..................m
December 2013/št. 107
letnik XXIX
Ne verjemite njim, ki vam pravijo: Ta svet je grozen, grob, grd. Ni res. Res je, da je lahko še hujši. Toda za vas je to vaš edini svet, edini, ki v njem živite, da se v njem udomite in ga v dobrem naravnate po svoji podobi.
Ne verjemite tudi njim, ki vam pravijo: Življenje je trdo, trpko in težko. Ni res. Res je, da je lahko še hujše. Toda za vas je to življenje edino, enkratno in neponovljivo.... Vaše je, da iz njega naredite vse, kar je v dobrem mogoče.
Ne verjemite komurkoli in karkoli. Verjemite pa, če morete, moji zgodbi:
Nekoč, pred leti, ko me je kot strela z jasnega zadelo hudo, mi je star mož, živi modrec, dejal:
»In nikar se odslej ne boj življenja!«
Tako zdaj jaz govorim po njem podobne besede za vas: “Ne bojte se življenja! Naj pljuska v vas z vso silo in v vse žile, naj vas nese ali zanese, le ne pustite, da vas spodnese. In imejte ga radi, da bo tudi ono, življenje, imelo rado vas! ”
Tone Pavček
V božičnem miru svet se prerodi in s Silvestrom vedno znova vzcveti.
Dragi bralci,
Naj vaši domovi v bližajočem se božiču in novem letu začutijo srečo toplih besed, prijaznega nasmeha in medsebojne povezanosti. Spomnite se tega, kar se vam je v lanskem letu lepega zgodilo; le tako boste lahko ohranili svetal in upanja poln pogled v prihodnost.
Čestitke ob 26. decembru, dnevu slovenske samostojnosti in enotnosti. Upajmo na boljše čase, ki pa niso odvisni od lepih besed, marveč od trdega in poštenega dela.
Uredniški odbor
Naslovnica: Prezbiterij cerkve sv. Štefana v Vipavi; sprejem sv. Štefana v diakonat. V podobi moža z brado je naslikan vipavski obrtnik in pesnik Radoslav S/ivester. Ob njem je .sv Štefan v podobi nadučitelja Trošta. Avtor fresk je Janez Wolf 1876-77.
Foto: Božidar Premrl
Zadaj: Obnovljen spomenik Palu Rostasu v Logu pri Vipavi.
Foto: Jožko Člekovič
Le nekaj vročičnih decembrskih dni je še do božiča in novega leta, v tem času si vsak le najboljše obeta in vse, kar je dobrega, drugim želi, naj v vas bo svetloba božične noči, v prihodnosti pa naj le sreča žari!
SREČNO
Vsem občankam in občanom v imenu Krajevne skupnosti Vipava želim vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno leto 2014!
Milan Poljšak, predsednik KS Vipava
Slovo je vse. Ni rojstvo že slovo od matere, ljubezen od zasnutka ljubezni?
Ni življenje vse zato tako lepo, ker je slovo od vsakega trenutka?
Jesen je lepa. Kaj si žalosten, ko z lipe zopet lahek list odplava?
Prozoren v soncu odleti sproščen, zlato rumen v zamaknjenosti zadnjega pozdrava.
Lili Novy
Spoštovane občanke, cenjeni občani!
Čas je zbežal z neizmerno hitrostjo in že jemljemo slovo od starega leta in hitimo novemu naproti. Časi so težki, a jih bomo premagali. Pomagajmo drug drugemu, bodimo prijazni in strpni. Četudi na naša vrata včasih potrka obup, mu ne odpirajmo; sebi in svojim bližnjim raje odprimo srce in v njem bomo našli pogum, ki čaka, da ga obudimo in gremo z njim z roko v roki skozi življenje. Največkrat namreč izvemo,
kako močni smo, šele takrat, ko je pogum naša edina izbira.
V imenu Občine Vipava in svojem inienu vam želim
vesel božič in srečno novo leto 2014.
mag. Ivan Princes, župan
IZ NAŠE PRETEKLOSTI
Družina Lavrenčič — Buognrjevi iz Vipave
Že dolgo ne živim več v Vipavi. Poročila sem se in jo zapustila leta 1971 ter odšla na Opčine. Vipavski glas redno prebiram in sem vesela, ko ga dobim. Ob branju 104. številke sem opazila na seznamu padlih, ustreljenih, obešenih in pogrešanih v 2. svetovni vojni zapisana tudi moja brata Franca in Florjana - Cvetota Lavrenčiča, kjer sta kraja smrti zamešana. Brat Franc je padel v Španiji, brat Cveto pa v Rusiji. Ob tem mi je prišlo na misel, da bi njuni zgodbi zapisala za objavo v Vipavskem glasu. Oba sta umrla mlada in daleč od doma.
Poroka Matije Lavrenčiča in Marije roj. Koritnik
Naša družina - na sredini sta oče Matija in mati Marija, roj. Koritnik, Z otroki: iz očetovega prvega zakona Franc, Frančiška, Ivan; in otroci iz drugega zakona: Cveto, Marija, Silva, Ana in dvojčku Barbara in Niko.
Naša družina je bila številna. Doma smo bili v Vipavi, stara hišna številka 209, sedaj pa Grabrijanova ulica št. 8. V družini smo bili otroci dveh zakonov, skupaj devet otrok. Oče Matija Lavrenčič iz Vrhpolja, roj. 1877, seje prvič poročil s Frančiško roj. Bajc 1884 iz Sanabora nad Vrhpoljem. Rodili so se jima trije otroci: sin Franc, roj. 1911, hčerka Francka, roj. 1913, in sin Ivan, roj. 1918. Mama Frančiška je umrla leta 1920 in tako seje moj oče drugič poročil z mojo mamo Marijo Koritnik, roj. 1890 iz Otošč pri Lozicah. V drugem zakonu je prišlo na svet še 6 otrok: Cveto, roj. 1921, Marija, roj. 1922, Silva, roj. 1924, Ana, roj. 1926, in dvojčka Niko in Barbara, roj. 1928.
Zgodba brata Franca
Brat Franc je bil vpoklican k vojakom na Sicilijo leta 1932 in dodeljen konjenici (cavalleria). Leta 1934 je bil poslan v vojno v Abesinijo. Dodelili so ga oddelku, kije skrbel za vojaške mule.
Ob priliki neke bitke je na poti pobral ranjenega živinozdravnika dr. Spilinberga in ga posadil na mulo. Poznal gaje, ker je služboval v Vipavi kot vojaški živinozdravnik in je bil zaročen s Štefko Poniž. Ko je prišel domov, sta se poročila in odšla v Furlanijo. Živinozdravnika je odpeljal v bolnišnico v zaledje in ga rešil gotove smrti. Dr. Spilimberg gaje iz hvaležnosti pridržal pri sebi kot purša - vojaški sluga (attendente). Ko je bil odpuščen iz bolnišnice, so ga poslali na okrevanje v rezervat divjih živali, on pa je s seboj vzel tudi Franca. Bratje bil presrečen, saj je ljubil živali in naravo. Dr. Spilimberg mu je v rezervatu dobil službo. Družini je pisal, da se ne vrne, ker je tam dobil dobro službo. Hotel seje osamosvojiti in ločiti od družine, saj smo bili še vsi doma odvisni od očetovega zaslužka.
Ko so vojake odpuščali domov, je brat dobil domotožje in se odločil, da se za kratek čas vrne, da vidi še svoj dom in domače, vendar je bil prepričan, da se bo čim prej vrnil v službo, ki gaje veselila.
Ko je bil doma par mesecev in se pripravljal za vrnitev, so italijanske oblasti dale objavo, da vabijo delavce v
Franc na Siciliji v vojaški službi pred odhodom v Afriko.
Abisinijo. Mlade so prepričevale, naj se prijavijo na ta razpis z obljubo, da bodo dobro plačani, 500 lir na mesec. Franc je menil, da gre za priložnost in se prijavil. Prepričan je bil, da je to prilika, da se vrne na že dobljeno službo. Na določen dan je odšel v zbirni center v Neapelj. Prostovoljcev se je zbralo Franc kot italijanski vojak konjenik na Si-za eno ladjo. Večina so bili južnjaki iz Sicilije in Kalabrije. S čiliji leta 1932, služil je dve leti, ker je bila svojimi kovčki in v civilni obleki so se vkrcali, prepričani, da konjenica elitna edinica. gredo v Afriko. Ladja seje ustavila nekaj kilometrov od obale
in takrat so jim povedali, da so pred špansko obalo in jim veleli, naj oblečejo vojaško uniformo. Bili so v zaledju in čakali, kaj bo. V tistem času smo prejeli bratovo pismo, v katerem je opisoval to prevaro. Kmalu za tem so jim povedali, da je vojne konec in da so prosti, da pa ne smejo v mesto, ker je nevarno zaradi ostrostrelcev, ki so z višjih nadstropij streljali na vojake, njim do sedaj nasprotnike.
Franc je imel prijatelja, ki gaje prepričal, naj se okorajži in gre z njim v mesto. Bila sta neprevidna in sta šla. Ko sta korakala sredi mesta po ulici, je počil strel iz nasprotne hiše in Franca zadel v trebuh. Bil je 6 dni v bolnišnici, a ni bilo pomoči. Umrl je 30. marca 1939, star 28 let.
To, kar pripovedujem, smo izvedeli od prijatelja, ki nas je obiskal, uradna resnica pa je prišla na dan šele leta 1975, ko sem že bila na Opčinah in sem si slučajno ogledala izjemno zanimiv film. Prikazana je bila ta velika prevara na osnovi pripovedi Italijanov, ki so to doživeli. Predstavili so originalno ladjo in prevoz teh fantov, ki so se vkrcali v civilu in s kovčki ter izročitev vojaških uniform.
Kako se je godilo z bratom Florjanom - Cvetotom
Brat Cveto je bil izmed nas vseh najbolj inteligenten in nadarjen. Zelo je bil povezan z gospodom dekanom Brajtenbergerjem. Do štirinajstega leta je bil več v župnišču kot doma. Dekan in kuharica sta ga porabila za primerna dela, v zameno pa je lahko prebiral knjige iz bogate dekanove knjižnice. Veliko je bral in bil prepričan, da bo po končani osnovni šoli nadaljeval svojo izobrazbo v Gorici. Žal mu je oče nekoč rekel: »Uvidi, da pri takšni družini je nemogoče, da greš študirat, ker bi te ne zmogel vzdrževati poleg ostalih.« Bridko se je zjokal in se ponižno šel k očetu v delavnico učit za kolarja kot prej brata Franc in Ivan.
Vsi trije najstarejši bratje so se izučili poklica pri očetu, ki je bil zelo znan po vsej vipavski dolini kot dober in pošten kolar. V delavnici so mu pomagali delavec in dva vajenca. Delaje bilo vedno dovolj, a so bili žal časi zelo težki. Kmetje so naročali delo, a so imeli denar le ob prodaji svojih pridelkov. Delo so očetu plačali vedno, ko so kaj prodali, a večkrat njihov zaslužek ni bil gotov.
Cveto je bil vpoklican k vojakom v Rovigo in kasneje v Bolonjo novembra 1941. Preden sojih poslali v Rusijo, je prišel domov na šestdnevni dopust. Brat Cveto kot vojak italijanske prjga sem pjia prepiru z očetom in mamo, ko jima je povedal, da misli vojske.
AjtMATff
rile. '4fc
cT\xCuJMa.
DA GL'
,v^.
^DT:
t»vk*a v. 10 <w04 \fo^ tU>Co'uO' U>'lo
V*ux&». , 4^0«
\L .V'
O-Vtv iVX-4 »v^ LmIp. pu
•—. 4 *-«*'•
O^-lJIti. CLt> i
4^0
•*v4><
(<v> piM <4<>(L:y*
JotO
\v^y- ^C ^: tejv At
t-vy. «£>{£-.
•4t>.
S\>0"*A —	i/£.
*eUt
SvUIaXh'
*Ai. ^v-^AJLv«-, rt
^lA£S/Vi/yc ^a^e^LC.
"TLa^Vo	A«-rt
¥
j3=q- u
vviCo^A-vtt, (l ia..ixa3. :, fl.. w,0 tifoi. <ia»j
sto"1 *'"
i^OJLČ.
■.	V
O.A^t^U- ,4.1
« toJftr Loj
- |S«L
3E3i
<U>,
dLO^i
» -
* -	(J-"**”
<.. lo k^
<* <4junu u.
_ $p% wv. * 0)444 <
UvO^-.
I
4xX
.
*—	<frOv<	d	*&	4C-
,^<M* a.
■4.	,0^	V*i
kvUic’ G«\_
<J.O^	____
teptf**** * AW<,vJdc>
, lif	p’-s)L>	'v/vA^V^jA—	Atrt^v»«
J/. Jo
dezertirati. Starša sta bila huda in ga prepričevala, naj tega ne stori, ker bo cela družina trpela za posledicami njegovega dejanja. Takrat je bilo doma poleg staršev še sedem otrok. Brat je nato sklenil in dejal: »Prav, grem, a ko bom v Rusiji, bom ob prvi priliki pobegnil.«
Prvo pismo, ki gaje poslal iz Rusije, ima datum Krakovo, 9. 2. 1942, zadnje 24. 8. 1942. Padel je 26. 8. 1942 in bil pokopan v Bagmutkinu. Vseh pisem iz Rusije je 25, iz Roviga in Bolonje pa 26. Pisal je tudi dnevnik, a ga nismo nikoli dobili, ker so vojakom vse dokumente sežgali. V Rusiji se je naučil dobro rusko in je bil za tolmača. Ko je videl, kakšna niizerija je v Rusiji, je bil zelo razočaran. Za košček mila je pri kmetih dobil hrano. Mila tam še niso poznali.
V hiši je zavladala velika žalost po izgubi sinov, še zlasti, ker sta bila tako malda in sta bila pokopana v tuji zemlji.
Septembra 1991 sem v tržaškem časopisu II Piccolo brala, da so pripeljali v Italijo, in sicer v Redipuljo, 214 posmrtnih ostankov iz Rusije. Pozanimala sem se, če bi bil tudi naš Cveto med njimi. Odgovorni so mi povedali, da ga ni, a da bodo naslednje leto jeseni pripeljali druge ostanke. Povabili so me, naj jim preskrbim mrliški list, da bodo videli, kje je pokopan. Sama sreča, da mi ga je mama zapustila! Ko sem jim ga prinesla, so mi povedali, da bo pokopališče, kjer leži moj brat, med prvimi prekopano in da me bodo obvestili, ko ga bodo pripeljali na letališče Ronki pri Trstu.
Dobila sem vabilo, v katerem je pisalo, da me vabijo 9. septembra 1992 v Redipuljo, kjer bo pristalo letalo s 1528 posmrtnimi ostanki, med njimi tudi bratovimi. Z možem sva se odpravila ter se udeležila slavja, ki so ga priredili. Letalo je pristalo točno ob določeni uri. Poleg državnih in vojaških oblasti je bilo zbranih
nešteto civilistov, večina je bilo svojcev padlih. V tišini smo spremljali razmestitev krst. Sledili so številni govorci in maša s šestimi škofi. Zadnje škofove besede so bile: »Preghiamo per questi nostri ragazzi che hanno sacrificato la vita per una causa non giusta,« kar pomeni: »Molimo za te naše fante, ki so žrtvovali svoje življenje za krivično vojno.« Kako sem se počutila v tistem trenutku, se ne da opisati.
Dva meseca kasneje sva s sinom odšla v Redipuljo in se pozanimala, kako bi dobila posmrtne ostanke brata in ga pokopala v Vipavi. Dokumente za prevoz čez mejo na italijanski strani je uredilo Društvo I reduci della guerra russa - Društvo vojnih povratnikov iz Rusije, slovenske dokumente pa sem preskrbela sama.
$v-
i>vflCT 25 i/vGT
Cvetotov rokopis pisma iz. Rusije
Posmrtni ostanki h ra ta Cvetota ob pogrebu v kapeli na vipavskem pokopališču leta 1992.
Letalo s krstami je pristalo na velikem travniku, kjer so položili dolgo rdečo preprogo, kamor so razvrstili nekaj krst v obliki križa. Krste so	bile majhne, pocinkane in lepo okrašene. Vse
so bile pokrite	z italijansko zastavo, tudi krsta mojega brata
Cvetota. Po slavju so te krste namestili v prostor pri cerkvi, kjer so čakale svojce.
Cveto pred vhodom v župnijsko klet v Vipu-	Član, ki ga je imenovalo italijansko društvo, je krsto brata
vi, zraven je takratni mežnar Vinko Fer-	Cvetota pripeljal do italijanske carine v Gorici. Tu sva jo s
jančič, sestri Fabčič in kuharica v župnišču.	sinom prevzela in prestopila na slovenska tla. Takoj sva iz
krste snela italijansko zastavo in jo zamenjala s slovensko ter tako nadaljevala	pot	v Vipavo.	Med	potjo sem sinu povedala	tako: »Ko je brat šel od doma k vojakom, seje
peljal	po	tej	cesti.	Takrat	seje	vozil	po	italijanskem ozemlju.	Ko je počival 50 let v Rusiji, smo se vozili po
tej cesti, kije bila jugoslovanska. Danes, ko se vrača v večni počitek v Vipavo, se vozi po slovenski cesti.« Pokopali smo ga po naših starih navadah. Sedaj počiva pri starših na vipavskem pokopališču ob materi, kije umrla v strahu in žalosti, da ne bo nikoli pokopan v slovenski zemlji.
Ana Lavrenčič
Obnovljen spomenik vojaku Rostasu v Logu pri Vipavi v luči povezovanja dveh narodov
V petek, 15. novembra 2013, je potekala slovesnost ob otvoritvi obnovljenega spomenika Palu Rostasu ob cerkvi v Logu pri Vipavi. Slavnostna govornika na slovesnosti sta bila minister za obrambo Madžarske Csaba Hende in slovenski obrambni minister Roman Jakič. V kulturnem programu sta nastopila Orkester Slovenske vojske in pevski zbor Šumljak iz Budanj. Številne gosteje nagovoril tudi župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, kije poudaril pomembnost dogodka tudi za Občino Ajdovščina.
Spomenik je bil prvič postavljen leta 1846, madžarskemu huzarju (konjeniku) Pal Rostasu, pripadniku 5. huzarskega regimenta avstrijske vojske, ki je padel v bitki, kije pred 200 leti potekala v bližini kraja, kjer stoji danes obnovljeno spominsko obeležje. Zgoraj omenjena slovesnost je bila le »pika na i« petletnim prizadevanjem krožka Ustavimo korak, da se pred drugo svetovno vojno porušeni spomenik obnovi skupaj z lepo oblikovano kovinsko ograjo.
Tako je bila uresničena že leta 2008 sprožena pobuda za obnovo, ki sojo ob podpori madžarskih kulturnih ustanov izpeljali Krajevna skupnost Budanje, študijski krožek Obnovljen spomenik Palu Rostasu	Ustavimo	korak in Občina Ajdovščina.
AR15A CMITEIUA.LB Dl BACHMUTKIN HUSalA 12 AG0STC 4 92
Pokopališče padlih italijanskih vojakov, kjer je do leta 1992 počiva! tudi moj brat Cveto.
Pravo potrditev ideje za dobro opravljeno delo smo člani krožka Ustavimo korak, ki deluje na Ljudski univerzi Ajdovščina, našli ne le v ponovni postavitvi avtentičnega spomenika ob cerkvi v Logu, ampak še posebej v razumljenem poslanstvu, ki gaje ta projekt imanentno vseboval že v sami začetni zamisli in pobudi.
Pomen obnove je najprimerneje izpovedal prav minister za obrambo Republike Slovenije Roman Jakič, ki je v svojem govoru poudaril, da je odkritje obnovljenega spomenika
madžarskemu junaku pomembno za prijateljstvo	______
med Slovenijo in Madžarsko, za prijateljstvo Madžarski minister Csaba Hende pri polaganju venca med dvema sosednjima državama. Minister Jakič
seje zahvalil vsem, ki so si prizadevali, daje prišlo do obnovitve	spomenika.	Ob tem je poudaril, da	so	svojo
iskreno željo po tem, da se spomeniku po dolgem času vrne	prvotno	obliko	in	s tem	dostojanstvo	človeku,
ki mu je posvečen, pripeljali do uresničitve z velikim osebnim prizadevanjem, prostovoljnim delom in tudi
prodornostjo.
»Vaš uspeh je dokaz, da lahko tudi ideje, ki zrastejo v lokalnem okolju, z dobro voljo in samoiniciativnostjo posameznikov ter seveda ob podpori lokalnih oblasti prerastejo v velike zgodbe. Odgrnili ste tančico z dela že skoraj pozabljene zgodovine, obnovili našo kulturno dediščino in predvsem vrnili zasluženo čast hrabremu junaku. Prek tega projekta so se spletle tudi nove vezi med tukajšnjo lokalno skupnostjo, veleposlaništvom Madžarske v Republiki Sloveniji ter madžarskimi kulturnimi ustanovami, kar je še utrdilo in oplemenitilo prijateljstvo med našima državama,« je še Predstavniki konjenikov, elani sekcije Društva ljubite!- dejal minister Jakič^ Dodal je še da ta dogodek jev narave, konj in tradicije Lovrenc iz Dolenje vasi pri dokazuje da smo Slovenci ljudje konkretnih Cerknici	dejanj	m da smo narod, ki ceni junaško srce, ter
daje Vipavska dolina slovenskemu narodu dala svoje junake, zdaj pa nam je vsem skupaj pokazala, da zna ceniti tudi junake drugih narodov ter spoštovati njihov spomin. Vsem, ki so si prizadevali za obnovitev spomenika, je še dejal, da so pokazali, da so lahko dragocena podpora slovenski diplomaciji.
Minister za obrambo Madžarske Csaba Hende je v svojem govoru dejal, da je ponosen, da imajo Madžari takšne sosede, ki so po 200 letih izkazali čast njihovemu junaku. Poudaril je daje obnova spomenika Pala Rostasa predvsem zasluga ljudi v Budanjah, kar zelo cenijo in spoštujejo. Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri obnovi spomenika in tako dosegli, da ima Pal Rostas ponovno svoje obeležje, ki so mu ga postavili že njegovi soborci.
O poteku prizadevanj za obnovo spomenika je spregovoril
Jožko Člekovič v imenu študijskega krožka Ustavimo korak
pri Ljudski univerzi Ajdovščina. Povedal je: »Že v začetku
obnove smo navezali kontakte z madžarskim veleposlaništvom
in mnogimi institucijami na Madžarskem. Spočetka je bilo
nezaupanje, ko pa je stal obnovljen steber, se je nezaupanje
izgubilo, saj je Krajevna skupnost Budanje lani v novembru
podpisala tripartitno pogodbo za financiranje izdelave kipa s
Kulturnim društvom Jozsef Atlila iz Ljubljane in Kulturnim
skladom Budakeszi iz Madžarske. K financiranju je pristopilo Madžarski Huzarji v značilnih oblačilih ^ madžarsko Ministrstvo za obrambo.«
Ministra za obrambo Madžarske Csaba Hende in Slovenije Roman Jakič - slavnostna govornika
O samih restavratorskih delih je povedal, da se je na osnovi ostankov kipa najprej napravilo odlitke, jih postavilo na ustrezno konstrukcijo in pričelo modelirati skulpturo. Ob tem so bile uporabljene stare fotografije, načrti pa fotografski material iz muzejev. Ko je bila izdelava skulpture zaključena, je sledila izdelava kalupa in odlivanje kipa. Odlitek je bilo potrebno še strokovno obdelati, zaščititi in postaviti na podstavek.
Vsa ta dela so potekala pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Nove Gorice in vodstvom restavratorja Antona Naglosta s sodelavci. Anton Naglost je Vipavec in je delo opravil strokovno, s srcem in dušo. Obenem pa je tudi slikar in na platno je narisal obnovljeni kip. V znak hvaležnosti smo sliko junaka podarili Jožku Člekoviču za povezovalno vlogo, ki je imel v projektu in s hvaležnostjo za opravljeno delo.	Srečanj	ministra	Jakiča	z	županom	občine	Ajdovščina
Tako v Logu pri Vipavi ponovno stoji spomenik Poljšakom
junaku, ki seje (kot piše na podstavku spomenika), boril prav tako hrabro kot špartanski kralj Leonidas, kateremu je bil v Milanu postavljen spomenik. V Milanu je bil takrat sedež 5. Regimenta, kateremu je pripadal
tudi junak Pal Rostas. Na to pa smo lahko ponosni, ne le člani krožka Ustavimo korak, ampak tudi vsi tisti, ki so skupaj z nami sodelovali pri obnovitvi spomenika in s tem tudi velikih zgodovinskih dogodkov in nanj vezanih vrednot hrabrost, zvestoba, domoljubje ...
Tem vrednotam dodajamo nove razsežnosti mir, sodelovanje, povezovanje, prijateljstvo, sožitje med ljudmi. Ljubomir Mohorič je v publikaciji, ki je ob tem dogodku izšla, napisal »naj bo spomenik pomnik in učitelj časa ter pomemben svetilnik mladim pri njihovem razumevanju zgodovine in predvsem pri oblikovanju boljše sedanjosti.«
Hvala vsem, ki ste nam pomagali pri tem pomembnem dogodku, vaša pomoč nam je bila v veliko moralno in siceršnjo oporo, Vipavska dolina pa je ponovno obudila zgodovinski spomin na čase, ko seje tu odvijal trenutek evropske zgodovine.
Člani študijskega krožka Ustavimo korak
Nov kip sta blagoslovila madržarski vojaški	,	... ...	.	.	,. .
'	s	  .	'	prt	ljudski univerzi Ajdovščina
duhovnik in vipavski župnik Lojze Furlan
Viri: Spletna stran Ministrstva za obrambo, publikacija Rostas Pal 1813-2013
Spomenik kot pomnik in učitelj časa
Ob mogočni cerkvi Marije Tolažnice v Logu, na pol poti med Ajdovščino in Vipavo, je še do nedavnega sameval, od vseh pozabljen, kamnit valjast podstavek. Po neurejeni kamniti ograji, predvsem pa po praznem podstavku, seje dalo sklepati, daje tu nekoč stal kamnit spomenik. Komu in kdaj je bil postavljen ta spomenik, seje marsikdo, kije šel tod mimo, lahko le spraševal. Le kogar je zadeva bolj zanimala in si jo je ogledal bolj od blizu, je lahko na kamnitem podstavku opazil slabo viden napis v dveh tujih, večini manj znanih jezikih. Iz od časa in burje razbrazdanih črk se je dalo le s težavo razbrati, da je tu nekoč stal spomenik hrabremu huzarju Rostasu Palu. Napis je le v nemškem in madžarskem jeziku, slovenskega napisa na podstavku ni. Le redki so iskali podatke tudi drugje in si s pomočjo drugih zgodovinskih virov ustvarili celovitejšo podobo nekdanjega spomenika.
Kratek pogled v zgodovino spomenika pove, daje bil le-ta postavljen leta 1845, in sicer huzarju madžarskega rodu, hrabremu vojaku avstro-ogrske vojske, ki je padel 3. oktobra leta 1813 v povsem neenaki borbi s francoskimi vojaki, ki so se tistega poletja umikali skozi Vipavsko dolino. Junak bitke s Francozi ni preživel, sije pa zaradi hrabrosti, ki jo je izkazal v tej bitki, prislužil spomenik. Spomenik zato na nek način simbolizira zmago avstro-ogrske monarhije nad Ilirskimi provincami, s katerimi so Francozi vsaj posredno v te kraje zanesli tudi več reda in nekaj idej francoske buržoazne revolucije enakost, svoboda, bratstvo. Nadaljnja usoda spomenika je bila močno odvisna od družbenih okoliščin, v katerih seje prehodno znašel.
Še pred začetkom druge svetovne je spomenik s svojega podstavka izginil in nekateri njegovi deli so bili raznešeni po bližnji okolici. Povsem izgubila pa seje tudi lepo oblikovana železna ograja, ki naj bi spomenik ščitila prav pred takimi dejanji. Tako kot samega junaka je na nek način smrt doletela tudi njemu postavljen
spomenik. Neurejena kamnita gmota, ki je ostala na mestu nekdanjega spomenika, je kar sama klicala k ponovni ureditvi. V takem stanju spomenik nikakor ni mogel biti v ponos kraju, še manj pa junaku, ki si je spomenik prislužil s svojim življenjem. Tudi zato je bila potrebna povrnitev spomenika v prvotno stanje in vrniti podobo junaka nazaj na kamniti podstavek. Dolg do zgodovine in junaka je bilo potrebno poravnati. In so se našli ljudje, ki so želeli popraviti krivico junaku, kraju vrniti, kar mu je zgodovina najprej dala in potem odvzela -spomenik Rostasu Palu.
Za tako odločitev, ponovno postavitev spomenika, je bila potrebna osvežitev časa in okoliščin, v katerih in zaradi katerih je bil spomenik že postavljen. Le tako je bilo mogoče opravičiti prizadevanje za obnovitev spomenika, kije bil zrušen že pred drugo svetovno vojno.
Zgodovina je polna različnih interpretacij dogodkov, kar je razumljivo, saj zgodovino vedno pišejo ljudje. Enkrat kot zmagovalci in drugič kot poraženci. Zato tudi ni čudno, da so se našli ljudje, ki so spomenik vojaku postavili, in so se našli ljudje, ki so vojaku spomenik odvzeli. So bili časi, ko je bil vojak junak in so bili časi, ko je vojakovo junaštvo s časom bledelo. In so bili časi, ko so na vrsto prišli drugi junaki in ko so se tudi njih junaštvom postavljali spomeniki. Eni so v zgodovino vstopali, drugi so iz nje izstopali. Usoda spomenika je bila, daje poskušal podaljšati slavo junaku v nek nov čas, ki pa te slave ni razumel in/ali prenesel. Prav to pa je bilo zanj pogubno. Tako je tudi ta spomenik doživel usodo junaka, ki gaje simboliziral - zrušilo se gaje. Toda zgodovinski spomin je ostal; dejanje junaka, zaradi katerega sije prislužil smrt in spomenik, ne more biti pozabljeno. Zgodovina ta dogodek pomni in ohranja.
A ker ima tudi ta kraj svojo zgodovino, kije vezana tudi na usodo junaka, so se krajani odločili, da spomenik junaku postavijo znova. Zgodovina junaka je tudi zgodovina kraja, zato kraj junaka ne da. Spomenik postane del identitete kraja in v tem je življenje spomenika pomembno za kraj. Junak je sicer mrtev, a spomenik mora ostati, saj le tako junak živi naprej. Junak je bil tu, ko seje pisala zgodovina tega kraja. Ta kraj je imel tudi druge junake, od takrat in od pozneje, od drugod in od tu, imel jih je na oni in imel jih je na tej strani. Imel je ljudi, ki so tod hodili, se tod borili in so tod tudi umirali. Junaki so vselej obračali list v knjigi zgodovine in tako tudi temu kraju dali pečat. Junaki so padli ali odšli naprej, spomeniki pa so ostali. Po junakih so pisali zgodovino, ker so usodno posegali v njene dogodke, večje in manjše, pozabne in nepozabne. Enim in drugim so ljudje postavljali spomenike. Toda tudi spomeniki so praviloma doživeli usodo junaka, ki so ga predstavljali - počasi so potonili v globinah časa.
Na otvoritvi prenovljenega spomenika Palu Rostasu
Čemu torej ponovno postaviti spomenik ob cerkvi v Logu? Ali ni spomenik vojaku, junaku, pravzaprav tudi spomenik veliki bitki, vojni?
Spomenik vojni bi bil pravzaprav spomenik absurdu. Čemu torej ponovno postaviti spomenik vojaku Rostasu Palu, ki seje hrabro boril daleč od doma, za svobodo drugih? Pa saj so se tudi oni drugi borili za svobodo drugih, prav tako daleč od doma. In oni drugi, tako kot padli junak Rostas Pal, so tudi dali življenja za svobodo drugih, pa jim nihče ni postavil spomenika in njih imena zgodovin ne pomni.
Hitro, prehitro so se eni in drugi pogreznili v globine časa, pa čeprav bi nam lahko marsikaj sporočali. Zgodovina ohranja imena krajev huzarji ljudi in dogodkov, njih pomena pa pogosto ne
razkriva v pravi luči. To običajno stori v njenem imenu šele prihodnost. Na nas je, da se zgodovine ne pozabi, saj bi bilo nesmiselno iz nje se nič naučiti. Paradoks zgodovine je, da so junaki mrtvi, ideje, proti katerim ali za katere pa so se borili in celo padli, pa jih praviloma preživijo.
Zato je prav, da se obnovi spomenik hrabremu junaku, čeprav seje nevede boril tudi proti svobodomiselnim tokovom v idejah francoske buržoazne revolucije. Njih veličina je večja kot katerikoli spomenik. Njene ideje so preživele tako ljudi, tudi če so bili junaki, in celo njihove spomenike. S ponovno postavitvijo spomenika Rostasu Palu se ne želi poveličevati junaka, ki je zgodovini dodajal odločnost in prepoznavnost zgodovinskega trenutka.
Spomenik vojaku Rostasu se torej postavi, a to ne bo spomenik junaku in ne mrtvim, to naj bo spomenik ŽIVIM. To naj bo spomenik tistim, ki so zgodovino junaka Rostasa Pala preživeli in doumeli kot priložnost za mir in medsebojno sožitje. Spomenik naproša ljudi sedanjosti in bodočnosti, naj delajo zgodovino brez vojn in brez sovražnikov. Kajti tam, kjer so taki junaki, je preveč trpljenja, žrtev in premagancev. Gre tudi zato, ali predvsem zato, da tudi če spomenik zrušimo, zgodovine same s tem še nismo v ničemer spremenili. Ona je tu, za nazaj pa jo tako ali tako ne moremo predrugačiti. Spomeniki pa so le verna obeležja svojega časa in pomnik generacijam prihodnosti.
Sedanjo generacijo in generacijo zanamcev naprošamo, naj novega spomenika ne porušijo, saj jim bo lahko pomemben svetilnik tudi pri njihovem razumevanju in predvsem usmerjanju zgodovine.
Novi spomenik Rostasu Palu naj bo torej spomenik novi zgodovini brez junakov, času brez ideologij, predvsem pa času brez spomenikov.
mag. Ljubo Mohorič
Organizatorji za obnovo spomenika in gostje - madžarski
Nova zvonova pri sv. Pavlu nad Vrtovinom
Župnik v Kamnjah, gospod Rafko Klemenčič, meje prosil, naj uredim potrebno dokumentacijo in načrt za izdelavo novega zvona, kasneje tudi zvonika za podružnično cerkvico pri svetem Pavlu nad Vrtovinom. Taje bila zgrajena leta 1946 in velja za prvi slovenski spomenik vsem žrtvam druge svetovne vojne. Takrat ni bilo dovolj sredstev, da bi poleg cerkve dogradili še zvonik v obliki primorske preslice - zvončnice. Pred kratkim pa seje med domačini porodila dolga leta skrita želja, da bi cerkvico temeljito obnovili in sezidali manjkajoči zvonik. Pred tem, ko so maja 2013 stekla dela za gradnjo zvonika, so me obvestili, da je 93 letna domačinka, ga. Iva Čopič, ki živi pod sv. Pavlom, pripravljena kupiti zvon. Tako sem že maja 2012 pripravil glasovno nominacijo, izrisal rebro in zbral podatke za nov bronasti zvon, primeren za ta zvonik. Nato smo iz nekaj tujih in naših livarn zbrali ponudbe za izdelavo zvona. Po natančnem pregledu in odločeni, da podpremo domače mojstre, smo sprejeli ponudbo livarne zvonov v Žalcu in naročili zvon. Ko so zvon
Gradnja novega zvonika sv. Pavel, ulili’ sem v livarni juli->a 2012 °Pravil kolavdacijski pregled. Ugotoviti Vrtovin 2013	sem mora*' a'’ nov zvon ustreza zahtevam, zapisanim v pogodbi.
Oprema in test velikega zvona c2, 23H kg ulit leta 2012
Pred mojim prihodom v livarno so zvon očistili (opeskali) in pripravili za preizkus. V spremstvu livarjev sem prvi preizkus opravil tako, da so zvon dvignili od tal in ga s posebnim kladivom nekajkrat močno udarili po udarnem obroču (prav tam, kjer bo kembelj udarjal, ko bo zvon zvonil). Sam sem se od zvona oddaljil na primerno razdaljo, da me ni motilo brenčanje in prisluhnil zvonjenju. Nad glasom novega zvona sem bil navdušen, saj je bil glas čist in jasen, poln vsebine in mogočnega brenčanja. Zvon je odzvanjal kar 90 sekund. Prvi glasovni vtis je bil podoben okusu ob požirku finega istrskega refoška, ki so ga polna usta. Njegova moč in trajanje sta mi bila v zagotovilo, daje prvi test zvon prestal z odliko. Sledili so natančni pregledipovršine in odkrivanje morebitnih livarskih napak, ki nastanejo
■ Pr> vlivanju. Ugotovil sem, da sta tako zunanja površina kot notranjost zvona N	J	^ 11% izdelani zelo lepo. Ob ogledu nisem
IPjsi	i	zaznal poroznosti materiala kot tudi ne
drugih livarskih napak. Zvon ni brušen J|lgali piljen. Na okrilju zvona je napis: k	»Apostol narodov, rešuj nas! Darovala
t	Ivana Čopič 2012.« Višina zvona je 690
■hH| 1	*	mm- Premer v krilu znaša 748 mm. Zvon je ulit i/ brona. Analiza sestave
Ji	ffi	materiala je G.CuSn20. Na vrhu zvona je prirobnica, na kateri bo zvon
ifllp - Mlntl	obešen v lesen hrastov jarem.
Sledil je drugi glasovni .	pregled zvona, ki sem
:	ga opravil s posebnimi
glasbenimi vilicami, nazadnje pa sem opravil še računalniško analizo posnetka glasu novega zvona. Naročen udarni glas zvona je bil c2 +-0. Meritev je pokazala odstopanje udarnega glasu, ki znaša c2+8/16. Če bi v zvoniku zvonil še drugi zvon, ki bi zvonil sočasno z novim, bi se moral natančno držati pogodbe. Ker pa smo naročili le en zvon, pri tem ni	potrebna takšna strogost mala.	Iz zvona	sem s	pomočjo
največjih	glasbenih	vilic	izvabil najnižji	glas	el	+5/16.	Sledili	so še delni glasovi	c2 +7/16, prva	nadkrilna
terca es2 +10, ki je za 3/16 previsoka, drugi, postranski glas g2 +8/16, pa je zadet zelo natančno. Lepo se oglasi še zgornja oktava c3 +8/16. Ostali zgornji toni so tudi med seboj urejeni. Zvon je ustrezal strogim mednarodnim normativom.
Pregled enega zvona običajno traja več ur, odvisno od raznih spremljajočih dejavnikov in zahtev naročnika. Vsak zvon je glasbilo in	zato	je kot tak podvržen	zakonitostim,
ki	jih	morajo	upoštevati	pri	izdelavi
dobrih glasbil. Na koncu ogleda, preden i. 2	3	4.	5.	&	sem	podpisal	kolavdacijsko	poročilo,	smo
zvon še stehtali
Domačin, mojster Ludvik in ko-lavdator - testni kembelj
Mojster Ludvik pri delu, balansiranje kemblja
Slika L prvotni načrt zvonika, slika 2. predlogi
6. novi pravilni akustični
in ugotovili, da je težek 238 kg. Minilo je skoraj leto, ko so me ponovno prosili za sodelovanje. Brez urejenega zvonika in opreme namreč zvona ni moč pravilno obesiti. Dober zvon, zahvaljen v livarni, ne poje v zvoniku prav brez pravilne opreme in namestitve. Tudi zvon ne more lepo peti in zvoniti, če ne upoštevamo glasovnih akustičnih pravil. Arhitekti tega ne poznajo, saj v tej smeri niso izučeni. Tako akustičnih zakonitosti pri načrtovanju večinoma ne upoštevajo. Prav zaradi
Nov mali zvon e2, 138 kg, november 2013
Vrtovin, cerkev sv. Pavla, izdelava opreme za nova zvonova
Kovanje kem bijev, umotnostni kovač Robi Struna
akustike smo s popravki osnovnega gradbenega načrta za zvonik uspeli zagotoviti minimalne pogoje za pravilno spevnost glasu zvona. Ugotovitev, da imamo dober nov zvon, da pa ne bo iz zvonika slišati njegovega lepega glasu, če ta ne bo pravilno zgrajen, je bila povod za spremembo prvotne enojne pravokotne odprtine zvočnice v dvojno obokano za dva zvona. Seveda je bilo za to potrebnega veliko usklajevanja in sodelovanja. Zato bi se rad na tem mestu zahvalil g. župniku za izkazano voljo in globoko vero v uspeh projekta.
V veliko veselje vseh seje ob zaključnih delih na zvoniku pojavil še darovalec za nakup manjšega zvona. Tako sem pripravil še glasovno nominacijo za drugi zvon, ki sem ga že novembra letos preizkusil v livarni. Uglašen je na udarni glas e2 +4/16 in se skladno ujema z udarnim glasom velikega zvona. Njegovi postranski glasovi se prav tako lepo ujemajo z glasovi velikega zvona. Njegova višina je 573 mm. V krilu meri 627 mm. Posvečen je sv. nadangelu Mihaelu in angelom Slovenije.
Na okrilju zvona je napis: »Angel Slovenije, prosi za nas!«
Za oba zvona je potrebno opremo, in sicer hrastov jarem, vezi za tečaje, vrtišča za kembelj in gonilni drog, po mojem načrtu in pod mojim vodstvom izdelal domačin, mojster Ludvik Feuče.
V pogovoru mi je zaupal, da je bilo izdelovanje opreme zelo zahtevno, česar pri sprejetju dela ni pričakoval. Pri delu je
moral biti zelo natančen. Dela seje lotil zagnano in z veseljem in zato je danes zadovoljen.
Najbolj občutljiv del zvona (kembelj), s katerim zvon poje, je ročno skoval umetniški kovač, mojster Robi Struna. Za vsak kembelj, od načrta do izvedbe, je bilo potrebnega veliko truda in potrpežljivosti, saj sta morala biti oba uglašena vsak na svoj zvon. Kmalu bosta oba zvona na svojem mestu in bosta s svojimi lepimi glasovi pela tudi bodočim rodovom. Njuna pesem bo vesela in radostna. Vsem, ki ste sodelovali pri tem projektu in tako omogočili, da je delo dobro
opravljeno, se prisrčno zahvaljujem.
Z gotovostjo si upam zapisati, da so Vrtovinčani njuno odlično opremo lahko zadovoljni. Njun po vsej Vipavski dolini in klical in vabil ljudi
bralcem obljubil, da bom natančneje opisal, obnovi zvonov Vipavi. Obljubo bom natančneje med tem imel veliko dela z drugimi projekti, Vsekakor pa se dela na domačem zvoniku niso
Vipava, november delavnico
2013, odvoz lesa v
Gradišče, novi kovani angeli na vratih
Domačina, kovač Ignac Česen in Jože Šček
z novima zvonovoma in z glas bo odzvanjal lepoto k miru, spravi in ljubezni.
V prejšnjem VG sem kako napreduje delo pri izpolnil naslednjič, saj sem tako doma kot v tujini, ustavila. Pripravljen les smo odpeljali v delavnico, kjer se bo kmalu pričela izdelava konstrukcije. Ob tem pripravljam različne glasovne uglasbitve novih zvonov, ki bodo usklajene z glasom starega obstoječega zvona. Za mnenje in pomoč sem zaprosil tudi nekatere svetovno priznane glasbenike, ki se ukvarjajo z zvonovi.
Stekla so tudi dela na podružnični cerkvi na Gradišču. Obnovili so streho in popravili oziroma obnovili kovana železna vrata. Vesel sem, da je bil sprejet moj predlog, da manjše zvonove iz vipavske cerkve prenesemo v zvonik na Gradišču. Poleg tega pa sem se tudi odzval povabilu občine Vipava, da predstavim svoj idejni načrt o izgradnji vetrnih orgel, kar bi lahko bila zanimiva novost v turistični ponudbi Vipavske doline. Vendar o tem kdaj drugič.
Obnova kovanih vrat in strehe. Gradišče 2013
Marko Česen Šček
Ohranili so največji zvon iz Lanthierijeve kapelice
V 106. številki Vipavskega glasa smo lahko prebrali o treh zvonovih iz Lanthierijeve kapelice, ki jih je hotela pobrati italijanska vojaška oblast. O tretjem zvonu zapiše avtor članka, daje bil ubit s kladivom pritrkovalca, kar je zelo dvomljivo. Ta največji zvon je imel tudi lep glas, čeprav je bil počen.
O resnični zgodbi tega zvona mi je pripovedoval moj pokojni brat Anton Božič, ki je bil pri tem tudi sam udeležen. Zato lahko zgodbo o tretjem zvonu povem po njegovem pripovedovanju.
Tisti večer, ko so italijanski vojaki šli na večerjo, je to izkoristila skupina mladih fantov - pritrkovalcev, kjer je bil tudi moj brat Anton. V sodelovanju s takratnim vipavskim čevljarjem Čekom, ki je imel hišo ob Lanthierijevi kapelici, so fantje ta tretji zvon na skrivaj spravili iz zvonika Lanthierijeve kapele v Čekov hlev, ki je bil zadaj za njegovo hišo, in ga zasuli s slamo, kjer je ostal do kapitulacije Italije. Po kapitulaciji italijanske vojske so ta zvon prepeljali v zvonik sv. Štefana, kjer jc zvonil pri pogrebih zadnjo uro. Bil pa je poškodovan od takrat, ko so ga italijanski vojaki skušali spraviti s strehe Lanthierijeve kapelice na tla. Ko pa so ga vlekli in namestili v zvonik cerkve sv. Štefana, so ga pri tem skrbno varovali, da ga ne bi še dodatno poškodovali. Pritrkovalci so bili mnenja, da bi se ta zvon preselil v zvonik cerkve na Gradišču, da bi popestril šagro z njegovim dodatnim glasom pri kntkanju. In tako se je res zgodilo z dovoljenjem gospoda dekana Franca Pivka. Vipavski pritrkovalci so takrat rešili ta tretji zvon pred odvzemom italijanske oblasti, sicer bi tega zvona ne imeli več v Vipavi. Ostal bi za vedno v Italiji.
Naj ob tem še povem, da smo na Primorskem vedno rabili za izraz »kembelj« našo staro besedo »žvenkelj«. Tudi na žlebovih streh pozimi visijo »žvenklji« in ne »kemblji«.
Je pa lepo in pohvalno, da smo o naših zvonovih veliko prebrali v Vipavskem glasu.
Jože Božič
Spomini na prihod nemške vojske v Vipavo leta 1943
Letos poteka 70 let od prihoda nemške vojske v Vipavo in strašnega zločina na Nanosu in v Vrhpolju. Zapisal sem nekaj svojih spominov na tisti čas. Takrat sem imel 14 let in se tega časa dobro spominjam. Veliko pa sta mi o tem pripovedovala moj stric Doro Rehar in moj brat Franc, ki je bil partizan v Prešernovi brigadi.
Nemci so prišli v Vipavo septembra leta 1943 s tremi bataljoni vojakov in tanki. En tank seje ustavil na trgu Pavla Rušta pred Skukovo hišo, eden pred Hrovatinovo, tretji pa na Gorici, to je trg na koncu ulice Milana Bajca. Tako so bili po celi Vipavi tanki. Svoj štab so imeli na sedanjem trgu Pavla Rušta. Takoj so začeli pregledovati hiše, tudi našo. Na dan prihoda so opoldan pripeljali na stari plac velikega prašiča, ki so ga vzeli pri Kobalovih. Privezali so ga na kostanj pred staro šolo, tam zaklali, odrli in spekli. Zraven so skuhali rižoto. Mi, mulci, smo to gledali. Kar jim je ostalo od te pojedine, so ponudili tudi nam. Seveda so zasedli tudi vojašnico pri Cuntovih.
Nemški vojaki so se takoj odpravili proti Nanosu. Ko so prišli do Loze, je bila cesta zaprta zaradi podrtih bukovih dreves, ki so ležala čez cesto. To mi je pripovedoval moj brat Franc, ki je bil takrat tudi prisoten. Komanda je šla naprej peš v smeri Blažonovih. Blažonove njive in senožeti so bile zavarovane z bodečo žico. Izhoda sta bila samo dva, glavni po cesti, drugi pa od Orlovša po stezi spodaj. Nemški vojaki so šli skozi glavni vhod, obkolili hišo in streljali vse, kar jim je prišlo na pot. Ujeli so mojega strica Doreta Reharja. Stopili so tudi v Blažonovo hišo in začeli streljati po omarah in drugod. V omari je bila skrita domača hčerka Zinka, krogla ji je zadela ramo, njeni mami pa so prestrelili noge. Ker so streljali bolj pri tleh, so ubili tudi hčerko Vido, ki je bila še otrok. Ostale so ujeli in šli po cesti do Loze, kjer so bili njihovi tanki. Strica Doreta so potisnili pod podrto bukovo drevo. Vojak mu je rekel, da naj se skrije in tako gaje rešil. Ostale narodnjake, ki sojih prijeli na Nanosu kot partizane, so odvedli v Vrhpolje in jih ponoči obesili na kostanje pred cerkvijo. Eden že zvezan jim je ušel. Moj stric Doro seje skril pri dekanu v farovžu. Nekaj dni si ni upal o tem nič govoriti.
Nemški vojaki so bili v Vipavi nastanjeni pri Krhnetovih, ki so imeli gostilno in prenočišča, pri Skukovih, v spodnjih prostorih stare šole in pri Hrovatinovih. Oficirji so spali privat, vojaki pa v šoli. Partizani so napadli Vipavo s starega grada, kjer so imeli komando. Nemški vojaki so šli na šolski vrt, kjer jih je okrog in
okrog varoval visok kamniti zid. Basaške granate so padle: ena pred šolski vrt, druga pred vojašnico, dve na vojašnico, ena na Hrovatinovo dvorišče v bližino kostanja, ena na streho cerkve. O tej zadnji je pripovedoval stric Felcov. Okrog poldan je komandant vse vojake poklical v vrsto in rekel, da od njih ni padel nihče. Če je bilo to res, pa ne vem. Menda je bilo takrat v vrsti 29 nemških vojakov.
Bernard Ivan Rehar, Francija
V spomin na žrtve nacizma
Krajani Vrhpolja pri Vipavi so se na
pobudo Društva Teodozij v sklopu
prireditev ob dnevu spomina na
mrtve z mašo v župnijski cerkvi
spomnili žrtev druge svetovne vojne,
še posebej vseh žrtev tragičnega
dogodka, ki se je zgodil pred 70
leti, 27. septembra 1943. Tedaj je
domačine v mrzlem in deževnem
jesenskem jutru pretresel pogled
na deset mladih borcev, ki so jih
nemški vojaki sva dneva prej ujeli
c • - ..	.	...	,,,	na	Nanosu,	tisto	noč	pa	obesili	na
Spomin :.rt\'am - na pokopahsu v Vrhpolju	'	'
kostanje okrog vrhpoljske cerkve. Med žrtvami, ki so pokopane na tukajšnjem pokopališču, so bili Pavla Obreza iz Dolenje vasi pri Cerknici, Janez Andlovič	z	Lozic, Alojz	Dolenc z	Goč,	Božidar	Čuk, Janez Ferjančič, Janez Šček in Anton Žvokelj iz
Vipave in	Ivan	Lavrenčič,	Janez	Marc	in	Dominik Trošt	iz Vrhpolja.	Ob tej priložnosti je zbrane nagovoril
vipavski podžupan Alojz Durn, ki je skupaj s predsednikom Društva Teodozij Antonom Lavrenčičem in predsednikom sveta KS Vrhpolje Danilom Krečičem položil venec k spominskemu obeležju.
(Iz Primorskih novic, 9. //. 2013)
Srečanje ob 22. obletnici izgona JA
Točno ob uri in dnevu 22. obletnice so se v Rebrnicah srečali veterani policije Vipavske doline, sodelujoči v pripravah na osamosvojitev, vojni za Slovenijo in izgonu jugoslovanske armade iz takrat že doseženega cilja - samostojne Slovenije.
Ob obeležju so spotoma malo očistili nekaj osata in smeti, ki vedno bolj senčijo pomnik na dogodke iz leta 91.
Srečanje veteranov je minilo brez dnevne politike in nagovorov, lez iskreno in preprosto zdravico obletnici v želji, da bi vrednote osamosvojitve in danes že polnoletne države nekoč zaživele na način, kot smo to idealizirali v tistih časih.
Peter Lemut
SPOMINI
Vrsta za žarnico
Vsakokrat ko grem mimo Skukove trgovine v Vipavi, kije bila na sedanjem Trgu Pavla Rušta, se spomnim njihove trgovine in na dolge vrste. Takoj po vojni, ko je bilo pomanjkanje vsega, smo čakali pred trgovino v vrstah za vse. Zgodilo seje tudi, da nismo niti vedeli, zakaj čakamo, čakati pa je bilo treba. Police v trgovinah so zevale prazne, pomanjkanje vsega je bilo veliko. Živo se spomnim, ko seje en večer razvedela novica, da so prišle žarnice, ki jih bodo naslednji dan prodajali. Žarnic se že več let ni dobilo nikjer.
Že zvečer smo se postavili v vrsto. Otroci smo največ sedeli na svojih klopcah. Teta Olga Bajcova nam je prinesla kakšno sadje, voda pa je bila na placu. Okrog 22. ure so prišle naše mame in prevzele vrsto, otroci smo takrat šli domov. Ostali pa so v vrsti čakali vso noč do jutra.
Zjutraj, ko seje trgovina odprla, je bilo kmalu vrste konec. Ljudje so se namreč prerivali, žarnic seveda ni bilo dovolj za vse. Mnogi so se vrnili domov praznih rok.
Marjanca Blažič, rojena Poniž, Švedska
Iz mladih let
Magda nas spodbuja, da pripovedujemo kaj iz svojega otroštva. Meni je mož marsikaj povedal, kar utegne biti zanimivo.
V njegovih otroških letih so si fantje napravljali tako igračo: bolj debelo žico so zvili v obroč, premera kakih 50-75 cm, iz debele žice so tudi zvili kljuko ter z njo poganjali ta obroč, seveda bosi in po prašnih cestah. (To igračo sem tudi sama videla na Hrvaškem v svojih otroških letih. Poganjali sojo izključno fantje.)
Mož mi je pravil, da so se desetletniki zmenili in ušli skrbnemu nadzorstvu staršev ter že ob štirih zjutraj te obroče bosi in po makadamski cesti poganjali v Ajdovščino in nazaj. Tej igrači so rekli talake. Kasneje je ni več videl, tudi jaz je nekako po letu 1940 nisem nikjer več videla.
Še nekaj drugega zanimivega mi je povedal, morda se še kdo drug tega spomni. Njegov starejši sin Andrej, roj. 1937. leta, seje v otroških letih poškodoval pri igri. Svojci so hitro poklicali vojaškega zdravnika, ker drugega pri roki ni bilo. Zdravnik mu je uspešno pomagal - a ni bil nihče drug kot Milko Škofič, kasnejši soprog igralke Gine Lollobrigide. Ali se ga še kdo spomni?
Nada Kostanjevic, Dom starejših občanov Ajdovščina
________________________________PREDSTAVLJAMO VAM___________________________________________
Radoslav Franc Silvester 1841-1923
pesnik, obrtnik in trgovec
Letos mineva 90 let od smrti Radoslava Silvestra, obrtnika, trgovca in pesnika, ki je bil svoj čas v Vipavi zelo znan in ugleden mož. Čeprav ni bil rojen v Vipavi, ga štejemo za vipavskega pesnika, ker je tukaj živel in ustvarjal.1
Nanj in na njegovo sorodstvo spominjata dva nagrobnika, ki stojita pri zglavjih dveh grobov ob osrednji poti malo naprej od cerkvice sv. Jožefa na vipavskem pokopališču. Grobova in nagrobnika sta drug zraven drugega, kakor sta si bili blizu tudi družini, ki jima pripadajo. V prvem grobu počivata zakonca Cotič, starša Radoslavove žene, v drugem so pokopani člani družine Silvester: Radoslav, njegova žena Berta in njuna hči Lojzka.
Na nagrobniku Cotičevih so vklesani podatki o rojstvu in smrti obeh zakoncev: JOŽEF COTIČ, 9. III. 1820-5. IV. 1902, in MARIJA COTIČ, 10. IV. 1826-25.11. 1870. Na podstavku so jima dali hvaležni otroci vklesati tale kratek napis v verzih:
Dokaj že let tu spavaš, oče, mati!
Hvaležnost nam, otrokom, pa veleva, da naš spomin vaš grob odeva.2
Drugi nagrobnik s porcelanasto portretno fotografijo pokojnika, ki je še posebej opazen zaradi bogatega kamnoseškega okrasja, ima samo skromen napis: RADOSLAV / SILVESTER / *I841. + 1923. Spodaj mu je dodana ploščica iz belega marmorja s še bolj lapidarnim napisom o njegovi ženi in hčeri: BERTA ŽENA + 1952/LOJZKA HČI +1969.
V Primorskem slovenskem biografskem leksikonu in na spletu beremo, da se je Radoslav rodil 3. decembra 1841 na Vrhniki hišarju Martinu Silvestru, ki se je ukvarjal z mizarstvom, prevozništvom in trgovanjem, in materi Mariji z dekliškim priimkom Zhott. Tam je dokončal osnovno šolo, na kateri ga je poučeval tudi pesnik Franc Svetličič, ki mu je bil gotovo vzor pri njegovem kasnejšem pesnikovanju. V Ljubljani se je izučil za peka in potem kot pomočnik služil v Planini, Postojni, Idriji in Vipavi: tu si je s pridnostjo in varčnostjo pridobil samostojno obrt in posest.
Takratni vipavski dekan Jurij Grabrijan je Radoslava navdušil za narodno in ljudskoprosvetno delovanje. Kmalu seje pridružil duhovnim in prosvetnim delavcem na vipavskem trgu in se z vso vnemo posvetil širjenju in organiziranju ljubiteljske gledališke dejavnosti. Napisal je svetopisemske igre v verzih Izgubljeni sin (1865), Egiptovski Jožef, Sv. Uršula (1873). Izkazal seje tudi kot pesnik. Njegova prva pesem Materno slovo je bila objavljena v katoliškem listu Zgodnja Danica leta 1862. V njej je objavljal svoja dela do leta 1905. Kmalu je postal eden najbolj plodovitih nabožnih pesnikov in sodeloval pri skoraj vseh takratnih slovenskih časopisih in revijah. Večinoma je pesnil v sonetu, pa tudi v drugih pesniških oblikah. Številne njegove pesmi so izrazito vzgojnega značaja, nekatere pa so odsev takratnih političnih razmer. Nekaj njegovih pesmi je bilo objavljenih tudi v šolskih čitankah.
Leta 1878 je v Celovcu izdal samostojno knjižico Mali šopek domoljubnih cvetličic. To je drobna zbirka domoljubnih pesmi, v kateri opeva lepoto domovine (Vipavska dolina, Bled, Triglav). Leta 1905 so v Postojni
Na freski v cerkvi sv. Štefana v Vipavi sta mož hrailo Radoslav Silvester in sv. Štefan v podobi nadučitelja Trošta.
Na desni nagrobnik s portretom Radoslava	Porcelanska portretna fotografija pesnika
Silvestra, na levi nagrobnik družine Cotič,	Radoslava Silvestra na nagrobniku,
iz katere je bila Radoslavova žena Berta.
izšle njegove Šmarnice. Glasi moje mladosti. To je zbirka pesmic ob petdeseti obletnici prikazovanj v Lurdu. V samostojni knjižni obliki so izšle še Slovenski šaljivec (1900), Spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih pisem (1901), Voščilna knjižica (1904), Kupleti in pesmi (1913). V zbirki Nova Talija, kije izšla pri založbi Narodne tiskarne v Gorici leta 1946, je bilo objavljenih enajst njegovih kupletov.
Skladatelji Danilo Fajgelj, Fran Ferjančič, Ignacij Hladnik, Ivan Šček in Vinko Vodopivec so uglasbili nekatere njegove pesmi, ki se izvajajo še danes.
Njegova doprsna podoba je ohranjena na že omenjeni porcelanski fotografiji na nagrobniku, s celopostavno upodobitvijo pa je ovekovečen na freski slikarja Janeza Wolfa v prezbiteriju vipavske župnijske cerkve sv. Štefana.
Naslikan je v prvem prizoru iz legende sv. Štefana levo na severni steni, ki prikazuje sprejem sv. Štefana med diakone.
V družinskih knjigah, kijih hranijo v vipavskem župnijskem arhivu, smo našli še podatke o družini, ki si jo je ustvaril v Vipavi. Ko je prišel v Vipavo, je bil vpisan kot »Silvester Franc 'Radoslav', trgovec« med vipavskimi gostači. Ob rojstvih prvih otrok ga najdemo z ženo Berto na takratnih hišnih številkah 9 in 24. Leta 1890 je družina že stanovala na hišni številki Vipava 233, danes Vojkova ulica 20, ki ji Vipavci še danes rečemo pri Silvestrovih. V tistem času je župnik ob njegovem imenu pripisal opombo: »pesnik: Pro Ecclesia et Pontifice«.
Z Berto, kije bila hči gostilničarja in mlinarja Jožefa Cotiča iz Vipave,3 rojeno 21. novembra 1862, se je Radoslav HBa Silvestrovih z izjemnimi portali, ki jo je poročil leta 1882. Župnik jo je v opombi takole označil: ^eta 1860 postavil po naročilu Janeza Trosta »Izvrsten človek' Dobra!«	sloviti lokavski zidarski mojster Mihael Blažko.
Po družinskem izročilu se jima je v zakonu rodilo deset otrok, a jih je pet že v otroških letih umrlo. Takrat so otroci umirali za davico. Preživeli so Franc, Fani, Ivan, Minka in Lojzka.
Prvi med njimi, krščen za Franca Andreja, seje rodil 28. marca 1883, se poročil leta 1904 in imel 8 otrok. Bil je nadučitelj, organist in pevec. Poučeval je v raznih krajih po Sloveniji, nazadnje je živel v Polju pri Ljubljani.
Hči Frančiška, po domače Fani, seje rodila 3. oktobra 1884 in se leta 1912 poročila z Jožefom Brvarjem, glasbenikom in profesorjem v Mariboru. V zakonu mu je rodila tri otroke.
Alojzija, ki sojo klicali Lojzka, seje rodila 22. junija 1890. Ostala je na domu pri starših in po očetovi smrti z mamo vodila trgovino in pekarno do konca leta 1937.
Sin Ivan, ki se je rodil 10. decembra 1891, je prav tako delal pri očetu v Vipavi. Med prvo svetovno vojno se je kot avstrijski vojak bojeval v Galiciji in bil ranjen. Po vojni seje naselil v Ljubljani. Tam seje leta 1921 poročil z Vipavko Marijo Petrič, delal pa je kot poslovodja v prvem ljubljanskem delavskem konzumnem društvu, ki ga je ustanovil krščanski socialist Janez Evangelist Krek. V zakonu se jima je rodilo šest otrok. Tudi ob njegovem imenu je pohvalen župnikov pripis:	»Izvrsten človek!
(vojak); SHS.«4
Hči Marija Ljudmila, na kratko Minka, ki seje rodila 15. septembra 1893, seje leta 1915 poročila z Vrhpoljcem dr. Matijo Lavrenčičem, cesarsko-kraljevim sodnikom v Ljubljani, in mu v zakonu rodila štiri otroke.
Nekaj skromnih	spominskih drobcev	o	Radoslavu	in	njegovi	družini je vedela povedati Stanka Kukar, rojena
Silvester,	iz Ljubljane.	Ko je umrl,	seje	njegovega	pogreba udeležila vipavska šolska mladina. Iz družinskega
ustnega izročila	sije zapomnila še	zgodbo	o njegovem	starem očetu Dominiku, ki so ga menda kot dojenčka
pripeljali	v lepi	kočiji	iz Trsta	v	Ljubljano	in ga	dali	v	oskrbo neki ženi.	Iz Trsta so ga odpeljali, ker je tam
morila kolera in so se starši bali, da otrok ne bi umrl. Baje je bil ta otrok prvi Silvester v naših krajih.
Potomci Radoslava Silvestra pred Silvestrovo hišo v V ipavi pred šestimi leti na družinskem izletu, ki ga je vodil njegov najstarejši vnuk Martin Silvester. Fotografijo hrani Stanka Kukar, Ljubljana.
' O njem smo že pisali v Vipavskem glasu št. 23/1993, tokrat objavljamo nekaj več o njem in njegovi družini.
2 Te verze jima je najverjetneje zložil Radoslav, saj je bil poročen z njuno hčerko.
3 Jožef Cotič seje rodil 9. marca 1820 na hišni številki 80 v Vipavi in je bil oženjen z Marijo Šmuc iz Šturij.
4 SHS je kratica za državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, kije nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Viri in literatura:
Marija Češčut, geslo Silvester Radoslav (Franc), v: Primorski slovenski biografski leksikon, 14. snopič, Goriška Mohorjeva družba. Gorica 1988, str. 349.
Franc Cerovšek, Slikar Wolfin poslikava vipavske cerkve. Vipavski glas št. 22, december 1992, str. 1-4.
Magda Rodman, Pesniška beseda v našem kraju, Vipavski glas št. 23, marec 1993, str. 2-3.
Župnijski arhiv Vipava, Družinska knjiga Vipava 1864; Družinska knjiga fare Vipava 1885, str. 233, 380 (podatke iz njih
prispeval Božidar Premrl).
http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:2967/TEI/
Pripovedovalka Stanka Kukar, rojena Silvester, Ljubljana.
Izmed njegovih pesmi objavljamo ob tej priložnosti pesem Vipavi, kije uglasbena in je postala prava vipavska himna, in Vrh dimnika sem videl petelina, ki velja tudi za naš čas.
VIPAVI
Prelepa Vipava, ti krasni moj raj, v spominu mi bodeš do smrti kot zdaj. Naj videl bi zemljo, vsa širna morja, Vipava, ti radost boš vsega srca.
Ko prva se rajska prikaže pomlad, kje slavček prepeva, kje prvi je sad? Po gorah, dolinah sneg beli leži, Vipava že cvetje in sadje deli.
Kje najdeš krščansko prepričani rod, Pošteno, vljudnost, zvestobo drugod?
V Vipavsko dolino ozri se oko, pri blagem Vipavcu vse našlo boš to.
Veš, kje je navdušeno ljudstvo za dom? V Vipavsko dolino popeljal te bom, kot solnce pekoče, ki grozdje zori, domovju vsa duša Vipavca gori.
Slovenska Vipava, naj večna kot kdaj te sloga in sprava, premili moj raj, naj trtica zlata obilo rodi, predrage Vipavce vse Bog naj živi!
VRH DIMNIKA SEM VIDEL PETELINA
Vrh dimnika sem videl petelina, se s pestrobojnim krilom je ponašal, zdaj v sever, zdaj tja v jug seje oglašal, kot ravno veter sukal je vrtina.
A tudi ti, slovenska domovina, imaš že nekaj takih kokodajev, vetrovnih, omahljivih mož značajev, visokih misli, kratkega spomina, ljudi, ki danes črni, jutri beli, potem rdeči, če jih kdo bi plačal, kloneči tilnik sili vsakojaki.
Zdaj bodo »starim« kmalu »mladim« peli, a pesmi glas ta ni domačih gajev. Nazivam jih: ostudni vetrnjaki!
Magda Rodman
Otmar Crnilogar- človek mnogih talentov
Celjska Mohorjeva Družba, 2013 Zbornik o Otmarju Črnilogarju (1931-1999), duhovniku in profesorju
»Naj mož, ki mu je zbornik posvečen, po njem trosi med nas sadove duha, ki jih je vse svoje življenje tako velikodušno gojil in razdajal, jih širil in spodbuja!.«
To so besede, ki jih je v uvodu knjige zapisal koprski škof dr. Jurij Bizjak. In to so bile tudi želje vseh, ki so si prizadevali za izdajo te knjige.
Kmalu po smrti gospoda Otmarja Črnilogarja, leta 1999, so se porajale ideje, da bi mu posvetili primerno knjižno izdajo. Glasnejše in javno izražene so bile ob postavitvi Otmarjevega doprsnega kipa pri podraški cerkvi leta 2006 in naslednje leto, ko smo mu v Podragi pripravili spominsko slovesnost kot zlato obletnico nove maše. Toda za uresničitev so bili potrebni pogumni ljudje. Ponovno se je obudila ideja ob slovesnosti Otmarjeve 80-letnice, leta 2011. In tako so se v začetku lanskega leta zbrali nekateri Olmarjevi zvesti prijatelji, nekdanji sodelavci, Podražani in tedanji podraški župnik Bogdan Vidmar in sklenili, da izdajo Otmarjev zbornik spominskih zapisov, esejev in člankov, ki bi temeljili na zgodovinskih virih. Ob tej priliki naj bi se sestavila tudi Otniarjeva bibliografija. Zaradi premestitve gospoda Vidmarja sta vso skrb prevzela dolgoletna Otmarjeva prijatelja iz Škofje Loke Alojzij Pavel Florjančič z ženo Ano, Vipavko po rodu. Ostali člani pripravljalnega odbora so bili še: Otmarjev prijatelj in nekdanji učenec Jurij Paljk, Magda Rodman iz Vipave, Jurij Rosa iz sosednje šembijske župnije, profesorski kolega in soprevajalec Janez Zupet in trije Podražani, sosed in planinski tovariš Srečko Vidrih, nekdanji učenec, drugi Otmarjev novomašnik in naslednik poučevanja latinščine Bogomir Trošt ter soseda Lilijana Vidrih Lavrenčič. Oblikovanje zbornika je prevzel Lucijan Bratuš, umetnik iz Vipave, ki ga je Otmar spremljal od prvih umetniških del dalje. Lektoriranje je prevzel Janez Zupet, založništvo pa Celjska Mohorjeva družba z Društvom Mohorjeva družba. Preko izdatne denarne pomoči Občine Vipava se je v projekt vključila še Krajevna skupnost Podraga.
Iz prvotne zasnove so se postopoma izoblikovali tematski sklopi, ki prikažejo vsestranskost in širino gospoda Otmarja. Poleg desetih članov pripravljalnega odbora seje k pisanju odzvalo še 35 avtorjev. Prispevki so razvrščeni v deset poglavji. Vsak naslov dopolnjujejo pomenljive misli o Otmarju ali njegove lastne besede.
Zbornik začenja s tremi uvodnimi besedili, ki že nakažejo Otmarjevo osebno držo. Pod prvim naslovom »Zajemal iz studenca življenja in puščal sledi« so zbrane misli ob njegovem slovesu. V nadaljevanju spregovorijo »Podražani o svojem gospodu«. Kar enajst avtorjev je združenih v poglavje »O njem, sošolci, kolegi duhovniki in učenci«. Otmar je kot slikar in občudovalec umetnosti opisan pod naslovom »Via pulchritudinis (Pot lepote)«.
Sledi Otmarjeva prevajalska pot. V poglavju »Klasična filologija in Sveto pismo« se ga spominjajo kolegi in nasledniki, ki so nadaljevali njegovo delo. Za naslov »Zatreskanci v gore« so vzete znane Otmarjeve besede, ko se je že poslavljal od svojih gora. Avtorji razkrivajo Otmarjeve zasluge za vipavsko planinsko društvo in njegovo vzgojno moč pri mladih planincih. Otmarjevo obdobje »Pri Mohorjevi družbi« osvetljujeta dva avtorja. Odmevni radijski kviz »Quo vadiš« si je tudi zalužil svoje poglavje s tremi spominskimi zapisi. Mašo v podraški cerkvi daruje koprski škof dr. Jurij Bizjak
Človek
MNOGIH TALENTOV
Najobširnejše je poglavje pod naslovom »Otmarjevi prijatelji in znanci« tako po številu avtorjev kot po obsegu strani. Pester krog avtorjev dokazuje, daje s svojo širino duha in družabnostjo združeval ob sebi ljudi celotnega slovenskega prostora in vsestranskega dogajanja. Zadnja dva prispevka pod naslovom »Arhiv in bibliografija Otmarja Črnilogarja« naredita na bralca še poseben vtis. V prvem je opisana njegova zapuščina, ki se hrani v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici. Drugi prispevek pa prinaša seznam vseh Otmarjevih bibliografskih enot, ki seje ustavil pri številki 296. To je popis vsega, doslej znanega, kar je zapisal Otmar sam oziroma so o njem zapisali drugi. Če k temu dodamo še 60 prispevkov v pričujočem zborniku, naraste na 356 enot.
438 strani obsegajoča knjiga je bogat zapis o gospodu profesorju Otmarju Črnilogarju. Iz njih vejejo njegova dejanja, besede in razmišljanja. Toda, »... to, kar ga dela zares velikega, je njegov odnos do stvarstva: do narave, do samega sebe, do soljudi in do skrivnosti Boga,« kot je zapisal v uvodnem prispevku Bogdan Vidmar. Knjigo bodo z veseljem prebirali vsi, ki so Otmarja poznali.	Obudila se bo še marsikatera nenapisana
misel. Tistim, ki se z Otmarjem niso srečali, pa se bo s	to knjigo	dovolj prepričljivo	približal.
Prva predstavitev zbornika je bila v Podragi, saj je gospod Otmar tu preživel skoraj polovico svojega življenja. Krajevna skupnost Podraga je s prizadevnostjo predsednice Ide Ferjančič pripravila svečan kulturni dogodek 16. novembra letos, na god sv. Otmarja, in le dan za tem, ko bi gospod Otmar slavil 82. rojstni dan. Pripravljalni odbor si je slovesnost zamislil tako, da se je pod Otmarjevo Gradiško turo začela »Pot do Otmarja«, ki se je ustavila pri sv. Urbanu pod Podrago, ob cerkvici, ki jo je gospod Otmar z velikim naporom obnovil v letu, ko se mu je sesuvalo tajništvo pri Mohorjevi družbi in načelo zdravje. V podraški župnijski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata je bila spominska maša, ki jo je daroval koprski škof Jurij Bizjak ob somaševanju domačih in bližnjih duhovnikov. Z nagovorom je globoko segel v srca vseh navzočih.
V podraškem kulturnem domu pa je bila zvečer prireditev s predstavitvijo zbornika. Po uvodnem nagovoru
Andreja Capudra, nekdanjega ministra za kulturo in veleposlanika, predvsem pa Otmarjevega prijatelja, je glavni urednik zbornika Alojzij Pavel Florjančič opisal pot nastajanja zbornika in razložil njegovo vsebino. Mlada domača dekleta so z branjem odlomkov iz knjige odstirala Otmarjeva življenjska poglavja. Izbor je pripravila Suzana Krečič, program pa je povezovala Andreja Žgur. Otmarju posebno ljubo narodno pesem Ciganski otrok pa je zapel Simon Trošt ob spremljavi Nadje Bratina Berčan. Prireditev je obogatil nastop Komornega zbora lpavska pod vodstvom Matjaža Ščeka. Ob tem velja omeniti, da so ustanovitelji zbora ob izbiri imena iskali nasvet tudi pri gospodu Slavnostni govornik dr. Andrej Capuder	Otmarju
Nastop pevskega zbora lpavska ob predstavitvi zbornika o Otmarju Crnilogarja
P o draška dekleta - recita!
Prireditev je ves čas spremljala projekcija fotografij, kije ponazarjala Otmarjevo življenje in delo od dijaških let, preko vseh treh krajev duhovniškega službovanja, Marijinega Celja, Vipave in Podrage. Gotovo se ga še veliko Vipavcev spominja kot dejavnega, mladega vikarja, kije na svojstven način pritegnil predvsem mladino. Poznali so ga kot profesorja v vipavskem semenišču in obenem študenta klasične filologije, ki seje večkrat v tednu z avtobusom vozil v Ljubljano. Najbolj pa seje v vipavskem okolišu vtisnil v spomin kot navdušen
planinec in predsednik planinskega društva. Dobršen del prikazanih fotografij je objavljen v knjigi. Za to priložnost je bila pripravljena tudi razstava fotografij o Otmarjeveni podraškem obdobju 1967-1999. Fotografski posnetek je le utrinek, za njim se skriva obširna zgodba. Ob njih se bodo Podražani in vsi, ki so prihajali k Otmarju v Podrago, spomnili lepih, včasih tudi napornih doživetij. Fotografski material je bil deloma izbran iz Otmarjeve zapuščine in podraškega župnijskega arhiva, deloma pa pri različnih zasebnih imetnikih. Projekcijo in razstavo je pripravila Lilijana Vidrih Lavrenčič.
Zbornik je predstavil Alojzij Pavel Florjančič	števi]na lldeiežba je potrdUa priljubljenost
gospoda Otmarja. Domačemu občinstvu so se pridružili Otmarjevi sodelavci, sopotniki, prijatelji, njegovi dijaki in študentje, duhovniški kolegi, sorodniki, predstavniki lokalnih skupnosti. Vsakega je na svoj način povezovala z gospodom Otmarjem neka tiha, a trdna vez. Morda se mu je kdo v srcu opravičil, morda je kdo pomislil, da nosi v sebi delček krivde za njegova razočaranja in padce.
Gospod Otmarje bil vedno družaben in gostoljuben, tako so tudi njegovi Podražani po prireditvi poskrbeli, da so se vsi radi zadržali v prijateljskem pogovoru ob domači kapljici in hrani izpod spretnih rok podraških gospodinj. Bil je to večer, ko si čutil medsebojno povezanost, za katero seje tudi Otmar sam trudil in jo cenil, saj nas »... človeška medsebojna naklonjenost vodi k Bogu, najboljšemu, najbolj ljubeznivemu ...«
Lilijana Vidrih Lavrenčič
Z Otmarjem izpod Ture do Podrage
V soboto, 16. novembra 2013, je bilo na Vipavskem sončno in sveže z zmerno burjo. Pravšnje vreme za zorenje in pokušnjo pet dni starega vina in za plezanje po stenah Gradiške Ture. Res, pravi Otmarjev godovni dan. Če bi bil z nami, bi bil prejšnji dan star 82 let. Tako pa smo se zbrali pod njegovo Turo sami, saj nas je zapustil pred štirinajstimi leti. A smo ga tega dne nosili v svojih srcih, mislih in dejanjih. Tja, kjer je leta 1969 odpiral Furlanovo pot, so mu vipavski planinci prinesli planinski venec, škofjeloška naveza pa šopek
gorenjskih rož in ruja s Starega gradu, nabranega dan prej, na njegov rojstni dan. Iz Ajdovščine je prišel njegov brat Ivan z ženo in še dva ajdovska planinca, prišla sta dva romarja z Jakobove poti, ki poteka skozi Podrago, občinsko oblast pa je zastopal sam župan Ivan Princes. Velikega vipavskega planinca smo počastili s Prešernovo Zdravljico in trenutkom tišine. Vmes se je slišalo le rahlo ptičje ščebetanje in komaj zaznavni glasovi plezalcev v stenah nad nami. Otmar bi nas bil vesel, prešerno bi zavriskal, nas lopnil po rami in nas povabil v hram pod nami, v gostinski lokal v Kampu Tura. Kako pripravno, bi pripomnil Otmar.
Resje bilo in prijazno tudi. Na toplem in v zatišju pred burjo in ob kozarcu pinele smo začeli načrtovati nadaljevanje pohoda, a je pogovor kmalu krenil drugam. Ana je s Srečkom razpravljala o prvem planinskem taboru pod Turo, nekdanji škofjeloški župan Havvlina in vipavski župan Princes sta izmenjavala mnenja
o novem turistično-planinskem objektu, Urška, Jurij in Marko so analizirali vipavsko planinsko prisotnost, sam pa sem Otmarjevega brata Ivana prepričeval, da morda le nismo najbolj pripravljeni za takojšen vstop v steno. Pogovor se je vedno bolj razvnemal. Kot v dobrih starih časih pri Otmarju. Nenadoma smo ugotovili, da smo se zaplanirali in da zamujamo. Ekipa mlajših nas je že prej zapustila, drugi pa so ugotovili, da je v takih primerih zelo uporaben avtomobilski prevoz. Metro planinci! Res so pravočasno prišli do sv. Urbana. A vendar jih je prehitel ljubljanski Vipavec Luc, kije zaradi neznanega vzroka čakal na slavnost pri gradiškem Kulturnem domu, medtem ko smo bili mi aktivni na relaciji Pod Tura-Kamp Tura. Predvsem na drugem delu. Odpravil seje sam proti naslednji točki naše poti, kamor je prispel prvi, prezgodaj. Tudi sam sem se iz kampa odpravil sam. Začelo seje mračiti in za dva kilometra hoje čez drn in strn sem imel na razpolago le četrt ure. Se dobro, da se ni več dobro videlo. Podnevi si ne bi upal. Ja, norci in pijanci imajo srečo! Ko sem prišel izpod avtocestnega podhoda na Vetrno polje, meje pričakala tromestna burja. Ko je pihala po dolini navzgor, je še šlo, celo hitreje, kot bi rad. Ko pa se mi je z vso silo zagnala v prsi, sem kar obstal. Najbolj neprijetni pa so bili sunki s srčne strani, s smeri Gradiške Ture. Ni dolgo, kar smo jo hvalili, sedaj pa to. Res, nehvaležnost je plačilo sveta! Da me ne bi zaneslo pod kolesa nasproti vozečih avtomobilov, (le kaj za boga v tem času in takem vremenu toliko ljudi za volanom, pa še avtocesto imajo na razpolago!), sem se jim umikal na bankino in na travo in kljub veliki volji in naporu le počasi napredoval. Program v cerkvici sv. Urbana pa seje med tem mojim spopadom z neprijazno naravo že začel. Ana, v skrbi zame, je poslala pome Jurija z avtom. Pripeljal mi je naproti, ko sem s ceste za Šembid že zavil na Polano. Če sem prišel do sem sam, bom pa še teh nekaj sto metrov prepešačil. Tako bi verjetno naredil tudi Otmar. Nisem ga hotel razočarati, sem pa razočaral požrtvovalnega Jurija, kije obrnil in se vrnil brez mene. Dobrota je sirota! Vroč čaj za prepihane romarje in še piškote za povrh sem kajpak zamudil, pa tudi razlago o zgodovini cerkvice. Ni milosti za zamudnike! Sem pa izvedel, daje za vse poskrbela skrbnica cerkvice, Podražanka, gospa Nada Lozej z vnukom Otmarjem. Slednji je bil prvi krščenec v tej cerkvici. Romarjem izpod Ture so se pridružili stari Vipavci, Jože Marc, Jože Kebe, Grškovi s Hriba z Oskarjem, prišla sta Marija in Jože Švagelj iz Štanjela, Otmarjeva sorodnica Vida Čeligoj z možem iz Kazelj, zakonca Capuder iz Ljubljane, skratka pisana druščina in marsikaj zanimivega smo si izmenjali med seboj. Še zlasti v zvezi z Otmarjevo obnovo cerkvice. Zal nismo zvedeli ničesar novega o restavrirani in ukradeni podobi sv. Urbana.
Oglasil seje zvon podraške cerkve in zopet smo šli v burjo. Velika večina seveda z avtomobili, mladi mešani vipavsko-škotjeloški navezi sta se pridružila še dva Ajdovca, nakar so jo mahnili pod vodstvom izkušenega vipavskega planinca Marka Puca kar naravnost po polju proti vasi. Za avtomobili sem se po cesti odpravil trmasto zopet sam in prispel še ravno do začetka maše. Škof Jurij je memorialno mašo ob bogati asistenci duhovnih kolegov dovolj hitro zaključil in zadnja etapa do kulturnega doma seje spokojno zaključevala, burja pa je med hišami omagala.
Sopotniki so se hitro menjavali; žena, zakonca Capuder, zakonca Mozetič, nato pa množica v vasi, ki nas je kar posesala v z ljudmi nabit kulturni dom. Večerje bil sicer imeniten, a to je že druga, vendar ne pohodna zgodba.
Enkrat ni nobenkrat! Torej smo šli naslednji dan, v nedeljo, še enkrat na Gradiško Turo. Nismo pretiravali niti pri odhodu niti s tempom. Dolga kava pri Marjanci je bila res dolga. Končala seje pri deseti uri. Tokrat smo si v komorni, štiričlanski vipavsko-ljubljansko-škofjeloški navezi lagodno privoščili pešačenje od Ture do Miklava. V zavetju Ture in skozi jesensko razlistana drevesa nas je božalo jesensko sonce. Nismo bili sami, posamezniki, pari in skupine so nas prehitevali, bolj zgodnji pa so se že vračali z nasprotne smeri. Še več jih je bilo v steni. Sedaj sem šele razumel, zakaj toliko parkiranih osebnih vozil, kombijev in kemperjev v kampu. Po tablicah smo videli, da so iz vseh slovenskih pokrajin pa še iz Italije in Avstrije. Kajpak ni manjkal niti kemperjev iz Nizozemske. Če na kakšnega naletim v osrčju Pokljuke ali Kočevske, je praviloma
prav Nizozemec. Ob poti so se vrstili čedni leseni stebrički plezališč z informativnimi tablami s smermi in težavnostnimi stopnjami. Vodniki ne dohajajo razmer na terenu. Plezališč je čez dvajset, vseh smeri pa že nekaj sto, kar uvršča Gradiško Turo med najbolj priljubljeno plezalno destinacijo pri nas. In res, povsod je kar gomazelo, od nedeljskih plezalcev, otrok, ki so se komaj naučili hoditi, do starih plezalnih mačkov. Pri Miklavu
pa so nam prišli nasproti od šembiške ceste trije klasični alpinisti, študent in dve študentki. Obloženi z vrvmi, klini, kladivi in vponkami so se namenili odkrivati svojo, njihovo smer. Te rastejo kot gobe po dežju. Tu je življenje, od narave vedno bolj odtujeni ljudje se tu, na poti do stene, na grušču, na kamnu, na trdi skali srečujejo in se dobesedno zlivajo z naravo v vsej njeni prvinskosti. V naporu se preizkušajo, po padcu z varovanjem lahko vstanejo in ponovno začenjajo. Prava otmarjanska šola življenja. Otmarje zasejal plodno planinsko, alpinistično seme, ki bogato rodi.
Vračali smo se po spodnji, manj obljudeni poti. Razmišljal se; ko so včeraj vipavski planinci prinesli Otmarju v poklon venec, to ni bil kak bahat, velik venec z različnimi plastičnimi dodatki, tudi s slovensko »trobojnico« ne, pač pa jim je cvetličarna Jasmin naredila majhen, skromen venček iz domačega zelenja in nageljnov s sporočilom Gorske straže: »Ne trgaj cvetic!« Spomladi bo zemlja sprejela vase še tisto malo, kar je ostalo od njega, tako kolje naredila z Otmarjem pred poldrugim desetletjem.
Trije Otmarjevi dnevi, troje poti: na Stari grad, na Turo in k Miklavu, so se zlili v našo skupno pot, ki nam jo je trasiral on. Hvala, Otmar, zanjo!
Alojzij Pave! Florjančič
IZ NAŠE OBČINE
Občina Vipava bo z evropskimi sredstvi poskrbela za čistejšo reko Vipavo
Investicija »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Vipave - sklop I« je vredna dobrih 6 milijonov evrov, poleg občine pa jo sofinancirata Evropska unija iz Kohezijskega sklada in Republika Slovenija. Projekt bo predvidoma zaključen do sredine leta 2015, z njim pa bo občina uredila čiščenje odpadnih vod in izboljšala celotno stanje kanalizacijskega sistema.
Cilji projekta:
zgraditi novo čistilno napravo s kapaciteto 6.000 PE,
•	zgraditi približno 9,45 km fekalne kanalizacije,
•	zgraditi oz. rekonstruirati približno 1,37 km padavinske kanalizacije, obnoviti približno 0,8 km vodovoda,
•	dodatno priključiti na javni kanalizacijski sistem približno 337 prebivalcev, do konca leta 2015 priključiti vsaj 95 % PE v aglomeraciji Vipava na kanalizacijo in čistilno napravo.
Nova čistilna naprava
Zaradi stekanja komunalnih odplak iz gospodinjstev ter tehnoloških odpadnih voda vinske kleti in bližnje mlekarne v obstoječo čistilno napravo je le-ta preobremenjena, predvsem v obdobju trgatve pa se
odvečni del odpadnih voda preko preliva steka neočiščen v reko Vipavo. Obstoječa čistilna naprava tudi nima zadostne kapacitete, da bi se nanjo lahko dodatno priključila vsa okoliška naselja v Občini Vipava, za katera je predvideno centralno čiščenje na CČN Vipava.
Da bi zagotovili dolgoročno stabilno čiščenje komunalnih odplak iz vseh predvidenih naselij, se je občina Vipava odločila, da bo v sklopu zastavljene investicije zgradila novo čistilno napravo, ki bo namenjena samo komunalnim odpadnim vodam naselja Vipave in okoliških naselij.
Lokacija nove čistilne naprave je predvidena ob obstoječi čistilni napravi, ki se bo ohranila za potrebe čiščenja industrijske odpadne vode mlekarne in vinske kleti.
Koristi za občane
Projekt bo lokalnim prebivalcem zagotovil izboljšanje zdravstvenega stanja, izboljšanje celotnega stanja kanalizacijskega sistema odvajanja in čiščenja, višjo kakovost bivanja, več kot 300 prebivalcem pa bo omogočena nova priključitev na javni kanalizacijski sistem.
»Občina Vipava je dobro opremljena s kanalizacijskim sistemom, z novo investicijo pa bomo uredili še sistem čiščenja odpadnih vod, ki so doslej obremenjevale reko Vipavo. Čistilna naprava predstavlja pomembno pridobitev za Vipavo, saj bomo z njo prispevali k čistejšemu okolju, višji kakovosti življenja in gospodarskemu razvoju tako občine kot regije.
Potek gradnje
Gradbena dela so se pričela novembra meseca v letošnjem letu. Po terminskem planu naj bi bila čistilna naprava zgrajena do junija meseca leta 2014. Po končani gradnji sledi enoletno poskusno obratovanje le-te.
Gradnja kanalizacije bo potekala na več lokacijah. Zgradil se bo povezovalni kanal od obrtne cone tankovske kasarne do Podnanosa, kjer se bo fekalni kanal navezal na že zgrajeno kanalizacijo v Orehovici in Hraščah. Ta kanal bo nadomestil pred leti nameravano izgradnjo čistilne naprave v Podnanosu. Po izgradnji tega kanala bo možna gradnja ostalega kanalizacijskega omrežja za naselje Podnanos. V sklopu izgradnje kanalizacije bo zgrajeno tudi eno črpališče ob Močilniku.
Nadalje se bo zgradila še manjkajoča kanalizacija v sami Vipavi, kjer se bo gradila kanalizacija v Novem naselju in na Kosovelovi ulici. Ta gradnja bo z vidika motenja uporabe ulic najbolj zahtevna, saj bodo prebivalci bili zelo moteni pri uporabi cestnih povezav in dostopov do svojih prebivališč.
Gradnja kanalizacije bo potekala tudi na območju naselja Gradišče. S fekalnim kanalizacijskim vodom bo opremljeno skoraj celotno naselje. Na novo zgrajeno kanalizacijsko omrežje so se občani dolžni priključit v roku 6 mesecev po končani izgradnji kanalizacije. O tem bodo občani še posebej obveščeni.
Predviden zaključek gradnje kanalizacije je junij 2015.
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Varstvo okolja - področje voda; prednostne usmeritve: Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod.
Božidar Lavrenčič, vodja projekta
Obnova gospodarskega dela dvorca Lanthieri I. faza
Po uspešni obnovi rezidenčnega poslopja Lanthierijeve graščine novembra 2012 smo takoj pričeli pripravljati na možno nadaljevanje obnove dvorca Lanthieri. Predvideli smo, da bi obnovili gospodarski del dvorca Lanthieri v celoti. Glede na namige Ministrstva za kulturo smo v začetku leta 2013 začeli s pripravljalnimi deli za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Glede na to, da je gospodarski del Lanthierijeve graščine ravno tako kot rezidenčno poslopje graščine kulturni spomenik državnega pomena v lasti Občine Vipava, je bilo najprej potrebno izdelati raziskave ometov in beležev ter izvedbo raziskovalnih sond na fasadi objekta. Sočasno z raziskavo sond na fasadi smo poskrbeli tudi za odstranitev odpadajočih ometov s fasade, zlasti v delu fasade ob reki Vipavi, ki je zaradi stalnega odpadanja ogrožala dostop do gostišč Podskala in Podfarovž. Končen izdelek vseh teh raziskav je koservatorski načrt, ki bo osnova za obnovo. Sama študija je pokazala, da gospodarski del dvorca ni tako zanimiv kot rezidenčno poslopje. Ugotovilo seje, daje bilo precej dozidav in nadzidav, predvsem v kasnejšem obdobju, ko seje objekt uporabljal kot stanovanjski objekt ter v enem delu za proizvodni objekt Mesne industrije Primorske. Pri sami obnovi se bo študije upoštevalo tako, da bo objekt za etažo nižji oz. tako visok, kot je bil v času, ko so ga zapustili grofje Lanthieriji. Grad naj bi Lanthierijevi dokončno zapustili leta 1906. Večjih poslikav oz. fresk ni bilo odkritih. Manjši detajli še ohranjenih poslikav so bili odkriti le na špaletah oken v smeri notranjega dvorišča. Možno je, da gospodarski del dvorca ni imel fresk ali pa so bile kasneje uničene.
Sočasno z obnovo objekta se je predvidelo, da se izdela nov most za dostop na grajsko dvorišče. Most je tudi osnova za dostop na gradbišče, saj druge povezave za težko mehanizacijo ni. Most bo stal na istem mestu, kot je bil most do bivšega mesnopredelovalnega obrata M1P, ki pa ni več prevozen. Predvidelo seje tudi postavitev brvi, ki bi povezovala dvorec z gostiščem Podskala oz. parkom na mesto, kjer je nekoč že bila. Točni položaj brvi je še danes lepo viden, saj so ostanki temeljev še vidni. Za obnovo je bilo potrebno izvesti vse potrebno za arheološke študije, za katere je bilo izdano kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheoloških ostalin. Sama izkopavanja in geofizikalni pregled objekta in dvorišč se bo moralo opraviti pred samo obnovo.
Ker gre za objekt, ki stoji dobesedno v vodi je bilo potrebna tudi izdelava hidravlično-hidrološkega elaborata, ki vključuje tudi proti poplavno študijo in protipoplavno zaščito notranjega dvorišča in objekta.
Za postavitev novega mostu je bilo potrebno pridobiti od Agencije RS za okolje stavbno pravico, za napeljavo infrastrukture (voda, plin, elektrika) pod mostom pa služnost. Z ARSO-om smo podpisali tudi sporazum o vzdrževanju delov objekta, ki stojijo neposredno v reki Vipava.
Julija 2013 je ministrstvo za kulturo objavilo javni razpis za sofinanciranje operacij prenove in obnove, celostne revitalizacije in modernizacije kulturnih spomenikov v lasti občin iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 razvojne prioritete: »Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov« in prednostne usmeritve: 3.2 »Mreženje kulturnih potencialov«. Razpis je bil odprt do začetka septembra 2013. V času trajanja razpisa smo pripravili vse potrebno ter pravočasno oddali vlogo in po uspešni dopolnitvi vloge tudi uspeli.
S podpisom pogodbe, ki stajo podpisala minister za kulturo dr. Uroš Grilc ter župan Občine Vipava mag. Ivan Princes, si je občina zagotovila 2850000,00 € nepovratnih sredstev za obnovo gospodarskega dela dvorca Lanthieri oz. sofinanciranje upravičenih stroškov v deležu do 77,53 %. Glede na to, daje bilo razpisanih
sredstev za obnovo celotnega gospodarskega dela premalo, se v tej fazi ne bo postavilo brvi do Gostišča Podskala in tudi ne v celoti obnovilo severnega objeta, kjer je bil obrat MlP-a.
Po oceni naj bi celotna investicija stala 4484666,00 €. Kakšna bo dejanska cena obnove, se bo videlo po javnem razpisu za izbiro izvajalca. Izvedba obnove bo morala biti fizično in finančno končana do 1.8. 2015. Upamo lahko, da pri javnem razpisu ne bo prevelikih zapletov, saj je rok za obnovo tako velikega objekta zelo kratek.
Jože Papež, tajnik Občine Vipava
•k -k 'k
Vipava in njeni infrastrukturni problemi
V spletni enciklopediji Wikipedija se predstavitev Vipave začne z naslednjim odstavkom: »Vipavaje naselje in središče istoimenske občine, ki leži v zgornjem delu Vipavske doline, ob številnih izvirih reke Vipave, ki ima kot edina reka v Evropi deltast izvir. Zaradi številnosti izvirov so prebivalci zgradili 25 mostov; najimenitnejši in najstarejši je most za Lanthierjevo graščino. Prav zaradi mnogih mostov pravijo kraju tudi male oziroma slovenske Benetke.«
Lepo napisano, škoda samo, da tudi v realnosti Vipava ni videti tako idilično. Namen tega prispevka je opozoriti na nujnost prioritetne ureditve določenih infrastrukturnih problemov v Vipavi, kar bi za Vipavce posledično pomenilo za življenje prijetnejše bivalno okolje, za potencialne obiskovalce pa iz Vipave naredilo zanimivo izletniško destinacijo, na katero bi se radi vračali.
Vipava je premajhna in finančno prešibka, da bi jo lahko naredili zanimivo z novimi, v arhitekturnem smislu presežnimi zgradbami. Ne, teh Vipava (razen dokončne obnovitve Lanthierijevega dvorca, ki je v teku in tega projekta zato v nadaljevanju ne bom navajal) pravzaprav niti ne potrebuje. To, kar Vipava potrebuje, je ureditev nekaterih infrastrukturnih problemov, med katerimi jih je nekaj takih, ki glede na investicijski potencial občine sploh ne bi smeli predstavljati resnejšega finančnega problema. Morebitni argument, da za v nadaljevanju naštete projekte do sedaj v občinskem proračunu ni bilo denarja - in da ga, kot je razvidno iz predloga novega proračuna občine, žal tudi v letu 2014 ne bo ne zdrži resne presoje. Bežna analiza proračunov v zadnjih letih in aktualnega za leto 2014 kaže na to, da bi se vsaj del v nadaljevanju navedenih projektov moral že zdavnaj realizirati.
Torej, če želimo celostno podobo Vipave dvigniti na višji nivo, bi morali med prioritetne investicijske projekte Vipave uvrstiti naslednje:
Dostop do glavnih izvirov reke Vipave
Vipava je neločljivo povezana z vodo, zato bi morala biti ureditev dostopov do glavnih izvirov reke Vipave v Podskali in Podfarovžu izvedena v najkrajšem možnem času. Danes se lahko pride v Podskalo in Podfarovž, ali mimo Lanthierijevega dvorca pri baru Jolly ali po uličici mimo bara Pri Marjanci. Verjetno je vsakemu Vipavcu povsem nerazumljivo, obiskovalcem od drugod pa tudi, kako je mogoče, da že desetletja glavni dostop v Podskalo, tj. prehod čez dvorišče za barom Jolly, še vedno ni tlakovan ali vsaj asfaltiran. Prav tako je nerazumljivo, da pred leti v projektu lepo preurejenih uličic v starem delu Vipave ni bilo položenih zadnjih deset metrov tlakovanih plošč pred mostom v Podfarovžu, ki ostaja prav zaradi tega makadamskega »vložka«, ki bi ga lahko uredili za simboličen denar, v estetskem smislu nedorečena zgodba. Se huje je to, da dva v resnici glavna dostopa k izvirom Vipave sploh nista odprta, zato bi bilo potrebno prioritetno 1) obnoviti lesen most mimo Lanthierijevega dvorca skozi bivšo klavnico ter zrušiti dotrajan zid v zadnjem delu in 2) odpreti centralni vhod v Lanthierijev dvorec za prehod v Podskalo preko znamenitega kamnitega mostu v zadnjem delu dvorca. Šele s tema dvema projektoma bi glavna izvira Vipave naredili zanimiva za obiskovalce in, kar ni nezanemarljivo, omogočili obema gostilnama v ozadju, da končno zadihata s polnimi (polnejšimi) pljuči. V Podskali bi veljalo razmisliti tudi o leseni brvi, ki bi zadnji del Podskale povezala s Taborom in ta zelo zanimivi del Vipave približati tako Vipavcem kot obiskovalcem.
Centralni park
Park kaže tako klavrno podobo, da nam je Vipavcem lahko samo v sramoto. Park potrebuje urejene pešpoti, s centralno potjo od grajskih vrat do vodnjaka in naprej do ceste, urejene klopce, negovano travo, kvalitetno razsvetljavo ... in seveda za pešce in kolesarje asfaltirano ali tlakovano pot mimo bivše gostilne Adria.
Glavni trg
Glavni trg je zatrpan z avtomobili, ki mu odvzemajo čar. Ves čas se rišejo nove prometne ureditve, ki pa seveda ne morejo doseči pravega učinka, dokler z Glavnega trga ne bo umaknjenih večina parkirnih mest. Le-ta bi morala ostati samo na delu trga pred Lanthierijevim dvorcem in pred občinsko zgradbo. Ves preostali del trga, preko katerega bi seveda še vedno potekal enosmerni promet, pa bi moral biti preurejen; deloma tlakovan s kamnitimi ploščami po vzoru trgov mediteranskih mestec in s prostorom na sredini, namenjenim letnim gostilniškim vrtovom. Vsi bari na Glavnem trgu bi morali imeti možnost streči pijačo na postavljene vrtove »čez cesto«. Trg bi moral biti kvalitetno osvetljen, da bi se na njem tudi v večernih urah »dogajalo«. S kvalitetno preureditvijo bi se frekvenca ljudi na trgu, tako domačinov kot obiskovalcev, zagotovo povečala. Problem parkiranja bi rešili z dodatnim parkiriščem na polovici zelenice nasproti lekarne, kjer bi z dostopno cesto do parkirišča in pločnikom ob njej celostno zaključili prej omenjeno centralno pot skozi park, ki bi vodila od Lanthierijevega dvorca proti zavodu Pristan.
Frnaža
Frnaža je zemljišče za stanovanjskimi bloki med reko Vipavo in magistralno cesto. Spada med najbolj neurejene dele Vipave, hkrati pa je vsem potnikom skozi Vipavo najbolj na očeh. Makadamska pešpot brez razsvetljave ob magistralni cesti je ena pomembnejših pešpoti v Vipavi in bi morala biti že zdavnaj tlakovana in osvetljena. Pa ne samo to. Pešpot ob magistralni cesti bi bilo potrebno dopolniti z urejeno pešpotjo ob reki Vipavi, od mosta čez magistralno cesto pri gasilskem domu do mosta v Taboru. Ob tej poti bi bilo potrebno celostno urediti brežino reke, postaviti klopce in javno razsvetljavo. Ta del bi z reanimirano reko zagotovo postal ena najbolj priljubljenih točk Vipavcev. Če bi potem s pešpotjo povezali še most v Taboru in magistralno cesto pri Pristanu, bi dobili pravo malo »mestno« sprehajališče.
Pločnik, kolesarska steza in javna razsvetljava od Vipave do Vrhpolja
Od zadnjih hiš v Vipavi do prvih v Vrhpolju je samo par sto metrov. Cesto od Vipave do Vrhpolja je potrebno dograditi s pločnikom, kolesarsko stezo in javno razsvetljavo, ter ta del Vipave s tem narediti privlačen tako za pešce kot za kolesarje.
Magistralna cesta s krožišči, razsvetljavo in pločniki od izvoza z avtoceste do pokopališča
To je projekt, ki se ga brez sodelovanja države (Darsa) seveda ne da izpeljati, vendar pa seje država ob gradnji avtoceste mimo Vipave zavezala, da bo pri tem projektu sodelovala, tako da bi projekt moral biti že, ne samo začet, ampak tudi zaključen. Večina krajev v Sloveniji že ima ustrezno javno razsvetljavo in Vipava je eden redkih, ki po sončnem zahodu ob magistralni cesti skoraj ugasne v temi ... Da o nevarnosti prehoda pešcev čez magistralko, recimo Na produ ali pri zavodu Pristan ali pri gasilskem domu niti ne govorimo. V okviru tega projekta bi bilo nujno potrebno odstraniti (ali vsaj preurediti v takšnega, kot ga ima Zavod invalidnih otrok) neestetsko visok zid v bivši južni vojašnici nasproti Farne, ki mimo vozečim zastira pogled na zgradbe v ozadju.
Javna razsvetljava v centru
Javna razsvetljava v Vipavi je dokaj slaba, še posebej tam, kjer bi morala biti najboljša, tj. v centru. Luči v centru (Glavni trg in glavna ulica mimo Mercatorja) namesto da bi svetile, »brlijo«. Nesprejemljivo je tudi, da v blokih med Mercatorjem in zdravstvenim domom, kjer je koncentracija stanovanj največja, javne razsvetljave praktično sploh ni.
Igrišča in parkirišča ob osnovni šoli
Makadamsko parkirišče pred osnovno šolo, kjer vsak dan parkira na desetine avtomobilov, je potrebno asfaltirati, šolsko igrišče z okolico pa na novo urediti in potem ustrezno vzdrževati.
Kompleks vojaških igrišč
Vemo, da Slovenska vojska žal nima na razpolago velikega proračuna, vseeno pa je potrebno z njenimi predstavniki v vojašnici Vipava doseči dogovor o ustreznejšem vzdrževanju športnih igrišč ob vojašnici. Nove table za košarko (obstoječe so bile postavljene pred kakšnimi petintridesetimi leti), vzdrževanje ostale športne opreme, delna sanacija asfaltnih površin, ureditev zelenic in pešpoti, redna košnja trave in čiščenje smeti so stvari, pri katerih je verjetno potreben samo ustrezen dogovor in malo dobre volje.
Poljske poti
Vse več ljudi se tako ali drugače rekreira. Poljske poti so za tovrstne namene izredno primerne, žal pa so zelo neurejene. Ob vsakem dežju se marsikje spremenijo v blatne steze, ki postanejo neprehodne. Tiste poljske
poti, po katerih se sprehaja največ ljudi, bi bilo potrebno nasuti z drobnim kamenjem in nato primerno vzdrževati.
Pokopališče in mrliška vežica
Če pustimo ob strani silne, na žalost pa neučinkovite razprave okrog pozicije nove mrliške vežice na pokopališču, bi bilo za začetek dovolj, da bi asfaltirali oz. tlakovali - in to za zelo majhen denar - lukenj poln makadamski plato pred pokopališčem. Kaj pomaga ljudi vabiti na ogled 4500 let starih egipčanskih sarkofagov, če si, ko stopijo iz avta, najprej umažejo čevlje.
Obrtna cona ob avtocesti
Če zaradi gospodarske in finančne krize ali iz kakršnegakoli drugega razloga ni potencialnih investitorjev v obrtno cono ob avtocesti, je potrebno v tem delu zasejati travo in jo redno kositi. Kupi raznega kamenja, ki sedaj »krasijo« ta del Vipave, so za ustvarjanje tako pomembnega prvega vtisa na obiskovalce najslabša možna izbira.
Izvir Pod lipco
In ne nazadnje, če sem z vodo začel, naj z vodo še končam. Moja generacija se bo še kako dobro spomnila časov, ko smo na poti iz šole iz nekoč verjetno najlepšega izvira Vipave Pod lipco pili vodo. Kar so kasneje s kupi betona iz tega naravnega bisera naredili, je najhujši možni kriminal nad naravno dediščino. Vse, ampak res vse, bi bilo potrebno narediti, da bi bil ta izvir spet rekonstruiran v svojo prvotno, naravno podobo.
Naslednje leto bodo potekale lokalne volitve in upam, da bo ta zapis vsaj deloma služil županskim kandidatom, katerikoli že bodo kandidirali za to funkcijo, da bodo v svojih predvolilnih programih znali pravilno zastaviti investicijske prioritete.
Goran Kodelja
IZ USTANOV IN DRUŠTEV
IzŠGV
v
Iz dela Škofijske gimnazije Vipava
Zdi se, kot da smo šele dobro zakorakali v novo šolsko leto, pa so pred nami že božično-novoletni prazniki. Verjetno se mladina ne bi strinjala s tovrstnim dojemanjem časa, saj pravijo, daje ta zelo relativen - v šoli je njegova hitrost odvisna od tega, na kateri strani katedra si! Kakor koli že - od prvega septembra, ko smo v šolske klopi Škofijske gimnazije Vipava sprejeli novo generacijo gimnazijcev, do trenutka, ko nastajajo te vrstice, seje na naši šoli zvrstilo lepo število tudi v širšem prostoru odmevnih prireditev.
Z nami je nova generacija gimnazijcev
Kot vsako leto smo se na začetku najbolj posvetili prav našim prvoletnikom, »fazanom«, najprej z uvodnim srečanjem konec avgusta, ko so izvedeli, kdo bo njihov razrednik oz. razredničarka (in sorazredničarki), kdo njihove sošolke in sošolci, jih pozdravili na uvodni maši v Logu, nato pa 3. septembra sprejeli v dijaško skupnost. Od začetkov ŠGV se je »krščevanje« novih ŠGV-jevcev zelo spremenilo, saj v duhu prijateljstva stremimo za tem, da mlade vzgajamo tudi v odnosih in da je vsakršno izživljanje nad sočlovekom, tudi v imenu tradicije, nesprejemljivo.
Sprejem prvoletnikov v dijaško skupnost
3 0p,)TI
Ozrli smo se čez meje naše domovine
Že v septembru in oktobru so naši dijaki obiskali tujino: četrtoletniki so odpotovali v Pariz in se iz njega vrnili (tako kot vsi doslej) prepolni vtisov, skupina prostovoljcev pa se je v okviru projekta True Colours - We Are AH Wonderful People (Prave barve - Mi vsi smo čudoviti ljudje), v organizaciji fundacije ACES udeležila srečanja v Opatiji.
Projekt izmenjave, v katerem sodelujemo s hrvaško gimnazijo Eugena Kumičiča iz Opatije, tudi letos koordinira profesorica Martina Podbersič Smrdel.
Projekt se je pravzaprav začel že med 30. septembrom in mr	...	.
.	,	,	•	n i v,-	,	.	.	v	Nasi	prostovoljci	na	izmenjavi	v	Opatiji
4. oktobrom, ko je v Bukarešti potekalo uvodno srečanje
programa ACES, ki sta se ga udeležili profesorica Ksenja Sarb Lebič in dijakinja 3. letnika Zala Žezlina. Naši dijaki pa so na obisk k hrvaškim vrstnikom odšli med 22. oktobrom in 25. oktobrom.
Znanje zunaj šolskih klopi
Vsi vemo, da se učimo celo življenje in seveda tudi izven šolskih klopi. In možnosti za to je bilo v začetnih mesecih za »škofijce« res obilo: predvsem naravoslovci so lahko na Večeru kemijskih poskusov 2013, Festivalu znanosti in ob obisku tedna odprtih vrat Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo v Vipavi izvedeli marsikaj zanimivega. Svoje vtise o tem sta zapisali: o prvem Nejka Čuk iz 4. letnika ...
Pozno popoldne smo se v torek, 17. 9. 2013, dijaki, v spremstvu profesoric kemije in laborantke, odpravili v Ljubljano, na fakulteto za kemijo, kjer seje odvijala Noč znanstvenikov in znanstvenic. Zelo smo bili presenečeni nad povprečno starostjo obiskovalcev.
Ugotovili smo, da se za kemijo navdušuje veliko mladih nadobudnežev; povabljeni so bili prav vsi, od 3. do 93. leta starosti. Idejni vodja projekta je
že upokojeni profesor kemije Ivan Leban. Uvodni Qbisk iahoratorija visokc šole za vinogradništvo in eksperiment je opravil kar zunaj. V dve steklenici vinarstvo kokakole je strese! bombone Mentos. Zmes je burno
reagirala in tekočino je poneslo kakšen meter v zrak. Navdušenje je bilo očitno. Po opravljenem poskusu smo se vsi skupaj prestavili v veliko predavalnico. Tam smo lahko videli veliko poskusov, zelo zanimivih za oči in ušesa. Naredila sta steklene nageljne s tekočim dušikom, mehurčke iz suhega leda, dokazala, da moka gori, in še veliko drugega. Najbolj se mi je v spomin vtisnil prvi poskus, ki je dokazal, da ima tudi železna vzmet
spomin. Vzmet je profesor deformiral, nato pa jo je pomočit v vrelo vodo - ponovno se je zvila v popolnoma enako obliko kot pred deformiranjem. Torej, tudi vzmeti imajo spomin.
Po demonstraciji vseh poskusov nas je profesor Ivan povabil na pogostitev v predprostor predavalnice, še prej pa nam dal zelo pomemben nasvet: »Teh poskusov ne počnite doma! Počnite jih pri sosedu!«
... in o drugem Nika Obed iz 3. letnika.
V sredo, 9. oktobra 2013, je v Ljubljani potekal že tradicionalni Festival
znanosti pod naslovom Ustvarjalnost prinaša upanje. Udeležili smo se ga
tudi nekateri učenci naše šote. Program festivalskega sklopa je bil zelo
pester, lahko smo prisostvovali predavanjem, ki so nas zanimata. Tako se
nas je večina odločila za predavanje o izvoru življenja, ki ga je vodila prof.
.... ,	...	.„	dr	Marie-Cristine Maurel iz univerze v Parizu. Predstavila nam je zgradbo.
Dijak Mohor Pleničar na . ,	,	,	.	n	.	,
festivalu znanosti	funkcije,	delovanje	in	zanimivosti	DNK.	Poteg	tega	smo imeli možnost
obiskati tudi predstavitev o tekočih svetilkah za forenzike, kjer pa smo obravnavano lahko videti tudi eksperimentalno. Istočasno je potekalo še predavanje o bioloških računalnikih in stikalih ter sklop treh enournih predstavitev pod naslovom Eksperimentalnica inštituta Jožef Stefan, ki so
jih pripravili mladi raziskovalci Šole eksperimentalne kemije. Kot zadnjo smo obiskali predstavitev v sklopu Sejem eksperimentov. Ta je pritegnila največ naše pozornosti, saj je nastopit dijak 3. letnika naše šole -Mohor Pleničar.
Uspehi na tekmovanjih
V prvih mesecih šolskega leta se je zaključilo več državnih tekmovanj: iz znanja o sladkorni bolezni (mentorica Irena Breščak), iz logike (mentor Alojz Grahor) in razvedrilne matematike (mentor Miha Šušteršič) ter natečaj Fotografiram, torej sem (mentorica Nadja Pregeljc). Na prvem je zlato priznanje dosegla Nina Kohal iz 3. letnika, na državno tekmovanje iz logike pa seje uvrstilo kar 20 dijakinj in dijakov iz ŠGV, devet jih je doseglo zlata priznanja: Aljaž Bratina (5. mesto v državi), Tjaša Valič, Martina Lokar, Tjaša Rudolf, Katarina Pegan in Blaž Kosmač iz I. letnika,
Matic Fučka iz 2. letnika, Tanja Peric iz 3. letnika ter Jan Križnič iz 4. letnika (3. mesto v državi).
V razvedrilni matematiki pa so svoje zlato znanje dokazali: Tjaša Valič in Martina Lokar iz 1. letnika, Matic Fučka iz 2. letnika, Ivana Žigon iz 3. letnika in Tina Krapež iz 4. letnika (2. mesto v državi).
Na natečaju Fotografiram, torej sem je sodelovalo devet dijakinj, ki so med 34 ekipami zasedla odlično 5. mesto, dijakinji Monika Bajc in Zala Dimc pa imata razstavljeni svoji fotografiji na Ekonomski šoli v Celju.
Naši večeri na ŠGV
Pred dvema letoma smo na naši šoli začeli z Našimi večeri, z namenom medse povabiti nekdanje dijakinje in dijake ŠGV. Do danes smo prisluhnili mnogim in spoznali raznolikost vsega, s čimer se ukvarjajo. V letošnjem septembru so bile z nami najprej Neli Bačar, Ana Križnič, Kristi Hodak in Hana Furlan, ki so nam predstavile svojo izkušnjo skoraj dvomesečnega bivanja v misijonu v Malaviju. V večeru, ki je bil izjemno dobro obiskan, so dekleta ob mnogih fotografijah z nami delila, kaj jih je vodilo v misijon, kako je potekalo njihovo delo, koliko zadovoljstva so doživela, ko je z njihovim delom in finančno pomočjo zrasla hiša za učitelja, predvsem pa smo lahko iz njihovega sproščenega nastopa razbrali, kako zelo jih je ta izkušnja obogatila.
Že od začetka je organizacija večerov v rokah profesorice Jane Grohar, ki je tudi zapisala vtise z drugega večera.
27. oktobra 2013 je bil na vrsti že deseti, torej nekako jubilejni Naš večer. Gosta sta bila dva doktorja znanosti, Rosana Hudej in Denis Pavliha, predstavila pa sta svoje znanstveno in raziskovalno delo v predavanju z naslovom: Inženirsko podprto zdravljenje raka -elektrokemoterapija. Rosana Hudej in Denis Pavliha sta sodelavca Laboratorija za biokibernetiko na elektrotehniški fakulteti. Elektrokemoterapija je lokalna metoda zdravljenja raka, pri kateri je vnos zdravila (kemoterapevtika) v tumorske celice omogočen in izboljšan z uporabo kratkih visokonapetostnih električnih pulzov. Ta metoda je ena izmed mlajših oz. novejših možnosti za uničevanje tumorskih celic. Razvita je že do te mere, da se klinično uporablja za zdravljenje površinskih (kožnih in podkožnih) tumorjev, napreduje pa tudi na področje zdravljenja globoko ležečih tumorjev (npr. v jetrih, na prostati ...).
Rosana Hudej in Denis Pavliha	Vsvoji poljudni in zelo zanimivi predstavitvi sta Rosana, kije doktorirala
Ana, Neli, Hana in Kristi
Udeleženci državnega tekmovanja v logiki
iz biomedicine na Medicinski fakulteti, sicer pa diplomantka biologije, in Denis, doktor elektrotehnike, zelo dobro prikazala interdisciplinarnost svojega raziskovalnega področja: Rosana se je ukvarjala s celično biologijo, z osnovami elektrokomerapije na celičnih strukturah: Denis pa z razvojem računalniške aplikacije za načrtovanje zdravljenja raka z elektrokemoterapijo.
Poslušalci smo dobili res dragocen prikaz, kako se znanosti in znanja biologije, kemije, fizike in elektrotehnike lahko uspešno in koristno povezujejo. Hkrati pa je bilo tudi zelo lepo in navdušujoče videti energijo in predanost mladega človeka svojemu delu.
Pomagali smo oblikovati uvodni dan slovenističnega kongresa v Vipavi
V začetku oktobra je Univerza na Primorskem gostila Slovenski slovenistični kongres in si za uvodni, protokolarni dan izbrala Lanthierijev dvorec v Vipavi. Kulturni program uvodnega dne so oblikovali naši sedanji in bivši dijaki.
S svojim nastopom so navdušili igralci s kratkimi anekdotičnimi prikazi življenja na Vipavskem Pevski zbor pod vodstvom Mete Praček	nekoč	ki	ga	je	seveda ze]0 zaznarn0vala
povezanost s trto in njenim žlahtnim sadom. Igralci so se pripravljali pod mentorstvom profesorice Tatjane Božič. Nastopil je tudi mešani mladinski zbor pod taktirko Mete Praček, Barbara Grahor in Samo Vovk pa sta v popestrila program z instrumentalnima skladbama na violi in električni kitari.
Dramska skupina po nastopu na Slovenističnem kongresu
Obiskali so nas ugledni gostje
Srečanje s prvim, patrom Stephenom, je opisal šolski kaplan Primož Erjavec.
Nihče ne zahteva od tebe, da ti je vsakdo všeč, nekateri ti pač niso. In čeprav ti niso, imaš možnost vsakogar ljubiti. In to ljubiti tako močno, da boli. Kajti ko ljubiš tako močno, da boli, bolečina izgine in ostane samo še ljubezen.« Tako je p. Stephen odkril skrivnost ljubezni Matere Terezije dijakom prvih treh letnikov.
Petkova ura VIK-a je bita 20. septembra nekoliko drugačna. Poslušali smo pričevanje o poklicanosti, da ljubimo. P. Stephen, ki nam je govoril, je avstralski duhovnik, ki sedaj deluje v Rimu. Je iz reda Misijonarjev ljubezni, ki so moška veja duhovne družine Matere Terezije. Sam se je z Materjo Terezijo srečal kot prostovoljec v Kalkuti in sedaj sam pričuje o moči ljubezni. »Tudi mi smo lahko 'mašina' za ljubezen, kot je to Bog. Bog ne more ne ljubiti. V trenutku, ko bi to naredil, ne bi več bil Bog. In mi imamo v sebi bogopodobnost!«
Govoril je v angleščini, mi pa smo se počutili kot ob Peter Stephen z dijaki angleškem filmu, za katerega ne najdeš podnapisov.
Od časa do časa loviš besede, a zgodba sama ti pomaga k razumevanju. In p. Stephen je imel zgodbo! Prelevi! se je boksarja, ki doživi nasmeh, ko se uspe opravičiti. ZamotiI se je s facebook profilom, pa vseeno opazil osebo, ki bi ga rada pozdravila. Pomival je posodo in se ob tem branil godrnjanja. Predvsem pa je nas potegni! v svojo zgodbo, kjer je ljubiti osrečujoče.
Vtise z obiska drugega, izjemnega misijonarja Pedra Opeke, pa je razgrnil dijak 1. letnika, Aljaž Bratina.
Teden od 18. 11. do 22. 11. 2013je bil na naši gimnaziji drugače obarvan kot ostali. Zaznamoval ga je poseben dogodek - obiskal nas je misijonar na Madagaskarju, Pedro Opeka.
Tako se je v tem tednu na šoli dogajalo veliko zanimivega. Učenci smo si pri pouku ogledali dokumentarni film o Pedru Opeki in tako podrobneje spoznali, kdo nas bo sploh obiskal, kaj je njegovo poslanstvo, kaj ga odlikuje in še mnogo drugih zanimivosti o življenju in delu tega misijonarja - argentinskega Slovenca. Na Madagaskarju je na smetišču srečal ljudi, ki so se preživljali z zbiranjem odpada in so živeti med podganami in drugo umazanijo. Uvide!je njihovo stisko, poiskal prijatelje, ki so bili pripravljeni pomagati, in skupaj so, tudi s pomočjo Slovencev in drugih dobrotnikov, zgradili popolnoma novo naselje Akamasoa. Njihova dejavnost je prerasla v pravo gibanje.
Nam, dijakom 1. a, je bila zaupana naloga soorganiziranja tombole za Opeko, v kateri smo zbirali denarna sredstva. Od ponedeljka naprej smo med dijaki in profesorji prodajali tombolske lističe za ceno pol evra.
Tisti, ki smo kupili lističe, smo se v sredo med glavnim odmorom zbrali v avditoriju (kar precej nas je bilo) in bili priča izvedbi tombole. Dogodek je bil nadvse zabaven, najboljše pa sta od njega odnesla dijaka Valentina Lokar in Boštjan Dolinšek, ki sta s skupnimi močmi zadela glavno nagrado in se posladkala z gromozansko čokolado (oziroma jo v duhu skupnosti delila).
Vrhunec je sledil v petek. Ob 10.30 smo se vsi dijaki in profesorji skupaj z učenci nekaterih okoliških šol ter zunanjimi obiskovalci zbrali v nabito polni šolski dvorani. Program se je začel s prihodom gospoda Opeke, nato pa je naš mladinski pevski zbor pod vodstvom Igorja Hodaka zapel pesmi Vipavska in Slovenija, od kod lepote tvoje.
Po pozdravnem nagovoru g. ravnatelja je spregovoril gost. Delo, o katerem je pripovedoval, je celotno publiko tako navdušilo in zanimalo, da smo mu postavili kopico vprašanj, na katera je z žarom in veseljem odgovoril.
Zvedeli smo, kajje videl, ko je prvič stopi! na smetišče, kako je začutil, da mora tem ljudem pomagati, o tem, kako mu je Bog ob njegovem trudu staI ob strani in kako je s pomočjo tisočih Slovencev ter drugih darežljivih ljudi uspel zgraditi mesto ter malgaškim otrokom pomagati do lepše prihodnosti z osnovnimi pogoji za dostojno življenje, šolo, športom... Obljubil je, da v Akamasoi nikoli ne bo zmanjkalo prostora za nekoga, ki potrebuje pomoč. Ustavil se je tudi pri odnosih med ljudmi in dejal, da ko nekoga sreča, enostavno ne more drugače, kot da ga pozdravi, in si želi, da bi tudi drugi čutili tako. Zakaj vojne, nemiri in nepravičnost, če pa lahko vsi živimo v sožitju in medsebojni pomoči ter ljubezni?!
V njegov doživet in prepričljiv govor smo se tudi vsi mi vživeli in ga poslušali z napetimi ušesi. Kot je v navadi na SGV-ju, je ob koncu sledilo opoldansko angelovo češčenje. Gospod Pedro je zmotil v malgaščini, nato pa je celotna dvorana pogumno zapela Je angel gospodov.
Ob koncu druženja je bil gospod Opeka oblegan z vseh strani. Prav vsak mu je hotel nekaj povedati ali pa mu vsaj podati roko. Tudi bliskavice fotoaparatov niso mirovale. Možno je bilo kupiti knjigo in film o misijonarju in dobiti njegov podpis.
Za Madagaskar smo po razredih, v zbornici in s tombolo zbrali okrog 700 evrov, skupaj z nabirko ob prireditvi in prodajo publikacij pa se je številka povzpela prek 6700 evrov!
Za vse nas je bilo to nepozabno doživetje - iz prve roke slišati pripoved o volji, vztrajnosti, trmi, pogumu; čutiti čar in veselje v očeh nekoga, ki je za človeštvo naredil tako veliko. Ta dan nam bo zares ostal v spominu.
Vtise trimesečnega dogajanja na ŠG V zbrala in uredila Bojana Pižent Kompara
Pedro Opeka :. dijaki
Pedro Opeka
Iz OŠ
Nov začetek
Prvi meseci tega šolskega leta so že minili. Po negotovosti v avgustu, ko nismo vedeli, koliko oddelkov bomo sploh lahko oblikovali, so napetosti popustile. Res smo morali združiti dva oddelka tretješolcev v enega številčnega, v veliko pomoč pri delu sta volonterski pripravnici - profesorici razrednega pouka. Tudi na predmetni stopnji so učenci šestega razreda le v dveh oddelkih. Saj v učilnicah še nekako gre, težave nastajajo v telovadnici, ko imajo dekleta premalo prostora za varno in sproščeno gibanje. A po predpisih (normativih) je vse lepo in prav. Ker želimo tudi šestošolkam zagotoviti pogoje za kvaliteten pouk športne vzgoje, iščemo rešitve (beri finance) za tri dodatne ure pouka. Joj, spet se mi je »zapisalo« - v tem šolskem letu v slovenskih šolah nimamo več športne, likovne in glasbene vzgoje - ampak šport, likovno in glasbeno umetnost. Vsebine ostajajo, le poimenovanja in dokumentacija je drugačna. Tako pač je ...
Učence na Gočah - pa pri športu torej - ne moti več hrupnost in odmevanje, saj je strop v večnamenskem prostoru izoliran.
Prve šolske dni so pri urejanju prometa pred šolo v Vipavi pomagali odrasli prostovoljci - upokojenci in dijaki Šolskega centra iz Nove Gorice; naši nekdanji učenci. Hvala, ker so skrbeli za varnost otrok.
V lepih septembrskih dneh smo šli na jesenske pohode, na ogled Ljubljane, si ogledali Idrijo in Cerkno. V Podnanosu smo imeli v tem času še vajo evakuacije za vse učence in otroke iz vrtca.
Prve dni oktobra smo najprej gostili baletno skupino srednješolcev iz Ukrajine. Z obema predstavama v kulturnem domu so nas navdušili.
Našo šolo in Vipavo je obiskala večja skupina učiteljev z Gorenjske. Potrdili so, da imamo lepe šolske prostore, raznolike dejavnosti; pa tudi nad slikovitostjo kraja in izvirov reke so bili presenečeni.
Sodelavci japonske ambasade so učencem sedmega razreda predstavili življenje v tej daljni deželi. Njihov tehnološki napredek je zanimiv, a skromnost, potrpežljivost in umirjenost so vrline, kijih moramo spodbujati tudi v naši družbi. Kljub zanimivi predstavitvi pa nas način japonskega življenja in razmišljanja ni kaj posebno pritegnil.
V okviru festivala znanosti si je skupina učencev ogledala poskuse z različnimi plini in jedrski reaktor v Podgorici pri Ljubljani.
Devetošolci so se v petkovem deževnem jutru odpeljali proti Tolminu in Kobaridu, si med potjo ogledali Gregorčičevo rojstno hišo in grob; popoldne, ko seje zvedrilo, pa še slap pod Drežnico in Tolminska korita. Tudi bližnja okolica je lepa, zato smo peljali učence, ki obiskujejo izbirni predmet Raziskovanje domačega kraja, po Gori in v Smrekovo Drago. Toplo jesensko sonce, zlato-rjavo bukovje in temno zelenje iglavcev so se vtisnili v slikovite podobe naše pokrajine.
V novembru smo se vključili v projekt Simbioza, ko učenci učijo starejše uporabljati računalnike. Učenci prvega triletja so s kulturnim programom popestrili srečanje starejših občanov, ki gaje pripravila Območna enota Rdečega križa iz Ajdovščine.
Pa še o veselem dnevu, ko smo na igrišču pred šolo zagledali rumene gradbene stroje! Skoraj nismo verjeli svojim očem, da bo spodnje igrišče obnovljeno. Kar hitro že razmišljamo, kako bodo učenci tekali in telovadili na novi površini, kam bi posadili še kakšno drevo za senco in čebele, klopco in mizo za klepet in druženje ...
V Vrhpolju smo obeležili stodesetletnico šolske stavbe. Krajanka in vzgojiteljica je napisala prisrčne otroške pesmice, likovnica jih je opremila s pisanimi ilustracijami in izid knjige je bil lep kulturni dogodek.
Med vsemi temi dogodki so se vrstile učne ure, nova znanja, domače naloge, spraševanje, »kontrolke«, cene in tekmovanja. Vse lepo sproti beležimo - in ker smo v dobi informacijsko komunikacijske tehnologije, delamo to po novem. V naši šoli sedaj nimamo več ne rjavih ne modrih dnevnikov za vpisovanje ur in učencev, ni več roza in ne modrih redovalnic (vsi se jih spomnimo in so s spomini na šolo povezane tako kot zelene table in oglata škripajoča kreda). Vse je v elektronski obliki, starši lahko od doma po internetu ali mobilnem telefonu dobijo sporočila in vpogled v ocene svojih otrok. In ko bomo vzdihnili: »Kje so dobri stari časi ..., morda ne več tako daleč, saj bodo učenci kmalu spet s tablicami hodili v šolo - le tablice bodo drugačne, bolj občutljive; otroci pa ... naj ostanejo radoživi, radovedni, včasih tudi kričavi - predvsem pa otroci z bogato domišljijo in spoštovanjem do drugih.
»Če bi lahko dali otroku rojeničina darila - bi ta gotovo bila občutljivost, pogum, ljubezen - in upanje.« (Charlotte Gray)
Alenka Nussdorfer Bizjak
Pepelkini čeveljčki
Na podružnični šoli Podnanos je že čutiti priprave na bližajoči se Miklavžev sejem. Učenci podaljšanega bivanja, ki pod mentorstvom učiteljice Alenke Skupek, obiskujejo ustvarjalne delavnice, so po pozlačenem hrastovem listju poslali na pot Pepelkine čeveljčke, da bi z njimi napovedali bližajoči praznični čas. Naj bo korak poln čarobnosti in veselja - v odkrivanju in ohranjanju vsega, kar je lepo in plemenito!
Ustvarjali smo pri likovni umetnosti in uredili panje.
V petek, 13. novembra 2013, smo imeli tradicionalni slovenski zajtrk z medom. Po slastnem zajtrku so v jutranjem varstvu tisti, ki radi ustvarjajo, izdelali pridne čebelice, ki so poskrbele, daje bil zajtrk tako dober.
Marija Nabergoj
Prvi tehniški dan v prvem razredu
V četrtek, 24. 10. 2013, so učenci 1. a in 1. b razreda imeli prvi tehniški dan. Učenci so s pomočjo staršev nabrali liste dreves, ki sojih v jesenskih dneh lahko našli v naravi. V šoli smo najprej različne pisane liste
prepoznavali ter jih razvrščali po obliki in barvi. Kasneje smo z njimi oblikovali in lepili različne živalske figure. Pri ustvarjanju so vsi uživali in pokazali mnogo domišljije. Tako so nastale prave mojstrovine; ježki, veverice, polžki, metuljčki, ptiči, pajki, gosenice ... S pomočjo divjega kostanja, šipka in zobotrebcev so učenci oblikovali ježke, iz usnja in orehovih lupin pa želvice. Na vrvice so nizali zrnje in nastale so unikatne ogrlice. Nastale izdelke smo razstavili v obeh učilnicah ter tako vanju pričarali delček jesenske narave.
Dan zaščite in reševanja
V petek, 18. 10. 2013, so se učenci 1. a in I. b razreda naše šole udeležili prireditve Dan zaščite in reševanja. Z zanimanjem so si ogledali vsa policijska, vojaška, gasilska in reševalna vozila ter razstavljeno opremo. Opazovali so nudenje umetnega dihanja in prvo pomoč ponesrečencu. Ob gašenju s posebnimi gasilskimi aparati so malce težko dihali zaradi hlapov in dima, vendar so vseeno vztrajali do zaključka gašenja. Seveda
pa je bilo za njih prav posebno doživetje, ko so se povzpeli na visoko gasilsko vozilo. Pri plezanju po lestvi sojini pomagali prijazni gasilci in z njihovo pomočjo je vsem uspelo, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Bili so veseli in ponosni, ker so bili tako visoko in z zanimanjem so si ogledali posebno opremo in vodni top, pod seboj	pa celotno dogajanje. Tudi	pri	spuščanju po lestvi z vozila so za njihovo varnost poskrbeli gasilci.
Ogledali so	si	še	vojaški	helikopter,	ki se jim	je	zdel velik. Čas na prireditvi je hitro minil in polni novih
vtisov in spoznanj so se vrniti v šolo.
Nadja Kompara
Iz Otroškega vrtca
v
Skratki na sejmu ustvarjalnosti
Škratki smo od začetka šolskega leta nadvse zaposlena bitja, saj so naše želje po sodelovanju, druženju in pomoči vedno večje.
V predprazničnem času smo se dogovorili, da bi sodelovali na Sejmu ustvarjalnosti, ki vsako leto poteka na OŠ Vipava. Zadali smo si skupni načrt in cilje, katere smo želeli skozi to dobrodelnost uresničiti.
V našo skupino smo povabili mamico naše deklice, katera nam je s svojim znanjem in domišljijo pomagala pri ustvarjanju prazničnih aranžmajev - ikeban. S seboj je prinesla ogromno različnega materiala, nakaj smo dodali še sami in nastali so čudoviti izdelki. Naslednji dan smo povabili v našo družbo none naših otrok. Kljub dopoldanskemu času, ko imajo none vedno polne roke dela doma, so se odzvale v velikem
številu. S svojimi izkušnjami in pridnimi rokami so nam pomagale pri peki prazničnih piškotov. Otroci so bili navdušeni, none ustvarjalne in naše pridne kuharice so piškote še spekle.
Na dan sejma smo piškote dali še v košarice, katere smo sami naredili. Starši so se našemu povabilu odzvali in pripeljali otroke popoldne na šolo. Z veseljem smo si uredili škratkovo mizo in si želeli, da bi čimveč prodali, saj je bila » konkurenca « zelo huda. Obiskovalci sejma, starši in učitelji so bili navdušeni in ne boste verjeli, škratki smo se odrezali več kot odlično. Prodali smo vse, kar smo ponudili.
Sredstva katera smo zbrali, smo s ponosom oddali šoli in veseli smo bili, da tudi najmlajši na šoli prispevajo v humanitarne namene.
Ponosni smo na naše starše, s katerimi skupaj ustvarjamo še kvalitetnejše pogoje za naše otroke.
Želimo vam mirne, srečne in vesele praznike.
Ingrid Šelj in Metka Čibej
Iz društev
Večer literature in fotografije
Res je bil mehak večer 16. oktobra. Gostoljubje se je udejanjilo v prostorih društva RAZMETANO PODSTREŠJE, ki je tokrat ponudilo razstavni prostor fotografom in literarnemu odzvanjanju, pesnici Mihaeli. M. Tihelj in mojim proznim utrinkom. Večer sem povezoval sam, ker sem nekako tudi sam povabil k sodelovanju fotografe, pa se mi je zdelo prav, da jih tudi sam predstavim, morda tudi zato, ker sem bil njihov fotografski mentor celo poletje in še v začetku jeseni. Fotografi sicer delujejo v fotografski skupini DUA. Večerje bil zastavljen kot preplet besed in fotografij. Najprej velja omeniti, daje poetičnost gospe Mihaele odzvanjala v zbrano tišino, s primernimi poudarki in z izpovednostjo, ki jo premore pesnica sama, sicer tudi dobra poznavalka likovnih manir in vizualnega dočutevanja sveta. Gospa Mihaela ima izdane že tri pesniške zbirke, tretjo baje še kar piše, da bi nastala četrta ... Mojo prozo je vehementno prebirala Ana Krečič. To so bili odlomki iz romanov Lipe in Poslušalec.
Razstava fotografij je plod skrbne selekcije fografinj in fotografov samih. Večina del je nastala v poletnih mesecih, nekaj pa jih je iz njihovih arhivov. Dodatno selekcijo sem opravil z namenom, da bi postavil trden koncept razstave, ki bi pokazala neko izvirnost in prepoznavnost fotografov, in da bi bila izpovedna celota. Zgodba se začenja s fotografijami gospe Nevenke Vidmar. Prva fotografija prikaže košček Vipave, kjer je ponujena umirjena meditacija ob vodi, potem se nam pogled ustavi na sivini oblakov, ki grozeče poudarjajo depresivnost na mračen dan, vendar se človek lahko umakne v intimen svet doma, kjer najde razvedrilo v estetski miniaturi - popularno označeni - tihožitje, tokrat je to poletno cvetje komponirano
v lep šopek s primerno osvetlitvijo in primernim ozadjem. Zgodba se začasno ustavi ob samotnem oknu, v katerem košček rdečega zagrinjala da slutiti neko radoživost. Sledijo dela gospoda Romana Žonte, ki začenja svoj cikel z uspelim posnetkom meditativnega jutra z rahlimi meglicami - torej tu nas zgodba pelje ven iz varnega doma v nova iskanja, kar nakaže druga fotografija z naslovom »iskanja«, kjer je prikaz natančne in premišljene kompozicije vasice Štjak - zdi se, da se vasica izgublja v daljavi, ampak poudarek je na električnih drogovih, ki tukaj služijo kot dober kompozicijski	material, če jih fotograf zna
vgraditi v svoj koncept	iskanj. Povsem drugačna je
tretja fotografija,	kjer se	fotograf izkaže kot	poznavalec zakonitosti dobre kompozicije in barvne uglašenosti
- košček	potopljenega čolna v	plitvini	in rumen	list, ki - kakor je fotograf sam razložil to zgodbo - simbolizira
ponavljajoče se življenje. Tudi ta nam ponudi globoko meditativno odpočivanje oči in razuma, kar je del koncepta, ki nas pelje skozi razstavo. Četrta fotografija nakaže na spretno vgraditev človeka v odnos do sakralnega znamenja v pokrajini - tukaj se meditacija zaobrne v drugačne svetove, špekulira z meditacijo o odnosu človeka do presežnih zavedanj, o božanstvu lepote nasploh - tukaj je črno-bela fotografija primeren medij za	izpovednost,	ki jo	fotograf skuša	nakazati.	Naslednji cikel je odraz	izjemne vitalnosti fotografa
gospoda Jožeta	Bitežnika, ki	si je naložil	že	več kot osemdeset križev. Začne ga	s »pogovorom krogov«, kar
nakaže na to, da smo izstopili iz tišine, iz premišljevanj in se nenadoma znajdemo na hrupnem zabavišču. Kompozicijsko je fotografija urejena, tehnično pa izpeljana tako, da nakaže gibanje krogov (vrtiljakov) v rahli zabrisanosti, kar daje slutiti, da se zabave ponavadi razgubijo v neko zamegljenost. Da bi se odrešili le-te, gremo spet v naravo, kjer fotograf ujame košček začete jeseni. Skozi poseben snemalni kot ujame list, ki rdi, v ozadju pa sta drevesi, čakajoči na svoja slačenja ... Vendar tudi zdaj iz narave pobegnemo v intimo, kjer nas najde en sam cvet, fotografsko tako zelo poudarjen, da nas zaziblje v mir in tišino - tukaj se fotograf izkaže kot dober poznavalec zakonitosti osvetljevanja, saj je cvet primerno potopljen v medlenje okolice in zato daje fotografija občutek mehkobe in zbranosti.
In nazadnje se spet znajdemo med griči, ki pokažejo človeku prijetno agrikulturno krajino z vsemi simetrijami, ki jih fotograf zna zabeležiti. Gospod Ivan Skvarča pa nas zapelje na ulice, kot daje že dovolj tavanja v osamelosti, kjer ni človeka, razen na eni črno-beli fotografiji. Zgodba razstave se tu prelomi in nas dobesedno pahne med ljudmi. Prva fotografija je odslikava neke radoživosti - kako ujeti sonce - tehnično in motivno zanimiv posnetek, kompozicijsko ima morda kakšno pomanjkljivost, a nas izvirnost vendarle prepriča. Da pa fotografa včasih zanimajo drobne stvari, nam pokaže naslednja fotografija, ki ponudi zamislek o estetski izpovednosti fotografije nasploh. Od radoživosti in iskanj miniatur se preselimo v ulico, kjer so že popoldanske poletne sence in osamljena nakupovalka. Posnetek je nastal v Vipavi na poletni delavnici. Motivno zanimiv in kompozicijsko urejen. Zadnja v tem ciklu, črno-bela, nam ponudi neko nostalgičnost sveta, ki izginja - osamljen kolesar se pelje med polja. Kompozicijsko je fotografija ustregla zakonitosti dobrega kadriranja, kolesar na njej pa je akcent življenja. Nadaljujemo s cesto, s cesto, ki pelje nekam v oddaljeno oblačnost. Tako je začela svoj cikel gospa Jolanda Lesnik. Tukaj je cesta izrisana s širokokotnim objektivom, ki poudari perspektivo, ki se raztegne v daljavo, kjer se premici ceste skorajda srečati. Dramatično oblačje pa nam daje slutiti, da se res dogaja neko pričakovanje. Kompozicija je tu v maniri
dobrega postavljanja proporcev, osvetlitev pa je dodala fotografiji dodatno dramaturgijo. Zgodi se, da nas narava včasih preseneti z malenkostmi, ki jih fotografinja zna najti in zabeležiti s tehniko makrofotografije. Puhec, tako je pač naslov fotografiji, nam dokaže, daje narava popolna tudi v drobnih, včasih nepomembnih stvareh - tehnično je to dober posnetek, ki dokazuje, da fotografinja rada prijateljuje z makrofotografijo. In podobno kot na začetku cikla se umaknemo v varen urban svet, kjer naletimo na polomljeno okno, ki ponudi veliko izhodišč za nizanje zgodb - kompozicija je tu izpeljana iz desnega spodnjega kota, kar ustreza načinu gledanja na zanemarjeno okno - nekako s strani, ko gremo mimo. Morda je to le še ena aluzija na prezrtosti, ki se dogajajo. Naša zgodba se ustali in konča v samotni hišici na Nanosu, kjer je fotografinja izbrala kompozicijsko zanimiv koncept, dve temni senci dreves kot odlični diagonali in streho je tudi izpeljala iz desnega zgornjega kota. Tukaj se kaže možnost in zmožnost fotografije, da zamrzne nek zanimiv trenutek. Na simbolni ravni je to res hiša tišine, tak je naslov te zadnje fotografije - hiša tišine kot povabilo k meditaciji in umirjenosti, ki naj bi jo ponudila ta razstava s svojo zmožnostjo estetske prepričevalnosti.
Toliko o razstavi. Fotografinji in fotografi so bili posebej predstavljeni in so imeli tudi sami možnost spregovoriti publiki, ki je zbrano sledila njihovim opisom in pripovedi, kakor tudi literarnemu delu večera. Uradni del večera seje sklenil s kratkim govorom in pojasnitvijo gospoda Romana Zonte, kaj je skupina DUA. Neuradni del pa je bil nadgrajen s sproščenim klepetom in okušanjem kulinaričnih pridodatkov, ki sta jih prispevali obe fotografinji, nekaj pa tudi društvo RAZMETANO PODSTREŠJE, slednjemu se iskreno zahvaljujemo, da smo smeli pripraviti zanimiv večer v njihovem domovanju. Upamo na nadaljnje sodelovanje.
Bojan Bizjak Zakawsky
Mlajši Vipavski tamburaši gostovali na Krasu
Letošnji november je bil za otroško skupino Vipavskih tamburašev pod vodstvom Mete Praček in Medžupnijski otroški pevski zbor, ki ga vodi Nina Mezinec in združuje otroke iz Komna, Gorjanskega,
Škrbine in Gabrovice, precej naporen, saj smo v enem tednu sodelovali kar dvakrat.
Prvič je naša glasba polepšala srečanje s Pedrom Opeko, ki je skupaj s komenskim župnikom Petrom Černigojem in okoliškimi duhovniki 19. novembra maševal v nabito polni župnijski cerkvi sv. Jurija v Komnu. Nad našim petjem in igranjem so bili poslušalci, še posebno gost Pedro Opeka, zelo zadovoljni in prijetno presenečeni.
Tako smo se odločili, da se srečamo še enkrat - že kar v istem tednu. Skupaj smo sodelovali tudi pri sveti maši ob prazniku sv. Cecilije v Škrbini pri Komnu. Po maši smo pripravili kratek koncert, kjer smo skupaj s poslušalci zapeli nekaj pesmi. Srečanje smo zaključili z občutki zadovoljstva in željo po nadaljnjem sodelovanju.
Meta Praček
10. obletnica delovanja DU Vipava
Društvo upokojencev Vipava je te dni praznovalo 10. obletnico delovanja društva. Upokojenci iz območja občine Vipava, ki so bili včlanjeni v Društvo upokojencev Ajdovščina Vipava, so namreč leta 2003 sklenili, da v skladu z Zakonom o društvih, izstopijo iz skupnega društva in ustanovijo svoje društvo - Društvo upokojencev Vipava. S tem so želeli svojim članom približati dejavnost in v društvo pritegniti čim več članov. Pododbor za območje Vipave, ki je do leta 2003 deloval v sestavi DU Ajdovščina Vipava, seje spopadel z nalogami in ob podpori Občine Vipava, kije nastajajočemu društvu dala v najem zapuščen prostor na ugodni lokacije, začel uresničevati svoje poslanstvo. Marljivi člani so poprijeli za delo, obnovili prostor in 21. 2. 2003 ustanovili Društvo upokojencev Vipava in za prvega predsednika izvolili Borisa Ježa.
Te dni so v društvu praznovali 10. obletnico delovanja. Kot je v nagovoru na proslavi povedala Vida Bajec, kije bila med najbolj požrtvovalnimi in več let tudi predsednica društva, ni bilo lahko, saj so prostor uredili s skromnimi sredstvi članarine in mnogimi urami prostovoljnega dela članstva. Tako so pridobili večnamenski prostor, v katerem se nenehno kaj dogaja.
Vodstvo društva je oblikovalo zanimiv program aktivnosti društva, ki je pritegnil tudi nove člane, tako društvo danes šteje nad 600 članov. Predsednik društva, Ivo Krušeč, seje v nagovoru zahvalil vsem, ki so kakor koli prispevali k uspešnemu delovanju društva. Izpostavil je najpomembnejše aktivnosti in se zahvalil marljivim prostovoljkam in prostovoljcem, poverjenikom in koordinatorje aktivnosti programa po krajevnih skupnostih. Doda še, da bi v tej materialni in duhovni krizi morali storiti še več.
Med najpomembnejšimi programi je predsednik izpostavil predvsem celoletne programe; ohranjanje zdravja, v katerega je letno vključena več kot polovica članov, izvajanje projekta Starejši za starejše.
V okviru programa so samo v letu 2013 prostovoljke in prostovoljci opravili nad 400 obiskov starejših na njihovih domovih.
Pomembnejše aktivnosti so še: kopanje v hotelu Delfin v Izoli vsako prvo soboto v mesecu in sedemdnevna letovanja ter tedensko kopanje v Zavodu C1RIUS.
Krušeč je čestital članom za uspešno delovanje na področju športa in rekreacije, na področju kulture in uspešno izvedene 10. športne igre Severnoprimorske Zveze društev upokojencev. Letno komisije za posamezna področja v društvu uresničijo do 30 raznih enkratnih dogodkov: izletov, obiskov gledališč, raznih srečanj, obiske domov starejših v Ajdovščini in Vipavi zavoda CIR1US prireditev in srečanj. Žal opažajo, da upada interes za izlete in tudi nekatere druge prireditve, ki so vezane na plačilo udeležencev.
Pohvalo društvu za uspešno delo je v nagovoru podal tudi predsednik pokrajinske zveze Alojz Vitežnik. Spregovoril je o delu zveze in problemih socialne ogroženosti članstva in socialni varnosti starejših. Vlogo upokojenske organizacije je izpostavil kot nepolitično, a jasno borko za pravice starejših in tudi vse več brezposelnih mladih državljanov. K jubileju delovanja društva so čestitali tudi gosti prijateljskih društev.
Prireditev je popestrila podelitev priznanj za marljivo in požrtvovalno delo Marici Černigoj in Dori Ambrožič, za delo v društvu je priznanje prejel Branko Ukmar, požrtvovalni organizator in športnik.
Prijeten in razigran kulturni program so v znamenju medgeneracijskega sodelovanja pripravili kitaristi učenci osnovne šole Draga Bajca iz Vipave in Podnanosa pod vodstvom mentorice Vide, prostovoljec Dejan Štemberger iz Hiše sadeži družbe v Vipavi je iz kovinskih bobnov pričaral prijetno glasbo. Za prijetno druženje številnih udeležencev ob pogostitvi je poskrbel harmonikar Denis.
Mednarodni turnir v balinanju prerašča v prijateljstvo
Društvo upokojencev Vipava je tudi letos organiziralo tradicionalni mednarodni balinarski turnir članic društev. Na turnirju je sodelovalo 14 ekip: iz Sovodenj v Italiji, Lovrana na Hrvaškem ter našega društva. Celodnevni balinarski turnir članic ni utrudil, saj so gostiteljice poskrbele za dobro organizacijo in prijetno počutje, ki prerašča v željo po še tesnejšem sodelovanju obmejnih društev treh sosednjih dežel.
V oktobru je mednarodni balinarski turnir članic in članov organiziralo Slovensko kulturno-prosvetno društvo Snežnik iz Lovrana. Udeležile so se ga tudi članice in člani več slovenskih društev. V zahtevni konkurenci so člani DU Vipava dosegli prvo, članice pa četrto mesto.
Tradicionalni turnir v balinanju je prerasel
Drago Čuk ob prevzemu priznanja za prvo mesto v balinanju.
Nagrajenci ob deseti obletnici delovanja Društva upokojencev Vipava.
v prijateljstvo, ki omogoča še tesnejše sodelovanje, ne le na športnem, ampak tudi na drugih področjih, predvsem v turizmu, organizaciji srečanj, ohranjanju slovenske besede med mnogimi Slovenci, ki so se tudi iz naših krajev selili v tujino.
Upravni odbor in komisija za šport DU Vipava sta pobudo o prijateljskem sodelovanju podprla, kar kaže tudi nato, da smo odločitev razumeli kot korak naprej v delovanju društva tudi na mednarodnem področju. Vodstvu Slovenskega kulturno-prosvetnega društva Snežnik iz Lovrana in športnicam iz Sovodenj, kjer živi mnogo Slovenk in Slovencev, smo na zadnjem obisku dali pobudo o sklenitvi trajnega sodelovanja in prijateljstva.
Pobudo so podprle lokalne skupnosti iz Vipave, Lovrana in Sovodenj, saj s tem prispevamo k tesnejšemu sodelovanju, kar je poroštvo za tvorno sobivanje v tem prelepem delu sveta. V letu 2014 bomo podpisali listino sodelovanja in prijateljstva.
DU Vipava s tem želi prispevati k sodelovanju s Slovenci v zamejstvu, saj tako v Sovodnjah kot v Lovranu živijo mnogi Slovenci, ki si sodelovanje želijo. Tako nastaja nevidna nit povezovanja, ki naj sega v naša srca in nas združuje.
Ivo Krušeč, DU Vipava
Srečanje starejših občanov v Vipavi
V Območnem združenju Rdečega križa Ajdovščina smo si že kar nekaj let prizadevali, da bi organizirali srečanja krajanov, starih 80 in več let, po krajevnih skupnostih. Vendar nam to nikakor ni uspelo, ker je bi! vedno premajhen odziv. Zato smo se odločili, da bomo letos poskusili organizirati občinsko srečanje, in sicer najprej za občane občine Ajdovščina in enkrat pozneje še za občane občine Vipava.
Ker obljuba dela dolg, meje kar nekaj občanov iz Vipave ob bližnjem srečanju vprašalo, kdaj bomo imeli srečanje	v	Vipavi.	Odločili	smo se,	da	le-to	izvedemo še	v letošnjem letu. Določili smo soboto, 9. novembra
2013, in	nestrpno	pričakovali prijave.	Do zadnjega	roka	seje prijavilo kar lepo število občanov, starih 80 in
več let. Srečanje je bilo organizirano v prostorih Osnovne šole Draga Bajca Vipava.
Uvodoma je vse prisotne presenetila z lepim nagovorom ravnateljica osnovne šole Alenka Nussdorfer Bizjak. Med drugim se je zahvalila tudi vsem prisotnim babicam in dedkom, ki sodelujejo pri raziskovanju starih običajev in navad s svojimi vnuki ali drugimi otroki na vasi. V svojem nagovoru je predsednica Vera Kodrič lepo in prisrčno pozdravila vse v svojem imenu in imenu vseh sodelavcev OZ RK Ajdovščina. Dejala je, da je vesela, ker se je danes zbralo kar lepo število občank in občanov, starih 80 in več let, iz občine Vipava. Med drugim je tudi omenila prvo tako srečanje, ki je bilo v aprilu letos za občane občine Ajdovščina. Dejala je, da je zelo pomembno ohranjati čas za prijetna druženja, zato bodo v bodoče s temi aktivnostmi nadaljevali. Da so se prav odločili, pa so jim potrdile izjave in zahvale prisotnih občanov na srečanju v Ajdovščini. Bili so presenečeni, ker kaj takega še niso doživeli. Za številne je bilo po dolgih letih sploh prvo srečanje z nekdanjimi	sodelavci	in	prijatelji, s	katerimi	se	niso	videli že vrsto let. Dejali so, da so vsaj za nekaj ur
pozabili	na	vsakodnevne	skrbi.	Domov	so	odhajali	z	lepimi spomini in upanjem, da se jih bomo še kdaj
spomnili.
Poudarila je tudi, da gre zahvala, da so se lahko srečali v prostorih osnovne šole Vipava, predvsem ravnateljici šole Alenki Nussdorfer Bizjak. Ob tej priliki seji je tudi zahvalila za razumevanje in pomoč pri izvajanju aktivnosti organizacije RK na šoli. Menila je, daje prav, da so vsi prisotni seznanjeni, da na šoli v Vipavi deluje tudi ekipa 1. pomoči, ki je v letošnjem letu osvojila 1. mesto na občinskem tekmovanju ekip prve pomoči v Ajdovščini in 3. mesto na regijskem tekmovanju ekip prve pomoči osnovnih šol v Ilirski Bistrici.
Prav tako seje že vnaprej iskreno zahvalila vsem, ki bodo na kakršenkoli način prispevali, da se bodo danes
imeli lepo. Rekla je, daje prepričana, da bodo vsi zbrani, tako kot ajdovski rojaki, preživeli uro ali dve v prijetni družbi in odšli domov z lepimi spomini.
Prisotni pa so se razveselili tudi pozdrava in lepega nagovora prisotnega podžupana občine Vipava Alojza Duma. Pozorno so prisluhnili njegovemu poetičnem nagovoru, s katerim jih je popeljal v mladostne dni in čase, ko so še hodili po stezicah, ki so se zarasle, in z ljubeznijo obdelovali polja, ki jih danes težko prepoznamo.
Še posebej prijetno in veselo razpoloženje je bilo občutiti ob izvajanju zelo lepega kulturnega programa učencev osnovne šole. Predstavil se nam je že pevski zbor 1. razreda, kije šele pred dvema mesecema prestopil šolski prag. Ne najdem besed, da bi pohvalila in se zahvalila za lep program vsem izvajalcem glasbenih točk, pevskega zbora in dramske skupine. Res čudovito in vredno ogleda. Škoda bi bila, da bi tako lep kulturni program ostal samo v enkratni izvedbi med zidovi šole. Ob zaključku pa seveda hvala tudi vsem pedagoškim delavcem, ki so pripravili učence in oblikovali tako lep program. Hvala tudi kuharicama šole, saj sta nam skuhali zelo okusno kosilo. Da nismo predolgo čakali na postrežbo, pa so poskrbeli naši prostovoljci OZ RK Ajdovščina.
Udeleženci so bili ob odhodu nadvse presrečni in hvaležni, tako kot njihovi ajdovski rojaki. Za nekatere je bilo slovo kar prehitro, saj so si imeli še veliko povedati. Žal pa so bili dogovorjeni za prevoze s svojci, ki so jih z veseljem pripeljali na srečanje in se ob slovesu tudi oni zahvaljevali za povabilo.
Kot večkrat doslej tudi danes lahko rečem, da tisti, ki se srečujemo s starejšimi, ugotavljamo, da so v večini primerov zelo osamljeni. Zato so taka srečanja še toliko bolj dobrodošla in v organizaciji RK si bomo prizadevali, da bi taka srečanja postala tradicionalna. Zelo malo je potrebno, da nekoga osrečiš ali mu polepšaš dan ali dva.
Vera Kodrič, predsednica RK Ajdovščina
k k k
V SPOMIN
Franc Cerovšek
V Vipavi je 29. 10. 2013 umrl gospod Franc Cerovšek, človek mnogih talentov in znanj, pisec, čebelar, svetovni popotnik, poštar, numizmatik in ljubitelj slovenske zgodovine. Naši starejši bralci se ga gotovo še dobro spominjajo po njegovih številnih člankih, ki jih je objavljal v Vipavskem glasu od leta 1985 do 2006. Bilje tudi 7 let član uredniškega odbora in v 21 letih objavil 83 člankov. Zapisal je tudi nekaj ustnih izročil iz dobe Francozov v naših krajih. Pisal je preprosto, razumljivo in vsebinsko urejeno. Vedno ga je zanimala zgodovina naših krajev, vsak star zapis v kamnu, spomeniki, stare listine, ustna pričevanja. Opisal je mnogo starih običajev in zgodb ter zgodovino več vasi, v katerih je bil poštar.
Franc Cerovšek je bil rojen 22. 9. 1928 v Vrhpolju očetu Francu in Mariji, roj.
Franc Cerovšek	Tomažič.	Družina se je za nekaj časa preselila na Planino pri Rakeku, kjer je
1928-2013	obiskoval	prve razrede osnovne šole in zaključil osmi razred v Šentilju v nemškem
jeziku, ki	gaje odlično obvladal. Med II. svetovno vojno je bil v Vrhpolju in sam
doživel strašen prizor,	ko je zjutraj	pred 70 leti videl na drevesih pred cerkvijo obešene talce in se tako
prestrašil, da je zbežal domov namesto v cerkev. Pozneje si je upal prositi nemške vojake za denar in res ga je dobil. Nasuli so mu ga kar v pest in to kovance, tudi ruske in francoske, kar je imelo za posledico, da je od tedaj dalje zbiral stari denar. Leta 1946 je bil v delavski brigadi na progi Brčko-Banoviči, nato je v Ljubljani končal strokovno šolo za stavbno mizarstvo. Nekaj časa je delal tu kot železniški oglednik.
Veselilo gaje tudi letalstvo in leta 1948 je opravil tečaj za jadralno letalstvo. V živo je sam videl na Planini pri Rakeku Mussolinija, Hitlerja v Mariboru in Titota na Okroglici. Redno vojsko JLA je služil v Pančevu do informbiroja, nato pa še v Mostarju.
Ob svojem delu poštarja, za katerega je opravil tudi izpit za PTT manipulatorja, je bil vsakodnevno povezan z ljudmi iz vasi Gradišče, Slap, Lože, Manče, Goče, Erzelj. Tuje poznal vse družine in življenje teh vasi, saj je od leta 1953 nosil vsakodnevno pošto in pokojnine in to 12 let peš, nato s kolesom in potem z motorjem. Ko je bila burja velika, sije v torbe naložil kamenje, da ga ni vrgla s ceste. Poznal je vse učitelje, duhovnike, gostince, trgovce, kmete in vaške posebneže. Velika prijatelja sta bila z duhovnikom na Slapu gospodom Jankom Žagarjem, bil mu je vzornik, podaril mu je tudi veliko knjig. Franc pa mu je z Oljske gore prinesel oljke. Leta 1971 je bil za vestno delo poštarja odlikovan z medaljo dela predsednika republike iz Beograda. Svoje strokovne članke je objavljal v letih 1955-58 v PTT Zborniku in kasneje v PTT Novicah.
Francetova velika ljubezen, poleg družine, so bile gotovo čebelice. Njim je posvetil posebno pozornost in velik del svojega življenja. Za to dejavnost ga je navdušil njegov stric, ki je živel v Kranjski Gori. Franc je bil aktivni član Čebelarskega društva Ajdovščina in njegov dolgoletni predsednik. Objavljal je strokovne članke o čebelah v Slovenskem čebelarju in čebelarskem glasilu Vipave. Na okraju v Novi Gorici je opravil izpit za izvedenca iz čebelnih kužnih bolezni. V okviru čebelarskega društva je bil leta 1987 tudi pobudnik postavitve spominske plošče v Vrhpolju znanemu duhovniku in čebelarskemu strokovnjaku Mateju Furlanu ob njegovi 260. letnici rojstva. Zavzemal seje tudi za ponovno postavitev Petrovega pila v Vrhpolju. Za dvig slovenskega čebelarstva je prejel odlikovanja L, II. in III. stopnje Antona Janše.
Ob vsem tem pa je bil Franc še svetovni popotnik. Od leta 1967 je organiziral čebelarske izlete, ki so počasi prerasli v izlete tudi drugih ljudi, ki so ga poznali kot človeka in poštarja. Potovanja je natančno beležil. Tako seje v 26 letih nabralo čez 100 takih izletov po Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Madžarski, Italiji in Jugoslaviji. Zaradi številnih potovanj in znanja nemškega jezika sije širil znanje. Tudi sam ali z družino je veliko potoval po Evropi, Afriki, Aziji, Ameriki, Indiji, Japonski. Vedno gaje na potovanjih spremljal fotoaparat. Sproti si je beležil dogodke in doma napisal potopise, imel o tem predavanja po bližnjih vaseh, Vipavi, Novi Gorici in drugod. Zaradi poznavanja vipavske zgodovine je bil eden prvih turističnih vodičev po Vipavi in okolici.
Ker ga je zanimal star denar, je bil član Društva zbiralcev Ajdovščina in Nova Gorica ter sodeloval na več tovrstnih razstavah v Ajdovščini, Vipavi in italijanskem Tržiču.
Pri svojem deluje bil natančen, resnicoljuben in zvest samemu sebi, v privatnem življenju pa zelo skromen in je želel tudi tak pogreb.
Pokopali smo ga v Vipavi, v ponedeljek, 4. 11. 2013.
Hvaležni smo mu za njegovo bogato delovanje na mnogih področjih, predvsem pa za vse njegove lepe in dobre članke, s katerimi je bogatil dolgo vrsto let naše glasilo Vipavski glas in nam vlival poguma na sejah uredniškega odbora, tako da naše glasilo še danes živi.
Magda Rodman za uredniški odbor VG
IZ NAŠE ŽUPNIJE
Cerkev na Gradišču je dobila novo streho
Cerkev na Gradišču je omenjena že v listini iz leta 1371. V začetku 18. stoletja je bila prvotna cerkev povečana, saj najdemo na različnih kamnih vklesane letnice 1706, 1717 in 1719. Kasneje je bil cerkvi prizidan zvonik in še kasneje zakristija. Streha nad cerkvijo je klasična lesena, krita s korci. Nad ladjo je dvokapna, nad prezbiterijem pa se lomi na pet strani, v skladu s tlorisom.
Že nekaj časa so se Gradišani skupaj z vso župnijo pripravljali na obnovo cerkvene strehe, saj je bila zelo dotrajana in jo je bilo težko vzdrževati, da se ni v notranjosti cerkve delala škoda. Tramovje je bilo staro, na nekaterih mestih nagnito in precej ukrivljeno. Korci so bili nestabilni zaradi burje neenakomerno razmaknjeni in tudi poškodovani. Težava je bila tudi v tem, daje bila streha nad zakristijo kar podaljšana iz strehe nad presbiterijem. Na tistem mestu je nastajal lom, kjer seje zadrževala voda, pa tudi videz ni bil lep.
Priprave so se odvijale postopoma, s trezno preudarnostjo. Tako je bil najprej pripravljen les. Možje so v
župnijskem gozdu sami posekali odkazana drevesa, poskrbeli so, da so to naredili v pravi luni, sami sojih spravili na žago in jih potem zložili ob cerkvi, da so se primerno posušila. Ko je bil les dovolj suh, smo v gospodarskem svetu sklenili, da začnemo z obnovitvijo. Odločili smo se za enako kritino, kot je bila doslej, le da bo nova in izpeljana po novih standardih in obogatena z novimi tehnološkimi sredstvi. Tako je nad deskami paropropustna folija, ki zadržuje morebitno vodo, ki bi tekla mimo korcev, nad njo je dvojno letvenje, korci pa so večkrat zabiti v letve. Burja bo imela težko delo, če bo hotela kaj zmakniti.
Zbrali smo več ponudb, pri čemer nas ni skrbela samo cena, ampak tudi kvaliteta izvedbe. Na internem
»natečaju« je »zmagal« Stanislav Prosen, gradbeno
podjetje Žilj iz Ilirske Bistrice. Ta je na podlagi izkušenj, saj je podobna dela izvajal že na mnogih cerkvah v Brkinih, na Krasu in drugje, strokovno
pristopil k delu in v dveh tednih se je nad cerkvijo zablestela nova streha. Strokovnost in izkušnje izvajalca pa je še dodatno podkrepilo skrbno in odgovorno nadzorstvo Mitje Lavrenčiča, ter prisotnost domačinov, zlasti Jožeta Ščeka, ki niso samo »zraven stali«, ampak krepko pljunili v roke. S svojim delom so pripomogli, da je bila streha postavljena prej in po nižji ceni. S svojo prizadevnostjo so navdušili tudi zidarskega mojstra, kije izjavil, da ni v vsej svoji praksi nikoli doživel take skrbnosti, sodelovanja in pripravljenosti na pomoč.
Poleg nove strehe smo izkoristili prisotnost delavnih strojev in smo na novo namestili zaščito proti streli v skladu s predpisi in normativi, v zemljo pa smo vkopali tudi dovod elektrike do cerkve in števec preselili v zunanjo omarico. To je potegnilo za seboj vsaj delno obnovo elektrike v zakristiji in zakristije same.
Pokrili pa nismo samo cerkve, pač pa tudi račun za streho. Večji del sredstev smo dobili od inženiringa Ornnia, kije po posredovanju domačinke ponudilo svojo pomoč, del sredstev je prispevala občina iz sklada za obnovo sakralnih objektov, del so darovali domačini bodisi v delu, ki je bilo po pogodbi z izvajalcem finančno ovrednoteno bodisi v denarju. Ostalo, pa ne veliko, je šlo iz sredstev župnije.
Obnovljeno streho in druga obnovitvena dela smo blagoslovili ob šagri Angelov varuhov in prazniku povišanja Svetega križa, ki smo ju sicer nekoliko časovno zamaknili, pa zato nič manj slovesno praznovali. Za to slovesnost sicer nismo uspeli dobiti nobenega od škofov, ker sta bila oba zadržana, in smo blagoslov opravili kar domači vipavski duhovniki: župnik Lojze Furlan ter duhovna pomočnika nekdanji župnik in dekan Franc Pivk in prof. Janez Zupet.
Ko smo se na pogostitvi, ki sojo domačini pripravili pred cerkvijo, z možmi pogovarjali, kaj nas čaka v prihodnje, seje naš pogled ustavil v zvoniku na zvonovih, ki so v žalostnem stanju. Eden je že dvakrat varjen in ne zvoni, kot bi moral, drugi je počen in sploh ne zvoni ... Takrat seje utrnila misel: kaj če bi skupaj z obnovo zvonjenja v župnijski cerkvi poskrbeli tudi za zvonjenje na Gradišču? Bomo zmogli? V isti sapi je padla obljuba: Če se tega lotite, računajte na našo pomoč. Pa tudi na Božjo pomoč računamo in z upanjem gledamo v prihodnost.
Vrnil se je Herrleinov sv. Stefan
Pred tremi leti je g. Pivk predal Restavratorskemu centru v Ljubljani sliko sv. Štefana z namenom, da jo
obnovijo in restavrirajo.	Slika je	bila	potrebna obnove, saj je bila delno poškodovana, na njej pa seje poznal
zob časa.	V	centru	so	skrbno	pristopili k delu in začeli sliko obnavljati. Poseg je bil dosti večji, kot je
bilo zagotovljenih sredstev, zato je Restavratorski center uvrstil obnovo slike v svoj redni program. To je
pomenilo prihranek za župnijo, saj se je obnova financirala iz proračuna iz sredstev, ki jih država letno
nameni restavratorskemu centru za izvajanje njihovih programov. Je
pa pomenilo tudi podaljšanje časa, v katerem bo slika obnovljena.
Pa vendar, tudi ta čas je minil in letos poleti so iz centra sporočili, da
bo slika do jeseni dokončana. Treba seje bilo zmigati in sv. Štefanu
pripraviti primeren prostor, da se bo »dobro počutil«. Obnovljena
slika bi namreč zelo čudno delovala v neurejenem prostoru, kakršna
je bila prej krstilnica. Tako smo z lastnim delom pridnih mož naredili
nekaj potez za lepši videz krstilnice. Poskrbeli smo za novo električno
napeljavo, s podstrešja smo prinesli medeninast lestenec, kije nekoč
služil kot večna luč, ter ga dali obnovit in dopolnit, odstranili smo
del kamnitih blokov, ki ..	.
so jemali prostor in niso
služili ničemur, pokitali
smo razpoke v ometu ter
prebelili celoten prostor.
Jurij Makovec pa je kot
jagodo na vrhu sadne kupe
s smetano dodal vsem tem
delom še obnovo krstnega
kamna s celotnim
pokrovom. Ko je bilo vse to narejeno, smo Restavratorskemu
centru sporočili, da lahko sv. Štefana pripeljejo domov.
To seje zgodilo v ponedeljek, 9. decembra. Ekipa devetih delavcev,
med katerimi so bili restavratorji, mizarji in študentje pomočniki
so pripeljali sliko in jo postavili na njeno mesto. Prav zanimivo
jih je bilo gledati, kako so najprej pritrdili na steno nosilce, potem
pa obesili posebej sliko in posebej okvir. Slika in okvir sta tako
skupaj, vendar rahlo odmaknjena, tako, da se ne dotikata, vsak
zase pritrjena na samostojne nosilce. Na ta način teže enega ne
obremenjuje drugega, kar bo zmanjševalo možnost nadaljnjih
poškodb in deformacij slike.
Slika s čudovitim in bogatim okvirjem sedaj zablesti v vsej svoji lepoti in vsem svojim žarom. Naslikal jo je leta 1796 Andrej Herrlein kot glavno oltarno sliko. Do leta 1876 je visela v apsidi nad glavnim oltarjem. Ko je tega leta Janez Wolf začel izdelovati freske na stenah presbiterija, sojo umaknili, verjetno že takrat na steno krstilnice, kjer je edini prostor v cerkvi, kjer lahko ta slika visi, saj je visoka 4 m in široka 2,25 m. Sliko štejejo za eno najbolj kvalitetnih Herrleinovih del in smo lahko veseli, da smo za to umetnino dostojno poskrbeli.
Blagoslov obnovljene slike bomo opravili na praznik sv. Štefana, ki bo prav	kmalu.	Tako	lahko rečemo, da
smo sliko dobili nazaj ravno pravi čas, dajo bomo blagoslovili prav ob	njegovem	godu.	Že sedaj vabljeni na
to slovesnost.
Obisk domov ob božiču in novem letu
Ko sem se lani prvič podal od hiše do hiše, sem hitro ugotovil, da so ti obiski družin v veliko veselje vam in meni. To je lepa priložnost, da navežemo čim bolj oseben stik, hkrati pa z blagoslovom vstopi v vaše hiše tudi Božja previdnost in njegov blagoslov. Zato bom z blagoslovom in obiski nadaljeval tudi letos.
Ponovno vas prosim, da mi ob tej priložnosti ne ponujate ničesar. Niti kaj za postrežbo, hrane in pijače, niti denarja. Tudi mi ne zamerite, da se ne ustavljam pri vas bolj na dolgo, saj še tako ne bom utegnil obiskati
vseh. Kdor bi rad daljši obisk, bom vesel povabila ob nedeljskih popoldnevih čez leto. Težava je namreč v tem, da smo vsi omejeni z raznimi obveznostmi, obiski v poznih večernih urah pa niso primerni. Zato so ure za obiske zelo skopo odmerjene. Prav zato začenjam letos z obiski na drugem koncu, da bom naprej obiskal tiste, za katere je lani že zmanjkovalo časa. Z blagoslovi sem praktično že začel z začetkom adventa, končal pa bom s svečnico. Potrudil se bom obiskati čim več družin. Če pa ne bom uspel do svečnice obiskati vseh, mi ne zamerite in bom prihodnje leto najprej prišel do vas. Ure in dnevi obiskov bodo po ulicah sproti objavljene v župnijskem listu.
Se že veselim ponovnega srečanja z vami in vam voščim lepe, zdrave in blagoslovljene božične in novoletne praznike.
Lojze Furlan, Župnik
ZA DOM IN DRUŽINO
Na božični večer
Kjer jaslice prekrasne, so košček iz neba, kjer Detece nebeško, v pozdrav se nam smehlja.
Le v sanjah eno lučko, mi Bog prižgati daj, da Ti mi drago mamo pripelješ k nam nazaj.
V Parizu na sveti večer 1953 Lojze Bajc
Miklavževanje 2013
Na predvečer sv. Miklavža je v kulturnem domu v Vipavi potekalo tradicionalno miklavževanje, ki ga za vipavske otroke že vrsto let prireja Društvo Razmetano podstrešje. Da ni predolga vrsta za sprejem pri Miklavžu, sta bili - kot ponavadi - dve prireditvi z enakim programom, a različnimi obdarovanci.
Osnovnošolci so nastopili z igrico Miklavž za vse čase, v kateri smo lahko spoznali celotno Miklavževo spremstvo, vključno s hudički, ki pa so to bili le za čas predstave (Marko Klančar, Luka Stegič in Tadej Naglost). V vlogi angelov so nastopile Eva Premrn, Anika Ploj, Špela Fajdiga, Maša Božič in Patricija Fučko (ali so to samo na odru ali tudi sicer, vedo same). Videli smo lahko tudi glavnega angela (Špela Lozej) ter bratca in sestrico (Patrik Mikuž in Lea Lavrenčič), ki sta hotela posodobiti Miklavža. Toda Miklavž je vendarle Miklavž - isti za vse čase in tako je za vse najbolje. Na vipavski predstavi pa je vendarle imel dvojnika (Pavel Bajec), saj sam ne bi zmogel v eni noči prepotovati in obdariti množice pričakujočih otrok.
Igrico smo na miklavževo ponovili za prebivalce doma Pristan, naslednjo nedeljo (15. 12.) pa še v Vrhpolju na dekanijskem srečanju družin iz gibanja Vera in luč.
Iva, Veronika, Marija
Srebrna noč božična, je zagrnila dan, hitijo moje misli, tja v dalj čez belo plan.
Tja v dragi kraj domači, srce nocoj želi, k domači topli peči, kjer sreča se deli.
Da slišal bi še enkrat, njen mili glas pojoč, ki je slavil najlepšo, božično sveto noč.
Dve poučni zgodbi za vsakega
Rože
Tam nekje v hribih je živela družina v mali leseni koči. Elektrike ni bilo, prav tako ne vode. Nosili sojo iz bližnjega potoka. Največkrat je to delo opravljal mlajši sin Alojz. Ta družina je živela zelo skromno. Uporabljali so stare predmete in posode. Med njimi so bile dotrajane kanglice, s katerimi so nosili vodo v hišo. Ena kanglica je bila cela, druga pa je imela malo luknjico, skozi katero je curljala voda.
Nekega dne vpraša Alojza užaljeno kanglica z luknjico: »Zakaj me ne zamenjaš, saj nisem več uporabna, v meni prineseš vedno manjšo količino vode kot v moji sosednji kanglici, kije cela«. Alojz ji razloži: »Ali nisi opazila, da sem na tisti strani, po kateri je curljala voda, posejal rožice in so mi v veliko veselje. Ti jih pa vsak dan po malo zalivaš. Ne bom te zavrgel, veliko veselje mi delaš, brez tvoje pomoči bi bilo moje življenje žalostno in pusto. Zato te bom obdržal in se še naprej veselil in sejal rožice, jih občudoval in užival lepo življenje.«
Prijatelja
Bila sta dva velika prijatelja, eden seje imenoval Toni, drugi pa Franci. Nekega dne sta se odločila, da gresta peš s Primorske na Triglav. In sta tudi šla. Pot je bila dolga in naporna. Nekega dne sta se med potjo sporekla. Tonije Franceta zelo užalil in ga prizadel. Zato je napisal v sneg: »Moj najboljši prijatelj Franc meje hudo prizadel.« Molče sta nadaljevala pot po strmini. Zaradi zamere si nista upala več načeti pogovora. Ko sta se vzpenjala po strmi gori, seje Francu zdrsnilo, bil je v veliki nevarnosti, da bi padel in se morda tudi smrtno ponesrečil.
France je to opazil, ni pomislil na svojo možno nesrečo, skočil je do Tonija in mu pomagal, daje vstal in ga je tako rešil nesreče. Franc je bil tega vesel in srečen in je zapisal v skalno steno »Danes meje tu rešil moj najboljši prijatelj Toni.« Nato je svojega prijatelja Franca vprašal: »Zadnjič, ko sem te užalil in hudo prizadel, si svoje misli zapisal v sneg, zakaj pa si danes, ko sem te rešil svoje misli zapisal v skalno steno?« Toni mu je odgovoril: »Če te kdo prizadene, moraš napisati tako, da veter to vse zakrije. In tako žalitev lažje pozabiš. Če ti pa kdo naredi kaj dobrega, moraš zapisati tako, da veter nikoli tega ne izbriše. Samo tako boš na tem svetu imel lepše življenje.«
Za objavo priredila Ivanka Rehar na svoj SO. rojstni dan leta 2013
Vikend seminar društva Sožitje v Dobrni
Od 24. do 27. oktobra je imelo medobčinsko društvo Sožitje seminar v tem lepem termalnem zdravilišču. Društvo Sožitje združuje osebe s posebnimi potrebami, njihove starše, skrbnike, sorojence in prijatelje. Delovanje tega društva sem že večkrat predstavila v VG.
Na seminarju imamo izobraževalna predavanja, razvedrilo in druženje. Lahko se ga udeležijo tudi zdravi družinski člani, otroci itd. Društvo je tokrat organiziralo tudi lastni prevoz-a nekateri udeleženci so se raje udeležili z lastnimi prometnimi sredstvi.
Nekoliko vam predstavim Dobrno. Zdraviliški kompleks je v naravnost čudovitev parku z mnogimi zelo redkimi drevesi. Prvotni zdraviliški dom ima posebne kopeli in bazene, več dvoran za konference in prireditve. To je najstarejša od zdraviliških stavb - tukaj seje zdravila sama Marija Terezija - in toliko ji je pomagalo, daje dobila kar 17 otrok. Hotel Park je najbližji in bolj skromen, glavni je hotel Vita, kjer so tudi bazeni, ambulanta, savne, frizerski salon itd. Razvrstili smo se po obeh hotelih in se seveda takoj podali v bazen. Zelo dostopen je tudi za invalide, dvakrat dnevno pa animator predvaja telovadbo. Nasproti hotela Vita je ljubezniva hiška, kjer smo po svojem navdihu prirejali vesele večere. Je dvoranica, ima sintisajzer in tako smo se vsak večer po lastnem navdihu sproščeno zabavali. Mamice so plesale s svojimi sončki - tudi očki - še vozičkarji so veselo zaplesali, bratci in sestrice so se kar med programom lovili pod mizami in nikogar ni to motilo. V posebno veselje jim je bilo, da sem jih lovila s kljuko moje palice, s pomočjo katere hodim. V konferenčni dvorani hotela Vita smo imeli predavanje. Terapevtka nam je govorila o hrbtenici. Pač, o
njeni uporabi v vsakdanjem življenju - saj jo uporabljamo dan in noč. Zelo nazorne so bile slike, na veliko napisana navodila, tako da smo tudi tisti, ki slabo vidimo in slišimo, vse razumeli.
Ker nas je bilo kar mnogo, smo se s turističnim vlakcem vozili po obrokih. Turistični vlakec je pač v vlak maskiran traktorček z dvema vagonoma, v katere gre določeno število ljudi, ki morajo biti prav razporejeni, da vlakec izdela ovinke. Nas je peljal v Dolino mlinov - prelepo dolinico ob potoku, v kateri so se pasle ovce in krave in nad katero se je bočil porušeni grad. Gradu se držijo številne legende, pod gradom pa so izkopanine neke votline. Ob potoku je kamnito 'perilo', ob katerem so ženske nekoč prale. Od vseh mlinov je le eden ohranjen in deluje kako deluje, vemo v Vipavi dobro, saj ni še toliko let minilo, odkar smo vozili 'turšco' mlet na 'Fumolo'. Ko je svojo 'šajtrgo' parkiral pred hotelom Park, nas je voznik vlakca povabil, da obiščemo njegovo zbirko starin. Ne ob asfaltirani cesti, temveč na strmem. Manj zmožne je odpeljal s svojim avtom do tja. To je zelo velik kozoled 'toplar', kije v pritličju. Ima mize in klopi in celo 'sekretariat' ter skromno točilnico - in že tam je vse polno starin. Kaj vse smo videli! Razno orodje, posodo, kuhinjski pripomočki, jedilni pribor, oblačila, harmonike, klavir, pisalni stroji (še moj bi tja sodil), prtički, koši, grablje, štedilniki - saj ne vem, kaj bi še naštevala. Pa pojdite in poglejte! Povedati mora še to, daje ta navdušenec s pomočjo občine uredil eno staro kapelo v zdraviliškem kompleksu in v njej zbral stare svete podobe, kropilnike, kadilnice in ostale ne več uporabne nabožne predmete. Ta kapela ima steklena vrata, zavarovana s kovinsko mrežo, da si jo lahko ogledamo tudi, če je zaprta. Vse te lepote so na ogled brezplačno. Sem ter tja je kak košek za drobiž - pač dosti nas da, pa se kaj nabere. Vendar si kljub vsemu nisem mogla kaj, da nisem tistega navdušenca vprašala, če je poročen. Rekel mi je, daje, da žena ne ljubi starin, vendar potrpi. Ne verjamem, da bajno zasluži s tem, a za skromno preživetje je dovolj!
En dober kilometer ven iz Dobrne je zavod, podoben tistemu v Vipavi - za invalidno mladino. Razlika je le ta, da je tam že dolgo časa velika bivalna enota in da je zavod odprt leto in dan, v njem so od otrok do mladostnikov do odraslih. Imajo šolo in delavnice. Ukvarjajo pa se s pridelavo zelišč, kijih tudi prodajajo, imajo svojo trgovinicov hotelu Vita. Radi vidijo, da se jih obišče in bolj zmožni varovanci predstavijo delovanje zavoda.
Z Mijo sva obiskali tudi knjižnico, ki deluje v poslopju osnovne šole. Je podružnica - podobno kot v Vipavi - in deluje trikrat tedensko (tudi v soboto). Ima tudi računalnike, obsežen in lepo razvrščen knjižni fond ter mnoge revije.
Ker je bilo med nami dosti 'lučk', smo seveda šli tudi k maši v cerkev Marije vnebovzete, ki je zelo lepa, okrašena s freskami. Leži na griču na lepem mestu, a do nje je zložna cesta od hotela Vita. Tudi župnik nas je pozdravil. Oznanila, ki so na oglasni deski pred župniščem, sem prebrala. Prosi za prispevke za novo ozvočenje, ker je staro obupno. O tem sem se sama prepričala, ker od vse maše nisem razumela prav nič -dobro, da sicer vem, kako ta reč gre.
Vse dni smo imeli srečo z vremenom, dežnike smo nesli samo na izlet. Vendar je prav, da tu povem še nekaj drugega. Dobila sem peto številko Naš zbornik - časopis društva Sožitje. Ker sem ga dobila pred prvim novembrom, vam povem, o čem piše. Dobim ga dva izvoda, enega dam v Lavričevo knjižnico - in če morete in če vas zanima, ga tam poiščite. Govori o temi, ki nam ni prijetna. O umiranju in smrti. Prav je, da si ne zatiskamo oči pred tem. Prav je, da tudi naše prizadete družinske člane seznanimo z lastno minljivostjo, da vedo, da obstaja umiranje in smrt. Ne skrivajmo jim, daje kdo od svojcev bolan, umrl, pustimo tudi njih, da po svoje žalujejo, se poslovijo. Nikomur ni treba prikrivati resnice. Resnico bodo dojeli po svojih zmožnostih. Smrt je del našega življenja in to lahko dopovemo vsakemu, pa naj bodo njegove umske zmožnosti še tako majhne.
Nekoč se prizadeti ljudje niso starali. Danes se. Ne le zato, ker so življenjski pogoji boljši, ampak tudi zato, ker smo jim po svojih zmožnostih osmislili življenje, tu so delavnice, društva, klubi - ne skrivamo jih. Dodajamo življenje dnevom.
Pa brez zamere.
Nada Kostanjevic, Dom starejših občanov Ajdovščina
‘{RlKRAUEVSta
p#&A
S pet prit a jam o ned vas letošnji božični čas:
SVETI TRIJE KRALJI
VASBOMO OBISKALI
v soboto, 28. lecMlra
dobrodošla bo spremenba -p« O. Brisi: bomo na pot in do srede dneva opravili obhod:
T VIMVI, M ZEN OB V. GRAilŠČ«,
v bfoku, hiši. na dvorišču -kjerkoli že. izrekli van voščila in prosili za darila za otroke iz sveta, kjer je lakota dom a;
da hvaležni, ker imamo, iz srca še dr jam dam o
Obvestilo in prošnja našim bralcem
Naslednje leto se bo Evropa spominjala 100-letnice začetka I. svetovne vojne. Tudi pri nas bodo organizirali številne dejavnosti posebno v krajih, kjer so potekale bitke soške fronte.
Na svoj načim bi se radi v ta zgodovinski spomin vkljujčili tudi z našim glasilom Vipavski glas. Zato prosimo naše bralce, kjer koli so, da nam posredujejo morebitna zapisana še živa ustna izročila naših dedov, ki so se bojevali na bojiščih 1. svetovne vojne. Morda njihovi vnuki ali pravnuki še hranijo doma kakšne zapise, dnevnike, pisma, fotografije, lahko tudi kratke zgodbe iz vojaškega življenja. Zbrano gradivo bi objavili v našem listu in tako lahko rešili zadnje spomine naše stoletne vojaške zgodovine. Najdeno gradivo nam lahko pošljete na naš elektronski naslov vipavski.glas@gmail.com ali po pošti na naslov Magda Rodman, Milana Bajca 14, 5271 Vipava.
Vaše dokumente nam lahko pošljete v fotokopijah, fotografije lahko skenirate ali pošljete originale, ki Vam jih bomo po objavi vrnili.
Vsem, ki se boste za to trudili, se že v naprej zahvaljujemo.
Uredniški odbor
ZA RAZVEDRILO
V VIPAVI SMO GOSTILI PRINAŠALCA UPANJA - MISIONARJA V SKUPNOSTI AKAMASOA
MALGAŠKIH SMETIŠČARJEV
SESTAVIL
VLADIMIR
AN/EL
KIMOKSM) RAČUNALN PODJEDI
RAZLITJE VODI! (MN()Z
ENOTA/A JAK. I I . TOKA
POLIVNIL-
kl.ORII)
LEPO OIIIIKOV w \ POSODA ZA športno ZMAGO
ORGAN IZVRŠNI! OBLASTI V DRŽAVI
LASTNOST CIMA VEGA
STROJ ZA ZEMELJSKA DELA
ULIČNA
PRODAJ \l
DODATEK JI Dl M
AVTOMOBILSKA OZN \k \ BENETK
VDOR MAGME V ZEMEUSKO SKORJO
NEKDANJA
MINISTRICA
ŠOLSTVO.
LUCIJA
NAŠ PESNIK. KAJETAN
JADRANSKI
OTOK
STOJAN
ANDLOVIČ
KRAJ PRI
PODČETRTKU
BR1 / Čutnost
tone
KUNTNER
KEMIJSKI ZNAK ZA SILICIJ
GLAS KONJ. KOPIT
NAŠA
NEKDANJA
PEVKA.
MAJDA
DIPLOMAT,
KOFI
ENOTSKI
VEKTOR
LEPA,
POSTAVNA
ŽENSKA
NRAVO-
SLOVEC
NORDIJSKI
BOGOVI
KRAJ NA GORENJSKEM
GRŠ. REKA. EVROTAS
AVGUST
ŠENOA
RIMSKI BOG PODZEMLJA
NIKO
GORŠlC
nasprotji:
simpatiji:
SMISEL
UMET-
NIŠKEGA
DELA
ZAPORNIK. KAZNJENEC \ STARI JUGOSLAVIJI
Dl DNA OSNOVA
ODISEJEVA
IKJMOVINA
REŠITEV iz 106. št. VG:
VODORAVNO: puč, šiba, original. Glavni trg, ajda, tipa, starš, va, MR, ladja, anonim, obleka, aroma, oe, kolesar. Krško, bistro, uniati, ZT, .IN, kič, Olga, ža, Aca, kip, fant, jantar, Manca, inri, skril.
NAVPIČNO: SLO, Kukaj, tabornica, Adlešičani, garje, KA, TN, Poljšak, Otokar, urad, AK, Iliri, čivava. Ob, GP, GN, analiza, MS, šiit, Orest, Fak, intimnost, žanr. Bar pri Marjanci, alga, maron, tal.
PRISPEVKI ZA VIPAVSKI GLAS OD 1.10.2013 DO 31.12.2013
Ambrožič Dora	Slap	10 €
Clemenz Majda	Ljubljana	15 €
Filipčič Turk Željka	Slap	20 €
Družina Cerovšek	Glavni trg 4	200 e
Kobal Ivan	Ljubljana	50 e
Kodelja Boža	C.18.aprila 6	20 e
Kostanjevic Andrej	Kanada	50 e
Krasna Milan	Na produ 15	10 €
Krašna Natalija	Vrhpolje	ioe
Markič Rut	Nova Gorica	30 e
NN		50 €
Premrn Cilka	Gregorčičeva 1	20 e
Semenič	Kociančičeva 3	20 e
Strlekar Mitja	Ljubljana	30 6
Škrbec Regina	Globoko	20 e
Štekar Marija	Slap	ioe
Skupaj		565 €
Vsem se najlepše zahvaljujemo!
Svoje prispevke lahko nakažete tudi na TRR KS Vipava 01336-6450860755 s pripisom ZA VIPAVSKI GLAS.
VIPAVSKI GLAS - glasilo KRAJEVNE SKUPNOSTI VIPAVA
DECEMBER 2013 750 izvodov
Uredniški odbor:
Gizela Furlan - urednica, Magda Rodman, Vladimir Anžel, Milan Poljšak in Polona Puc - lektorica
Naslednja številka bo izšla predvidoma marca 2014. Vljudno prosimo vse, ki bi radi kaj zapisali za naše glasilo, da svoje prispevke pošljete najkasneje do 10. marca 2014 na elektronski naslov: vipavski.glas@, ginail.com.
Za vse informacije lahko pokličete na tel. št. (05) 366 50 68 (Gizela) ali (05) 366 50 98 (Magda).
Tisk: Papirna galanterija Sedmak Ajdovščina
VSEBINA
Iz naše preteklosti
Družina Lavrenčič - Buognrjevi iz Vipave	 stran	2
Obnovljen spomenik vojaku Rostasu v Logu pri	Vipavi v luči povezovanja dveh narodov ..................... stran	5
Spomenik kot pomnik in učitelj časa	 stran	8
Nova zvonova pri sv. Pavlu nad Vrtovinom ................................................................ stran	9
Ohranili so največji zvon iz Lanthierijeve kapelice ..................................................... stran	12
Spomini na prihod nemške vojske v Vipavo leta	1943 ...................................... stran	12
V spomin na žrtve nacizma................................................................................ stran	13
Srečanje ob 22. obletnici izgona JA...................................................................... stran	13
Spomini
Vrsta za žarnico......................................................................................... stran	14
Iz mladih let 	 stran	14
Predstavljamo vam
Radoslav Franc Silvester	 stran	14
Otmar Črnilogar - človek mnogih talentov ................................................................ stran	18
Z Otmarjem izpod Ture do Podrage......................................................................... stran	20
Iz naše Občine
Občina Vipava bo z evropskimi sredstvi poskrbela za čistejšo reko Vipavo................................. stran	22
Obnova gospodarskega dela dvorca Lanthieri 1. faza....................................................... stran	24
Vipava in njeni infrastrukturni problemi................................................................. stran	25
Iz ustanov in društev IzŠGV
Iz dela Škofjske gimnazije............................................................................... stran	27
Iz OŠ
Nov začetek.............................................................................................. stran	32
Pepelkini čeveljčki 	 stran	33
Prvi tehniški dan v prvem razredu 	 stran	33
Dan zaščite in reševanja................................................................................. stran	33
Iz Otroškega vrtca
Škratki na sejmu ustvarjalnosti ......................................................................... stran	34
Iz Lavričeve knjižnice
Večeri predstavitev knjig v Krajevni knjižnici Vipava ................................................... stran	32
Iz društev
Večer literature in fotografije ......................................................................... stran	34
Mlajši Vipavski tamburaši gostovali na Krasu ............................................................ stran	36
10. obletnica delovanja DU Vipava 	 stran	36
Mednarodni turnir v balinanju prerašča v prijateljstvo................................................... stran	37
Srečanje starejših občanov v Vipavi ..................................................................... stran	38
V spomin - Franc Cerovšek................................................................................ stran	39
Iz naše župnije
Cerkev na Gradišču je dobila novo streho................................................................. stran	40
Vrnil seje Herrleinov sv. Štefan ........................................................................ stran	42
Obisk domov ob božiču in novem letu ..................................................................... stran	42
Za dom in družino
Na božični večer ........................................................................................ stran	43
Miklavževanje 2013....................................................................................... stran	43
Dve poučni zgodbi za vsakega............................................................................. stran	44
Vikend seminar društva Sožitje v Dobrni.................................................................. stran	44
Trikraljevska akcija..................................................................................... stran	46
Obvestilo in prošnja bralcem ............................................................................ stran	46
Za razvedrilo
Križanka................................................................................................. stran	47
Ajdovščina
sp-dom 908(497.4)
VIPAVSKI
2013
352.9(497.4 Vipava)
0151591,107