to, kar je ostalo čisto.
Komunistično delavstvo naj napravi v svoji stranki red. Laznikom in demagogom naj pokaže vrata, ko bo to delo izvršeno, se bo takoj pokazalo, na so vse razlike med nami in njimi le umetno napravljene.
Ko bo spoznaje zmagalo, bomo takoj zedinjeni.
Politične vesti.
r Naši ministri so priznani strokovnjaki. Naše državno gospodarstvo je najbolj razvidno iz dejstva, da grozi ministrstvu za javna 'dela samo 69 trgovskih tvrdk s tožbami, ker jim ministrstvo nc izplačuje računov.
-f- Znojno delo našega policaj-ministrstva. Naše ministrstvo očividno nima drugega dela kakor vohati za časopisi, ki pišejo »proti Interesom države«. Tako 11. pr. so odvzeli poštni debit listu »Magyar Nep«, ki izhaja v Budimpešti in listu »Ruskaja Sila«, ki izhaja v Berlinu.
-f češki rudarji so zmagali Včeraj so podpisali lastniki rudnikov in zastopniki stavkujočih rudarjev pogodbo, v kateri so ugodili lastniki rudnikov vsem zahtevam stavkuiočih. Češka javnost je z zadoščenjem pozdravila sporazum.
+ Spletkarije na papeževem dvoru. Kakor poročajo laški časopisi, bo papež Pij XI. odslovil Benediktovega tajnika
kardinala Gasparija, ki je skušal vplivati
  1 ——-
ložaj pod kapitalizmom in tistimi, ki naglo gredo proč od kapitalizma in ga puščajo na cedilu.
Ura ločitve od starega in sprejemanja novega ekonomskega sistema je napočila za velike mase človeškega rodu. In ves trud in vse prizadevanje kapitalističnega časopisja, politikariev in denarnih mogotcev, da bi zadržali velike mase na pohodu od kapitalizma k socializmu s takimi malenkostnimi rečmi kot ie odprava nekoliko bojnih ladij in podmornic, ali kdo da nai igra glavno vlogo v Kitajski in na Pacifiku, ali če se naj razdeli med Anglijo, Združenimi državami in Japonsko, s primernimi koncesijami Italiji in Franciji, bo zaman!
Je prepozno! Življenje kapitalizma ni bilo stavljeno na kocke v zadnjem groznem klanju na Marni, tudi ne na Reni. niti ne v Versaillesu, pa tudi ni stavljeno na kocke v VVashingtonu, kjer barantajo z velikimi masami ljudstva, lu so se pričele poslavljati od kapitalizma. Življenje kapitalizma je bilo stavljeno na kocke, ko je Nemčija porazila Rusijo in je s tem povzročila rusko revolucijo.
na potek' volitev s tem, 'da jim je dajal nezadostne množine hrane. Poročajo tudi, da so amerikanski škofje energično protestirali proti izvolitvi Pija XI., ker se je vršila volitev brez njih, ki so se zakasnili na potovanju preko morja.
-f Kriza vlade v Italiji. Ker ni mogel sestavit: novega kabineta de Nicolo, tudi ne Tittoni, Orlando in Giolitti, je pozval kralj zopet Bonomija, kateremu je izjavil, da ne more sprejeti njegove demisije, temveč naj čimprej zahteva v parlamentu zaupnico. Vklju temu zmajujejo poznavalci razmer z glavo in poudarjajo, da mora razpisati vlada v najkrajšem času volitve.
-f Razpor med Anglijo In Francijo je vsak dan večji. Francoska vlada je odposlala velesilam noto, v kateri izjavlja, da se ne more udeležiti genovske konfe-rence.če ne bodo ugodile ničnim pogojem. Angleško časopisje zahteva, da se naj sestane genovska konferenca brez Francije.
vesti.
Invalidski odsek sporoča, da se prošnje za podpore manj kot so odstotnim invalidom v bodoče ne bodo več upoštevale. Verjamemo, da invalidski odsek z bornimi vsoticami, ki so mu na razpolago, nc more delati čudežev, vendar zato še nikakor nc moremo oprostiti merodajne-žem, da ne izsilijo od vlade podporo, s katero bi bilo mogoče preživljati vse te opeharjene reveže. Invalida, pa četudi ni več kot 50odstoten, podjetniki danes že prav neradi sprejmejo v službo; potem si lahko mislite, kako živi tak človek, zlasti še, če ima družino in ni podpore od nikjer nikoder. Imate iniliarde, ki jih izdajate preko potrebe za militarizem, imate verižnike in vojne dobičkarje, ki si jih ne upate pritisniti, imate to in ono, kar bi lahko dalo potrebnega denarja na razpolago, imate socialni program na jeziku — gospoda, pokažite ga z dejanji!
Zdravsteveni odsek nas naproša, naj z ozirom na članek v zadnjem »Ljudskem Glasu« »Beda delavcem v državnih zdraviliščih!« pojasnimo, da mora odsek kriti potrebščine za svoje zavode in plačevati zavodne uslužbence z dvanajstinami, ki odgovarjajo proračunu za leto 1920/21. Ker je pa odsek prevzel zdravilišče Topolšico šele ne jesen 1920, je umljivo, da ni mogel sodelovati pri sestavi tedanjega proračuna, to se pravi, da je moral pustiti, da se zdraviliško uslužben-stvo z mikroskopičnimi plačami spravlja v obup. Proračun, ki ga je pa predložil za leto 1921/22 predvideva zvišane prejemke, a dosedaj še ni odobren, zato pa še ni mogoče zvišati službenih prejemkov. Toda v našem članku stoji zapisano, da so dvanajstine za januar in februar 1.1. že odobrene, samo so popolnoma na to pozabili, da delavstvo zahteva več plače, ki je dvanajstine ne izkazujejo. Proračun bo menda odobren šele čez pet ali šest mesecev — kaj bo do tedaj iz uslužbenstva, če se mu mezde ne zvišajo? Stvar je silno nujna, ker se tvegajo človeška življenja, zato ni nobeno cincanje več na mestu. Cernu ne urgiratc in zopet urgiratc zadevo, da se reši, kakor sc med ljudmi spodobi? Ali moramo res mi edini dajati iniciativo vedno in za vsako stvar? Gospodje, mislite vendar nekoliko tudi s svojimi možgani, ker drugače vas vseh skupaj ni prav nič treba, če živite v nadlego in nc samo v dobro delovnemu ljudstvu.
Zahvala. Odbor »Slov. dijaške zadruge« na Dunaju se v imenu svojih članov
vsem onim 'dobrotnikom, ki so s svojim! darovi prispevali božični nabiralni akciji, najprisrčneje zahvaljuje.
Krompir za Ljubljano. Mestna apro-vizacija prodaja od 11. februarja dalje krompir v skladišču Samopomoči, Vodnikov trg št. 5.
Ljubljanska kreditna banka je ustanovila v Novem Sadu podružnico, ki je pričela poslovati dne 1. februarja t. 1.
Občinska seja bo v torek, 14. t. m. ob 5. popoldne v mestni dvorani. Na-dnevnem redu je naznanilo predsedstva, odobrenje zapisnika zadnje seje, poročila mestnega magistrata o raznih prošnjah za sprejem v domovinsko zvezo mestne očine ljubljanske; poročili personalno-pravnega odseka; poročila finančnega stavbnega, šolskega in ubožnega odseka; poročila upravnega odbora mestne elektrarne, vodovoda in plinarne in slednjič samostalni predlogi. V tajni seji se bodo obravnavale personalne zadeve mestnih uradnikov in uslužbencev.
Davek na poslovni promet. Kakor se nam uradno javlja, je g. minister za finance brzojavno odredil, naj davčna ob-Jastva opuste vsako nadaljno izvajanje uredbe o davku na poslovni promet dokler ne dobe navodil na podlagi zakona o tem davku, ki se bistveno razlikuje od sedanje uredbe. Davčna oblastva in uradi bodo torej v bodoče omejili svoje poslovanje v zadevi davka na poslovni promet le na sprejemanje prostovoljnih plačil tega davka za zadnje tromesečje leta 1921.
PRVA RUSKA DELNIŠKA DRUŽBA.
Stockholm, 10. febr. Ruski ljudski komisar za zunanio trgovino ie osnoval prvo rusko delniško družbo za uvoz in izvoz,
O GENOVSKI KONFERENCI NE VEDO ŠE NIC GOTOVEGA.
Pariz, 10. febr. »Agencija Havas« do-znava, da je angleška vlada odgovorila na noto francoske vlade, da pristaja na vsako odgoditev genovske konference in da odklanja Drcdhodne konference zaveznikov. Izrazila je željo, da bi se zveza narodov ne udeležila genovske konference. Italijanska vlada se proti vi odgoditvi genovske konference.
vestnik.
II KONCERTU ORKESTRALNEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI.
Prvič v Ljubljani se bo izvajala na koncertu »Orkestralnega društva Glasbene Matice« v pondeljek, 13. t. m. v »Unionu« grandiozna Bcrlioz-ova fantastična sinfonija.
Že naslov sam pove, kako težke, psihološke uganke se je lotil slavni francoski skladatelj, ki nam v petih stavkih slika zmedeno duševno stanje umetnika in trpljenje, ki ga prestaia. S tem je naslikal Berlioz — sebe. Evo vam snovi za razmah domišljije in prilike, pokazati ta razmah v orkestru z godali! Ta umotvor spada med prva svetovna sinfonična dela, ki jim je kos le velikanski orkestarlni aparat. Idealni orkester ic bil za Berlioza orkester, ki je štel stotine izvajalcev. Zato bo Orkestralno društvo izvajalo to skladbo s sodelovanjem celokupnega opernega orkestra in s člani muzike Dravske divizije ;
Cilj In smoter Orkestralnega društva pa je tudi gojitev domače jugoslovanske glasbe: Tokrat sta na sporedu dve dobi o znani imeni: Krstič in Binički, skladatelja v Belgradu. Posebno bi opozorili na narodne motive, ki iih je Krstič uporabil v svojih »Narodnih plesih«. Biničkega uvertura »Ekvinokcij« je orkestralen umotvor, zlasti v godalih težko izvedljiva in zelo učinkovita. Na posameznosti se še povrnemo.
Predprodaja vstopnic v pisarni Glasbene Matice (Gosposka ulica).
Diskus iski večer Marija Kogoja v »Mestnem ccmu«. Na diskusijskem večeru o umetnosti je opozoril službujoči policijski uradnik glasbenika Kogoja, da mu bo takoj odvzel besedo, če bo govoril o politiki. Policijski uradnik ie bil z večerom zadovoljen, kajti glasbenik je govoril samo o umetnosti.
III. Literarni večer v ljubljanskem Mestnem domu so prireditelji preložili definitivno na soboto 18. t. m. Nastopila bo pisateljica Štefanija Ravnikar in pesnik Tone Seliškar. Pred recitacijo bo govoril pesnik Podbevšek.
iz stranke.
Po sklepu Trboveljskega zbora, da morajo strankini poslanci brezpogojno od svojih poslanskih dnevnic plačevati po svoječasnem sklepu, mesečno po 1000 K strankini blagajni, ie pozvalo pokrajinsko načelstvo SSJ vse zamudnike, naj do 8. februarja poravnajo svoj dolg. Nekateri so poravnali, nekateri so iziavili, da poravnajo v kratkem, poslanec Josip Kopač pa ni niti odgovoril. Seja pokrajinskega načelstva SSJ ie zato sklenila sklicati pokrajinski odbor SSJ in rnu predlagati primeren predlog.
Ker srno včeraj poročali, da sc nista odzvala dva poslanca, moramo danes pripomniti, da se je drugi medtem že opravičil.
*
Oplotnica. V nedeljo dne 12. t. m. se bo vršil redni očnl zbor krajevne organizacije SSJ in KDZ. Začetek ob 10. uri v gostilni g. Franca Stermška. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Načrt nadaijnega delovanja. 3. Razno. 4. Volitev novega odbora. Sprejemali se bodo tudi novi člani. K obilni udeležbi vabi odbor.
TrnovLe. \abijo se vsi zaupniki krajevne politične organizacije SSJ k seji, ki se bo vršila v četrtek, dne 16. februarja 1.1. ob 17. v društveni pisarni. Točna udeležba dolžnost! — Predsednik.
DodIs!.
Jesenice. Upokojenci Kranjske industrijske družbe so pri nas v skrajno obupnem stanju. Vsako soboto, na dan izplačila njihovih rent, je videti objokane obra- „ ze teh usmiljenja vrectn.h revežev. Njih življenje ni življenje skromnega upokojenca, ki bi mu moral biti sodobni svet udan in hvaležen za njegovo življensko nalogo. Popolnoma izmozganim je izključeno, dvigniti se iz blata, v katerega so bili brezvestno pahnjeni. Kaka vnebovpi-joča krivica sc jim godi, nam kaže dejstvo, da dobi stara, bolehna ženska s hčerko vred, obe brez vsakih drugih dohodkov — i dinar 25 para na teden, v času take strašne draginje in y zimi, ko ne dobiš za to vsoto niti za sol! Kje je pa vse drugo? Toda ta slučaj ni edini, tudi ne najzalostnejši. Kako žive žene z več omaki — k temu je vsaka beseda odveč! — Tudi je resnično, a žalostno dejstvo, da sc pri uradu začasne delavske zavarovalnice dogajajo vse mogoče in najumazanejše netaktnosti. — Kovinarji na Jesenicah, ali ne bomo nič razmišljali o tem? Ali ne bedo naše žene ali celo mi sami doživljali isto kar preživljajo ti siromaki? Nič ne pomoga, misliti moramo na to neprijetnost in jim skušati pomagati, ker smo delavci in oni so ijšliiz našega razreda, čeprav jih je, žal, mnogo, ki se ne zavedajo, da so delavci.
pot. Francoska politika je pa provincija!-na politika. Francoski politiki hočejo biti duhoviti, pa je njihovo duševno obzorje preveč omejeno. Francija si domišlja, da bo odločevala usodo sveta. To je njena največja zmota. Z Ameriko je druga stvar. Ona je edino odločilna. Če ne bo hotela s svojo barvo na dan, sc bo konferenca izjalovila.
Za smuško tekmo 12. februarja v Bohinju je dovoljena znižana voznina le na državnih železnicah, za tekme dne 19. in 26. februarja je pa tudi južna železnica dovolila polovično vožnjo. Opozarjamo na to prav posebno celjske in mariborske športnike.
Izdajate j: Zvonimir Bcriiot (v imenu pokr.odb. SSJ), Odgovprni urednik: France Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Fe!!er-’'ev „Elsaf u:d“
kot K08METIKUM
Po svetu.
—	Mnenje Trockega o genovski konferenci. Sovjetski vojni minister Leon Trocki se je dolgo časa pogovarjal z i ameriškim časnikarskim poročevalcem E w er jem ter mu rekel ined drugim tudi naslednje: »Jaz sem prepričan, da bo konferenca v Genovi dobro izpadla, pa če se je udeleži Francija aii ne. Kljub te- : mu pa nisem tako naiven, kot je naivna j večina ljudi, da bi si obetal od konieren- . ce vse najboljše na svetu. Pred tremi leti | ie svet pricaKoval vse najboljše od ver- j sailske konference. Pred tremi meseci ! naj bi prišlo odrešenje iz, VVashingtona. i Sedaj se upirajo oči vseh v Genovo. Ob- j novitve svetovnega ravnotežja nam ne morejo dati konference. To se zamore doseči samo z ustrajnim delom in s sodelovanjem vseh narodov. To konferenco je hotel imeti Lioyd George, da že vsaj nekaj doseže, Rusija inNemčija bosta storili vse, kar je v njuni moči, da bo konfe- j renca uspešna. Stališče Francije je jako dvomljivo. Poincare bo prisiljen prilago-
za nrgo zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseplič. in čiste* ega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je poljubljen kot krepko blago delujoče in vrlo prijetno sredstvo xa drgnenje hrbta,rok, nog in celega tele>a. Je mnogo močnejši in delujoč, nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotam in poštnino za vsokogat 3 dvojnate ali 1 Spec jaina steklenica ..... 4SK
c "i?
Za prodajalce:
12 dvoja, ali 4 spec. steklenice ..... 168 K 24	,	„ 8	*	„	.....	280	K
3G	„	, 12	„	„	.....	394	K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej posije, dobi še popust v naravi. PRIMOT: E sa obl £ za kurja očesn 5 K in 7‘50K; Elsa ment.lui kunčič 12K; Elsa posipate! prašek 11 K; Pravo E.sa ribje olje SSK; Elsa voda za usta : 6 K; Elsa ko.onska voda 41 K; Elsa šumskirr.irsi 41 K; G;y erin 6K in 30K; Lysol, Lysoi’orm 30K; Kineski j 3 K; Etra mrčesni prašek 15K; Strup za podgano in miši po 3 K in 12 K.
EVGEN V.FELLER, ltkilUT, STUBICA
se razmeram ter ubrati Briandovo i donja Elsatrg št. 252 Hrvaško.
m$TAMFinr JANT.CERNEVtŽ'
LJUBLJANA J
alotN^f
Um b u «2 S S Ik e, rasi MŠ Eta Ese, verižico, zlau i«,®, srebra« ©,©«a8-in porotne p ra Sasa©
kupite najbolje pri
A* Lečnik
yrar in sfiatar.
Ceni ®. 61 vni trg šft. 4.
Popravila dobra in točna. Zlomlieno zlato in srebro plačujem po najvišji ceni.
S
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja
is slovenskih premogovnikov
velenski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vpor&bo kakor tudi za industrijska podjetja
isi razpečava
la čehos’ovaški io angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog m erni premog.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19-
I: Ljubljana, RMa testa 2.
Telefon st. s 88,
n. euo-tim id Mri pieteti Mii vat
na drobno In debelo.
Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarne Walter Martiny, Torino.
Hydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih automobilov.
r
S»?S|ser©iamo tvrdko
l!ll 311
Ljubiiana =
Petra nasip S*. 7.
za rodbmsko in obrtno rabo, vse jpotretoiciH©
za šivilje, krojače, Čevljarje.
Srajce, kravale, Žlico, vilice nože Ud.
iHtiišsiHarS*
n
S I
UUilU M
J
Podružnice:
Ljubljana,	Maribe>,
Dunajska cesta 20, Jurčičeva ulica 9, tel. it. 470.	teL	št.	133.
Beograd,
Knez Mihajlova ulica 3.
BBBBBE3SI£EBES£BiiiiS8JLH3BBSHQ£l
Star papir
kupuje stalno po dobrih cenah, cele vagon« kakor tudi manjše množine. Ponudbe naj se v pošlje na
Ilii pili! fig ni ijilji.
postaja Zaiog.
vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke
FRANJO CERAR,
»Stihu. poSta Domžale pri Ljubljani.
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno ua razpolago. --------
KAJO DEL1C,
zlatar in draguljar
Ljubljana HiltojuraaU
priporoča svojo
zMo in riragdlanko delavnica
za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato* vanje in posrebrovanje.
V	zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzoreih in merah, uhane i. t. d. II upu j e tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago.
25 CILJE 25
r
;eS<
Velika zaloga vsakovrstnega
novega pohištva
domačega in tujega izdelka. : Divani, madraci, pernice, odeje. !
Kompletna oprema za »opuie.
35. Sar,o»Snukl uliti. 25.!
Smerne cene 1 Deie solidno S i
Vabilo
na
redni občni zbor
»Občnega konsum. društva v Zagorju"
ki se bo vršil
i
dne 5. marca 1922 ob 2. uri pop. v poslopju
»Občnega konsum. društva v Zagorju*.
D n D D
Dnevni red:
1. Črtanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
‘2. Računsko poročilo za leto 1921.
3. Poročilo nazorništva.
4. Sklepanje o čistem dobičku.
5. Interpelacija in vprašanja.
Vstop na zborovanje je dovoljen samo članom.
Za nadzomišivo:
Josip Medvešek.
J
-Ež: