r V9umia uiagsua v gotovini Leio laii. stev. 168 V LJubllonl v irtrt 26, iulllo 1929. Ceno Din r- Izhaja vsak dan popoldnc, tzvzemši nedcljc in praznike. — Insenti do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2150, vefiji Inserati petit vrsta Din 4.—, Popust po dogovora. Inscratni davek poscbtj. .Slovenski Narod« velja letno v Jugoslavifl 144^- Din, a inozemstvo 300,— Din. — RokopkJ se ne vraćaja — Nale tektonske StevUke so; 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Amerika pozdravila . Macdonaldovo lnicllatlvo Začetek nove dobe v odnošajih med Anglijo in Ameriko - Ame rika sprejema Macdonaldov po ziv za razorožitev z največjimzadovolistvom - Sklicanie svetovne razorožitvene konference — Washington, 26. julija. Macdonaldova izjava v spodnji zbornici, da bo meseca oktobra odpotoval v Ameriko, kjer bo stopil v stike s predsednikm Hooverjem ter njegov odlok, da se nemudoma restringira pomorski oboroževalni program in ustavi zgradba novih križark in pod-mornic ter da se hoče pogajati z Ameriko glede razorožitve na osnovi popolne nakopravno-sti, je bila že dve uri pozneje objavljena v ameriških listih, ki pozdravi ja jo Macdonaldovo od-ločnost in naglašajof da bo Amerika njegovo inicijativo sprejela odkritosrčno in z dobro voljo, da se doseže čim večji uspeh. Temu naziranju je dal izraza tuđi predsednik Hoover, ki je sino-či na nekem banketu izjavilt da sprejema Amerika poziv angleškega premijera z največjim zadovoljstvom ter bo sprejela Macdonalda z največjo prisrčnostjo in častjo, ki jo zasluži ta mož. Macdonald je iz lastnega nagiba potidaril enakopravnost Anglije in Amerike. Njegova izjava znači začetek nove dobe v odnošajih in pogajanjih med obema državama in pomeni konkretno, da Je odslej konec konkurence med Anglijo in Ameriko ter da bosta odslej skupno delali na to, da se dosežejo na polju razorožitve čim veefi uspehi. Ves tisk in vsa ameriška javnost soglašata s predsedn. Hooverjem in se raduje tega preokreta v odnošajih med obema največjima pomorskima silama. Z vso gotovostjo se računa s tem, da bo povodom obiska Macdoni!da v Ameriki z ameriškimi državniki dogovorjeno skli-canje splošne svetovne razorožitvene konference, ki bi se naj vršila leta 1930. Zaradi tega pa bi izostala v vvashingtonski pogodbi predviđena pomorska konferenca, ki bi se imela sestati leta 1931, ker bi jo dogodki že prehiteli. Bolgarska vlada o amnestiji Žekova Bolgarija smatra amnestijo vojnih krivcev za docela interno zadevo — Beograd, 26. julija. Sinoči je dospel odgovor bolgareke vlade na noto našega eo-fijskega poslanika. 0 odgovoru je objavila komunike tuđi bolgarska službena agencija, ki poroča, da ugotavlja bolgarska vlada v evojem odgovoru, da je v verbalni noti poslanika Nešića omenjeno samo ime bivšega rrhovnega komandanta bolgarske vojske generala Zekova Zekov je bil amnestiran pred petimi leti, ne pa sedaj. Bolgarska vlada naglaša nadalje, da je bil general 2ekov esojen od bolgarskih eodišč skupio z drugimi krivci na lastno inicijativo bolgar-ske vlade in je zato tuđi njegova amnestija docela interna zadeva Bolgarije. Odgovor Bolgarije je docela nezadovo-j»v, zlasti ie, ker je evidentno, da je Bolgarija s to amnestijo kršila tnednarodne pogodbe. Kakor poročajo listi, se bo koraku naše vlade bržkone pridružila tuđi Rumu-nija, ki smatra, da znači amnestija vojnih krivcev povratek Bolgarije k staremu režimu, ki je dovedel do balkanske vojne. Anglija priznava suverenost Egipta Viharna debata v zgornji in spodnji zbornici zaradi odstopa lorda Llovda London, 25. julija. Demisija vr-hovnega kornisarja za Egipt lorda Lloy-da je vzbudila v Angliji mnogo prahu. Na včerajšnji seji spodnje in zgornje zbornice je prišlo zaraditega do hudih kravalov. Zlasti konzervativci so silno ogorčeni nad tem in naglašajo. da je bila demisija lorda Llovda izsiljena. V spodnji zbornici je Churchill vlo-žil interpelacijo na zunanjega ministra, naj pojasni, kako je prišlo do demisije lorda Lloyda, ki je eden najprominent-nejših politikov konzervativne stranke. Med največjim hrupom je zunanji mini-ster Henderson izjavil, da Je res "■ lordu Llovdu brzojavko, ki bi se mogla tolmačiti kot pritisk, dasi ni bila tako mišljena. Ker v splošnem kravalu sploh ni bila mogoča mirna debata, je Henderson končno izjavit da bo na današnji seji podal obširnejŠa pojasnila. Tuđi v zgornij zborn ci je zahteval lord Salisbourg pojasnila glede odstopa lorda Llovda. V imenu vlade je podal izjavo lord Parmoor. ki je naglašal, da je egiptska politika delavske stranke v posameznih vprašanjih m-ednarodnega značaja ohranila stalnost britanske zu-nanje politike. Vrše pa se priprave, da se omogoči Egiptu notranja neodvisnost in suverenost. Lord Papsty, državni podtajnik za dominione pa je izjavil, da odstop lorda Lloyda ni v nikaki zvezi s pogajanji, ki se vrše med britsko in egiptsko vlado. Moskva financira madžaike komuniste Aretacija Bele Kunovega tajnika Haya — 50.000 pengov za komunistično propagando ▼ Budimpešti Budimpešta. 26. julija. Tukajš-nja policija je prišla na sled tajni komu-nistični organizaciji, ki je pripravljala za 1. avgust tkzv. »Rdeči dan«, namenjen demonstracijam in komunističnim nemirom. Tekom preiskave je policija odkrila tuđi tajno tiskamo, opremljeno z moder-nimi stroji, v kateri so se tiskali lepaki, letaki in razne komunistične propagandne brošure. V zvezi s tem ie bilo izvršenih večje število aretacij. Še le sedaj je policija dognala, da je med aretiranimi tuđi bivši tajnik Bele Kuna za časa bolj-ševiškega režima na Madžarskem, neki Mihajlo Hay, ki je takrat pobegnil v Ra-šijo. Hay se je pred par meseci skrivo-ma vntll na Madžarsko, da bi vodfl organizacijo in priprave za »Rdeči dan«. Iz dokumentov, ki flh je policija zapleni-la v tiskarni in na njegovem stanovanju, je razvMno, da je prejel Hay iz Moskve 50.000 pengOv za komunistično propagando. Te dni bi imela prispeti nova pošiljka denarja za »Rdeči dan«. Drobiž z vseh strani — Hamburg, 36. julija. TukaiSnii pTomiiai€TOtn.i zasropniki irmetnišiciih krojrov in prcdsitavniiki ]av»ega žrvlj-enija nam-eravajo zgradi*i 1. 1930 la-djo, na karteri bo komorno KtedailftČ* za fcakih 500 stedalcev. Lad]a bo kri*ar>I» po evroiKfcih oba Ih in tuđi v preai»b 12 c«rodov s 500 — Rim, 36. iuiija. Simočno procesijo na Sv. Fe«tra trgu so s-1cu$ali tuđi film »ti. Policja Je fotografe, ki so hoteli kršdrti prepo-ved, armirala in jim odvzela posnetke. I — Rim. 26. julija. Predse-dniik vlade Mussoli-ni >e slclemil mižauJ*ia. Na mednarodni vz^oje-stovmi komeres i« prispelo nad 3000 učiteljev in u-Č:teljic raz-nih držav. Madrid, ! iulija. a. Zavoljo pogrešnih in nedovolj>nih špekulacij njenih poslevo-de&h ravnateljev je utrpela madridrita >Zit-na bantaK okoli 90 milijonov Din Škode. * Poravnalna oonudba Slavenske banke Današnje »Jutra« je objavilo brzo. javno poročHo o sestankn upnikov Slavenske banke, ki so se včeraj sestali v Zagreb«, da sklepajo o ponudbi bivšega upravnega odbora za 22% porav. navo. Sestanek ie potekel brez uspeha. »Jutro« pristavlja, da ie bfta poravnat-na ponudba odklonjena, ker nj bilo v zakonu predpisane kvalificirane većine. Ta pristavek je treba v toliko popraviti, da poravnalna ponudba ni bila od-klonjena, ker sestanek spk* še ni pre* šel h glasovanju. Včerajšnji sestanek je potekel res da brez uspeha, a nadalje-val se bo v ponedeljek in bodo še le na tem se^tanku zavzeli upniki k po-ravnalnemu predlogu bivšega uprav-nega odbora Slavenske banke svoje definitivno stališče. Silno neurje na Moravskem — Praga, 26. julija. Nad taborskim okrožjem in južno Moravsko je divjala sinoči strašna nevihta. Med nalivom se je vsula debela toča, ki ie uničila v 8 občinah vso Ietošnjo žetev, v 4 občinah pa vse do 80 odstotkov. Kar je ostalo, je še uničil strašen vinar, ki je sledil neurju. Vihar je bil tako silen. da je ruval drevesa, i>odiral brzojavne droge in je prekinil vse telefonske in brzojavne zveze. Mesto Olomuc je bilo vso noč brez luči, ker so bili potrgani vsi vodi elektrarne, ki dobavljaj mestu električni tok. Granata ubila 6 pastirjev — Lvov, 26. julija. V selu Severy v vzhodni Galiciji je eksplodirala neka granata, ki so jo našli pastirji na paši. Šest kmečkih fantov je bilo na mestu ubitih, 2 pa smrtno nevarno ranjena in bosta najbrže podlegla dobljenim poškodbam. Sorzna poročils. LJUBLJANSA BORZA. Devize: Amsterdam 22.8525, Berlin 13.5625—13.5825 (13.5775). Brusel 7.9176, Budimpešta 9.9226, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 8.0097—8.0397 (8.0224), London 275.96—276.76 (276.36). Newyork 56.845, Pariz 223^3, Praga 168.20—169 (168.61), Trst 296.80—298.80 (297.80). Efekti: Celjska 170 d., Ljubljanska kreditna 123 d., Praštediona 850 d., Kreditni 170 d.r Vevče 125 d., Ruše 275—285, Stavb-na 50 d., Se^ir 105 d. ZAGREB&KA BORZA. Devize. London 275.96—276.76, NewyOTk 56.745—56.^45, Paria 222^3—234^3, Milan 296.80—29S.80, Curih 1004.4—1097.4, Amsterdam 22.&S25 bi.. Ber'.in 13.5625—13.5^25, Chinaj 800.97—^803.97, Praga 168.20—169, Budimpešta 991.76—99476. Efekti. Vojna škoda 403—104. INOZEMSKE BORZE. Curih: Lonn 25.225, Newyork 519.80, Pariz 20 3775. Milan 27.825, Madrid 75.80, Berlin 123.90. Ehmaj 73.20, Beograd 9.125, Praga 15.3825, Bukarešta 3.06, Bu<3Smpešta 90.62,, Sofij* 3-75. Bolgarsko-madžarska arbitrarna pogodba Sotifski tisk poveličuje pogodbo kot zvezo dveh držav, ki se borita proti skupnemu sovražniku Sofija, 26 julija. Uradna »La Bul-sarie« komentira obširno prav kar pod-pisani arbitražni pakt med Bolgarsko in Madžarsko. List smatra, da ie podpis tega pakta dokaz miroljubie politike obeh držav. Glasilo vladne većine »Slovo-« piše o istem predmetu in trdi, da pomeni madžarsko-boi^arski pakt o arbitraži radosten do^odek, ker spaja državi z enako usodo. Priiatelistvo med obema državama ie bilo zapečateno v vo.ini, ki sta iih Bolgarska in Madžarska vodili v imenu svojih svetlih idealov, da ohrani-ta svolo neodvisnost in ui€dinita svoja plemena. Usoda je bila enako nemila na- pram obema državama, ker ju ie razbila z udarci kri\knih miro\nih pos^db. Na Bolsarskem ni nihće po/abil, da sta dve tretiini Mad/aro\ <>staii pod tuiim robstvom. Naše bede in nesreće so spre-jeli na Madžarskem z bratskim sočut-iem, dočim so naši uspehi iz/vali pravo navdušenje madžarskej;a naroda. To prijateljsko razpolo/enje potrjuie potipl-sani pakt, kl ponovno podcrtava miro-Ijubni značaj obeh vlad. 7lasti v seda-njeni času }e ta dojjodek \ elikeci pomc-| na in obenem odgovor na obtožbe, ki ^e i d\ica|o proti Madžarski in BolgariH ođ 1 raznih neprijateljskih strani Vojno nevornps! no Onljnem uzhoru definitivno odstronienn Kitajska in Rusija sta že imenovali svoje delegate, ki se se-stanejo te dni v Harbtnu k direktnim pogajanjem - Zakasnelo posredovanje Vatikana — Šanghaj, 26. julija. Nevarnost vojne na Daljnem vzhodu Je definitivno odklonjena. Tak o Rusija kakor Kitajska sta imenovali svofe pooblascence za direktna pogajanja, ki se bodo vršila najbrž v Harbinu. Kitajsko bo zastopal general Čang Čao Yjang, ki je danes že odpotoval iz Nankinga v Harbin, Ru-sifo pa general Berebrijakov, kateremu je kitajska vlada že iz-stavila potni list za potovanje v Harbin. Kitajski zunanji mini-ster dr. Wang je izjavil novinarjem, da smatrata tako Rusija kakor Kitajska direktna pogajanja za najboljšo pot k sporazumu in zato odklanjata posredovanje tujih držav. Prepričan je, da bodo pogajanja v najkrajšem času rodila zadovoljive rezultate. — Pariz, 26. julija. Včerajšnji razgovori Brianda z ameriškun in sovjetskim poslanikom sg biH v očitni zvezi s poslabša-njem položaja na skrajnem vzhodu. Te^a dejstva ne morejo spraviti s sveta uradne vesti kabinetov. Kitajska namreč nikakor ni voljna, da bi odjenjala ie da bi prekrcala svoje dosedanje sklepe ali pa izpremenila svoje stališče. Rusija po dru&i strani pa za-hteva, da Kitajska najprvo vzpostavi na vzhodnokitajski železnici status quo ante in da železnico vrne mešani rusko-kitajski upravi s tem, da pokliče nazaj vse izgnane ruske u-radnike. Ako bo Kitajska to zahtevo odklonila, potem bo Rusija prisiljena, da s svojimi Četami zasede amursko ravnino. S tem pa bi bil podan casus belli in preliva-nje krvi bi se ne moglo več preprečiti. Niti Anglija, niti Amerika, niti Francija in £e manj Japonska nišo dovolj avtoritativne da bi mogle posredovati, ker so večinoma neposredno zainteresirane na tej železnici. Zato bi velesile najrajše videle, da Kitajska in Rusija sedeta za zeleno mizo in da ure= dita sedanji spor potom direktnih pogajanj. — London, 36. iulija. -Dailv Telegraph.< izzve iz Tokija, da je sovjetski poslanik posetil ministra zunanjih del barona Side-haro in mu sporočil, da Rusija ne bi mocla sprejeti posredovanja tretjih sil, dok'er Kitajska ne vzpostavi statusa quo na vzhod-no-kitajski železnici. — Rim, 26. julija. Po informacijah >Daily Telesraphav iz Rima je baje papež sklenil, da intervenira v kitajskoruskem sporu, kakor je storil lani v konfliktu med Bolivtjo in Paragvajem. Državni tajnik kardinal Gasparri je poslal navodila mons. Costan-tiniiu v Nankingu, naj nasvetuje nankiniki vladt mirno rešitcv spora. Hkrati je papeŽ naprosil Constantinija, naj varuje interese katol. misij v Mandžuriji. Koliko«- je zna* no, papež ni podvzel enakih korakov v Mo» skvi. Vest o papeževi intervenciji ne prese-neča. Vatikanska diplomacija je tuđi že pri drugih prilikah pokazala, da se poslužuje v mednarodni politiki sila previdnih in opreznih metod in da posega v dogodke sele, ko Mtuacije dozorevajo za končne zaključke. Tako tuđi v tem pnmeru. Očividno je a Zdravstvene razmere v ljubljanske oblasti v L1928 Zanimivi statisticu! podatki o rofstvih, umrlih, smrtnih nexgo~ dah, nalezljivih boleznih, samomorih, umorih in abofih Odkar imamo pri velikih županstvih s&» nitetne referente, je dobro poskrbljeno tuđi za zdravstveno statistiko, brez ka tore si ne moremo misliti uspefeega dcla na po« Iju narodncga zdravja. Statistika je eden najvažnejših činiteljev za razumevanje vseh pojavov človeškega življenja, toda pri nas je žal večirtoma sele v povojih in malo je zlasti držav. organov, ki bi vodili na svo* jem podroćju točno in sistematično stati* stiko. V tem pogjedu gre vsa Čast in pri« zn&nje sanitetnim referentom pri velikih županstvih, ki skrbe, da imajo zdravstvene oblasti na razpolago vedno točne statisti5* ne podatke o gibanju nalezljivih bolezni in sploh o vsem, kar se tiče prebivalstva iz zdravstvenih vidikov. Posebno zdravstvena, referenta pri velikih zupanih ljubljanske in mariborske oblasti sta v tem pogledu zelo agilna. . Sanitetni referent pri velikem županu ljubljanske oblasti je s«stavil statistiko z4ravstvenh raziner v ljubljanski oblasti za preteklo leto. Iz te statistike, ki je za zdravgtven razmere v ljubljanski oblasti zelo poučna, posne mamo naslednje zanimi« ve podatke: Število novorođenih in umrlih Ljubljanska oblast šteje 537.019 prebi* vaicev. Porok je bilo lani 4157, porodov 15.846, od ieh nezakonsko rojenih 1183. mrtvorojenih 311. število umrlih je znašalo 9035. Tu vidimo vsaj teoretično razvese* ljiv pojav, da število porodov daleč pre* kaša Število umrlih. Za naše razmere pa žal ta pojav ni posebno razveseljiv, ker je Slovenija glede na slabo produktivnost svo* je zemlje in na gospodarsko krizo že itak preobljudena. Starost in vzrofci smrti Umrli so po starosti do pet let — 246S, od 5 15 let 332, od 15—30 let 875, od 30 do 50 let 946, od 50 do 70 let 1949 in nad 70 let 3465. Ti podatki kažejo, da je smrtna žetev najobilnejša med deco do 5 let in med starimi ljudrni nad 70 let. Pri* rojeni življenjski slabosti jih je podleglo 344, tuberkulozi 1294, pljučnici 744, difte* riji 66, dušljivemu kašlju 85, kozam 1, škr* latinki 61, ošpicam 39, trebušnemu tifuzu 15, grizi 126, koleri infantum 145, koleri nos tras 14, otročniški vročici 40, bolezni na ranah 115, drugim infekcijskim boleznim 70, prenosnim živalskim boleznim 1, kapi 422, arčui napaki 568. novotvorbi zločeste* ga značaja (careinom, sarkomete) 322, in ostalim naravnim vzrokom smrti 4180. Tu* di ti podatki so zelo zajumivi, ker nam kažejo, da to nekttere nalezljive bolero i pri nas še vodao moćno rajvite. V postev prihaja v prvi vrsti tuberkuloza, ki je za* htevala lani 1294 Žrtev. Tu čak« sdrav stvene oblasti ie telka naloga m mnogo hvaležnega dela, ktjti treba bo to zavrat-no bolezen se z večjo vnemo zatirali. Nm* ravnih pogojev za zatiranje tuberkuloze imamo v Slovenii dovolj, žal nam pa manjka denarnih sredstev, da bi zgradili zmdo&t* no število sanatorjev ra tuberkulozo. Žrtve slučajnih nezgod Slučajne smrtne nezgode so zahtevale 225 žrtev. Različnim poškodbam pri neere* tah jih je podleglo 75, utonilo jih je 65, vlaki so jih povozili 10, opeklinam jih je podleglo 17, strela jih je ubila 5, po nesre* ci so bili ustreljeni 4, zmrznilo jih je 5, po nesreći se jih je zadužilo 11, električni tok je ubil 2, v rudniku sta se ponosrečila 2, avtomobilske in motociklistične nesreće so zahtevale 4 žrtve, po nesreći so bili ubiti 4, po nesreći zastrupljenih 5, po nesreći za* bodeni 4, zašel in ponesrečil se je v pod« zemni jami 1, zgorel je pri požaru 1, kač* jemu piku je podlegel 1, na porodu jth je izkrvavelo 5, mrtev je bil najden 1, bres navedbe načina so se ponesrećili 3. 110 samomorov Zelo žaiostno sliko nam nudi statistika samomorov. Samomorov je bilo lani 110, od teh se jih je obesilo 44, zastrupilo 20, utopilo 11, pod vlak so skočili 3, ubil se je , ustrelik) se jih je 24, vrat si je prere* zal 1 in neznanih zločinov samo mora je bilo 6. Največ samomorilcev se torej obesi. Velik odstotek samomorov odpade rudi na ustreljenje in zastrupljenje. Tuđi na tem polju bo treba še mnogo sistematičnega dela, da se število samoroorov om ej i. Tre* ba je v prvi vrsti zboljšati graorni položaj našega ljudstva, pa tuđi vzgoja mladine mora s tem žalostnim pojavom računati. Žrtve zločinske roke Umori in uboji pn asa, še daleč nišo tako pogosti, kakor v nekaterih drugih kraj ih države, vendar pa tuđi v tem pogle* du razmere še nišo normalne. L*ni je bilo žrtev zločinske roke v ljubljanski oblasti 38. Umorjena sta bila 2, ubitih 12, ustTe« ljenih 12, v tepežu zabodenih 7, zaklani 3, v brezdno pahnjen 1 in med žrtvami zlo Činske rokeje je bilo ćelo eno dete, ki je bilo umorjeno. Slovenska filatelistiena razstava Naši filatelisti prirede na jesen skem velesejmu veliko razsta-vo — Slovenska znamka znana in cenjena po vsem sveta Slovensko filatelistično društvo v Ljubljani obhaja letos svojo desetletnico. Ker se društvo zaveda, da je svojo nalogo iz-polnilo dobro, hoče položiti javnosti, zlasti pa filatelističnim krogom tu- in inozemstva obračun svojega uspešnega delovanja s prireditvijo filatelistične razstave. Ceprav je društvo majhno, vendar pa ni provincijalno, pač je pa za razvoj tilatelije prav tako važno, kakor so osrednje filatelistične zveze velikih držav, ki združujejo na stotine velikih druStev in krožkov. Glavna naloga vsake filatelistične organizacije je namreč ta, da izpopolni znanje o poštnih znamkah svoje države. In tuđi Slovenija tvori tako deželo v filatelističnem smislu, ker smo imeli svoje znamke, ki jih je takoj po prevratu izdala pokrajinska vlada za Slovenijo v Ljubljani, ko je bil poverjenik za pošte dr. Pavel Pestotnik. Dokaz temu nišo samo akti pokrajinske vlade in poštne direkcije, temveč tuđi na spremnicah natis-njena znamka z napisom: Pokrajinska vlada za Slovenijo — 10 vin. Te znamke so bile prvotno tuđi namenjene samo za Slo-veniio in so se začele rabiti po vsej državi ražen v Srbiji in Crni gori Sele tedaj, ko so v teh pokrajinah običajne znamke popol-noma pošle. Ljubljansko poštno ravnateljstvo pod vodstvom pokojnega dc Debelaka si je takrat za promet v državi pridobilo ogromne zasluge, ko je priskočilo na po-moč Bački in Banatu, Hrvatski, Medjimur-ju in Bosni in Hercegovini in Dalmaciji in njih pošte založilo s slovenskimi znamkami. Kot »Markenland«, kakor Nemci imenu-Jejo tako filatelistično enoto, je Slovenija ena izmed največjih skupin na svetu. Ena najobsežnejših in najzanimivejših filateli-stičnih dežel, kar priznava ves filatelistieni svet. Svetovni strokovnjaki namreč pravijo, da se s Slovenijo da primerjati edino še Gr-čija, katere znamke tvorijo najobsežnejšo in najir;teresantnejšo zbirko. Ko bodo pa te svetovne kapacitete poznale slovenske znamke tako, kakor jih poznajo le maloka-teri tuji in domači specijalisti, bodo morale prisoditi vsaj kot ob prevratu nastali znamki prvenstvo Sloveniji In priznati jo bodo morale tuđi kot najsolidnejSo med vse-mi prevratnimi filatelističnimi deželami. Zgodovine prevrata in tedanjih razmer na sleka nobena druga zbirka znam k tako podrobno in nazorno, kakor zbirka slovenskih znamk. Pod vplivom vedno se menja-jočih prilik je iz potrebe same brez pomo-či filatelistov nastala njena silna raznolikost, da Se danes odkrivajo Specijalisti nove različke. Studij in raziskovanje naših znamk je tako obšlrno in težko, da z njim Se danes nismo pri kraju In odkrivamo vedno presenetljive novosti, ki ustvarjajo z že znanlmi Iz*Iedki neprekosljivo lepoto in čar slovenske znamke. To raziskovanje za tako majhno dru-5tvo, kakor Je naie. Je bila ogromna nalo- ga. Pomislimo samo, da raziskujejo manjso filatelistično deželo Nemčijo Že nad pol sto-letja stotine društve in tisoči in tisoči spe-cijalistov po vsem svetu, specijalistov za slovenske znamke je pa ražen članov Slo-venskega filatelističnega društva v naši državi in na vsem oscalem svetu komaj 20! Da je to število tako majhno, je vzrok ta, ker je polje raziskovanja tako obširno in težko, da se raziskovanja in zbiranja more lotiti le filatelistično popolnoma podkovan strokovnjak s silnim potrpljenjem, največ-jo ljubeznijo in neutrudljivo marljivostjo. Kakšno ogromno delo so izvršili v pri-meri z zbiralci drugih dežel zbiralci slovenskih znamk bo dokazala filatelistična razstava ob jesenskem velesejmu dne 7. in 8. septembra v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Kritike strokovnjakov se Slovenskemu filatelističnemu društvu ni treba bati, ker razstava pomeni prvovrsten dogodek v zgodovini filatelije. Ta razstava je svetovna senzacija, ker bo odkrila eno izmed največjih in najzanimiveHih filatelističnih dežel v največji sedaj mogoči popolnosti. Ta dogodek pa ne bo važen samo za filateliste, temveč tuđi za vso slovensko Javnost, ker bo opozoril na Slovenijo ves svet. Ni ga namreč civiliziraneea kotička na vsej zemlji, kier bi ne bilo filatelistov in zbiralcev slovenskih znamk. Ni ga albuma, ki Ižha-jajo v sto in sto tisočih iztisih v vseh kulturnih jezikih, kjer bi ne bila zastopana slovenska znamka, in ni filatelističnega časopisa, kjer ne bo po tem dogodku opisana samo slovenska znamka, temveč bo orlsa-na tuđi Slovenija. Da pa filatelija pomeni v svetu tuđi važen gospodarski faktor, Jd obratuje z ogromnimi svotami. Je pač vsi-kemu inteligentu znano. Ražen propagandnega namena za razSir-jenje filatelije, ki jo odraslim, zlastl pa mladini priporočajo pedagogi, saj Je v Rusiji in na nekaterih nemških šolah že obvezen predmet, je namen razstave pokazati čim kompletnejšo zbirko sloven. znamk. ži*ov itd. Zato ne borno na razstavi videll zblrk posameznih zbiralcev, temveč eno ogromno iz največjih zbirk društvenih članov sestav-Ijeno kolekcijo Slovenijo. Za skupno delo in pravi tovariški duh društvenih članov rač ni lepšega dokaza, kakor ta nesebična anonimnost ki odklanja vsako osebno čast v prid društva. V drugem, manjšem cddelku razstave bodo pa gledalci lahko ocenili splošno filatelistično posest društvenin Cla-nov, torej njih najdragocenejše in najred-kejše znamke in najpopolnejše zbirke znamk tujih držav, ki so last d(u5tvenih članov. Ta oddelek naj javnosti pokaže, kako visoko je razvita filatelija v Sloveniji. Tretji oddelek je pa rezerviran tujim zbi-ralcem. da se bodo na$i zbiralef poučfli, kako drucie zbira.io slovenske znamke it. tuđi tuje. Za ta oddelck so se že prijavili največji zbiralci in raziskovalci naših znamk iz naSe in tuđi U drugia driav. Ker Ima ta razstava torej le propagan-den, infonnativen in poučen namen, kjer ce bodo rtzsUvUalci imeli prilike med seboj tekmovatt odpadejo samo ob sebi umevno tuđi razne nagrade in diplome, pač bo pa društvo svojim gostom izkataio vrtno priznanje na primeren način. Po prijavah razstavljalcev sodeč, vUda doma in na tujem ie sedaj za razsttvo naj-večje zanimanje, Id se bo pa še povećalo, ko bodo začeli časopisi U radio objavljari informativne članke pred njeno otvoritvijo. Društvo samo je pa poverilo prireditev petčlanskemu odboru, ki so mu ponudiii vsf člani svojo ponioč, SUajna filatelistična razstava je torej za-cotovljena. N06 AVKE z ll6OM N^bo^te, n#tra*o«#e. žalo 13 naieeoajM 20-Ietnica slovenske avtomobilske organizacije Letos poteče 20 let od ustanoTitre ^Kranjskega mvtomobU- skega kluba« Prva sportna instanca za avtomobili-zem v Sloveniji je Avtomobilski klub SHS, sekcija Ljubljana ki praznuje letos 201et-nico, od kar je bila v Ljubljani ustan-ovlje-na prva avtomobilska organizacija. Bilo je to 1. 1909 in organizacija se je imenovala Kranjski avtomobilski klub. Vrhovna sportna instanca za avtomo-bilizem v naši državi je ATtomobilski klub SHS ki Je pod zaščito kraljice Marije, njegov predsednik je pa princ Pavel. Centrala kluba je v Beosrradu. AK SHS je član mednarodne federacije avtoklubov v Parizu, od koder dobiva tuđi vse smernice, tičoče se vprašanj medna rodnega avtomob'lizma. Ta vpraSanja so namreč tako številna in raznovrstna, da je bilo treba ustanoviti pri mednarodni federaciji poseben odsek. ki se stalno ukvarja z njimi. Tako so tuđi nedavno publicirane konvencije o mednarodnem avtoprometu ki jih je ratificirala tuđi naša država i° jih tako pravno priznala plod napornega dela mednarodne federacije. Cilj te je, izenačiti v vseh državah postopanje s tuj-ci - avtomobilisti in doseči čim enotnejšo cesfno ^ policijsko zakonodajo. Predsednik ljubljanske sekcije AK SHS g- Praprotnik Avtomobilski klub SHS je bil ustanovljen i. 1924 po sporazumu med prejSnjim Srbskim avtomobilskim klubom. Prvim •vvatskim avtoklubom in Juzoslovenskim avtoklubom v Ljubliani. Ti so se strnili v Avtomobilski klub SHS Poleg osnovnih sekcij v Beogradu in Ljubljani obstoje še sekcije v Mariboru, Splitu, Sarajevu, Som-boru in Subotici. Najmocnejša je beograjska sekcija ki je Stela koncem 1928 689 članov. Za njo priđe zagrebška sekcija ki ima 290 članov. LjaMjaittka sekcija šteje 206 članor mariborska pa 119. Sledijo JI po številu članov sekcije v Splitu, Sarajevu, Som-boru in Subotici, ki štejejo skupno okoli 1600 članov. Pred 20 leti ustanovljeni Kranjski avtomobilski klub je bila torej prva avtomobil-ska organizacija med Slovenci. Predsedo-val mu je Friđerik baron B o r n i2 Sv. Ana pod Ljubeljem. Klub se ni mogel dosti udejstvovati s sportnim đelovanjem. Prlrejal je le skupne izlete in vožnje, L, 1913 je organizira! alpske vožnje, kar Je bil teđaj vsekakor lep napredek. Po ujedinjenju so bili slovenski avto-mobliUti v ljubljanski oblasti prvi, ki so uvidel! potrebo nove, razmer a m primerne organizacije, ki bi bili zmožna uspešno nadaljevati započeto delo. S tem namenom je bil blvSi Kranjski avtomobilski klub Pre-osnovan v ArtomobifaU Uob zm Soremjo Pridružili so se mu tuđi vsi štajerski ivtomobilisti. Predsedovtl mu ie in bil duša nove organizacije g. Vinko M a j d i Č. Da bi ga pritnala rudi medna rodna av-tomobilska federacija, kar Je bilo 2e zaradi izdajanja tip ti kov potrebno, in da bi razširil svoje delovanje izven Sloveniji. Je ta klub spremeni] svoje ime v Jutfoalovenski avtomobilski klub Novi klub, naj bi s sedežem v Beogradu tvoril matico za zdrufenie vseh avtomoMl-skih klubov v državi. Zanimivo je da se je sprožila misel o združenju vseh klubov v državi ob prilik! prve sportne prireditve, propagandne vožnje na KoroSko. dne 31. Julija 1920. Za rdružitev so tedaj pledirali tedanji klubov funkcijonar dr. Ciril 2 i ž e k, tajnik Prvega hrvatskega avtokluba %. Dra-aotin H e i n z 1 in sedanjl podpredsednik dr Ciril Pavlin, ki je sedaj z veliko po-žrtvovalnostjo opravlja! posle klubovega tajnika. Za zdrufenje se Je zavzel tuđi Srbski avtomobilski klub v Beogradu, ki ie baš teda' začel z zopetnim delovanfem. Po predhodnih posvetovanjih je bi! 6. aprila 1924 ustanovljen Avtomobilski klub SHS, s sedežem v Beogradu in glavnima sekcijama v Zagrebu in Ljubljani. Jugoslovenski avtomobilirein je tako dobil v tej organizaciji najboliio pod'ago za čim večji razvoj in razmah. Dne 1. marca 1925 se Je Da ustanovila samostoina klubova sekcija v Mariboru. Klubove prireditre Avtomobilski klub SHS. sekcija Ljubljana je gotovo med najagilnejšiml v državi. Začel je prvi po vojni z đelovanjem In priredil od 1. 1920 sledeče večje vožnje in dirke: 1. 1. 1920 propagandno vožnjo na Ko-roSko, združeno z vztrajnostno dirko na p-rogi Klopinjsko jezero - Borovlie. 2. I. 1921 vztrajnostno vožnjo po Sloveniji v okvirju Ijubljanskega športnega tedna. 3. 1. 1922 aranžma prve vožnje kralja Aleksandra po Sloveniji pod vodstvom ljubljanske sekcije. 4. 1. 1924 aitrostno dirko na VrhniSklh ridah, ki je bila prva hitrostna dirka po prevratu pri nas. 4. L 1925 sportno razstavo avtomobilov na ljubljanskem velesejmu. 5. I. 1926 g-orsko ocenjevalno vožnjo na Ljubelj. 6. 1. 1927 drugo gorsko dirko in ocenjevalno vožnjo na Ljubelj in sprejem ADAC-a ob prilik i njegovega Izleta (Funflanderfahrt). ADAC je posetil Ljub-Ijano in Bled. 7. 1. 1928 izlet Avtomobilskega kluba SHS v Monakovo, ki ga je organizirala ljubljanska sekcija. Ljubljanska sekcija ie tuđi sodelovala pri zadnjem velikem Izletu ADAC-a v nalo državo meseca aprila letos. Sekcija oziroma njeni člani so sodelo-vali pri raznih avtomobilskih prireditvah zagrebške, splitske i° beograjske sekcije. Zadnja leta je klub opustil čisto sportne prireditve, kakor hitrostne in druge dirke m se posvetil bolj avtomobttskemu turizmu Za dirke je treba danes namreč že posebnih vozov, ki jih izdelujejo avtomobilske tovarne in so z njimi doseženi uspe-di !e tovarni v korist Tuđi / inozemstvu se udeležujejo dirk skoro sa.no dirkači kot zastojmlki avtomobilskih fabrikantov. Take dirke so tuđi zvezane z ogromniini stroSki; ne da se pa tajiti, da so vendarle pomembne za propagando avtomobilizma. Ljubljanska sekcija je torei zato posvetila vse svoje delovanje avtomobilskemu turizmu in pripravi terena za čim večji njegov razvoj. Ustvarjanje vseh pogojev za razvoj avtomobilizma je v naši mladi državi izred-no otežkočeno In v zvezi z veiikiml napori. Tako je klub dosegel enotno registriranje motornih vozil v državi do večletnem prizadevanju sele lani._____________^^ Gospodinjski tečaj v Mengšu Na prošnjo županstva Je oblastni odbor v Ljubljani dovolil celodrt^vni tospodinski teiai sa dekleta. kateri se te vrlil pod vodstvom vseitransko izvežbanc «f>spe učiteljice H. Kelhar - Ceme iz Siik« od 11. marca do 11. maja t. 1. — Ves u &u Je bil vzoren red in dobra disciplin.i. Koncem tečaja pa je priredili gospa voditeljica « pomoč'o svojih učenk krasno ra^ita/o kuharskih in Šivatnih izdelkov. kater* je bila s sploSno pohvalo mnogobrojno obfckana Na pobudo te razstave pa ie prosilo več gospa in deklet. da bi se otvori tud večer-ni tečaj. Orage volje je imenovana gospi otvnrila s pri voljeni em oblastneva odbori tuJI ta tečaj, kateri se je vršil od 21. maia dr 11. julija s predavanjem in kuhtnje-n d.-> po/-ne ponočn« ure. Prav pridno so se večbale v vs^r.v k*r je vsak! za napredek vneti zospodin'i n<-obhodno potrebno. — Mimogr^Ue bedi omenjeno, da je občiua notlla vte strolkt za kurlavo in prostor«, kateri bodi \trttt- na naitep&a zahvaU. Da sta %• pa oba tečaja siovttno tuk «y-čila, za:o je ob sklepa drugesa tetd}* gospa voditeljica pripravila % pomoćjo ntka-teriu učenk okusno ve£trjn v tvti. * |x>-učnim serviranjem, kattre %o *e Nđt'eJht* večinoma vie učenke obeh tećajtv in lupan s svojo g<>spo soprogo Za slovesen zak!juček in vet^lo r^zpo-ložtnje pa je skrbela tuđi tukajlnia godba. — Cait m hvala Ji! Gospej voditeljici pa na; bo izrečena za ves neumorni trud in ajeno požrtvovalnott naiiskrenejla hvala Voditeljica ostane vsem udeleženkam v najlepiem hvaleznem tp(v minu. (8clextftcili najbrže rx> »SlovenČevem« mnenju samo Štafaža — ali kako si to predstavlja dopisnik članka? Zek> priporočati je našim listom, da se v bodoče postavijo n« objektivnejše stali5£e in poročajo samo takta* brez pretlravanj! 1. Ni res, cU so v sredo iskali po ne-varnih stenah Mabcta, pač pa je res, da so bili že v ponedeljek zj. pri njemu ter so ga spustil že v ponedeljek po vrveh precej niije. Delo bi nekateri »SkaJaii« nada!;eval: v ponedel.'ek. da ri; realna ekspedicija SPD (kl za re&tvanjt v tte-oab splob na priđe v postev), čakala vrhu stene, da se ponesreienega Vreža izvleče. ter da ga nato odpremtjo po po-ti dalje. Tako, da so vse delo izvršili »SkalaSi«. Torej »Skalaši« so prinesli iz stene Vreža. ga prenesli s pomočx> treh članOv re^ilne ekspedicije SPD v dolino Krme ji dalje z vozom. Iz Moj-strane sa zopet odšli v Vrata m tam ponovno v steno po mrtve^a Habcta in ga srečno prenesh preko vseh telavf do Aljaievega doma. 2. Naravnost junaško požrtvoval-nost so pokazali vsi udeleženci, kl &o vsi »Skalaši« in n« samo Joia Ćop. 3. Res je. da j*e re§il Jo?a Cop dva turista iz StaniČevega zavetilča. ne : Iz severne stene, ker Stanj<Čevo raveti-šče ni v steni. 4. Res je. da so resili Kajzelja vsi udeleženci ekspedicije m ne samo Joža Cop. Mnenja sem, da so vredni pohvale in priznanja vsi udeleežnei in ne samo posameznik! V stenl pri tako težkem reševanju, ne priđe v poStev poedina moč — pač pa cek>ta! Toliko v vednost! Verlte, Za delovne uze, potpitanje Ih Šport MafideaUuisi poltcdi oocaUtik \9nftoism S*Qd — Zlet tekelik« tup« N«to metlo. 4. av- gu»ta priredi »oltolska tupa Novo tneeto fupoJ ilet v Karlovac, katerega ae udeloie poleg v župi včlanjeoib »okolAiuh drufttev ix župe Zagreb Sokol I, Zagreb, Sokol Si-*ak in Sokol Glina, ix župe Su&ak-Reka pa Soke4 Suiak in Sokol Srpsko Moravke. CV menjeoa društva poiljejo na ta tlet manjke ftkupine, odnosno poedine oddelke, do&m polije Sokol-Glina vefjo »kupino SokMov-•elJaJtov, ki naatopijo • posebno točko. i. avgusta zjutra) bo «prejem goetov, iku^nja sa glavni naj top iQ povorka po meatu. Ob 16 popoldoe bo javna telovadba, ob 9 tve-6er pa iokol&ka akademija. V«a drultva, ki še ni*o potlala potrebnih podatkov, poeeb-oo g-led« udelctbe, ttanovanj In prehrano, naj to oemudoma etore Druitva, ki ne po-Sljejo podatkov do 29. t. m., bodo morala sama akrbeti u troje udeletence Poeebni odbori pookrbe sa okupoa »Unovanja io prehrano. Cene to ielo imorne. Bratje. ki retlektirajp na privatan ttanovanjo tu prehrano, naj ae takoj prijavijo aokoltkenv druitvu v Karlovcu. Legitimacije za polovično vožnjo bodo poaiane druitvom pravo-Sasno. — Riboilko «okolike »krolif priredi v proelavo 201etnice Sokola v S od rali cl tvoj okrolni tlet 4. avputta v «lfv1r*i*1ci Voe «dinic* okrolja kakor tud) drultva, ki oo zMa nameravajo u<1#»l#liti. naj poiljejo tn-lovadce ie k đopoManckim akutnjam Polovična voinja io poaeboi vlak it tlobiCe ob 21 uri. Za provoz • postaje to obratno preokrbljeoo. Ni ga tleta nA katerem ne bi ■rečal bratov it Sodraiiee, tato je n«M dolinost, da jim vrn#»mo pooet ko prtinu-jejo dOletaico ovojo^a vslrajaefa dola. — Okroini načelnik. Stev 168 •SCOVENSKI MAROD«. dne 3& hdii* 19». Sitim I Dnevne vesti. *kik lif * Sar*j«v«. Jutri ae phčne v Sarajevu kongree ČeSkoalovaAko-jugoslovenakih lig, katerega se udeleži okrog 150 delftga-tov. Na ČeŠkoslovašk«m je 12, v Jugoslaviji pa 9 &e*koelovaško-jugosloven*kih lig- LMe-leienci pri spo v Sarajevo z brzo vlakom jutri opoldne. Na kolodvoru jih pozdravi predflftdnik aarajevake lige, bivii minister dr. Vlado Andrić. Popoldne bodo delegati počivali, v nedeljo dopoldne «e bo pa vrSi-lo veliko manife«tacij£ko iborovanj« v slav-noatni dvorani Mestnega doma. Ob 13. priredi Zvesa čeikoelovažko - jugosloven&kih lig v Beogradu ftvečan banket v hotelu >Ev-ropa<. Popoldne ti ogledajo udeleienci koo-gre«a kopalilče Ilidte. V poneđeljek lafno poslovati aekcije, 10 po Itevilu. Med ajimi bo tuđi novinarska sekcija, na katari bo za-ctopaoa tuđi sarajevska sekcija JNU. V po-nedeljek se zbero delegati pred hotelom >Evropa«, da ei v manjših skupinah ogledajo meato in njega lanimivosti. Zr^čer priredi mestna občina gostom na čast banket. V torek dopoldne bo predaval dr. Fle-ger v Narodnem gledaliSču o turi«tiki v Boeni in Hercegovini. Potem se bo vrSilo v »Jugoslovanskem klubu< rborovanje v&eh delegatov, na katerem bodo fcprejete leso-luoije in določene direktice za nadaljne de-Io. S tem bo kongres zaključen. — li državne službe. Za rudarskoga tehničnega uradnika pri direkciji državue-ga rudnika v Vrdnlku je imenovan rudarski yvani5nik Rudolf Leejak, upokojen je prometni upravitelj driavnega rudnika v Kaknju Hinko Sen. — Hrvatski turisti t Julijtkih Alpah. Hrvatsko planin«ko druStvo >Sljeme< priredi v nedeljo 28. t. m. za svo)e Klane skupni izlet na Križ v Julijakih Alpah. Hrvatje se odpeljejo jutri popoldne do Kranjske gore, od koder nastopijo turo po dolini Velike Pišence. — Raspust druitvt. Bralno društvo v Moravfcah je razpuščeno, ker nima pogojev za pravni obetoj. — li »Uradnega IUU«. Uradni list 5*ev. 77. z dne 25. t. m. objavlja zakon o izpr*-membi predpisov, ki ie nanašajo na plače in na ostale prejemke pravosodne etroke ter pravilnik k izpremenjenemu in dopol-njenemu elenu 27. zakona o neposrednih davkih, — Razpisane sodne službe. Pri okroZ-nem sodišču v Celju se odda mesto pisarni-Skega uradnika. Prošnje ie treba vložiti do 10. avgusta. Pri okrožnem sodišču v Mariboru in pri okrajnem sodiSču v Ptuiu se odda po eno mesto pisarniškeza uradnika. Prošnje ie treba vložiti do 23. avgu-sta. Pri okrožnem *odi*ču v Novem .nestu se odda mesto pisarniSkesa uradnika. Prošnje je treba vložiti do 18. avgusta. — Razlđ društva. Pogrsoui odsek pro-stovoljnega sasllnega. društva v LaSkem se je razšel. Imovina «c it razdelih na člane sorazmerno z vpJačanuiii piispevki. — Nalezlitve bolezni v LiuMJanskl in mariborski oblasti. Od 1. do 7. tm. :t bilo v ljubljanski oblasti 10 sl-i&aiev tifuzni'i bolezni, 87 škrlatinke, 28 o*p;C. 15 davice, 43 dušljivega kašlja, 4 4en*, 3 krčevite odrevenelosti ter po 1 griic. nalezijiveza vnetja rnožganov in vnetia hrbt3n;Čnega mozga. V mariborski oblasti ie bilo od 8. do 14. tm. 48 slučajev virjtia priuSesne slinavke, M tifuznih bolezni, 52 škrlatinke, 50 ošpic, 13 davice, 6 Jena. 3 krčsv;te odrevenelosti, 4 vraničnesa prisada in 1 grize. — Živalske kužne bolezni v mariborsk* oblasti. 22. tm. je bilo v mattborsk; oblasti 19 slučajev vrtničnejja pripada. 4 mehur* častega irpu$5aja, 49 svinjski kuge, 38 svinjske rdečice in 1 čebe'ne znilobe. — Prvi kongres ilovantkih dermatolo-goT. Zveza slov. dermatologov je bila ustanovljena na pobudo prof. Samberg^erja lani v Pragi, kjer flo bila ob udeleibi zaitopni-kov bolgamke, čelko»lovaike, jugofloven-ske in poljake dermatologije »prejeta pravila zveze, izvoljenl delegati in določen dnevni red prvega kongresa elovaneklh dermatologov v VarSavi. Kongres se je vr-Sil od 28. do 90. junija. Jugoafoveneke dermatologe so zastopali prof. Gjorgjević in dr. Kičevac iz Beograda in prof. Kogoj iz Zagreba. Oficijelne otvoritve bo se udeleiili zastopniki poljske vlade ter jugoeloven«ld in češkoslovaSki poslanik. Znanstveno delo kongresa je obtegalo 60 strokovnih preda-vanj in je trajalo tri dni. Utpeb kongre«a, ki je bil prvi etrokovni kongrea »lovanikih zdravnikov, nudi jamstvo, da te bo »odelo-vanje slovantkih narodov tuđi na ■oanetve-nem polju uspeino razvijalo. POTENJE ROK, NOG itd. zanesijivo odstrani »SUDOR««mMt lekjrne »Pri orlu«, C«U#. — Mednarodni koagret fredii|eli>UkUi profesorjev, V četrtek 18. t. m. Je bil otvor-jen v Haagu XI- mednarodni kongre« sred-nje^ol«kib proletorjev, katerega ae je uđe-ležilo 900 delegatov, ki so sastopali 28 narodov. Naie ftrednjeiolske profetorje ata za-fitopala prof. Divac in Djarić. — Ođdaja rctUvradlo oa postaji Pod* I u *ov a se bo vršila po-.om ofertalne licitacije dne 8. aviusta t. !. Dri Jirekciji državnih žeiemic v Sarajevu Potoji so na vpogled v pisarni Zborni ;e ra TOI v Ljubljani. — Odđaja lakupa prodajahi* na postali Lašva se bo vrjili potom oferta'ne licitacije dne 10. avzusta t. I. ori direkciji državnih žeiemic v Sarajevu. Pofoil sa na vpofcled v pisarni Zbornice sa TOI v Liub-ljani. — Slovenci v Am#ilkL V krilu forc&t City se je smrtno ponesrecV Hirt»n Oro-Selj. De-lal Je v rudniku, kjer *a je povo-7il jamski votlček In ga Lako teiko polko-doval, da je v bolnici pošlvadham podle-zel. Pokopali so p v kr^u Bownda!e. V GrecDwoodu, državi Wisc3ntis ie umrla v starosti 16 let Antonija Rajk, hferka slo- venskih naseljancev r*aika o Anton je Ralk. — Težka nesreča je doleteU družino Franka Rebola iz P-i.'ona. država Ne-vada. Umri je 171etni sin Fiance, ki je podlegel operaciji slepiča — Preblvalstvo Pancava. Mesto PanĆe-vo v Banatu se prav lepo razvila. Števi'o preblvalstva je v zadnjem desetletju naraslo za 2000. Mesto Šttle sedii 21.467 pre-bivalcev in sicer 10.950 mošklh in 10.517 žensk. — Amerttkl dljakl na Suiaku. Iz Budimpešte je včeraj prispela »a Sušak skupina ameriških dijakov 35 po Stevilu, pod vodstvom profesorja Macdonalda. ki je po-tovanje organizlral. Dijaki so posetili že Pariz, Lucern, Curih, Dunal in Budimpešte odkoder so odpotovali na Suiak. S Su* Šaka odpotujejo v Dubrovnik in preko Le-vante v Cariirrad. — Dobro se jlm godi tem Američanom z dolarji! — Uklnltev prometa IzlotoISkeca vlaka Ljubllana-Jesenlce-Plaiilca. Izletnilki vlak štev. 92S-8628, ki je vozil od 6. t. m. vsako sobo to na prosi Ljubljana zl k. Jesenice-Planica z odhodom iz Ljubljane cl. kol. ob 15.53 in prihodom v Planico ob 19.28 je bil stalno tako slabo frekventiran, da ie direkcija iz ekonomičnih ozirov primorana ta vlak ukiniti. V soboto dne 27. t. m. nadalje ta izletniSki vlak ne bo več voiil. — Vreme. Vremenski preroki, ki so napovedovali včeraj poslabsanje vremena, 60 se očividno prenaglili. V nekaterib kra-jih Evrope 6o včeraj res imeli nevihte % na-livom in tuđi temperatura je padla, pri nas je pa ostalo vreme lepo in vrofce, Ce-prav je barometer zelo padel. Viferaj je bilo deloma oblačno samo v Skoplju, drugod pa jasno. Vremenska napoved pravi, da bo vroče, več inom a lepo in nevihte. Najviija temperatura je znašala včeraj v Zagrebu, Skoplju in Splitu 84, v Ljubljani 32.4, v Ma-riboru 28 stopinj. Davi je kaza] barometer v Ljubljani 758.7 mm, temperatura je zna-Sala 18.4. — V Muri utonlL V toreic zvečer so se šli fantje iz Cniureka in okolice. n*ed temi tudl knjigovez Simonič »n kletar Josip Zemljič, zaposlen pri tvrdki Posch v Mu-reku, kopat. Simonič in Zemliič sta skušala preplavatl Muro, in doseffi ^ugos'.ovensko obaK čeprav sta bila slaba plavača. Že se je zdelo, da bosta srečno pripravala na drugi breg, ko sta nenadoma zaSIa v mo-čan vrtinec, ki ju je potegnil za seboj. Pri-straSena sta zaSela kričati nj pomoč. V vodo so takoi skoCiii T Itz in Gustav Deutsch, posestnikov siu Josio Ulm in mesarski pomočnik Ferdinand Oberer. Pcsre-čilo se jima resiti Simonića, do^Im je Zemliič izirinil v valovih. Zemlj.č ie bll iele 25 let star in edini sin posestnika Zemljica iz okolice Gornje Radgon* Truplo ne-srečnega mladeniča je Mura v sredo popoldne naplavila na pesek tik oređ Gornio Ragono. — Samomor 13letneca detika. V selu ZapreŠić pri Zagrebu se je v noči od srede na četrtek obesil 131etni Juraj Kos. VCerai zjutraj ga je našel posestnlk Stjepan Cr-nerlć obeSenega na drevesu pred nišo. De-ček je baje izvršil samomor iz strahu pred materjo, ki mu je zagrozila. da bo tepen, ker je bil pozabil kupiti kvas za kruh. Ka-kor zatrjujejo sosedje, ie bila mati Jelena s fantom zelo stroga in ga Ie često prete-pala. Fantu je Slo to tako k srcu, đa 1# opetovano izjavi], da si bo kon£*l življenje. Policija je proti materi uvedla pre-iskavo. — Samomor dv«h slovansklD ofOlnr-kov. V noči od 23. na 24. t m. se Je v vlaku med Dugoreso in Zvečalem ustrelil slo* venski oroinik Ivo M e d v e đ. ki Je službeno potoval v Zagreb. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico v Ogulin, kler pa je kmalu umri. Kaj je mladesra orofcnika gnalo v smrt, ni znano. — V Zagrebu si je snoči končal življenje redov 9. orožni-Skega polka Franjo PleSek. Bil je takoj mrtev. Vzrok samomora ni znan. — Števllne žrtve kopanja. V Osijeku Je utoni] v Dravi pri kopanju redov Danijel Dangubić. Kopal se je z dfugimi vojak! v Dravi. Ker nihče ni znal plivati, so se vsi držali za roke in se polagoma spuSčali v globoko vodo. Nenadoma Je zašel Dangubič v tolmun in namesto da bi ga tovariši po-tegnili Iz vode, so se prestrašili in so ga pustili utoniti. Njegovega trupla 5e nišo naSH. — Včeraj so iz Save pri Zagrebu potegnili truplo nekega utopljenca, kl ie že nzpadalo. Ugotovil! so, da rre za kro-JaSkega pomoćnika Stjepana Klarića, ki je v nedeljo popoldne v kopaliSču Trnje pri Zagrebu v Savi utonil. — Sava ie tuđi ie naplavila truplo 331etnega trgovskega pomoćnika Jurja SoStarSIČa, ki Je utonil ▼ torek popoldne. — Včeraj so pri kopanju v Savi pri Zagrebu v zadnjem hipu reSili neko žensko, k! Ie že »gagala«. Nezavest-no so potegnili na su'no, kjer si ie kaal« opomogla. — V kraju Perles v Banatu Je v ponedeljek utonfla žena okrainega uradnika Joca Valomova Marija. V oonedeljek se Je vrnila z morja, kjer Je bila na po-čitnlcah. Utrujena od vožnje in napornest potovanjt se je ila Beso kopat. V vodi Jo Je najbrž prljel krč In Je utonila. — V Apatinu Je v torek posestnik Franc WaJ-ter rahajal konja in. ga pognal v Dunav. Konj je tabredel v globoko in deročo vodo, ki je njega in jezdeca odnesla. Walter, ki je bil slab plavac, Je utonil, pa tuđi konja nišo mogli re&iti. — V Zemunu so 33. tm. pri kopanju utonil! kar trlje kopale!. V Savi Je utonil dninar Luka Svablć iz Provoza v Srbiji. Dunav je pa pogoltnll Josipa Setreja in mlzarskega poenočnika Kfra Jankova iz Bolgarske. DozdaJ so nalli samo Jankovo truplo. — Snrtna umfU v Đl«lovac«. V sredo popoldne se Je v Bjelovaru pripetPa težka nesreCa, katari žrtev Ie postal po-stal trgovski potnik Desnica Nikola. S sej-ma sta dtvela dvt tovorna avtoimbila proti Tiestu. V Strossmayerievl ulici bi kmalu trčila skupaj, toda Sofer enega av- toraobila je naglo okrenil na levo. Kadi naglega obrata se Je avtomobil orevnil in pokopal Desnico pod seboj. NesreČni pet-nik je bil takoj mrtev, dočim ?e bila njegova žena težko poSkodovana. — Nevarni vlomilci Izročenl »ailm oblastim. Reska policija ie te dni izročila je te dni izročila našem oblasti™ na Sušaku dva nevarna vlomilca. To sta. bTita Karl in Julij Preraru, rodom Slovenci, ki ju je zagrebška policija fe več let zasle-dovalt radi dveh drznih vlomov v prostore tamošnjega okrožnega urada za zavarovs-njc delavcev In v lokal tvrdkc 3ijou de Pari*. Oba sta bila dve leti zaprta na Poreču. Sušaika policija i u it isroČiU ia-grebškemu sodišču. — Fotoaparat« kupite najbolje pri FR. P ZAJtC optik. Ljubljana. Stari trg 9. Iz Ljubi iane 1) Zadnja pot Vinka Habeta, Včeraj ob 17. so prepeljali zemske ostanke pokojne-ga Vinka Habeta izpred Sokolskega doma na Taboru na pokopališče Sv. Križa k vei-nemu počitku. Veličastni pogreb je pnčal koliko simpatij je užival in kako priljubljen je bil pokojni Vinko v LiublianL Na zadnji poti so spremili Habeta poleg so-rodnikov številni njegovi znanci in prijatelji, Sokoli v kroju in v civUu. Sokoliće, člani SPD in Skale, vrla SkalaJa Jože Cip in Miha PotoČnik, sam Šef in osobje tvrdke I. C. Mayer itd. Na pokopališču pri Sv. Križu se je s toplimi besedami poslovil od pokoinega br. Bajželj. —lj Velik naval na b«lmc«. Naval na bolnico je kjlub vročemu poletju in krasnim dnem naravnost rekorden. Bolnica je dooedaj sprejela v avojo oskrbo 10.000 bol-nikov, za letos rekordno število, lm upoite-vamo, da jih je lani vse leto sprejela 15 tisoč. Bolnica je zaaedena do xadnj«ga ko-ti«ka, na razpolago ni nobene postelje več in bolniki morajo ležati po tleh in na hod-nikib. —lj Z iiTilskega trga. Velik drenj >e bil davi okoli stojnice, kjer je trfni ravnatelj g. Derganc nadzoroval breipla&o raxdelj«va-nje atroSjega fiiola. Tvrdka C. Glavnik je dala trfnemu nadsonatvu devet vreč gori-škega stročjega fiiola na razpolago s pratnjo, da ga razdeli med tiromalne stranke. Sprva ljudje nišo mogli verjeti, da a« na trg« deli »aatonj fiiol. V pol ure je bil fl-iol rasdeljen. Na trgu Je bilo dane« tuđi mnogo lepih ikofjeloikih kumar. Čudno, da je letos na trgu kljub dobri letini raune-roma malo sadja. Gospodinje ae pritožujejo, da ga ne morejo dobiti, ker je vae ie v prvih jutranjih urah razprodano. Kazalo bi organizirati ve£ji dovot sadja na trg. Ali res ni nikogar, ki bi se lotil tega posla? —lj P#*loTanje baainih »ttdtr ▼ avg«-stn. BanSni ravodl bodo v aTguetu poslovali z enotno ftekvenco i j. od 8. ure tju-traj do 2. ure popoldne. Potemtakesn odpa-de v avgustu popoldancko poslovanje, uto prosimo p. n. atrank«, da svoje banSn« posle, osobito blagafriiSke posle, oprarijo ▼ avgustu v sgoraj oznaSenem Času. — Dni-Štvo ban5nih zavodov. 441/n Iz Celja c— Defnrna lefcamUka skriba. Od da- nes do prihodnjega petka ima v Celju dežurno lekarniSko službo lekarna »Pri križu« na Cankarjevi cesti. —« S predojaom ]• pobecali V nekem celjskem podjetju Je bil »služben že precej časa kot hlapec mladi France K. Pred dnevi Je z&prosti svojega delodajalca za predujem 500 Din, s katerimi Jo je popihal v Zagreb, za slovo pa je pustu prav gin-I}ivo pismo. Ker pa tako franeosko slovo, posebno Se z gospodarjevim denarjem, ni v skladu s paragrafi. Je policija uvedla za begimcem zasledovanje. —c Nova odkritja v Jsjnl Potočkl zllal-ki. SvojeČasno snio že poročali, s kako velikim uspehom se Je lotil naš odlični znanstvenik, prof. Srečko Brodar s celjske realne gimnazije, raziskovalnih del v pod-zemskl jami, imenovani Potočića zijalka, na Olševi. LetoSnJe počitnice Je prof. Bro* dar zopet izrabll v nadaljnja raziskovanja in je s pomočjo svojih požrtvovalnih po-močnikov, treh deJavcev in treh dijakov, izkopal zadnje dni več je množine ostankov jamskega medveda in razne artefakte iz kamene dobe. Dolžnost naSe pridobitne javnosti bi bila, da bi s prlmernimi sređ-stvi priskočila na pomoč požrtvovalnemu in agilnemu raziakovalcu prof. Brodarju in prispevala vsaj v skromnem obsegu ona sredstva, kl Jfa žrtvujeio v drugih državah premožni razamnlkl v podobne znanstvene svrhe. Vino je zdravo Mednarodna rveza tnovcev z vinom je napovedala boj prohibiciji, č*i da je vino dobro. Borili se hoče zla&ti proti am«ri5ki prohibteiH in proti ?ro-hlbicdskenra pokretu v Airgliji, k>er se vodi zadnje čaše ener^idn* kampanja za prepoved alkoholnih pijtč. Predsednik zveie dr. Leon Douarche je izjavil o ci-Ijih tega pokreta slede6e: Prohibicija je nesmiseraa odredba, ki vspodbuja ljudi, da pijejo nezdrave alkoholne pijace. Vse prohibioijske zakone je treba izprernentti tako, da bq do-voljeno prodajati vino, v katerem je 10 odstotkov alkohola. Mednarodna zveza trgovcev z vinom se sklicuje na zna-menitega Pasteurja, ki je deial, da je vino zdrava pijiči. Ta izrek, opremljen s Pasteurfevo fotofrafijo, bi bilo treba rarširiti v lettkih po vsem svetu. Dru-So sredstvo v boju proti prohibiciji bi bila knjiga profesorfc Ma urica Loefera s pariške Sorfconne. Prof. Loefer trdi v svoji knUfl, da hna vmo vitamine in radioaktivne lastnosti. kl blagodejno vplivajo na orginiiem. Zveza bo po-skrbela za prevod te knjige v nrnoge jezike in prepričana je, da bo s tem naj-uspe«5nejše pobijala prohfbici>ski pokret ilavanje-pravi ienshi spori. Malokatere tdesne vajc pripomorejo ženi do izpopolnitvc njene lepote rako kot plavanjc. Dobre plavalke imajo vedno lep stas in ako so previdne tuđi zelo lepo polt. Paziti morajo na to, da jim voda tn prehudo solnee ne pokvari kože. — Pravilna uporaba obeh krem Elida idealno osigura vsaki ženi lepo in nežno kozo. Pred kopeljo na prostem in zvečer preden se grc k pečitku se uporablja DOČna krema Elida. Ona povrne kozi masčobo, ki ji ie bila odvzetm. Po kopeiji in viak Čas podnevi, ob solneu tn ostrem vetru se poalulujt« dnevne kreme Elida. Ta sčiti kožo ter ji da toliko opevano alabastru podobno barvo. liREHE EL1PA Še eno poglavje o dr Ivanu Tavčarju V podkrepitev in pojasnilo članka, ki ga je naptsal pod tem na slovom g. dr. J, C. Oblak Marsikateri dr. Tavčarjev še živeći zna-nec in prijatelj ie vzkliknil: Vendar se je našel mož, ki je brez ovinkov povedal res-nico in ovrgel grde klevete o njenu n.igrma-dene v Iv. Hribarja ^porninih, grdeč in oma-deiujoč njegov spomin, pred vsem kot člo-veka. Tako je vzkliknil, kdor je bral v »Slov. Narodu« 19. t. m. teinperamentni ob-rambni zagovor %. dr. J. C. Oblaka proti napadom v zgoraj omenjenih spomuiih. Kot ožji dr. Tavčarjev sorojak, tuđi Po-Uanec ,sem dobro poznal pokojnega kot vso tedanjo Kosmovo rodbino v Poljanah. Res je, kot ima vsak čiovek »voje dobre in slabe lastnosti ali napa*e v življenju, tako jib je imel tuđi polio ja i. Pred v&em je imel napako, da je :>stal vse življenje v vseh svojih visokih položajih fristen Po-ljanec z vsemi mehkimi občutki in če treba z vso naio, pustimo in priznajmo, po-Uansko robato legavostjo, ki pa ni nobena zlohotnost Pravim robatost, katero smatra dotični, ki ne pozna naSih poljanskih lastnosti, za žaljivo, kar ie pa ravno nasprotno, go-vorjeno Ie med dobrimi znanci in prijatelji. Ne rečem, da je ta naša iavada in lastnost, ki v danaSnjih časih vedno bolj ginev^, ravno lepa. Te psovke, govorje'.'e med znanci in prijatelji, smo in Se rabimo ravno v na-sprotnem smislu pomena besede. Premožnela in bogataša ss nagovori v Sali in zafrkljtvosti z »beračem« ali »rc-vežem«. Ravno nasprotno od smisla pome-na besede. In g. Iv. Hribar s; ravno nad tem najbolj spodtika, ker ga je dr. Tavčar v poljanskem žargonu kot prijatelj, ko sta bila gotovo sama, nasovoril z »beračem«. Ne samo on, rudi drugi, ki so brali njegove spomine in Tavčarj* nišo pobližje pc-znali, vidilo ravno v tem tuđi največji spod-tikljaj nad Tavčar javo osebnostjo. Nasprotno se naziva neimovitega z »bogatašem«. Imeli smo med seboj ćelo prijatelja RotšN-da, kl je bil veren sluga Tavčarju in še da-nes njegov udam* častilet. Đeseda, »§eina, vrana« je bila obče nekaj ravadneg* med prijatelji in znanci in kot takerau tuđi dr. Tavčarju med prijatelji. Če se ne motim Je svojo brzojavno čestitka pokojnemu dr. Wil!anu v Radovljici na zmagi \ gorenjskih mestih za dež. poslanca pričel z besedo: »ltmt€. Dr. Wilfan se je branil kandidature, ker je bil mandat silno nezanesl iv. On in njegovi prijatelji v Radovljici nišo smatrali tega za nobeno žalitev, ker so dobro poznali dr. Tavčirjevo poljansko navatio. In koliko je Se takih hrulacij, bodisi v dntfbi. pri ifri tn \* drucod Zgodilo se ]«• da mu je njegov najbolji prijatelj \r,~ žonovc pri kvartah, kc se je igra konCala, ostal par soldov dolžan. Prijatelj An-lonovc mi ne bo zamenl, če ga tu nav*-jam. Cez nekaj dni pnde v Ljubijano. Pred »Slonom« se srečata. Dr. TavCar že od da-leč na ves glas vpije za njim. »Anžonovc, si ml prinesel solde, ki si mi jih zadnjič ostal dolžan pri kvartah!i Anžonove jo ie kar zavil v drugo ulico, čeS, hudiria. saj me je bilo kar sram. In res ni zjn'enl niti naj-manj, ker je dobro poznal TavCarjeve take in slične manije, kt so Domenile ravno nasprotno. Kakor oni, tako Je sprejemal tuđi on od svojih prijateljev take na videz nude žaljivke za prijateljske šale. Trino sem prepričan, da je bila od njen itsovorjena beseda »berač« g. Hribarju ravno v tem smislu in pomenu. In dr. Tavčar je znal tuđi ođpus*;ti. pravi jc dr. Oblak. Imel je prijatelja med na- I mi, ki ga je po nerodnosti žili! pred sodl-ščem, česar seveda 2e radi advokat^ke av-toritete ni mogel in smel kar molč> pogolt-niti, za kar je bil tuđi obsojen. A 7a\£arja je to silno bolelo in ni imel miru, dokler *e nisu poravnala in obnovila starega prija« teljstva tja do njegove smrti. Kljub vscj naši poljanski robatosti, 6« že hoćemo pri tem ostati, Je bil pokojni dr. Tavčar silno občutljivega, mehkega rnača-ja in srca. Sicer je imel po zunanjem nekaj navideznega, kar bi bilo ravno nasprotno temu ter ga delalo mogočnega in o^abnegi. To zunanjo lastnost so imeli vsi KostU, kakor tuđi njegov oče, v sili in potrebi so pa bili mehke nature, dobrega srca. Pa kakor se je šalil s svojimi poljanskirni kvedri po g. dr. Oblakovem- tako je bil tu in tam Sljiv kot zrel mož tuđi od svojega očeta in matere, katera je iskreno ljubil in ikrbe! za nju kot redki, redki otrok, posebno Jc za mater, ki je preživela očeta za \2 let. Zgodilo se je. da je &U mati it čez osemdesetletna Ženica i njim v Lj ubijano ali iz Ljubljane. Na postaji, seveda, ie vzel listek tuđi za mater za prvi razred. Ko sta imela vstopiti v kupe, je Jel Tavčar na-prej, mati za njim. Ko sprevodnik vidi, da hoče tako preprosta ženica, tuđi vstopiti v prvi razred, hitro pristopi, rekoč: Mamica, vi ne boste sla tu notri!! Dr. Tavčar se obrne in vzklikne: ^Šla bo. 51a!« Seveda se je kondukter takoj opravičtl. Ob drugi priliki, je prišel zopet z materjo v kup«, kjer je že sedel pokojni dež. glavar uete-la. Temu jo je takoj s ponosom predsta-vil rekoč: G. glavar, to je pa moja mati. ie čez 80 let stara!« In vendar so se našli med tedanjimi njegovim! političnimi nasprotniki in to med stanom, od katerega bi bilo najmanj kaj takega pričakovati Ijudir, ki so mu očitali in ga natolcevali, da dr. Tavčar niti *voje matere noće poznati, ćetudi politični ra-sprotniki, vendar $e srne reci, da ie bilo to po sedanjem pojmovanju največja in zlobna kleveta. Pa to je bilo za njegovega življenja, ko se je Se lahko branil in se je tuđi branil. CL Hribar pa ni bil njegov politični na-sprotnik, paČ pa njegov politični somKUe-nik in prijatelj do konca njeKOvega Življenja s poslovilnim covoroin ob njegovi rak-vi, a ga napada in grdi ter blati niej;ov spomin zdaj po n!egovi smrti, kar ni vreJ-no moža po lastnostih. ki ti tih pripisuje fn lasti po svojih pisanih sporninlh. To pi *e-veda Tavčarjevi slavi ni in tuđi ne ho prav nič škodilo. L. P. Sport — Slnib«na oh|avt LHP-a. (Ti tsje u. o. dne U. Jullja). Crtalo *e za TKD Ateno Kaiser Amaliii m Smuc šoela, obe s pravom nastopa dne 18. I I9M. TKD Ateni sa izreka oa podiaii I 1 občoega pravilnika tritelli-rij>< dnt 28. t. m ob 8.SO Mart : Rakov-aik g. Betttto, ob 17 Sa vica : H«rm«t g. Mthkov^ ob 1815 Sli vi Ja : K»ka f D* U nar. *• Pristcpite k „Vodnikovi družbi" Stran % »SCOVENSK1 NAROD«, dne 26. jul i ja 1929. rjitev l6K t/lugust Jttancke. 93 ZNa valovih strasti Jioman Modri mož je znova povesil sivo glavo jn solze so mu pritekle iz oči. Pla-kal je nad Ijudmi in nad svojim izgubljenim dnevom. XLII. Barikada na St. Honorć. Iz rue St. Honore vodi kratka, toda sroka ulica Duphot na Place de la Ma-deleine. Nekako ob petih istega po-poklne se je ustavil na vogalu teh dveh ulic Armand na čelu 30 mož. S seboj je vodil nekaj ujetih in razoroženih vojakov, ki jih je bil spotoma presenet 1 in razoro-ži] na straži. V hipu, ko se je četa delavcev ustavila, je privozil iz rue Duphot omnibus, katerega so takoj ustavili. Kočijaž je spočetka besnel in preklinjal, končno je T>a utihnil in zdelo se je, da ga prav nič ne moti, da so delavci izpregli konje in prevrnili omnibus tako, da je za-krival vhod v ulico. Delali so tiho in previd no. — Le hitro na delo! — je zaklical Ar-mand svojim tova rišem. Začeli so razkopavati tiakovano ulico in pomiri prevrnieni omnibus s kamenjem. Vsi so pomagali, ražen treh mož v bluzah, ki so z nasajenimi bajoneti stra-žili ujete municipalne gardiste. — Nisem bil jaz tišti, ki je ustavil omnibus, — je zagodrnjal pohlevni ko-čijaž, — niti nisem izipregel konj ali pre-vrnil voza, kar bi bilo z moje strani ze-Io bedasto. Toda kaj sem mogel? Sam proti toliki premoći! Hotel sem krčati, pa so me prisilili molčati. prisilili so me s pretepanjem, mar ni tako? — Seveda je. — je odgovoril Ar-mand smeje. — S pretepanjem so vas prisilili držati jezik za zobmi. — Treba je bilo samo se, da bi me prisilili napomiti voz s kamenjem name-sto s potniki. Da. še tega je bilo treba, — je tarnal koČijaž. — Storrte torej, kar je še treba! — je dejal Armand. — Saj storim, če bom prisiljen. — Seveda vas prisilimo, — se je za-smejal Armand in sunil kočijaž s pestjo pod rebra. — Aj! — je zastokal kočijaž, ki je bil zelo občutljiv za vsako bolečino. In hitro Je začel pomagati delavcem razkopavati tiakovano ulico in polniti s kamenjem onrn-ibirs. — Kako slikovit prizor! — je zaše-petal Armandu na uho prijeten glas. Armand se je obrnil in opazil svojega prijatelja, pesnika. — Vi, Armand, stojeći pod svetilko z nacrtom v roki, — je nadaljeval Euge-ne, — vojaki tamle pri steni z nasajenimi bajoneti, a tam zopet delavci, zaposleni z barikado, a vse to pod krili temne noČi. Bogme, to je prizor za slikane in pe^nike. Tuđi meni je vdahnil novo ognjevito misel za mojo najnovej-šo pesem. Docim blo-di vaš pogled po Parizu, dragi Armand, priganjam jaz svojega Pegaza k poletu na Pindus. Pesnik je potegnl iz žepa notez in svinčnik. Armand se je ozrl na barikado in na svoje tov a riše. — Obžalujem, monsieur-Cugene, — je dejal pesniku, — da vas moram že zopet prositi, da spravite notez in svinčnik nazaj v žep. Zdaj ni čas za stihe. — Tuđi zdaj ne? ... No, kaj pa je? — Tole zadostuje, tovariš:! — je dejal Armand delavcem. — Kaj je? — je ponovil Eugene. — Barikada je gotova, — je odgovo-r 1 Armand. Bluze so nehale delati in zbrale so se okrog svojega poveljnika. — Zdaj se moramo raziti, — je izja-vil poveljnik. — Razkropiti se moramo po drugih okraj h mesta. — A barikada? — Začasno jo pustimo tu. — Toda komu? — Vladnemu vojaštvu, če jo bo ho-telo. — In nihče je ne bo branil? — Ne, vsaj mi ne. — Kaj porneni to? — Čemu smo barikado postavili? — Menda smo se trudili zato, da jo podarimo vojaštvu. — Prav kakor malo prej na glavni straži. — To je pa res čudno. — Neverjetno! — Skratka, vi tega ne razumete, monsieur Armand. Taka so bila vprašanja in opazke, ki so letele od vseh strani na mlađega poveljnika. — Tovanši, — je dejal Armand mirno, — ko mi je legija včeraj soglasno poverila vodstvo, sem sprejel to časrno mesto pogojno. Ste že pozabili, kakšen je bil moj pogoj? — Kaj še, nismo pozabili ... toda ... — Moj pogoj se je glasil, — je nadaljeval Armand, — da štiri dni nihče ne bo zahteval računov o mojih ukrepih, pač pa bodo vsi izpolnjevali moja povelja. — To je res . . . toda . . . — Minilo je komaj štiriindvajset ur, pa mi že odrekate pokorščino. — Ne, ne odrekamo je . . ubogamo vas, — so vzkliknili vsi. — Da, hoćete pa, naj polagam račune, — je dejal naš junak in obrnil tova rišem hrbet, Češ, pa si pomagajte sami. — Ne, ne! ... Ne govorimo več o tem. — Popolnoma vam zaupamo, monsieur Armand. — Da, da! — so pritrjevali vsi. — Poveljujem svotoodnim mažem, — je dejal Armand pomirjen, — in zato ne morem ravnati kakor despot. — Bravo! Živel Armand Cambo-n! — Tiše! — je zapovedal Armand. — Takoj vam pojasnim, zakaj sem tako ukrenl. — N i treba! — Saj smo rekli, da vam popolnoma zaupamo .Pravico imate samo zapove-d ova ti. — Zapovedujem vam, da umolknete in me poslušate. Nastala je tišina. — Če bi ostali pri glavni srražnici, — je začel Armand pojasnjevat, — b: bili v petih minutah obkoljeni in oblega-ni . . . v četrt ure bi bila stražnica porušena in mi vsi pokopani pod njen mi razvalinami. — Da, res je, — so pritrdili vsi. — Tako pa stojimo še vsi zdravi v rue St. Honore, vsi oboroženi s puška-mi, kj smo jih odnesli kot trofeje, ko smo napadli stražnico in premagal; vojake. — Da, to je bilo mojstrsko delo, da mu ni enakega. — Zdaj smo naprav li še barikado, — je nadaljeval Armand. — Če ostanemo pri njj še pet minut, nas napadejo od vseh strani in pokoljejo. Mi smo pa skle-nili, da se ne damo ujeti . . . Zmaga ali smrt, to je naše geslo. Ujeti se ne damo. — Res je ... Samo ne ujetnikov! .. Zmaga ali smrt! — so kričali od vseh strani. — Ne veste pa, zakaj smo napadli glavno stražnico in postavili barikado, ko bi bilo vendar pametneje držati v rokah stražnico ali braniti barikado. Vsi so molčali in radovedno gledali poveljnika. — Do polnoči zve ves Pariz, — je nadaljeval Armand, — da je trideset ne-oboroženih mož napadlo štirideset ob-oroženih vojakov n ujelo vse kljub temu, da je stalo 4000 vojakov na Place de la Concorde, torej na razdalji dveh streliajev od stražnice. Posledica tega bo, da do mraka ne bo nobene straže v Parizu, ki bi je ogorčeno ljudstvo ne napadlo in razorožilo. — Da, da! Bravo, bravo! — Tiše! Poleg tega se razširi \est, da je bila postavljena na vogalu ulic St. Honore :n Duphot, torej sredi mesta, barikada, čeprav sta bila pripravljena v rue Rivolj za ograjo Tuilerij dva bata-Ijona municipalne garde, na Boulevar-du Madeleine, torej pičel srreljaj od stražnice, pa ćelo trije batalioni voja-štva. Iz tega sled!, da bo do jutra naj-manj polovica Pariza zabarikadirana. — Da, o tem ni dvoma . . .bravo! — Tako smo dosegli nocoj dva lepa uspeha, enega na Champs-EIysees, dru-gega pa v rue St. Honore. Toda to sta sele dva usipeha. Jutri bo pa sijalo solnee na ćelo vrsto uspehov, katerih ne bo mogel uničiti noben top. — Bravo! Živel Arm . . . — Tiše! — je zapovedal poveljnik. Kaj ne slišite? — Ah, prihajajo iz rue Rivoli, — je zašepetal nekdo. Armand je zašepetal nekaj svojim Štirim tovarišem, ti pa ostalim. Slednjrč je dal Armand znamenje in delavci so se hitro razbežali. Prvi šahovski turnir v zračnih višavah Slavni šahist Aljehin se spoprime s 7 sahovsiiimi mojstri v aeroplanu — Igral bo s pomočjo radia Nov spop.ad s Capa- blanco in Bogoljubovim V Parku Palais Royal v Parizu ima eden najstarejših parišk:h šahovskih klutoov krasen bel paviljon, v katerem se zbirajo šahovski mojstri vsega sve-ta. V paviljonu je kavama in na vsaki m žici je šahovnica. Dopisnik pariškega ruskega lista Vozroždenje < je posetil te dni >KIub šahistov v Palais Roya'U, kier je nalete] med drugim: tud; na svetovnega prvaka Aljehina. Aljeh n *e je baš vrnil iz Wiesbadna in s« pr prav-/ja na nov šahovski turnir v Wie>bad-nu z Bogoljubovim. Nedavno je b:l v Ameriki. kjer je jedel tri mesece samo sočivje in sadje tako, da je shuršal za 12 kg, kar mu zelo dobro pr stoja, kajti doslej je bil predebel. Nov;nar>u le pri-povedoval o svojih vtisih s turneje po Ameriki. Prvič sem bil v Amenki po svojem turnirju s Capablanco. S turnejo sem bil zelo zadovoljen. Irr>el sem več tur-nirjev, pri katerih sem većinoma lahko zmagal. BI sem v Newyorkn, Chicagu, Cincinni i.n Milwaukce. k.;er so naseljeni večinoma Nemc:. Chicago se pripravlja na veliko mednarodno razsta-vo, ki bo 1. 1933 in ki prekosi vse do-sedanie mednarod.ne razstave. V Chi-cagu sem podpisal pogodbo, po kateri moram prekositi svoj lastni rekord s tem da bom igral z zavezanimi oćmj 2H partij. Igrati začnem spomladi prihodniega leta. Med drugimi so mi predlagali, naj sodelujern pri filmu »Zločin rdečega častnika«. Pristal sem na ponudbo in igral bom vlogo šahovskega mojstra. Zdaj se pripravljam na zanimiv šahovski turnir, kakrsnega še ne pozna zgodovina šaha. Z aeroplanom se na-potim iz Los Angelesa v San Francisco. Polet bo trajal tri in pol ure in s pomočjo radia bom med poletom isral s sedmim i šahov-skimi mojstri, ki boda sedeli za šahovnicami deloma v Los Angelesu, deloma pa v San Fran-ciscu. Med drugim sem posetil v Amenki tuđi mormonsko mesto ob Slanem jezeru. 70 odstotkov prebivalstva tvon-jo mormoni. Bil sem tuđi v mormanskih svetiščih, kjer sem govoril z 901etnimi starkami, ki se še dobro spominjajo časov, ko j-e bilo mormonom dovoljeno rrmogoženstvo. Globok vtis je napravila name Mehika, kjer sem bil takoj po končani državljanski vojni. V mestu Mehiki so mi predlagali, naj se spopri-mem koncem prihodnjega leta s Capablanco. Tuđi to ponudbo sem spre-jel. Po tem se je Aljehin vrnil na svoj match z Bogoljubovim, ki se bo vršil v septembru. Bogol^ubov je sedaj star 40 lar, je pripovedoval Aljehin. Leta 1914 s>e je udelež 1 z nitii-i nhednaroJnega šahovskega turnirja v Mannheimu, fcj*r :e na.'u zalor;1a vojna. Men se je se rKv-srej.*!o vrnit: s,e v Rusiio, Đozoljubova so pa zadržali in ostal je ves Čas vojne v Nemčiji kot metnik. Poroč 1 *e je i Nemko n še naseli! v Tr:eburgu. Bogo-ljubov je dosesrel v šahu presenetliive u^'pehe. Na medrurodnem šahovškem rumiri-u v Moskvi I. 1V5 je premagji d\a svetov. šahovska prvaka Lasker-ja in Capabhnco. Boz ' ^a smatram za enega šrrh : .-*- .*:h *ah -stov ^veta. Spnpad z nrim je zek) rani-m:v. \'endar pa upam. da mi bo poi-lege?. Borba bo seveda tfžka. Igrala bova ćela dva me^eca. Začne\a :n konča\a v W e^badnu. \ rnc^ bova pa igra'a tuđi na Hnlandskem in v Berlinu. Zmagovalec bn oni, ki doseže od .VI partii absnlutm* večino to-čk. Rcti^a partije se bod-) računale za polo\ čno toćko. Absolutna več'na pa mora ^na-Šati najma nj še<;t dobljen;h partii. Nedavno sem drb.l pravico izdat zHormJ< v^eh partii. Id sem .ih dobiti igra!. Osem dni živ v krsti V Pvropo je prispel indijski fak r \ri-ceut Dralat, k> studira bosro^lovje v Lahor: v Indiji. Fak'iria sprcmJjata dva r<">. jaka Opal in Hrršna v pc^tnh narodnih nošah. kakrsnn nos tud; fakir. Najzan:-mivejs: pojav v fakirievem spremstvu je pa pritlikavec Ricker, po poklieti >profe^or čarovmštva*. Možic sprezo-vori s fakirjem samo besedico m fakir se takoj po-grezne v trdmo spanje, k\ traja celrh osem dni. Pod vpl:\om skrivnostne besedice. katere profesor čarovnistva in fakir nikomur na svetu ne povesta, ne :z?ubi fakir med spa-njem zavesti, marveč se zaveda in ćelo m sli. Fak:rju se že na zujiaj pozna, da je zelo inteligenten in orijjinalen mož. V Evropi je najprej posetil Budimpešto, k*jer je spal v krsti celih 8 dni. Kon^nci so prinesli krsto, v kateri je bil fakir zabit, zopet pred občinstvo. Angleški impresario je odprl pokrov, vzel defee'lo iglo in jo zas.adil fakirju v p'Ieča. FakT se siploh ni zganil. ^ele ko je stopi h krsti drugi fakir in začel mrmrat. neko formulo, ie začel Dralat po-časi dihati. Skdnji'č Je fflobo*ko vzdihnil in se pre-bud'l. Prvo, na kar je mislil po prebu-je zličkaJi, ker ni mo^ei pozirati. Ko si je nekoliko opomoirel, se je nap".l mleka iz steklemce, potem ^i je pa prižsal c;jareto. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! >JMa1i oglasi< Vsaka beseđa 5© par. Plača se lahko tuđi u znamkah. Za odgovor znamkol - Na vpraianja brez rnamke ne msmmm odćovaHamo - Najmanji* o&a* IMm S*«-* mmmmm Mesta vzgojiteljice in pomočn.ice cospodinJi iSče učiteljica. Ve^a i« tuđi raz ličnih ro6mi1i d«l. Ponudi>e na upr. Slov. Naroda pod »Natančnost«. 1570 Domačo hrano dobre, i&6em. Pismen« ponuidb« na upravo »Slov. Narodac pod »h^anoc. 1569 Zračno stanovanje cbstoječe iz dveh sofo. kuhinje m po možnosti tuđi kcpalnic«, iščetn. Pismene ponudbe z navedbo ce«€ na upravo »Slov. Naroda* pod »Z