Ameriška Domovi ima '**°*i\ ./%■ /vi' g W n€žf% !%1— HO /Wt F. " vrhovni poveljnik šega kluba, da je bolan ali bolna, lrimske armade, je določil, naj o-sporočite našemu predsedniku,s^ane tako> kot Je> da še poznim ' rodovom priča, kake mogočne trdnjave je moral porušiti, prfed- drugega, kot v par minutah bo jos Okornu ali tajniku Johnu prebral dotično poglavje iz knji- TavčarjU) ker imamQ sklep) da žice, ki mu bo povedala več in se vsakemu pošlje bodrilno kar-točneje, kot bi mogel razložiti tico (Get Well Card)j da V6) da živ vodič, če bi ga imel s seboj. Vodiču so dodane kratke, lah- no se je polastil Jeruzalema. Z velikim zanimanjem sem gledal se ga spominjamo. | ^° nekdanjo mogočno trdnjavo, Prosimo sodelovanje od naših k^ se nahajal blizu Jafskih vrat ko, živo pisane, pa temeljite raz-| [okajnih pogrebnih zavodov, da!ter nemo Priča 0 nekdanji mo-pravnice, ki so jih prispevali: (jj nam sporočili, ako imajo ka- Sočnosti utrdb Jeruzalema. Tit Dr. Maskimilijan Jezernik: Ba- terega naših članov, ki bi premi- 'ie s tem- da ni Pustil porušiti ragov pomen za ameriško Cer- nui. Ker naš odbor skrbi, da se Davidovega stolpa, napravil ve-kev, Nasprotniki in ovire v A- čian; pridejo poslovit od’ sočla-’liko uslug° zgodovinarjem in meriki, Baragove misijonske me- nov in jim izkažejo zadnjo čast.ldudorn' ^ kažejo veliko zanima- tode, J. Kopač: Baraga in slovensko misijonstvo, Gregorich: Apostol ekumenizma, Dr. Čuješ: Socijalni delavec in Oče indijanskega slovstva, Dr. Fajdiga: Cerkvena pot do svetniškega sija, Dr. F. Žakelj: Velik svetnik in priprošnjik. Dr. F. Jaklič: Meditacija pred Baragovim grobom, F. Zorman: Baragova zveza, J. Wolf: Baragov arhiv in The Baraga Bulletin, E. Cevc: Slikar Matevž Langus. Končni sestavek: Baraga v Goršetovi umetnosti pove, da je Gorše že upodobil Barago 18-krat in ima med drugimi tudi sv. oče Pavel VI. dvoje njegovih del. Naslovno stran brošure krasi Langusova slika Barage v škofovski obleki, med besedilo pa .je natresenih kar 28 Goršetovih politiki. Ve, da se taki razvoji niso dobro končali za blagor risb Baragovih cerkva in drugih Tem zavodom se v naprej hvaljujemo za sodelovanje. Dragi upokojenci, ne pozabite strani naših sej vsak 3. četrtek v mesecu in gotovo se udeležite piknika Federacije upokojencev 6. avgusta na SNPJ farmi. John Tavčar Romaricam Zveze oltarnih društev v Lemont nje na minulo slavo Jeruzalema in Judeje. Na severozapadni se dviga nova moderna stavba Knesseta, parlamenta nove izraelske države, ki stoji kakor v posmeh Titu in Rimljanom. češ: Ste razbili in porušili Jeruzalem in Jude razgnali vo širnem svetu, a sedaj po tolikih stoletjih smo Judje zopet gospodarji Jeruzalema in Izraela. Kje ste pa vi, nekdaj mogočni Rim- ------- Ijani? Tako kuje usoda in piše CLEVELAND, O. — še nekaj zgodovina, tednov in izpolnile se ,bod,o paše Od Jafskih vrat sem hotel iti želje in poromale bomo skupno po Davidovi cesti naprej oproti k Mariji Pomagaj na Ameriške Oljski gori in potem preko nje Brezje v Lemont, Povabilu so se proti Betfage, pa sem se premi-članice z veseljem odzvale in slil. Noga še ni bila povsem v brez težav smo napolnile tri bu- redu. Saj še ni poteklo niti leto, se. Zares, čudovito je zanimanje odkar mi jo je dr. Rosenberg o-za to romanje leto za letom. periral in to v kolenu. Torej ne Nekatere so romale že 30-krat gre> da bi jo preveč mučil in mi gre še lahko na “štrajk”. Potem bo pa lepa reč! Ker je bilo tam dosti taksijev .rečem enemu izmed njih, da me pelje z avtom v Betfrage, kar mi je z veseljem ustregel. Brž zatem sem se že peljal proti Damaščanskim vratom, potem pa po cesti Jeriho mimo vrta Getzemani, po lepi asfaltirani cesti proti Betfage. Po cesti so hitele gruče ljudi, da se u-deležijo slavnostne procesije. V Betfrage sem izstopil, plačal šoferju voznino in šel mimo obzidja, ki oklepa cerkev, potem skozi vhod na levi, kjer je že bila zbrana množica ljudi in še vedno so prihajale gruče ljudi in segale po velikem kupu palmovih vej, ki so bile v veliki množici pripravljene za udeležence procesije. Posebni vodniki in redarji procesije so delili brošuri-ce, kjer je bila na naslovni strani lepa slika Gospoda, sedečega na osliču, ki mu. množica ljudi kliče Hozana, veselja razigrana polaga pred Njim svoja oblačila in s palmovi vejami v rokah pozdravlja: “Blagoslovljen kralj, ki prihaja v imenu Gospodovem!” Pod to sliko je napis: “Processio palmarum in Jerusalem”. V brošurici na 8 straneh so priobčeni slavospevi z besedilom in notami: Canticum Za-chariae, Canticum David, Psal mus 147, Canticum B.M.V., in Himnus Christo Regi, katere so udeleženci peli od Betfage do Jeruzalema. To brošurico sem dobil tudi jaz. Iz velikega kupa palmovih vej sem si vzel lepo palmovo vejo, ki mi je segala oc stopal do temena, potem pa stopil v vrsto udeležencev, kjer smo čakali na začetek procesije. Ta se je pričela kake četrt ure po 2. uri popoldne. Betfage je bila ob Kristusovem času mala vas na malem gorskem sedlu med vrhom Oljske gore in Betanijo, oddaljena od Jeruzalema kake pol ure peš-hoje. Danes ni več vasi, le frančiškani so tam, da skrbijo za on-dotno cerkev, posvečeno dogodku Cvetne nedelje, ko je Gospod tam pričel svoj slovesni sprevod v Jeruzalem. Tukaj se je vršilo to, kar opisujejo vsi štirje evangelisti. Sv. Luka piše: “Ko pa je prišel 'blizu Betfage in Betanije h gori, ki se imenuje Oljska, je odposlal dva izmed svojih učencev in rekel: ‘Pojdita v vas, ki je pred vama; ko prideta tja, bosta našla privezanega osliča na katerega nikoli noben človek ni sedel. Odvežita ga in pripeljita. In če vaju kdo vpraša, zakaj ga odvezujeta, recita takole: Gospod ga potrebuje!’ Poslanca sta odšla in našla, kakor jima je povedal. Ko sta žrebe odvezovala, so jima rekli njegovi gospodarji: Zakaj odvezujeta žrebe? Onadva sta rekla: Gospod ga potrebuje. In pripeljala sta ga k Jezusu. In položili so na žrebe svoja oblačila in posadili Jezusa manj. Ko pa je šel dalje, so na pot razgrinjali svoje plašče. In ko se je že bližal pobočju Oljske gore, je začela vsa množica učencev z močnim glasom veselo Boga hvaliti za vsa dela, čudovita dela, ki so jih videli, klicali so: Blagoslovljen kralj, ki prihaja v imenu Gospodovem.” Evangelist Matej piše v svojem evangeliju: “Zelo veliko ljudi je razgrnilo na pot svoje plašče; drugi so pa sekali vejice z dreves in jih stlali po poti.” Od tu, kjer so Jezusa posadili na žrebe, se je pričela ta slavnostna procesija. Velika množica ljudi, med katero je bilo dosti svetne in redovne duhovščine in redovnic; med njimi tudi škof, je veselo prepevajoč korakala po zgodovinski poti prve Cvetne nedelje. V tej slavnostni procesiji, ki se je vila pred menoj in za menoj, dvignem filmsko kamero ter na film posnamem j ta prelepi dogodek, kot spomin na Cvetno nedeljo po originalni poti, po kateri je jezdil na osliču sam Gospod Jezus Kristus. Ko sem videl pred menoj in za menoj množico ljudi, sem videl, da sem storil prav, ko se nisem oziral na skupine, ampak šel na pot sam. Po tej poti, ki se je vila po pobočju Oljske gore više in više, sem v maju 1. 1937 hodil z dr. A-leksičem, ki mi je razkazoval in razlagal znamenitosti teh krajev. Ko sva prešla že lep del te poti, mi dr. Alekšič pravi: Le poglejte, zdaj ne vidite Jeruzalema, dasi greva proti njemu. Zakaj mi je on tako rekel, sem spoznal malo potem. Ko sva prišla nekoliko dalje, se mi odpre pogled na Jeruzalem. Tedaj dr. Alekšič pravi: Vidite, to je pa oni kraj, kjer je Jezus na Cvetno nedeljo zagledal Jeruzalem. Divno! Pot se nagne navzdol po zapadnem pobočju Oljske gore, kjer so na desni strani slabe poti, ki pelje dolino Jozafat, razvaline stare cerkve, postavljene v spomin na ta dogodek. Muslimani so jo spremenili v mošejo, ki je potem razpadla. Da se spomin na ta dogodek ne pozabi, so frančiškani nasproti temu na levo postavili lepo kapelo “Domi-nus flevit” (Gospod je jokal). Tukaj, kjer so razvaline stare cerkve in je te nasproti sedanja, se je Gospod pri pogledu na Jeruzalem zjokal. V to lepo kapelo ali cerkvico sva tedaj stopila 'l dr. Aleksičem, da si jo ogledam. Glavna slika predočuje Gospoda, sedečega na osliču, ko ves žalosten gleda na Jeruzalem, ki se v žarkih sonca blesti pred Njim; levo roko ima dvignjeno preko čela, kakor da hoče svojim očem zakriti ,to, kar gleda pred seboj: Razdejanje Jeruzalema. Poleg te slike sta dve nekoliko manjši sliki; ena predočuje Gospodov slovesni sprevod v Jeruzalem, kjer so ga sprejeli kakor kralja, druga pa Gospoda, ko sedeč na Oljski gori gleda na Jeruzalem. Poleg njega so Njegovi učenci, katerim pripoveduje o razdejanju Jeruzalema in koncu sveta. Zelo sem bil hvaležen dr. Aleksiču za njegovo izborno vodstvo ter tako strokovno razlago o teh znamenitih in svetih krajih. Ta dogodek je meni to pot zelo prav prišel v procesiji Cvetne nedelje. Ko smo šli proti onernh kraju, sem že pripravil filmsko kamero in ko sem zagledal Jeruzalem od tam, kjer ga je zagledal Gospod, sem tam, kjer se je pri pogledu na Jeruzalem zjokal, dvignil kamero in slikal Jeruzalem. Od tam je pogled na Jeruzalem najlepši in s tem je bila poplačana tudi moja pot h1 želja: Na Cvetno nedeljo hočem biti v Jeruzalemu. Še danes se spominjam one pridige kaplana F. Zega, ki je bi nekaj let tudi moj katehet v ljudski šoli v Preserju; bil je sijajen govornik, pa neprekosljN pridigar, odličen katehet in a-stronom. Neke nedelje je stopi1 resnega obraza na prižnico ih spregovoril uvodne besede k pridigi: Gospod pa je jokal. Nate se je resno ozrl po cerkvi in ponovil besede: Gospod pa je j°' kal. Nato je nadaljeval: Ce joka otrok, je pač otročje, če joka ženska, tudi ni taka posebnost* če pa joka mož, je pa nekaj ve-likega, resnega in žalostnega’ Tukaj pa je jokal Bog! V cerkvi je vladala taka tišina, da h1 slišal drobno miško, ko bi teki3 po tleh. S tako izredno pozornostjo smo poslušali odličneg3 pridigarja, ki nam je govoril ° tem dogodku, ko se je Gospod jokal nad Jeruzalemom. Kaj je Gospod tedaj povcdaf pove evangelist sv. Luka: pa se je približal in je zagleda1 mesto (Jeruzalem), se je zjoka1 nad njim in rekel: ‘O, da bi bU0 spoznalo tudi ti na ta svoj dah' kaj ti je v mir. Tako pa je skrit0 pred tvojimi očmi. Zakaj priš11 bodo dnevi nad te, ko te bod° tvoji sovražniki obdali ’z nasipom in te oblegali ter stiska11 od vseh strani in v tla bodo p°' teptali tebe in tvoje otroke v tebi in ne bodo pustili v tebi kamna na kamnu, ker nisi spozna10 časa svojega obiskanja.” (Dalje sledi) IOfw,r> potem boš pa moral priznati, ^a je ta še večji revež kot pa ti! ^erjemi mi: kar nam počne, ni hobena lutkovna igra! Sveto ^esen namen ima, da bo umrl. N°tem pa pomisli na vse, kar bi ^ural zapustiti, in ta misel zlo-'hi njegovo voljo in tako pride takih polovičarstev. Gotovo pravi: ‘Ce me bodo drugi vi-^ebi umirati, se jih bo morda °tilo nepremagljivo sočulje, pa °do vse uredili v moje dobro!’ ^‘cer si more komaj prikriti, da tu Prav za prav ni moči ničesar ^ storiti, toda vendarle goji e vedno neko nedoločno upanje.” Ali res verjameš, da tako poč-je vprašal Fonse. ‘bJa, verjamem,” sem odgo-°ril. “Poslušaj: bil sem znova Mahovju pri Jofroju. Ti naj-rž ne greš nikoli več tja, kaj?” Ne, nisem več stopil na to ražjo zemljo, še v njeno bližino fl Un upam. In pri tem se ne v°jirn puške. Kajpak, važna je Vedno, toda če bi bilo samo °1 hi morda... Ne, če si celo v bližino ne upam, tako, zaradi neke skrbi — razjasnil ti jo bom. Jofroi ve, da je vse na moji strani: zakon, ljudsko mnenje in končno tudi njegovo lastno mnenje. Komaj me bo torej zagledal, da prihajam, se bo takoj ustrašil, češ da sem se odločil porabiti vse te pripomočke proti njemu. In dobro ve, da bi zgubil, če bi jaz to res storil. In kdo ve, kaj bi potem naredil?” “Prav. Toda jaz sem bil znova na Mahovju, ko je po dolgem mrazu pritisnila toplota: sonce je dvignilo travo v sadovnjaku za meter visoko in ves vrt je kakor prekipevajoče korito ob studencu — rastlinje bohoti do srede drevesnih debel. Jofroi je stal zraven in, ko me je zagledal, je rekel: ‘Poglej to revščino! Ali ni žalostno, da pusti človek zemljo tako brez nadzorstva?’ Po tem spoznaš, kako velika mora biti njegova žalost; niti tega ne ve prav, kaj govori! To se pravi: prav dobro ve, da je on kriv, da ...” Tedaj so se odprla vrata in zapazila sva Felippa, ki je, ne da bi vstopil, planil z novico na dan: “Fonse! Gospod Giono! Jofroi je mrtev!” Ob tej novici sva kar okame-nela; nenadoma sva začutila, da sva bkvia in prazna, da sva se ohladila kakor jed, ki so jo vzeli z ognjišča. Končno je rekel nekdo izmed naju: “Kako?” In dvignila sva se z ostankom volje, ki nama je še ostala. “Da,” je rekel Felippe, “kot je dolg in širok, leži na cesti in se nič več ne gane. Cisto trd je 'že. Od daleč sem ga poklical, potem pa sem ubral drugo pot' ter pridrvel semkaj, kolikor so me noge nesle.” Jofroi je ležal iztegnjen na cesti. Toda ko smo se mu približali, smo videli, da je še živ, popolnoma živ in da ima odprte oči. “Kaj pa počneš tukaj?” “Čakam, da me bo povozil avtomobil.” Felippe se ni mogel otresti začudenja. “In ti misliš, da gre to kar tako! Saj te že od daleč vidijo in se pač ustavijo. Ce se zares hočeš končati, otem vstani in se vrzi v...” “Mbtar mu ne povej!” je prekinil Fonse. Pomlad je prišla in odšla. Prišlo je poletje in vse potno, s težkimi, z zemljo obloženimi čevlji odšlo mimo. Sadovnjak na Mahovju se je sredi lepih njiv izpremenil v uporno divjino. Sosednja polja so se morala podnevi in ponoči varovati pred njim, kajti napadal jih je s svojimi dolgimi, pohlepnimi, travnatimi zobmi in se grizel vanje in šele, ko je prišla lopata in se z vsemi svojimi močmi vrgla nanj, je končno sikaj e in mrmraje spustil svoj plen. Jofroia so gotovo že dvajsetkrat rešili. Anton ga je potegnil z roba svojega trideset metrov globokega vodnjaka —: “Da, od kod pa naj bi jemal svojo vodo, če bi se Jofroi strmoglavil vanj?” Izribarili so ga iz struge Žabjega potoka; Jofroi se je otresel kakor pes in odcapljal. Skrili so mu puško; razbili stekleničko z jodovo tinkturo in branjevka se je morala s prisego zavezati, da mu ne bo prodala ne novega joda ne solne kisline ne kakega drugega strupa. Cela vas je mrzlično tuhtala, kakšna grozna misel bi mu še lahko padla v glavo. Ali bo morda goltal šivanke? Ali bo požrl trobeliko ali vražjo gobo? Ali se bd dal nabosti vaškemu "biku? Nismo vedeli več ne kod ne kam. Izmislili smo si toliko grozot, da nazadnje ni bilo več mogoče zdržati. Fonse, ki ni bil nikoli | resno bolan, si je z neko vodno melono tako temeljito pokvaril želodec, da je pritekla cela soseska in ga že skoraj proglasila za kandidata smrti. Tedaj sem rekel svoji ženi: “Poslušaj, Jarboisi v Barretu so nas že večkrat vabili: kako bi bilo, če bi šla za štirinajst dni k njim in vzela še hčerko s seboj?” 2ena je odgovorila: “To praviš gotovo le zaradi Jofroia!” •‘Ne, toda.. ” Kratko malo — sklenila sva napraviti majhno potovanje. Zrak v Barretu je izvrsten, Jarboisi so krasni ljudje in razen tega... ali se ti ne zdi, Eliza? In ker je prav tedaj prišel mimo hiše Fonse (postal je lahek kakor pero, v svojih opletajočih hlačah, kljub vročini v volno zaviti, sirasto bledi Fonse, sem mu rekel: “Pojdi, bova skupaj izpila kak janeževec, ker moram jutri odpotovati. — Da, poslovno.” In tedaj je vnovič nekdo planil in naznanil: “Jofroi je mrtev!” “2e spet?...” Toda zdaj je prinesel sporočilo Martel, nekak Jofroiev sorodnik in verodostojen možak. “To pot je resno!” je rekel in, ko je uganil najine misli, je dodal: “Ne, včeraj dopoldne ga je zadela kap in ponoči je umrl. Mrtev je, resnično mrtev. Oblekli smo ga in jaz sem bedel pri njem do jutra. Zdaj grem k županu zaradi predpisov in potem se moram o vsem pomeniti še z župnikom.” Fonse je za minuto molčal, potem pa mu je lica nenadoma zalila barva in rekel je samo; “Na svidenje!” Videl sem, kako je stopil v svojo hišo. Cez kratek čas se je spet prikazal ter odprl vrata v shrambo za vozove. Zapregel je osla in obložil vožiček z veliko sekiro, z vrvjo, ročno žago in s koso. Potem je prijel osla za uzdo in izginil proti Mahovju. Nocoj sem Spet videl Fonsa. Rekel mi je: “Pet ali šest dreves sem še pustil. Ne zaradi sadov, katere bi še morda rodila, tenaveč le, ker si bo Jofroi, če me vidi od tam, kjer je zdaj, mislil: Ce vse prav premislimo, pa le ni bil slab človek, ta Fonse!” KONEC STRAH PRED STARANJEM Strah pred staranjem se lahko avlja v vsaki življenjski dobi. lesto se srečujemo z moškimi in ;enami, ki nimajo niti štirideset et, pa se že bojijo staranja in oprašujejo zdravnike in psiho-oge, kako bi se proti temu bodli. To, kar vam bom o staranju ;edaj povedala, je koristno za /sakogar med sedemnajstim in ;edemdesetim letom starosti. Preden odkrijemo ta recept, moramo razjasniti neke pojme. Starosti ne moremo računati po številu let, ker biološki čas ni enak času na uri. Z leti pa gre biološki tok časa še počasneje. Bolj je človek star po letih, bolj počasi se stara biološko. Najhitreje se človek biološko menja med petnajstim in dvajsetim letom starosti, manj med dvajsetim ih tridesetim letom starosti, včasih komaj opazno med pet- ( desetim in sedemdesetim letom starosti. Koledar zaradi tega pripelje do napačnih sklepov, ker se tudi posamezni organi različno starajo: oči že po desetem letu starosti, sluh po dvajsetem letu, po tridesetem pa mišice, hitrost reagiranja in sposobnost oplojevanja. Nekateri ljudje so pri osemdesetih letih enako produktivni kot pri tridesetih ter tudi mnogo več vedo in znajo. Stari ljudje često trpijo zaradi pozabljivosti, toda njihova ustvarjalna fantazija je neodvisna od dobe. Zaradi bogatih življenjskih izkušenj laže rešujejo težke probleme. Z eno besedo: človek si pridobi neko življenjsko modrost. To je razlog, da je starejši delavec lahko boljši in sposobnejši od mlajšega in vitalnejšega sodelavca. Nezrelo duševnost bi bilo na- pačno smatrati za znak prave mladosti. Brez zrelosti ni mogoče ostati zares mlad. Ljudje, ki se upirajo, da bi duševno dozoreli, običajno prvi ostarijo. Mnogi od teh zapadejo v kasnejših letih v drugo otroštvo prav zato, ker iz otroštva niso nikdar niti odšli. Kdor se dela mlajši kot pa v resnici je, ni nikoli niti dozorel. Recept, da ostanete mladi, je zelo enostaven: koncentrirajte se na tisto, kar je v vas še mlado, a to je vaš duh. Ta naj bo vedno buden, živimo v zelo naprednem času. Glejmo okoli sebe z odprtimi očmi in poizkusimo se vsak dan naučiti nekaj novega. V prvi vrsti se ne smemo poleniti! Okrog tridesetega leta se v človeku razvijeta dVe nasprotni osebnosti. Mnogi ljudje najdejo še vedno priložnost, da širijo svoje interese na nova področja kljub družini in svojemu znanju. Oni vedno najdejo neki hobby (priljubljeno delo ali zabava), ki jih telesno in duševno zaposluje. Potem so pa še drugi, ki s tridesetim letom zapadejo v topo ali udobno enoličnost. Iz dneva v dan hodijo na svoje delo, prihajajo domov, jedo, čitajo časopis na športni strani, preči-tajo še kakšno šalo, gledajo televizijo in gredo v posteljo. Njihove žene se bavijo z gospodinjstvom, še malo z otroki, gledajo televizijo, čitajo kakšen ljubezenski roman in gredo k sosedu na klepet. Tisti prvi ostanejo leta in leta mladi, oni drugi pa postanejo starci pri štiridesetih in še nekaj letih. Naj bo človek star, kolikor hoče, nikoli ni prepozno, da si napravi življenje zanimivo. Neka gospodinja je npr. s petdesetim letom brez vsakega predznanja začela zelo lepo modelirati. Neki upokojeni elektroin-ženir se je začel baviti s keramiko in celo zaslužil pri tem lep denar. Neka sedemdesetletna starka, katero so njeni otroci hoteli spraviti v dom onemoglih, je začela voditi uspešno šolo kuhanja za mlada dekleta. Nikoli ne smete misliti, da ste prestari, da bi šli v kakšno šolo. Nekdo je s sedemdesetim letom začel študirati medicino, izpite opravljal z odličnim uspehom in postal znan zdravnik. Drugi je imel že nad sedemdeset let, ko se je lotil študija prava in je tudi postal znan advokat. Neka žena se je v devetdesetem letu vpisala v tečaj za izpopolnjeva- ŽE MLADA JE USPELA — Calli Satchithananda je stara komaj 11 let, pa je ena najboljših plesalk indijskega klasičnega plesa “barata natja”. Na sliki jo vidimo pri tem plesu. nje v zgodovini. Nikoli ni prepozno, da se obstoječe sposobnosti in znanje nadomesti z novim. Kdor živi v bodočnosti, temu je lahko ostati mlad, brez ozira na leta. To lahko tudi vi, če poskušate in se malo potrudite. Ostanite duševno budni in aktivni — to je edini eliksir mladosti, ki popolnoma zanesljivo deluje! Dr. M. C. -------o----- Zatišje v Vietnamu Ssrez jasnega smotra SAIGON, J. Viet. — Gen. E. Wheeler, načelnik skupnih glavnih stanov ZDA, ki je prišel pretekli teden sem, da si položaj o-gleda na lastne oči, je na kratki tiskovni koferenci dejal, da ne vidi nobenega jasnega smotra v sedanjem zatišju v bojevanju v Južnem Vietnamu. To zatišje traja že pet tednov in nekateri bi radi videli v njem znamenje rdečih za pripravljenost k resnim pogajanjem, če bi le Amerika šla “še korak dalje” v popuščanju. Sedanje zatišje na bojiščih je po mnenju gen. E. Wheeler j a brez političnega ozadja, je le posledica položaja v rdeči oskrbi in v položaju rdečih sil. Te prihajajo-v zadnjih mesecih v precej manjšem številu s Severa kot pred enim letom. General Wheeler sodi, da bo pri tem o-stalo še “nekaj” mesecev. Rdeče prihajanje na Jug je vedno v nekakem krogu, enkrat je močnejše, nato popusti, pa se zopet poveča. Točnega vzroka temu zavezniška stran ni odkrila, je pa brez dvoma v zvezi s položajem v samem Severnem Vietnamu in seveda tudi z vremenom. -----o----- Pompidou ponuja Franciji filozofijo varčevanja PARIZ, Fr. — Pompidou je imel zadnjo ministrsko sejo pred letnimi počitnicami. Na njej je razvil svoje ideje, kako mora Francija varčevati, kajti samo po tej poti se lahko izkoplje iz sedanjih gospodarskih zagat. Na njegovo pobudo je ministrski svet sklenil, da bo iz sedanjega državnega proračuna izločil znesek $800 milijonov in ga smatral za rezervo, ako bo kdaj treba v sili komu pomagati. Vsoto $800 milijonov je nabral tako, da je znižal nekatere izdatke tako v civilnem kot v vojaškem delu proračuna. Vlada je tudi zaostrila kontrolo deviznega poslovanja. Narodna banka je pa znova prepovedala zasebnim bankam vsako širokogrudno posojevanje denarja. Vsi ti ukrepi stopijo v veljavo takoj. Med tem bo pa vlada sestavila načrt za proračun, ki bo dostavljen parlamentu v začetku jesenske parlamentarne sezone. Proračun bo sestavljen v znamenju varčevanja na vseh poljih. -------o----- Poravnajte naročnino, čc le mogoče, na prvo obvestilo! PRI PREGLEDU RUSKIH ČET V ČSR — Predsednik ČSR gen. L. Svoboda (v sredi) si v spremstvu ruskega častnika ogleduje častno četo tekom vojaških vaj sovjetskih zasedbenih sil v ČSR v začetku tega meseca. Na rojstni dan bi bili kmalu pozabili ■CLEVELAND, O. — Naše mesto je obhajalo včeraj svoj 173. rojstni dan. Na zunaj smo se ga spomnili samo s kratko priložnostno slavnostjo na glavnem trgu. Tupatam je vihrala posamezna zastava. Pred spomenikom Mozesa Clevelanda je bil položen venec. Položila ga je M. M. Bacon, ki je z Mozesom v direktnem sorodstvu v 14. kolenu. Vsaj v tem pogledu ima naše mesto simpatično zgodovino. Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščemo pomoč za nočno čiščenje, 30 ur tedensko. MAIN LINE CLEVELAND 1260 E. 38 St. Kličite za sestanek Miss Martins 391-1800, Ext. 213. H'.'S1-._________ »39) Gospodinjska pomočnica Iščemo žensko za splošno pomoč v gospodinjstvu. Plača $16 na dan. Blizu Shaker Rapida. Prosimo kličite 321-2068. Cleaning Woman For office building. Monday thru Friday, 5 p.m. to 9 p.m. Good hourly rate. Call 361-4500. (141) MALI OGLASI Išče se neopremljeno stanovanje z eno ali dvema spalnicama, v okolici Grovewood Ave. Kličite 361-6016. (140) Kupimo rabljene predmete Stare mize, stole, posodo, vaze, okvire slik, omare za posodo, in razne druge starinske predmete. Za najboljšo ceno kličite: 946-3072. (140) Stanovanje iščem Iščem 4-sobno neopremljeno stanovanje z garažo v okolici Sv. Vida. Kličite: 361-7887. (MO) Hiša naprodaj Na E. 77 St. blizu St. Clair Ave., enostanovanjska, 7 sob, IV2 kopalnice, vsa podkletena, garaža, z nekaj pohištva vred za $5,900. Kličite po 4. pop. YE 2-2970. —(Ml) V najem 5-sobno, pravkar prebarvano stanovanje, se odda na 1043 E. 70 St. Oglasite se osebno. -(Ml) V najem Oddamo 4 sobe, zgoraj, na 1235 Addison Rd. Nič otrok. Oglasite se med 5. in 8. uro zvečer. —(139) Peč naprodaj Prodam električno peč v dobrem stanju. Dajte ponudbo. Kličite 382-5081. (MO) Hiša naprodaj Enajst sob, z garaži, do $200 dohodka mesečno. Se proda jako poceni radi starosti na 16005 Parkgrove Ave. Kličite WH 3-M81. (139) V najem pet sob in kopalnica, zgoraj na Addison Rd. severno od St. Clair Ave. Kličite AN 1-1070. _______________ (Ml) Če nameravate prodati Vaše posestvo, kličite John Laurich Realty IV 1-1313 in bo prišel na Vaš dom, da se pogovori z Vami o Vašem problemu zastonj. (wtfx) Naprodaj na West Blvd. Colonial hiša, 4 spalnice, veliko podstrešje, nov furnez, cevi. aluminijasta obloga, vetrna okna in mreže. Kličite 631-9102. ______________-(143) Naprodaj zidan bungalov 3 spalnice, zelo velika kuhinja, IV2 garaže, med E. 200 in 222 St. na South Lake Shore Blvd. Kličite: KINKOPF REALTY CO. [ 30825 Euclid Ave. 941-7900 .. . ^ ....... d«). = F. S. FINŽGAR: POD SVOBODNIM SONCEM Velel jim je, naj se poskrijejo in varno čuvajo most. Če zalote potoma beguna, naj ga umore, če bi hotel kdo proti mostu, naj ga takisto napadejo in hirro pokončajo. Če zve posadka v taboru o porazu Hilbudija, rozdere most in vojska Slovene v bi ne mogla čez Donavo. Nato so pobrali ranjence in jih odvedli na konjih v gradišče. Med njimi je bilo kakih petdeset še živih in onemoglih bizantinskih vojakov. Te so odgnali v sužnost. Ko so bojevniki počivali, je slonel Svarun sam ob ognju in razmišljal. Jasno mu je bilo, da je treba osvojiti tabor. Toda tabor Hilbudijev! To je trdnjava, katero bi kupil samo z življenjem polovice vojske. Premišljeval je, čelo se mu je guhančilo, s prsti je brodil po beli bradi, ki je bila vsa oškropljena s krvjo. Tu in tam so se zakrohotali mladeniči ob ognju, tam so zapeli pesem. Svarun pa se je ključil bolj in bolj. v dve gube. Ni se mu rodila pametna zvijača, kako bi zasegel tabor, da bi ne žrtvoval preveč ljudi. “Svetovit, vdahni mi modro ukano! Samo eno še pošlji v mo- CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP CHILD CARE — Light hskpg. Sal. Private rm. and board. Care of 2 children ages 1 and 7. Woman w/child O.K. Ph. 337-0062 (140) CHILD CARE — HOUSEKEEPER needed immed. Live-in. Exp. Rec. refs. $75. Driver’s license desirable. 3 children. Pleasant surroundings. 1 Ph. 234-8099 r (i40) FEMALE HELP SALESLADY — Exp. i n sports ware. No eves. Good pay. Loop. JULIETTE SHOPS DE 2-3162 (140) MALE HELP jo sivo glavo, saj potem ležem počivat. Samo eno še ..Glava mu je zJežla čisto nizko, da je čelo naslonil na ročnik meča, ki je bil zaboden pred njim v tla. Trudne oči so se zaklopile, po spanju je hrepenelo telo, ali duša je bila nemirna, polna skrbi. Bolj in bolj se je poizgubljal šum in krik okrog njega, ognji so ugašali, nebo se je na vzhodu zažarilo v tanki, rdeči progi. Kakor bi se utrgal žarek te luči z neba in šinil v glavo Sva-runu. Od veselja je vzkliknil in hitro vstal. Takoj so zapeli rogovi, vsa vojska se je dvignila in gnetla v gosto črto. Starešine so obkolili Svaruna. “Bratje, starešine Slovenov, veljaki med Anti, vrli vojščaki,” je izpregovoril Svarun. “Bogovi so bili z nami, Perun je po pravici udaril oholega Hilbudija, tatu naše svobode, udaril njegovo vojsko, da trohne sedaj njihova trupla v hrano jastrebov in lisic. Ali padlo je komaj polovico njegove vojske. Udariti moramo na gnezdo za Donavo, razsuti moramo tabor, sicer pridejo drugi Hilbudiji in nas vnovič pokoljejo in oropajo. Toda Bizantinec sedi kakor zmaj v gnezdu. Poznate njegove okope, raztopljeno smolo, silna kopja in meče, urne kakor blisk. Več ko pol vojske si razbije glavo ob zakopih, pa jih še ne vzamemo.” “Razderimo most in se vrnimo k čredam!” svetuje star Ant. “Ne, brat! Most je naš. Ne smemo si odlomiti veje, na kateri stojimo. Po mostu pojdejo naši voji, da si povrnemo, kar so nam ugrabili. Zato moramo razsuti tabor!” “Udarimo nanj! Izstradajmo vojsko Bizantincev! Sežgimo jih CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY IMMediate Openings: • SPOT WELDERS • ARC WELDERS • SHEET METAL SHOP HELPERS • GRINDERS (Flexible Shaft) • ASSEMBLERS (With Mech. Ability) Must have good work record. For commercial kitchen equipment. Merit raises, paid holidays and vacation plus other company fringe benefits. Steady employment. Apply In Person G. S. BLAKESLEE & GO. 1344 S. Laramie Cicero, Illinois (139) SNACK shop — Good bus. Must sell. Illness. 5631 W. 63rd St. Phone 767-9776 (139) Pizza — Restaurant — By Owner. Well Est. No. West sub. loc. Seating cap. 68. Priced for quick sale. CL 5-4697 and 966-1727 I (139) GIFT SHOP Busy Central area with prime traffic. By Owner. PH. 642-1986 or 642-8682 (139) TAVERN And Restaurant — With Bldg. Fully eqpd. All elec, kitch., inch pizza oven, air cond. thruout, allstock fixtures, booth, juke box, color TV, ice maker, coolers etc. 2 yr. est. business. 1 owner. Loc. in good area. VI 7-8196 (141 MALE HELP ft McLOUTH STEEL CORPORATION NEEDS GENERAL LABORERS i . A it L CONSIDER THE FOLLOWING: Company paid medical and hospitalization plan. Company paid life insurance. Company vacation and savings plan. Company retirement plan. Seven paid holidays. A growing corporation. WRITE, WIRE OR APPLY IN PERSON Monday through Friday, 8 a.m. to 4 p.m. Located on West Jefferson near King Road, Trenton, Mich. Suburb of Detroit, Mich. AN EQUAL OPPORTUNITY EMPLOYER (139) v gnezdu!” Navdušenje se je oglasilo v zboru. Zadaj so dvigali vojščaki kopja in meče, s sekirami so mahali nad glavami. “Da, v tabor udarimo, a naše glave bodo cele, Morana bo sedela in od daleč gledala zmago!” Vsi so široko odprli oči, 3 hrepenečimi usti so strmeli v Svaruna. Vsa gneča se je še bolj stisnila in poslušala. “Bratje, Svetovita zahvalite! Podaril je moji sivi glavi ukano!” Vesel krik je šinil skozi množice. “Hitro slecite vse bizantinske vojščake, nadenite sebi šleme in prnje, ščite obesite na roke, pa naprej nad tabor!” Vsi so ostrmeli. Nihče si ni upal izpregovoriti. V tako nerodni opravi! Svarun je blazen! Usmili se ga, Svetovit! Nihče se ni ganil z mesta. Ali Svarun zapove odločno še enkrat: “Šleme na glavo, oblecite oklepe!” Vsi borci so se razpršili in planili nad mrtva trupla Bizantincev. Snemali so jim šleme, odpenjali oklepe in odpasovali lepe, okovane jermene. Iztok je poiskal Hilbudija. Ležal je vznak na travi, v roki je držal Iztokovo strelico, ki si jo je bil potegnil iz senca — in umrl. Vrl junak je bil in Iztoku se je porodila iskrena želja, da bi tudi on in njegovi tovariši jezdili tako oboroženi, da bi ne bilo treba čakati v zasedi sovražnika, marveč bi ga zgrabili na široki poljani. O, drugačno bi bilo Iztokovo veselje, ko bi se sam, oborožen, takisto sešel s Hilbudijem na zelenem travniku. Pa bi se zaletela konja drug v drugega, dvoje kopij bi zapokalo in se polomilo, potem bi potegnila meče, pa udarec na udarec, da bi se iskre kresale. Obema bi curljal pot po čelu, oba bi krvavela, a nazadnje bi mu Iztok preklal šlem in Hil-budij bi se zvrnil na zemljo. Da, to bi bila zmaga! Skoraj žalosten mu je snel oklep in si ga nadel krog prsi. Kaka moč v Hilbudiju! Jačje prsi od Iztokovih! In ko je odpel oklep, je pogledal Hilbudiju pod prteno srajco. Kake brazgotine, vse križem razsekana koža! Bil je velik junak! Iztok si je nadel opravo z globokim spoštovanjem do ubitega sovražnika. Truplo je zavlekel potem v grmovje in ga pokril čez in čez. Takega junaka ne smejo trgati zveri in ujede. Ko se je vojska Slovenov prelevila, so opremili tudi prav toliko konj z bizantinskimi sedli in brzdami. Iztok je zasedel konja, vojska pa ga je veselo pozdravljala in se norčevala s Hilbudijem. Ker je bilo za vse bojne oprave premalo, se je vzporedila ostald četa v sredo. Tako se je glasilo povelje. Svarun je ukazal, naj takoj odrinejo, ali kreniti morajo na desno, da jih zakrije hribec pred Donavo. Tam se odpočijejo in v mraku se napotijo čez most nad tabor. V gradišče je poslal hitre sle, naj priženo za njimi ovnov in govedi ter prineso mehove medu I in pšenice, da bi se dostojno go-1 stili po zmagi. Vojska je krenila po soteski. Smeh, krohot in divje šale so jo spremljale. Nerodno so se gibali Sloveni v težki bojni opravi. Slemi so jim viseli po strani. Niti eden ni bil gladak. Vsi so imeli vdrtine, razklane spone, potrgane jermene. Oklepi so kazali udarce, od kopij prevrtane luknje, vsi umazani od krvi in prsti. Neokretno so se gugali Sloveni po ravnini. Ko bi jih bil tedaj zalotil padli Hilbudij le z enim samim maniplom, (Vojaški oddelek — tretjina kohorte, dve stotniji) bi bil požel neokretno vojsko do zadnjega moža. Iztoku se je zdelo, da je vklenjen. Bil je izvrsten jezdec, toda težki ščit mu je prizadeval toliko neugodnosti, da bi ga bil pri prvem navalu vrgel na tla, sam j pa telebnil iz sedla, katerega ni bil vajen. Preden je vojska pregazila ravnino, se je mnogih polotila nejevolja. Snemali so šleme, nekateri so jih skrivaj metali v jarke, drugi so odpenjali oklepe, ki so jih do krvi žulili na golih telesih. Samo da bi se drznil ugleden starešina zakričati, bi vzbuknil upor, bi se ustavili Svarunovemu povelju in pome- tali vso opravo v jarke in kaluže. Mnogi so se ozirali in zavidali lagodno hojo svobodnih vojakov, ki so se naprestano smejali omahujočim šlemom in godrnjajočim vojakom v oklepih. (Dalje prihodnjič) -------o------- Le malo tovornjakov Leta 1904 je bilo v vseh ZDA prijavljenih le 700 tovornih avtomobilov. Slovenski domovi FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV Predsednik Edwin Grosel, podpredsednik Harry Blatnik, blagajnik John Taucher, finančni tajnik Stanley Pockar, zapisnikar Joseph Fortuna, dopisovalni tajnik Mickey Dancull, 13390 Settlement Acres Dr., tel. 884-8217, nadzorni odbor: Albert Marn, Anton Zak, Joseph Trebeč. Seje so vsaki drugi mesec. SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. Predsed. Tony Zak, podpredsed. John Centa, taj. Frank Bavec, blag. Josephine Stwan, zapis. Julia Pirc; Nadzorni odbor 5 članov, Frances Tavčar predsednica, Gospodarski odbor 5 članov, Eddy Kenik predsednik, Prosvetni odbor 6 članov, Dr. F. J. Kern in Janko N. Rogelj, častna predsednika, Frank Wirant, častni direktor. Seje vsak drugi torek v mesecu ob 8 uri zvečer, v sobi štev 1 staro poslopje. KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik Ray Bradač; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; nadzorni odbor: Frank Kozlevčar, Joe Klopovic, Frank Zigman. Seje za 1. 1968 prvi prvi ponedeljek v mesecu: 3- feb. 7. apr. 2 jun. 4. avg. 6. okt. 1. dec., v American. Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309. KLUB LJUBLJANA Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1-187G; blagajnik Anton Yerak; zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Molly Legat, Josie Škabar, Frances Julylia. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue. DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. Predsednik Joseph Trebeč, pod. predsednik Edward Leskovec, tajnik Stanley Pockar, 732-8662; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, Jos G. Brod nik; gospodarski odsek:S. J. Kasunic predsednik, John Evatz, Ray Bradač, direktorij, John Troha, John Adams, Joe F. Petrič, Jr., Albert Pestotnik. Charles J. Starman, poslovodja, tel. 531-9309; Joseph Pet-trič, hišnik, tel. 481-1721. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave. Predsednik Edwin Grosel, podpredsednik John Habat, blagajnik Jos. Ferra, zapisnikar Daniel Pavšek tajnik Al Marn, tel. 681-6650, gospodarski odbor: Henry Bokal, Eugene March, Frank Kocin Jr., nadzorniki: Joseph Jerkič, Frank Zorman, Richard Spilar, pomočniki: Frank Sustersich, Louis Zavodnik, John Jevnikar, Joseph Lipovec. Poslovodja Anton Bokal, tel. 681-9675. Mesečne seje vsak 4. torek v mesecu ob 7.30 zvečer. SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Harry Blatnik, podpredsednik Frank Mihelich, tajnica in blagajničarka Agnes Stefanic, zapisnikarica Anne Žele nadzorniki: Frank Bitenc, John Cech in Mary Dolšak, gospodarski odbor: Andy Božič, John Korošec, Louis Furlan, Frank Mihelich. SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Andrew Rezin ml., zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Louis Kastelic in Millie Lipnos, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Millie Lipnos in Frank Urbančič, odborniki Andrew Režin st., Anton Gorenc, Joseph Stavec in Charles Hočevar. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer. GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, podpredsednica Rose Vatovec, tajnici Stella Mahnič, blag. in zapis. Mar? Taucher. nadzornice: Anna Krese-vic, Josephine Gerlica, Angela Ma-govec — Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Avenue. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Predsednik: Frank Grdina; podpredsednik: Joseph Nemanich; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Vinko Rožman, Anton Meglič, Ferdinand Sečnik, Tony škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142. POSTREŽENI HOČEJO BITI — Pingvini v Taroga živalskem vrtu v Sydneyju v Avstraliji jedo rajše iz rok skrbnika in njegove hčerke Jo-Anne kot da bi segli sami po ribah. SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik Milan Dolinar; I. podpredsednik Mate Resman, II. podpredsednik Feliks Breznikar, III. podpredsednik Frank Urankar; tajnik Milko Pust, 18724 Neff Rd., Cleveland, O. 44119, tel. 486-7033; blagajničarka Berta Lobe. Odborniki: Frank Kastigar, Janez Skubic, Andrej Kozjek, Frank Lovšin, Elmer Kuhar, Louis Petelin, Matt Novak, Lojze Mohar. Nadzorni odbor: Jože Nemanich, Branko Pfeifer, Vili Zadnikar. Razsodišče: John Kovačič, Edward Ljubi, John Oster. Duhovni vodja: č. g. Rajko Hobart. Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpredsednika John Gerl in Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Leonard Poljšak. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalca: Frank česen in Frank Rupert. — Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednik Anton Perusek, podpredsednik John Fabjančič, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Louis Kastelic. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Rezin, Louis Kastelec, Anton Gorenc, Antonia Stokar. Seje vsak mesec v drugem narodnem domu četrto sredo v mesecu ob 2. uri pop. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Jože Okorn, pod-preds. Frank Majer, tajnica Mrs. Rose Erste, 3813 Schiller Ave., tel. 661-3777. blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Cecilia Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor: Frances Okorn, Anna Zalar, Barbara Babnik, Gosp. Odbor: Mike Vidmar, Andrew Kaučnik. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsed: Joseph Planinc, podpredsed. Gertrude Koshel, taj. in blag. George Panchur, 1258 E. 169 St., tel. 531-8536, zapis. Louis Dular, nadzor. Marion Basel, Rose Pavlin in Mary Kren. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob dveh popoldne v SDD na Waterloo Rd. KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Avo Častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra. I. podpredsednik Joško Yerkič; II. podpredsed. Wm. J. Kennick, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Poznik, John Habat, Štefka Koncilja. — Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Avenue. FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Krist Stokel, 1. pod-I predsednik Joseph Okorn; 2. pod-pred. Anton Perušek; tajnik Wm. Kennick, 2675 Rockefeller, 943-3670; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: Joseph Babnik, Louis Dular, in Leon Polšak. — Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. AMERI&KI-SLOVENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Preds. Louis Arko, podpreds. Aug. Maver, tajnica - blagajničarka Mary Šušteršič, 405 Van Street, Barberton, Ohio 44203, tel. 753-2135, zapisnikar, Anton Okolish, nadzornice, Josephine Plainer, Frances Žagar, Lucy Ujčič. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183: blagai-nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St, Willowick, O.: nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Ahthony Petkovšek; zastopnik z« klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Albert Marolt in Albin Lipold, za konferenco SND Albert Marolt. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $300 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike. SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Jože Odar, predsednik, 6605 Bonna Ave. Cleveland, O. 44103; Vida Dolenc, I. podpred., 362 Welesley St. E., Toronto 5, Ont, Canada; Marija Zupan, II. podpred., 1259 E; 61st St., Cleveland, O. 44103; And Stele, tajnica, 929 E. 78th St., Cleveland, O. 44103; Darko Medved, blagajnik, 86 Fern Ave., Toronto 3, Ontario, Canada; Ludvik Burgar, urednik Odmevov, 1702 Linden St. Ridgewood, N.Y. 11227; in Serge* Delak, urednik — Odmevi, 1167 E. 18th Street, Brooklyn, N.Y. 11230. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU „ Duhovni vodja Rev. Jože Falez, starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 1259 E. 61 St. Cleveland, O. 44103, načelnik Milan Rihtar, vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, France Tominc, Marija Rihtar. BALINCARSKI KLUB Predsednik Milan Jager, I. podpreds. Stanley Grk, II. podpreds. Stanley Vesel, tajnik John Korošec, 15807 Grovewood Avenue, Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikarica Mary Božic; nadzorniki: Tony Primc T. Umek in Viktor Bergoč. Balincarski referent: Andy Božic; natakar Louis čebul; Kuharice: Rose čebul, Kristina Jager, Rose Ribar, Johanna Perko. Seje se vrše vsako četrto soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: ponedeljek, torek sreda, in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer. ŠTAJERSKI KLUB Predsed. Ivan Novak, podpredsed. Stanko Kodrin, taj. Anica Gjerek, 1264 E. 59 St., 432-2981 blag. Mirko Antloga, odbor. Karl Fais, Martin Valenčak, Slavica Turjanski, Slavko Zagmajster, Lojze Burjes, Janez Goričan; nadzor. Ivan Vinkler, Karl Gumzej in Jože Zelenik; razsod. Pavel Sirnik, Lojzka Feguš; gospodar Avgust Gselman, gosp. pom-Avgust Šepetave, dopis. dr. Jože Felicijan, kuh. Lojzka Feguš in Avgust Gzelman. SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES Voditeljici skupine: ga. Eda Vovk in ga. Breda Lončar. Predsednik Ivan Zupančič, podpredsednik Tone Ovsenik, tajnica Cvetka Ovsenik, 7505 Cornelia Ave., Cleveland, Ohio 44103, telefon UT 1-3118, blagajnik Ivan Zakrajšek, odborniki: Marta Potočnik, Stane Mrva, Lojze Pugelj, Peter Jančar. Redna seja se vrši vsak prvi petek v mesecu. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser: podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Perčič, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgodovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik Mario Perčič, podpred. Charlie Lončar, tajnica Marija Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleve., Ohio 44103, tel. 881-2641, blagajnik Stane Mrva, odborniki: Jože Košir, Jaro Gogala, Milan Rihtar, Marinka ,Mrva in France Sever, preglednika: Majda Stanonik, Pavle Košir, duhovni vodja č.g. Jože Falež. BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets, Marquette, Michigan) Predsednik Msgr. F. M. Scherin-ger, podpredsednik Rev. Jožef Kichak, eksek. taj. in urednik Father Howard Brown, tajnik Rev. Tomaž Ruppe blag. Msgr. Nolan McKevitt. Letna članarina $1, podporni član, letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društva krije stroške za delo za priglašenje škofa Baraga blaženim in svetnikom. BELOKRANJSKI KLUB Predsed. Max Traven, podpredsed. Olga Mauser, taj. Matt Hutar, 21020 Westport Avenue, Euclid, O. 44123, tel. 481-3308, blag. Lojze Jurkovič, Zapisnikar Milan Dovic, nadzor.: Matija Hočevar, Stanley Zagorc, Vida Rupnik, gospodar Frank Rupnik, kuharica Mary Ivec. Seje: Vsaki drugi mesec, na tre-etjo nedeljo. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 544-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel. 481-3768. TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni vodja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Stephanie Novak Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu. ZELENA DOLINA Predsednik Karl Fais; tajnik Lojze Ferlinc, 915 E. 73 St, tel. 431-8447; blagajnik Rudi Kristavčnik; gospodar Jože Zelenik; odborniki: John Vinkler, Matija Kavas, Rozi Fais, Kristina Ferlinc, Ivanka Kristavčnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler. _ _