SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., aa jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravništvo in ekspedlelj* v „KatoI. Tiskarni", Todnikove ulice St.~2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 224. V Ljubljani, v ponedeljek 1. oktobra 1894. Letnik XXII Iz delegacij. Iz Budimpešte 28. sept. Razgovor o Bosni. Danes je imel tako imenovani združeni četvorni odsek ogerske delegacije sejo in se je posvetoval o bosenskem budgetu. Poročevalec Milnnich je opozarjal na velik napredek v Bosni in Herzegovini, katerega priznava celo vnanji svet. Pojasnil je nekatere številke budgeta in stavil do ministra nekaj vprašanj, ter priporočal odseku, da budget vsprejme in ministru Kalayu izroči zaupanje. Tudi nekateri drugi od-sekovi člani so do ministra stavili nekaj vprašanj. Šole v Bosni. Na poročevalčevo vprašanje, kako jo s šolami v Bosni, je odgovoril minister Kallay, da se je število ljudskih šol minolo leto pomnožilo za petnajst. Sedaj je v deželi že 161 državnih in 96 verskih šol. Ce tudi v Bosni ne silijo nikogar, da naj otroke pošilja v šolo, vendar se število učencev v ljudskih šolah vedno množi. V Serajevem se je otvorila popolna gimnazija in v Mostaru se je že osnoval prvi razred osemrazredne gimnazije. Minister je mislil, da se vsled tega pomanjša število učeucev na serajevski gimnaziji, pa se je še povekšalo od 289 na 357. V Mostaru se jih je pa v prvi razred vpiralo 75. Y Mostaru se je osnovala nižja dekliška šola. V Serajevem je pa tudi srednja tehnična šola. Za Bošnjake je mnogo ustanov, nekateri jih uživajo na šolah v deželi, drugi pa na šolah v drugih krajih države. Samo letos se je osnovalo devetnajst tacih štipendij. Ko taki stipendisti dovrše študije, jih radi jemljo v javne službe. Obrtnija in trgovina v Bosni Na vprašanje poročevalčevo, kako je z obrtnijo in trgovino v Bosni in Hercegovini in koliko se v Bosni in Hercegovini sedaj že ozirajo na ogerske izdelke, je odgovoril minister, da natančnega nič ne more po- vedati, ker ni statističnih podatkov. Vlado je naročila iz cislajtanskih dežel leta 1893, za l1/, milijon goldinarjev in v letu 1894 pa za 1,700.000 goldinarjev blaga, iz Ogerske pa 1893 leta 1,700.000 gld. in 1894. leta za 1,662 000 gld. Leta 1894. zaradi tega nekaj manj, ker ni bilo potreba nič večjega naročati za železnice. V teh številkah je že vse obseženo, kar je potrebno za vojno. Budimpeštanski muzej je pred leti v Serajevem bil osnoval v spo-razumljenju z ogersko vlado podružnico. Prvo leto, (1890), je ta podružnica imela prometa 51.000 gld., lani pa že 241.000 gld. Poleg tega so se osnovale tudi podružnice v Mostam, Banjaluki in Brčki. Mo-starska podružnica je prvo leto (1891) imela 31.000 gld., lani 120.000 gld. prometa, podružnica v Banjaluki je imela prvo leto (1892) 8000 gold. prometa, lani pa 68.000 gld. Podružnica v Brčki posluje še le tri mesece in ima že 25.000 gld. prometa. Lani so te podružnice imele skupnega prometa 454.000 gld. Pa tudi avstrisko eksportno društvo deluje dobro v Bosni. Živinoreja. Minister se je izjavil, da se vlada jako zanima za živinorejo. V Bosni so tri žrebčarije z 90 žrebci, kar pa ne zadošča za razširjeno konjerejo. Zato se bodo žrebčarije morale razširiti. Sarajevska je popolnoma vojaški organizovana. Drugi dve sta v Mostaru in Travniku. — Žrebci so največ arabskega plemena. Za povzdigo govedoreje je minister omenjal, da je potreba po skušnjah troja plemena uvažati v deželo. Za ravno Posavino ugajajo ogerska, za gorate kraje tirolska (meltalska) in za kamnito Hercegovino pa viptalska goveda. Do sedaj so v Bosno vpeljali 222 meltalskih bikov in 267 meltalskih krav, 46 viptalskih bikov in 14 viptalskih krav, 360 ogerskih bikov in 105 ogerskih krav. Bike država nakupi, potem jih razdeli mej občine in posestnike v rejo s pogojem, da jih rabijo za pleme. Krave vlada pro- daja posestnikom na obroke, tako da jih plačajo v petih letih. Železnice. Zastran železnic v Bosni je pa minister omenil, da sta glavna proga Brod-Sarajevo-Mostar-Metkovic in pa Sašvar-Travnik že dolgo dodelani. Progi Trav-nik-Jajce in Travnik-Bugojna bodeta kmalu dodelani. Minister misli, da je za Bosno življenjsko vprašanje, da se poslednja železnica kmalu dodela in podaljša do Spleta, da bode potem srce Bosne zvezano z morjem, Minister si bode prizadeval za to pridobiti kompetentne faktorje. Ogerski uradniki v Bosni. Delegatu Fenyvessyju, ki se je pritoževal, da je v Bosni premalo ogerskih uradnikov je minister odgovoril, da on vsprejme vsacega Ogra, ki ima potrebno sposobnost in je pripravljen v gotovem času se priučiti bosenski jezik. Taki kandidatje se pa le redko oglašajo. Sicer sta pa finančni ravnatelj in njegov namestnik Ogra. Szechenijev rudnik. Delegat Fenyvessy vpraša ministra, kako da se je grofu Szechenyju vzel neki rudnik, katerega je bil kupil še pod turško vlado in od turške vlade tudi dobil koncesijo. Minister je pojasnil, da grofu ne gre nobena odškodnina, ker je po turškem in pa sedaj v Bosni veljavnem rudniškem zakonu že zgubil vsako pravico do tega rudnika. Ce pa grof išče p/i sodišču pravice, nima on nič proti temu. Odsek je na to vsprejel vse točke bosen-skega budgeta in jednoglasno ministru izrekel zaupanje. Politični pregled. V Ljubljani, 1. oktobra. Prememba civilnopravnega reda. Permanentni odsek za premembo civilnopravdnega reda LISTEK Moje ječe. Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—. XXXIX. Celo dopoludne hodil sem jezen sem ter tja. Kak človek je ta Julijan? Zakaj se smeje in ž njo žogo bije? Zakaj mi vsaj ene vrste ne odgovori? Vsi brezbožneži so taki! Ko čutijo puhlost svojih nazorov, ne poslušajo, ako jih kedo pobija, smejo se, čutijo v sebi nadkriljujoč duh, kojemu ni treba razmotrivati ničesar več. Zlobneži! saj vendar ni bilo nikdar filozofije brez razmotrivanja, brez resnosti! Ako je res, da se je Demokrit vedno smejal, bil je glumec I Pa prav se mi godi; zakaj sem pričel to dopisovanje? Da sem se za trenotek udal domišliji, bilo je od-pustljivo. Ko sem pa videl, da se oni prevzema, ali nisem bil nor, ko sem mu še enkrat pisal. Trdno sem se odločil, da mu ne bodem več. Opoludne vzel je Tremerello moje vino, izlil je v svojo stekleničico in devaje jo v žep dejal je: »Sedaj se spomnim, da sem Vam prinesel papirja.* Dal ga mi je. Odšel je, ko sem pa zagledal beli oni papir, prišla mi je skušnjava, pisati še enkrat, zadnji pot Julijanu, posloviti se od njega z lepim naukom kako grda je ošabnost. »Lepa skušnjava!« dejal sem potem, »da bi povračal grdo z grdim! da bi ga napravil, da še bolj sovraži krščanstvo, pokazaje mu samega sebe kristijana nestrpljivega in ošabnega. Ne, to ne gre. Prenehajmo to dopisovanje popolnoma. Ako pa je pretrgam tako ob kratkem, ne bo li uprav rekel, da ste me premagali nestrpnost in ošabnost? Treba je, da mu še enkrat pišem, a brez žolča. Pa, ako mu morem pisati brez žolča, ali bi ne bilo bolje, ko bi se ne kazal žaljenega vsled njegovega smehu in »šale«, kakor jo izvolil imenovati moje pismo? Ali bi ne bilo bolje, ko bi dobrohotno nadaljeval zagovor krščanstva?« Tako sem premišljeval nekoliko časa, potem pa takoj pričel. Zvečer sem odposlal svoje pismo, prihodnje jutro pa sem dobil nekaj zahvalnih vrstic, dokaj mrzlih, pa vender brez zbadljivih izrazov, a tudi brez najmanjšega znamenja odobravanja ali vabila, dft naj nadaljujem. To pismice mi ni kar nič dopadalo; pa vender sem se odločil, da ne jenjam do konca. Moja naloga ni mogla biti kratka in bila je vsebina petim ali šestim nadaljnim mojim pismom, na vsako dobil sem kratek zahvalen odgovor, ko-jega vsebina je bila vselej kaka deklamacija, govoreča o popolnoma druzih rečeh ; sedaj proklinjal je svoje sovražnike, sedaj se je smejal, ker se je sploh pečal ž njimi in zatrjeval, da je prav naravno, da močnejši uničujejo slabejše in da mu ni nobene reči tako žal, kakor tega, da ni mogočen; sedaj mi je zopet zaupal svoje ljubezni, katere razburjajo mučeno njegovo domišljijo. Vender; na zadnje moje pismo o krščanstvu rekel je, da dobim dolg odgovor. Čakal sem dalje ko teden dnij, mej tem pa mi je pisaril vsak dan o vsem drugem in siccr večinoma podle stvari. Prosil sem ga, naj so spomni odgovora dolžnega mi in priporočal sem mu, naj porabi svojo nadarjenost v lo, da resno premisli vse razloge, koje sem mu bil napisal. Odgovoril mi je nekako surovo, obsipaje s pridevki, kot so: »filozof, samosvesl mož, mož, kojemu ni treba dolgo premišljevati in vže ume, da kresnice niso svetilnice.« Potem pa je zopet, veselo govoril o podlih dogodbah. (Dalje sledi) ,, vi. v. je te dni sklenil, da se odpravi predpravica veleposestnikov, vpisanih v deželnih deskah, da se morajo tožiti pri deželnem, ne pa pri okrajnem sodišča. Sekcijski načelnik Erall je zagovarjal predpravico veleposestnikov s tem, da imajo veleposestniki v mestih, kjer je deželno oziroma okrožno sodišče, svojega pravdnega zastopnika, in bi ta imel težave, ko bi moral hoditi k okrajnemu sodišču. Baron Morsej je pa naglašal, da je grajščaku težko iti v okrajno sodišče, ki je mnogokrat še v jako revnih prostorih. Odsek se pa na take ugovore ni oziral. Pač se bodo pa župnije, občine, ustanove, probende in zavode v javne dobre namene, nadalje deželni in okrajni zaklad mogli tožiti le pri deželnem oziroma okrožnem sodišču, ako gre za znesek od 50 gld. Dopolnilna volitev v Črnovicah. V Čr-novicah je izpraznjeno mesto državnega poslanca, ker je umrl poslanec \Vagner. Nemci, Poljaki in Rusini so se dogovorili, da volijo skupno kandidata, kateri bode za koal cijo. Rumuni se pa menda volitve ne udeležb. Shod ogerskili škofov je sklenil, cesarja v posebni adresi opozoriti na nevarnosti, ki bi izvirale iz vpeljave proticerkvenih zakonov in ga prositi, naj ne potrdi zakonov. To adreso bodo podpisali vsi škofje. Za predlogo o verski vzgoji otrok so se pa baje izrekli škofje, ker je nekaj ugodnejša od sedanjega položaja. Škofje prav ne verjamejo, da bi se predloga o civilnem zakonu ne predložila sankciji, ako bi bil zavržen zakon o verski vzgoji otrok iz mešanih zakonov. Srbija in Italija. Razpor mej tema dvema državama bode kmalu poravnan. Povod je to, da je belgrajsko trgovsko sodišče pri konkurzu načelnika trgovskega agentstva Silinija prijelo tudi agentstvo samo, da plača dolgove za svojega načelnika. Vodja italijanskega poslaništva je pa zahteval od vlade, naj ustavi sodnje postopanje, kar pa minister ni hotel, ker noče vplivati na sodišče. Italijani že sami spoznajo, da je njih poverjenik nekoliko preveč zahteval. V kratkem bode imenovan novi poslanik in stvar bode poravnana. Dosedanji poslanik, baron Galvagua, pa tudi iz nekih osebnih ozirov ni maral biti več v Belemgradu, ko je kralj Milan v Srbiji. Njegova žena je Rusinja in prijateljica kraljice Natalije. Madagaskar. Ne le Francozi, temveč tudi Madagasi se resno pripravljajo na boj. Zadnji čas dobili so iz Anglije 36 topov. Več orožja pa imajo že naročenega in se jim kmalu dopošlje. Pa tudi z denarjem se je madagaška vlada že preskrbela. V Evropi je pridobila že neko finančno skupino, ki jej v kratkem pošlje pol milijona funtov šterlingov. V tej skupini je celo nekaj francoskih Židov, kar kaže v čudni luči patriotizem teh ljudij. Vojska na Koreji. Japonci so zadeli na novo težavo. Domači prebivalci na Koreji so se jeli proti njim puntati. To bode gotovo jako oviralo njih vojevanje proti Kitajcem. V pomorski bitvi pri reki Jalu so pa Japonci zmagali, ker se je več kitajskih ladij umaknilo boju. Zaradi tega se je pa začela že preiskava proti več kitajskim častnikom. Jednega kapitana so že usmrtili. Najbrž še več druzih čaka taka osoda. Brazilija. Novojorski časopis „World" je dobil iz Južne Amerike poročilo, da je v Riu de Janeiro bil pet dnij hud boj po ulicah. Pri teh neredih je bilo napadenih več portugalskih trgovcev. Po poročilu tega lista je te izgrede provzročil predsednik republike, Peixoto, sam, ki je dal preobleči nekatere vojake v civilno obleko, da so razsajali. Peixoto se boji za predsedništvo, kajti prebivalci hočejo voliti za predsednika nekega civilista, ali prav za prav so ga že jedenkrat volili, ali volitev ni bila veljavna, ker se je zaradi vstaje tri države niso udeležile. Z neredi bi pa Peixoto rad dokazal, da je še vedno potrebno, da je on na čelu vlade. Po vladnih poročilih so pa nemiri bili le neznatni. Sprli so se nekaj vojaki in civilisti. Priznava se pa vendar, da je nekaj res bilo. Pod republikansko vlado Brazilija ne more priti do miru. Dnevne novice. V Ljubljani, 1. oktobra. (»Narod" z »Delavcem" v bratski ljubezni.) »Narod", ki je nedavno trdil, da gospodarski program socijalnih demokratov ne n a s p r o t u j e (!!!) gospodarskemu programu narodno-napredne stranke, kaže v sobotni številki, da tudi protiverski program »Delavčev" nima pričakovati pri »Narodu"'nasprot- nika. Tam ponatiskuje namreč iz zadnjega »Delavca" jako pikantno pisan pamflet proti znani Magdaleni Gornik in proti rajnemu župniku obloškemu, pristavljajoč nekaj pristno svojih opazk. O stvari sami mi nismo poklicani soditi; komur je drago, pojdi in se prepričaj; kakšna je in potem — sodi. Le to lahko rečemo, da se je že mnogo zdravnikov izreklo, da se stanje imenovane Magdalene ne da natorno razlagati. Sicer je pa v tem vsakemu sodba prosta. Navadno obrekovanje pa je, če se trdi, da je omenjena oseba kedaj nabirala denarja »od lahkovernih ljudij". Smer spisu je jasna: priložiti zopet katero duhovnikom. (Zopetni poraz.) Ljubljanski socijalisti so neutrudni v svojem boju, samo da imajo to preklicano smolo, da so vedno — tepeni. Zi včeraj so zopet sklicali ljudski shod pri Krištofu v Kamniku. Toda vrli kamniški meščanje so jim v zvezi z nekaterimi udi slov. kat. delavskega društva še odločnejše, nego zadnjič, pokazali vrata. Agitator Grablovic je v svojem prvem stavku dejal, da se jim je zadnjič s silo vzelo predsedništvo. Ker ni hotel preklicati teh besedij, je nastal tak šum in hrup, da je moral komisar shod zaključiti. Mislili bi, da imajo socijalisti Kamnika več nego dovolj. (Kako cirkniški zdravnik Bnsbach ozdravlja legar ?) Poroča se nam : Legar prikazal se je v Grahovem pri Cerknici, vsled katerega je sl. c. kr. okr. glavarstvo v Logatcu, dasi nerado, prepovedalo obhajati namenjeni sv. misijon od dne 16. do 23. t. m. Zdravnik Busbach iz Cerknice je naznanil (morda slučajno?) isti dan (dne 10. t. m.), ob katerem je bilo glavarstvo od župniškega urada v Grahovem na-prošeno dovoljenja, 6 slučajev legarja na št. 23, 25, 32, 40, 73 in 81. Dne 11. t. m. nasledkom takega naznanila prepovedalo je glavarstvo sv. misijon. Dne 13. sept. sta župnik in c. kr. žandarmerijske cerkniške postaje poveljnik obiskala omenjene številke bolnikov za legarjem. Bolnik št. 40 je vole pasel, in bolnik št. 81, otrok 7 let star, že 6 tednov skače po vasi I Istega dne (13. septembra) so bili vnovič na-zaanjeni trije slučaji legarja v Lipsenji, grahovski podružnici, št. 42, 8 in 3. Dne 14. sept. prišel je popoldan bolnike ogledovat okr. zdravnik iz Logatca dr. Sterger. Popoldne ob 4. došel je telegram iz Logatca, da župnikovemu ugovoru ni mogoče ustreči, ker je v fari 7 slučajev legarja! »Rokaroko umije". Čudni to legar! Dne 20. sept. ni bilo na omenjeuih številkah bolnikov doma ! Le v L;psenji na št. 8 in v Grahovem na št. 73, kateri je že tri tedne rekonralescent in Ie vsled starosti in oslabosti si ne upa od hiše. Dne 21. sept. so bolniki omenjenih številk najdeni res v zelo nevarnem položaju: (Neovrgljivi dokaz!) Grabnar (št. 23) je bil že 20. sept. na Rakeku in ta dan vozi krompir, Zalar (št. 25) orje, Urh (št. 32) obrača in suši pred hišo proso, Cajbah (št. 40) pase, Logar (št. 81) sedi v šoli, Sega v Lipsenji (štev. 42) ogleduje novo zidano hišo na sredi vasi, Gerl (št 3) ni bil sploh spoznan za bolnika za legarjem, ampak le za prehlajenega (Izrek zdravnika iz Loža). Toraj v 10 dnevih od 10. do 20. končan legar! Oj srečna dežela, ki ima tako imenitna, učena zdravnika, ki znata bolnike z legarjem v malo dnevih na noge spraviti, da zamorejo krompir voziti, v šolo hoditi, orati in proso sušiti ! Kje si zaostal ti slavn dr. Koch s svojim hitrim zdravljenjem jetičnih bolnikov ? (Slovensko gledališče.) Sinoči so predstavljali igrokaz s petjem »Materin blagoslov", v katerem sta prvič nastopili gospa A n i č e v a, preje član hrvatskega gledališča v Zagrebu, in goepica Matilda N igri no v a. Gledališče je bilo prav dobro obiskano in občinstvo prav zadovoljno z igro in petjem. Gospa Aničeva je dobra igralka ter vrlo izurjena pevka. Gospica Slavčeva je prvič prevzela večjo vlogo ter jo izvršila prav povoljuo. Obče je zopet ugajal g. Inemaun, ki je v vsakem oziru izvrsten igralec. Igrali so sploh točno in gladko, kar preje ni bilo v navadi. (S strehe padel) je pred nekaterimi dnevi Janez Bonei v Lescah pri mesarju Krištofu in si stri hrbtišče. Včeraj so ga pripeljali v deželno bolnico. (Nezgoda). Včeraj popoludne padla je na tro-toarju pred kranjsko hranilnico neka stara tukajšnja gospa ter se dokaj občudno pobila. Ker je trotoar baš na tem kraju zelo nedostaten, kazalo bi pač zboljšati ga tu, kakor tudi po drugod. (Iz Sorice) v sredo dne 26. sept. smo imeli tu silno nevihto in točo. Jesenski pridelki so skoraj popolnom a uničeni. Posebno je zadeta zgornja Sorica, Danje in Podgore. Dobro, da je bilo žito vže spravljeno, sicer bi bilo vzelo ljudem ves kruh. Nasulo se je je toliko, da je bilo belo, kakor po zimi. Se včeraj je je bilo dobiti cele kupe. (Popravek) Z ozirom na dopis iz Branice v zadnji Številki »Slovenca", v kojem je govor o nekem napadu na prevzvišenega knezonadŠkofa, objavite, prosim, resnico, da je ves napad izmišljen. Občini Sv. Peter in Turjak (v Furlaniji) sta" v navadnem vaškem prepiru mej seboj. O priliki birmo-vanja so nekateri ljudje (celo namestnik župana) nagajali Turjačanom, kar je tem dalo povod, da so jim odgovorili s pestjo. To je bilo sicer Prevzviše-nemu jako žal in neljubo, toda proti njegovi osebi ni bilo naperjeno. Tudi »Soča" je prinesla le »govorico", katere res ni preklicala, če prav je »Eco" takoj pojasnil celo dejanje. Menim, da bo vse »Slo-venčeve" čitatelje veselilo, da je naša Furlanija nasproti cerkveni oblasti do danes še brez madeža. (Obletnica po r. Adolfa Harmelu.) Z Goriškega. Neizprosna smrtna kosa je pretečeno leto posebno mej goriško duhovščino kosila neusmiljeno. Pobrala nam je 16 duhovnikov, večinoma še krepkih in delajočih v dušnem pastirstvu. Vsi ranjki so nam bili dobri in dragi tovariši, a nad vse težko nam je pozabiti ranjega dekana Harmela. Ne bodem ponavljal njegovih znanih vrlin in neumorne delavnosti, opomnim le, da on je bil duševni oče našega ceciljanskega društva. Ves goreč je bil za zboljšanje cerkvenega petja. On je unel takratnega čepovanskega vikarija B. Grčo, da je sklical osnovalni shod prijateljev pravega cerkvenega petja, ki so pri shodu na Sveti Gori ustanovili goriško ce-ciljansko društvo. Ta okoliščina in osebna hvaležnost do dragega pokojnika je vplivala na sedanjega čepovanskega dušnega pastirja č. g. Jak. Rejca, da je cecilijansko društvo povabil v Cepovan na obletnico po rajnem Harmelu. Prišel je iz Gorice preč. g. društveni predsednik Jos. Baje in dr. Pavlica, iz Sebrelj znani skladatelj župnik Kokošar, iz Sem-pasa jeden duhovnik in jeden učitelj, dalje iz .okolice vsi duhovniki in polnoštevilna čepovanska podružnica. Slovesno mašo z asistenco je služil administrator preč. gosp. Jakob Rejec, petje so pa oskrbeli znani čepovauski pevci. Koralno petje, ki je mnogim pevo-vodjem kar otrokom ponočni strah, je vsem navzočim jako dopadlo. Vsak prisotn k č gg. duhovnikov si je pač želel tako petje in taki pevski zbor, kakor je v Čepovanu. Popoludne 80 cecilijanci obedovali pri Kofolu, domači pevci so pa zopet tu pokazali, kaj premore dobra volja in vztrajnost. Čast jim ! Duh r. Harmela naj še na dalje vodi tukajšnjo cecilijansko podružnico ter edini in krepi cecilijansko društvo za goriško nadškofijo. (Blagoslovljenje pokopališča.) Na Vogrskem pri Gorici se je 19. nedeljo po Binkoštih blagoslovilo popravljeno in razširjeno pokopališče. Taka opravila so redka, zato pa tem bolj pomenljiva. Zapovedani obred je izvršil preč. g. dekan Ant. Hvalica, asi-stirali so župniki Poljšak, Pavletič, Beriot, Vuk, Grča in dva bogoslovca. Po dovršeni popoldanski službi božji smo se uvrstili za križ, ter šli v dolgem sprevodu na pokopališče prepevaje cerkvene pesmi. Ljudstvo je pobožnim duhom sledilo obredom in konečno pazljivo poslušalo poučni in ginljivi govor preč. g. dekana, ki je razlagal obrede in njihov pomen. Povdarjal je, da ta kraj je po cerkv. blagoslovu postal cerkven, blagoslovljen in posvečen kraj, katerega naj vsakdo spoštuje kot sveto zemljo v kateri počivajo trupla svetnikov. Po dovršenem govoru je veleč. g. dekan očitno pohvalil g. župana, ki je v vzajemnosti z č. g. župnikom Ant. Beri o to m že toliko storil za moralno in gmotno blaginjo te župnije, ter zopet izvršil popravo in razširjenje pokopališča. Res blagor občini, kjer duhovske in svetne oblasti vzajemno delujejo za duševni in gmotni blagor občanov. (Goriške novice.) Ravnateljem c. kr. realke v Trstu je imenovan g. J. Hendrych, profesor na c. kr. goriški realki. — Goriško gimnazijo pohaja letos nad 500 učencev. Pravijo, da jih ni bilo še nikdar toliko. Pni razred ima tri, drugi pa dve vspored-nici. — Na Grahovem se je ustrelil Jakob Cerne, vodja orožniške postaje. Zakaj? Ni znano. — Na goriškem pokopališču pokopujejo nekaj dnij na novem prirejenem oddelku. Čujemo, da pogrebajo mrliče raznih veroizpovedanj po vrsti, da morajo katoliški duhovniki sproti blagoslavljati jame za pokojne katoličane. Je li to početje katoliško? Ni leka temu iuterkonfesijonaluemu zlu? — V Št. Mavru je kupilo tovarištvo Jezusovo veliko poslopje. Več jezu-vitov že v njem prebiva. — Na sveti Gori (krog 600 metrov visokej) cvete sedaj jablana. Pozen cvet. HudoinuSneži pravijo, da bodo obirali sad goriški židje, ko priredb skupno vožnjo k svetišču z namenom, da odstranijo raz pročelje dve ua novo vzidani slovenski plošči. O izidu sporočimo svojedobno. — Zlato mašo je bral v praznik sv. Mihaela preč. g. Jožef Braidot, župnik v Cervinjanu. — Vreme je zelo nestalno. Zjutraj lepo, zvečer grom, dež, veter že nekaj dnij. Hladno je precej. (Včerajšnjega pogreba ponesrečenega gasilca Janeza Indeta), ki se je vršil ob polu 6. uri popoludne iz civilne bolnice, udeležila se je mnogo-brojna muožica občinstva. Pri pogrebu so bila zastopana gasilna društva iz Šiške, Kamnika in tukajšnje glavne tabačne tovarne okolu 85 mož, ter prostovoljno gasilno društvo ljubljansko broječe 80 mož, — ki so vsa pod poveljstvom gospoda A c h tschina korakala v društveni opravi na mirodvor. Krsto krasilo je več lepih vencev s trakovi in napisi. Pred bolnico in na pokopališči zapeli so pevci „Ljnbljane" po jedno žalostinko. Udeležili so se nadalje pogreba delavci S a m a s s o v e tovarne in njim na čelu gospoda Samassa sen. in jun., zatem-pa obilo druzega občinstva raznih stanov, ki so vsi pomilovali zaostalo deco in vdovo nič manj pa seveda tudi pokojnega, ki je pal kotžrtva svojega poklica. (Vojaški novinci) jeli so daues v jutru dohajati v Ljubljano, da se podajo vsak k svojemu določenemu polku v aktivno službovanje. Kakor vsako leto, se tudi letos odlikujejo po krepkih grlih; petje odmeva po celi Ljubljani. (Iz Prage), 27. sept. Na mesto pokojnega dr. Jet&bka, kojega so spremili k večnemu počitku z največjo pompo, postal je intendautorn Narodnega gledišča g. dr. J. Trakal. — Literarno in govorniško društvo „S;avia" bi bilo rado dobilo denarje, nabrane za Husov spomenik in jih uporabilo za Husov kolegij. Odbor se je tedaj obrnil na kompetentue osebe, upajoč ugodno rešenje svoje prošnje, a pogorel je. V sladkem in preprijaznem odgovoru se je lahko bralo med vrsticami: Gospodje pustite, iz te moke ne bode kruha. — Neverjetno, pa vendar resnično 1 V libotinski občini (okraj Nemški Brod) se je nahajala nemška šola s 60 češkimi in 2 nemškima otrokoma. Deželni šolski svet jo je spremenil letos v češko, a v istini je šola le nemška ostala. Ako bi ne bila posegla vmes osreduja šolska matica, bili bi se mučili češki otroci i nadalje z nemškim a b c. v novi nemški šoli se pa nahajajo letos celi 4 otroci I — V Trutnovu se je ustanovilo prejšnjo nedeljo novo nemško društvo „Bund der Deutschen Ostbohmens". Pravila so jako nedolžna, toda društvo ne namerava nič druzega kot pont-mčevat, posebno pardubiš, choteborski iu pilgramski okraj. D.v se ne motimo, pokazala bode prihodnjost, kajti kakor se godi sedaj v Ciboticah in Houssicah, kjer je 16 učencev v nemški dvorazrednici, tako se bode godilo v marsikateri občini imenovanih treh okrajev. — V žateškem okraju je hmelj tako po ceni, da bi se pivo točilo lahko po 6 kr. liter. Za kmeta je taka cena seveda jako neugodna in vendar bode moral požirek piva plačati prav drago. Kmet ie revež, kapitalizem pa gospod. (Častno občinstvo.) Ii Št. Petra na Notranjskem 25. septembra. „Slov. Narod" je 20 t. m. objavil vest, da je tukajšnji g. župan Križaj due 18. avgusta imenovan častnim občanom. Nam ui o tem znano druzega nego to, da je b 1 ta dan sklican občinski odbor k volitvi novega krajnega šolskega sveta, kateri je pa izostalo več odbornikov. Želimo torej, da nam dotični poročevalec pojasni to zadevo, posebno pa to, kako se more celi obČiui naložiti breme brez vednosti vseh odbornikov? Brez pravega pojasnila prisiljeni smo smatrati to za umetno mazilo g. Š. Jelen ca, učitelja v Trnji, kateri še vedno razširja po naši občini nemir. Občani. (Iz Trbovelj.) Včeraj imela je podružnica svetega Cirila in Metoda za Trbovlje in okolico svoje vsakoletno zborovanje, katerega se je udeležilo mnogo občinstva, a zaradi slabega vremena veliko manj nego druga leta. Govorili so gg.: domači g. župnik P E-javec, dr. Janežič, dr. Srnec in domaČi g. kapelan P. Gregorec, kateri so v prav lepih besedah razložili delovanje in vspehe tega društva, posebno g. Gregorje je dobro utemeljil svoj govor, ker je razložil, kaj je domoljubje in kaj rodoljubje in kako moremo delovati na to, da se to društvo bolj razširi, potem je natanko razložil, koliko je imelo društvo dohodkov in koliko stroškov in v kake namene se je porabil denar. Zborovanje je še bolj povečalo pevsko društvo »Zvon", kateri je nastopil z mešanim zborom prvič na takem zborovanju iu kateremu moremo izreči srčno zahvalo, da je pršlo in zapelo nekaj lepih slovenskih pesnrj. Za povzdigo tega pevskega društva nabrala se je mtd občinstvom lepa svota, s katero si bode društvo zopet malo opomoglo. Mi le želimo, da bi se društvo lepo razvijalo in nas večkrat tako zabavalo z milo slovensko pesmijo. Tudi četvorica Ljubljančanov se je udeležila in s tem počastila naše zborovanje. Bog daj, da bi vedno bolj raslo to društvo sv. C.rila iu Metoda v Trbovljah in bi obrodilo mnogo sadu. (Kaj je slovenskim delavcem še potrebno v Ameriki?) Pod tem naslovom prinaša „Amerikanski Slovenec" uvodni članek, v katerem priporoča slovenskim delavcem, naj vstanove Zvezo slov. amer. delavcev. Namen te zveze bi bil: 1. Pri delu ponesrečenim dajati podporo. N. pr. za jedno zlomljeno roko 100, za dve zlomljeni roki 200 dolarjev. 2. Ako se kdo pri delu ponesreči ali usmrti vsled krivnje delodajalčeve, bi „Zveza" nastopila pravdno pot, da dobi poškodovaui ali njegova družina dostojno oškodovanje. 3. Bi bila „Zveza" priseljencem v Zjedinjene države na pomoč, bi prosila, da se onim, ki stopijo na amerikanska tla, ne bi godila krivica, da bi jih n. pr. brez uzroka ne vrnili nazaj v Evropo. — 4. Zveza bi delavcem skrbela za delo. Njen upravnik bi moral poizvedovati, kje delavcev manjka in se pismeno obračati do delodajalcev, da brezposelni delavci dobe delo. — Vsakdo lahko sprevidi, koliko socijaloega pomena bi imelo tako društvo za naše rojake v Ameriki. Dal Bog, da se tedaj ta plemeniti načrt »Amerik. Slovenca" vresniči. In z g. člankarjem A. T. kličemo tudi mi: Živela vzajemnost amerikanskih slov. delavcev! (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca septembra leta 1894 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 490 strank gld. 140.404 53, 415 strank pa vzdignilo 185.174 61. V tretjem četrtletju (julij, avgust, september) dovolilo se je 217 prosilcem za posojila na zemljišča v znesku gld. 187.675. (Mestna hranilnica v Novem Mestu.) V mesecu septembru je 48 strank vložilo na 35 knjižic 4818 gld. 57 kr. vzdignilo pa 6 strank 1245 gld. 8 kr. Stanje vlog 43485 gld. 31 kr., knjižic pa 207. (Ljubljanski zel j ar j i in letošnji pridelek). Letošnja letina tudi glede zelja ni zaostala za prejšnjimi, marveč je pridelek še ugodnejši, tako po deželi ka kor v Ljubljani in nje okolici. Pred vsem pričakujejo obilega naročila naši Krakovci in Trnovčanje, kojih kislo zelje uživa tuii daleč izven domačih meja dobro ime. Na zvunaj prodaje se v malih sodčekih cena je bolj nizka. — Zelje je okusno in snažno in vsega priporočila vredno. Društva. (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Kranjski gori.) Vabilo k dne 4. oktobra t. 1.: vršečemu se zborovanju podružuice družbe sv, Cirila in Metoda »Gorenjska Dolina" v Kranjskigori , pri kateri priliki se osnuje tudi posojilnica. Vspored: 1. Ob jedeu četrt 11. uri dopoludne slovesna sv. maša povodom imendana Nj. Veličanstva Frana Josipa I. 2. Ob pol 12. uri ustanovitev posojilnice za sodni okraj Kranjskagora: a) nauovor, b) volitev načelništva iu nadzorstva. 3. Ob 1. uri popoludne skupni obed (zanj se je oglasiti v gostilni „pri pošti", kjer se zboruje.) 4. Ob pol 4. uri popoludne zborovanje podružnice : a) Nagovor podružničinega podpredsednika, b) Slavnostni govor Č. a. Ant. Koblar-ja, dež. arhivarja iz Ljubljane, c) Poročilo o delovanju podružuice ; d) Volitev načelništva; e) Prosta zabava. Vljudno vabi: osnovalni odbor in načtlništvo podružnice. Telegrami. Kitajsko-Japonska vojska. Shanghai, 30. septembra. Ob reki Jalu zbrani vojaki so se neki spuntali. Vojaki so uničili orožje- V Pekinga je velik strah. Položaj je obupen. V veliki skrbi so inoZeinci v Pekingu in Tientsinu. Tokohama, 30. septembra. Sklicale so se rezerve japonskih cesarskih gard. Japonska vojna se na Koreji hitro pomika proti severu in se jej nikdo ne ustavlja. Tukaj je prebivalstvo za nadaljevanje vojske in za napad na Peking. Shanghai, 30. septembra. Govori se, da kitajski cesar misli odstaviti vse mandarine in vodje. Dunaj, 1. oktobra. Cesarica je prišla v Godollo. Plzenj, 1. oktobra. Ob jednajstih zvečer je bila eksplozija v kletni ventilacijski odprtini Zeillerjeve hiše. Sodi se, da eksplozija prihaja od dinamita. Zeiller je solastnik rudnika v Miršavu. Provzročitelj ni znan. Levov, 1. oktobra. Ruski pravosodni minister pride v Vilno, da bode pri kazenskih obravnavah proti 70 katolikom, kateri so se ustavljali oblastvu, ko je prišlo zapreti cerkev v Kročah, Probst Zella, 1. oktobra. V bližnjem kamnolomu je podsulo 5 ljudij, ki so gotovo mrtvi. Sedem se jih je nekem stranskem izhodu po vrvi rešilo. Budimpešta, 1. oktobra. V plenarni seji avstrijske delegacije se je pooblastil predsednik, da izreče povodom cesarjevega imen-dne cesarju častitke in izrazi neomajljivo zvestobo in udanost. (Odobravanje.) Potem se je začelo obravnavati o budgetu vnanjih stvarij. Mladočeh Kaftan je izjavil, da so iz-imši Poljake vsi Slovani proti trodržavni zvezi, ki Avstriji ničesa ne koristi. Govornik pa sedaj vendar ne želi zvezo z Rusijo, temveč popolno samostojnost in akcijsko svobodo Avstrije. Ministra vpraša, kakšno stališče za-vzemlje nasproti Srbiji in če se ni bati, da bi po poslednjih dogodkih v Srbiji se motili dobri odnošaji s Srbijo in da ne bi slabo vplivali na našo državo. Nadalje vpraša ministra, bi li ne kazalo, da se v prijateljskem sporazumljenju z Rusijo in postavnim zastopstvom Bolgarije primerno reši tamošnjo vladarsko vprašanje v smislu berolinske pogodbe. To vprašanje že več let čaka rešitve. Naposled vpraša govornik, kako se razlaga narodnostni zakon nasproti 3 milijonov Ru-munov in 3 milijonov Slovakov na Ogerskem, ter izjavi, da bode z ozirom na razmere na češkem glasoval proti budgetu. Toledo, 1. oktobra. Kardinal Moniscilo naglaša v pastirskem pismu, da posvečenje protestantske cerkve v Madridu nasprotuje španjski ustavi. Monakovo, 1. oktobra. Tukaj je bil umorjen urar Huber. Misli se pa. da je morilec hotel umoriti policijskega komisarja, pri katerem je Huber stanoval. Ta policijski komisar je jako strog. Pariz, 1. oktobra. Zadnjo sredo iz Feza odšli francoski sel je bil pri Gardeji ubit in oropan. Pariz, 1. oktobra. „Journal de Debats" je dobil brzojavno poročilo, da je mesto S. Domingo do polovice razrušil velik vihar. Batavija, 30. septembra. Holandci so vzeli Mataram po hudem boju. Priplenili so tudi jeden top. Sovražnik ima mnogo zgub. Od Holandcev je ubit 1 častnik in 12 vojakov, ranjeni so 4 častniki in 48 mož. Havana, 1. oktobra. Po vsem otoku so grozne povodnji vsled močnih nalivov in je posebno v Sagnali Grande voda napravila veliko škodo in je več ljudij utonilo. 60.000 gld. znaša glavni dobitek levovskih srečk, kateri se s samo 10% odtegljajem v gotovini izplača. Opozarjamo naše častite čitatelje, da je žrebanje dne 16. oktobra. Umrli ho: 28. septembra. Angela Mrak, krčmarjeva hči, 5 mesecev, Truberjeve ulice 1, božjast. 30. septembra. Reza Megušar, krojačeva žena, 25 let, Poljske ulice 3, jetika. V bolnišnici: 28. septembra. Franc Znidaršič, gostač, 69 let, jetika. — Janez Indof, ključavničar, 35 let, Compessio meduiiaa spinalis. Tuj ci. 28. septembra. Pri X'07K> : Alma, Kurz, VVacker, Steiner, Oblak z Dunaja. — Bryel, Musiua iz Trsta. — Alma iz Monakovega. — Dragon iz Liberce. — Gantar iz Celovca. — Mijovič iz Srbije. — Šepetavec iz Idrije. — Seyler iz Stuttgarta. Pri Maličus MUller, Pohl, Hamel, Cznrny, Klein, Ko-ringer, Freiberg, Durauer z Dunaja. — Schindler z Morav-skega. — Oberhammer iz Inomosta. — Weiss iz Pardubice. — Kostner iz Kočevja. — Freund iz Ljubna. — VVahlkampf iz Celja. Pri bavarskem dvoru: Terpinc, Bergant, Cerer iz Kamnika. — Metz iz Ogulina. Pri Južnem kolodvoru : Giinzl iz Wurbenthal-a. Pri avstrijskem caru: KoroSec iz Ljubljane. — Betz iz Monakovega. — Zivvsa i Dunaja. Vremensko sporočilo. a & Cas Stanje Veter Vreme o S <-a 3 1 •g« s =83 opazovanja srmkom«rm ▼ mm toplomera po Celziju 29 7. n. zjut. 1 a. pop. 9. a. ivflč. 737-4 736-4 736 3 18 100 7-4 zm. vzh' si. svzh. si. vzh. oblačno n 1 90 dež 30 7. a. »jut. S. u. pop. 9. m. ivee. 733-6 733-4 734-2 7-8 80 8-8 si. vzh. si. vzh. zm. vzh. oblačno n 2210 dež Srednja temperatura obeh dni 8 4' in 8-2', oziroma 6-4* pod normalom. Eksekutivne dražbe. Jan. Kamnikarja iz Srednje Vasi (Orle) posestvo (4881 gld.) dncS 20. okt. in 21. nov. v Ljubljani. Jakoba Ve 1 k o v r h a , peka v Ljubljani, premičnina (137 gld. 12 kr.) dnč 8. okt. in 22. okt. v Ljubljani. Ant. Cente s Spod. Golega (terjatev 6 gld. 40 kr.) posestvo (7225 gld.) dnč 24. okt. in 24. nov. v Ljubljani. Janeza Je raj a iz Smlednika zemljišča s pritiklinami (13.451 gld.) dne 22. okt. in 26. nov. (preložitev) v Kranju. Jan. I n g I i č a iz Škofje Loke zemljišča s pritiklinami (2695 gld., ozir. 560 in 150 gld.) dnč 25. okt. in 22. nov. v Škofji Loki. Fr. Laknerja iz Kokrice (terjatev 210 gld. 58 kr.) posestvo (4290 gld.) dnč 22. okt. in 26. nov. v Kranju. Jan. Jakopina iz Raven zemljišče (2223 gld.) s pritiklinami (100 gld.) dnč 24. okt. in 28. nov. v Ložu. Jan. Praznika iz Rašice zemljišče (1000 gld.) dnč 26. okt. in 4. dec. (ponovitev) v Vel. Lašičah. Fr. Sodje iz Polja zemljišče (2207 gld.) dne 26. okt. in 23. nov. v Radovljici. Fr. Gerjola iz Dol. Vasi (terjatev 354 gld. 75 kr.) posestvo (2928 gld.) dne 16. okt. in 20. nov. na Vrhniki. Mavt. Šege iz Litije (terjatev 31 gld. 23 kr.) posestvo (10 330 gld.) s pristojstvom (122 gld. 60 kr.) dni 16. okt-in 16. nov. v Litiji. Konkurs. C. kr. deželno sodišče v Ljubljani proglaSa konkurz na imenje Jak. M i 1 a v c a , hišnega posestnika in go stilničarja na Žabjaku (>pri zlatem sodčku«), v Ljubljani. Konkurzni komisar je dež. sodišča svetnik Tscheh in upravnik sklade odvetnik dr. K. Triller v Ljubljani. — Shod upnikov 1. okt. terjatvene zglasbe do 26. okt. in likvidacijski r6k dn6 29. okt. v Ljubljani. Pod varstvom. Jos. Š e 1 k o iz Zaloke pri Cužnji Vasi St. 28 radi za-pravljivosti; njega varuh je Ant. Nadu iz Jelševea Stev. 4 (c. kr. sod. Mokronog). Mart. Frank iz Prema št. 82 radi zapravljivosti; njega varuh je brat Anton Frank iz Prema. St. 16 (okr. sodiSče v Ilir. Bistrici. Henrik vitez V e s a e 1, c. in kr. ženijskega Štaba major, iz Trebnjega, zdaj t Briksnu, radi bebosti; njega varuh je g. Viljem Hofman, železniški uradnik na Dunaju (ravnateljstvo zapadne železnice). f- Izvrsten, sladek tirolski vinsfii mošt liter po 36 kr. v Panlinovi Tinami v Ljubljani, Stanove ulice 52. 513 3-3 v Vzajemno podporno društvo v Ljubljani 3-2 naznanja, da se ■ 1. oktobrom prične »prejemanje udov za trelji odsek. Uradne ure za stranke so vsaki dan razven nedelj in praznikov od 9—12 ure dopoldne. Št. 555. Natečaj. 609 3-2 Na c. kr. obrtni strokovni šoli za obdelovanje lesa v Ljubljani je popolniti mesto strokovnega učitelja za jezikovne in merkantilne predmete. Dotični učitelj je ob jednem obvezan, poučevati imenovane predmete tudi na strokovni šoli za umetno vezenje in Šivanje čipek. Služba se za sedaj oddA. samo kontraktno. Letna remuneracija jej je 840 gld. Prosilci naj prilože svojim prošnjam potrebna izpričevala Curriculum vitae, potem pa naj jih izroče do zadnjega oktobra t. 1. podpisanemu ravnateljstvu. C. kr. ravnateljstvo obrtnih strokovnih šol v Ljubljani, dnč 26. septembra 1894. Žrebanje dnč 16. oktobra tal dobitki 60.000,10.000,5.000 * _v gotovini le z 10% odbitka.__ Levovske srečke a 1 gld. priporoča „MERCUR" menjalnična delniška družba 309 3 na Dunaja, Wollzelle XO. 418 25 Zahvala. Ob priliki smrti in pogreba našega prerano umrlega nepozabnega cF & a © s & se podpisani v svojem imenu in v imenu njegove žene-vdove in otrok, njegovih starišev, bratov, sester in vseh sorodnikov toplo zahvaljuje vsem, ki so nam ob tej prebritki zgubi izražali svoje sožalje, vsem, ki so na kakoršen-koli način pripomogli k res velefastnemu spremstvu za pokopališče. Osobito še zahvaljujoč se slavni požarni hrambi za obilno udeležbo, si. pevskemu druStvu »Ljubljana« za milo, lepo petje, kličem vsem njegovim znancem in prijateljem: Spominjajte se ga v pobožui molitvi! Fran Indof, kapelan, 520 1 brat. Št. 9679. « 511 3_3 Razpis. Za Kranjsko se razpišejo sledeče službe okrožnih zdravnikov, iu sicer: a) z letno plačo 800 gld.: 1. v Bohinjski Bistrici, 2. v Kočevski Reki, 3. v Senožečah; b) z letno plačo 600 gld. : 4. na Brdu, 5. v Logatcu. Prosilci za jeduo teh mest vli že uaj svoje prošnje pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani do dne 20. oktobra 1894. 1. ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške piakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Glede onih služb, katere se sedaj ne bi oddale, ostane predstoječi razpis še nadalje v veljavi. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 27. septembra 1894. ►Samo štiri predstave bodo še. Cirkus Henry sloveča umetno jahalna družba v Ljubljani, poleg Lattermannovega drevoreda. Danes v ponedeljek dne I. oktobra 1894 velika gala-predstava častni večer za ravnatelja Henry-ja. H koncu prvi pot, kar tukaj še ni predstavljala nobena družba, v Pragi in na Dunaju se pa že nad 60krat igralo Novo! Senzačno ! t) velika pantomima po motivih jednako imenovane opere, parodistična z velikim baletom, pojavljanjem duhov in strahov, briljantnim umetnim ognjem, aranževal jo je g. ravnatelj Henry, in izvaja jo v dveh oddelkih vsa družba s sodelovanjem baletnega zbora. Pol ure pred predstavo koncert, katerega izvaja domač orkester. Jutri v torek dne 2. oktobra 522 1 Ve lika, predstava. Odvetnik dr. Janko Vilfan je otvoril svojo 519 2—1 odvetniško pisarno v Haitavlifteft v Klinarjevi po domače Klemenovi hiši. D u 11 a j s 1« a borz a. Dnč 1. oktobra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron , , Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dr?., velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 98 gld. 95 kr. 99 „ 10 124 „ 05 97 „ 95 122 „ 20 96 „ 90 1036 „ — 370 „ 50 124 „ - n 60 „ 92 < 9 M 12 „ 18 9 „ 87 45 „ 20 5 „ 89 n Dnč 29. septembra. 4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 148 gld. 75 kr. 5% državae srečke 1. 1860, 100 gld. . . 156 „ — „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........196 , 50 , 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 97 „ 85 „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......143 „ 26 „ Dunavske vravnavne srečke 5% ... . 127 „ 50 „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 „ 30 „ Posojilo goriškega mesta.......— „ — „ 4% kranjsko deželno posojilo.....67 „ 50 „ Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% 98 „ 60 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 220 „ — „ „ „ južne železnice 3% . 163 „ 35 „ „ „ južne železnice 5% . 128 „ — „ „ „ dolenjskih železnic 4% 98 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld........196 gld. 50 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ 70 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......24 „ — „ Salmove srečke, 40 gld................69 „ 50 „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......71 „ 60 „ VValdsteinove srečke, 20 gld......50 ,',' 60 "„ Ljubljanske srečke.........24 „ 75 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 168 „ 25 „ Akcije Ferdinandovesev.železn., 1000gl.st.v. 3417 „ 50 „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 giu. . . . 490 „ — „ Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 111 „ — „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 75 „ - „ Montanska družba avstr. plan.....85 „ 80 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 176 „ — „ Papirnih rubljev 100 ................133 „ 25 „ JKdf Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. j Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanj&eza dobitka. K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 E II C U U" Wollzeile M. 10 Dunaj, HariahilierstrassB 74 B. Jkjf Pojasnila SLJJ v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visouega obrestovanja pri popolni varnosti n n I o i o n i li glavni e. m BmmammmMmmsmmmnBmts* Udsiateli Of 'v»n ••»«•*»*. Odgovorni vr«