Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS mesečno 20 Din polletno 12O Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 33 Din nedeljska lidala celoletno v Jugoslaviji SO Din. za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsla mali oglasi po 130 In Z D, večji oglasi na<l 43 mm vl&lne po Din 2-30, veille] po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Dtx> □ Pn večjem □ naročilu popust
Izide ob 4 zlutrj^I
razen pondeljka ln dneva po prazniku
Uredništvo le v Kopitarjevi ulici it. 6/fII Rokopisi se ne vraCalo, netranklrana platna se ne sprelemalo v Uredništva telefon it. 20S0. upravnlitva it. 2323
list sa slovenski narod
Uprava le vKopltarfevl ul.it.6 > Čekovni račun: Cluhtlana štev. 10.650 in 10.340 xa Inserate. Saralevošt.7503. Zagreb it. 39.011, Praga In Dunaf it. 24.797
Konec neuspelega eksperimenta.
Naš notranje državni razvoj je v slepi ulici. Včerajšnji dan bi morala sedanja Vukiče-vić-Marinkovičeva vlada doseči svoj cilj, namen in edino opravičbo svojega nastanka: volitve. Dan, ki sta ga v ta namen javno označili obe vodilni osebnosti kabineta kot dan zmage njunega načrta, pa je prinesel najklavrnejšo neodločnost. Vlada, ki se je sama imenovala ogelni kamen nove zgradbe v državni politiki, vlada, ki jo je obdajal skrivnosten sijaj neznanih sil, kd so jo rodile in vzdrževale, leži pred nami v vsej svoji žalostni revščini in se obupno z zadnjimi sredstvi bori za obstoj.
Ne mislimo pri tej priložnosti pisati tirad proti možem, ki se, kakor izgleda, poslavljajo iz vodstva d: .avne uprave. V naši državi smo se navadili že na veliko slabejšo politiko in neprimerema nesrečnejše vlade kot je sedanja. Pač pa je sedanji klaverni položaj, v katerega smo zabredli, dober nauk, kako se politika, kakršno država potrebuje, ne dela.
Sedanja vladna kombinacija je nastala v glavah nekaterih politikov, ki so hoteli prehiteti razvoj, od zgoraj navzdol presekati s politično tradicijo in za ministrskimi mizami graditi novo politično strankarsko tvorbo, ki naj bi tvorila s ožer našega bodočega parlamentarnega ustroja. Nič ni čudno, da je •ta misel dobila v raznih krogih toliko prijateljev, da je za hip zmagala. Nedelavnost, ne-okretnost, razrvanost in neplodnost parlamenta je resnično klicala po neki rešitvi. Zadnja Uzunovičeva vlada je sicer parlamentaren stroj vladala z železno disciplino koaliranih strank in vzgledno medsebojno lojalnostjo, toda javnost je bila že poprej dve leti vajena veakotedenskih vladnih kriz, ki so ustvarile o našem parlamentu usodno sodbo, da je nesposoben. Zato smo z izredno lahkoto preživeli udarec v parlamentarno življenje in sprejeli to vlado z napetim pričakovanjem. Vlada je takoj prvi dan naglašala svoj volivni značaj. Svobodne volitve, nova državna stranka, nova politika, to so bile prorokbe, ki so dobro premotile javnost da je dala vladi mir in čas za utrditev.
Cisto nemoteno bi bili idejni začetniki nove kombinacije lahko izpeljali svoj načrt. Parlamenta ni bilo, vlada je delala brez kontrole, kar je hotela. In vendar so pretekli meseci v popolni brezplodnosti : prestavljale eo se gore, rodila se je pa miš.
Ne moremo odrekati sedanjim ministrom niti osebne sposobnosti, niti volje, da so resno hotelj izpeljati, kar so začeli. Kje torej vzrok za neuspeh? Pri vsakem koraku so stopili vladni možje na votlino, ki jim je zijala pod nogami, na osnovno napako, ki so jo napravili ob nastanku. Sedanji kabinet ni mogel storiti ničesar važnega, krepkega v notranji politiki, ker ni imel zaslombe niti v parlamentu niti v narodu. Zunanja politika naša ni mogla biti kos težavam, ki so zatekle sedanjo vlado, ker je njen reprezentant govoril dejansko v imenu komaj peterih ljudi. Vsak posamezen minister je imel vezane roke: pred svoj klub se ni upal, na svojo roko pa važnejših odločb storiti ni hotel, ker se je tresel za svoje stališče v lastni stranki. Saj je znano, da so prav vsi člani sedanjega kabineta komaj še na tanki niti viseli vsak v svoji stranki. V takem položaju nobena sposobnost in dobra volja nič ne pomaga, to je položaj med parlamentarizmom in diktaturo ,ki je mogoč samo kot epizoda, je spaček, ki mu ni sojeno trajnejše življenje.
Če se te dni vrnemo na redna, trdna politična pota, ki jih narekuje damokratizem državni politilri, bodimo veseli, da emo epizodo tako poceni preboleli. Je sicer izguba. Izguba časa, izguba mnogih priložnosti za zboljšanje, izguba ugleda na zunaj, ali katastrofa za državo, ki take eksperimente navadno spremlja, ta nam je prihranjena.
Današnji obžalovanja vreden položaj, v katerega je vlada prišla, pa naj bo vodnikom državnega voza nauk, da je nestalnost, nesi-gurnost in oklevanje v vodstvu države napaka, kj ostane napaka, četudi jo izzovejo še tako idealni ali izredni nagibi.
Iz sedanje zagate poti naprej ni. Volitve, četudi jih g. Vukičevič vodi, ne bodo dosegle svojega namena. Vlada se je namreč razkrila, Izgubila ugled in udarno moč in s tem vse predpogoje za uspešen nastop v narodu. Edino modro, kar morejo državniki danes storiti, je, da v spoznanju svoje zmote, puste ljudskemu predstavništvu prosto pol do krone in svobodne roke za sestavo parlamentarne delovne vlade.
Vlada Vukičevič-Marinkovič v težavnem položaju.
Bodoči mož Uzunovli?
r Belgrad, 11'. junija. (Izv.) Nervoznost, ki vlada v vseh krogih, posebno v vladnih, je taka, da ni videti povsem jasne slike. Današnji dan, ki bi bil imel biti po zatrjevanju vseh odločilen, je ostal brez napovedanih senzacij. Splošno pa prevladuje mnenje, da so nastopili novi momenti, ki so kabinet Vu-kičevič-Marinkovičev privedli v zelo težaven položaj, iz katerega ni videti več izhoda.
Vladni krogi sicer še vedno zatrjujejo, da so volitve zagotovljene, vendar je to zatrjevanje manj odločno kakor sicer. Bolj glasni so tisti, ki govorijo, da je vlada že de facto v krizi. Celo vladno časopisje je presenečeno radi dogodkov in radi neuspeha Velje Vuki-čeviča v Topoli. Kakor smo že včeraj poročali, je bil Velja Vukičevič v Topoli,, odkoder se je vrnil praznih rok. Njegovo potovanje v Topolo je v zvezi s ponovnimi avdien-cami Nikole Uzunovića, katere so kakor izgleda, imele popolen uspeh. Tako n. pr. pišejo sedanji vladi blizu stoječe »Novosti« sledeče:
»Velja Vukičevič je prišel v nezavidljiv položaj. Vlada je iz dneva v dan zatrjevala in delala na to, da bi se skupščina razpustila 11. junija, 11. junij je minul, toda skupščina se ni razpustila.
Zakaj in kako se je zgodila ta nenadna sprememba, je vprašanje, ki se v političnih krogih pojavlja v raznih varijacijah. Gotovo se je morala zgoditi velika in povsem izrazita sprememba v položaju, ki je mogla tako sigurno sedanje dogodke nenadoma prekiniti.
Preje smo skoro vsak dan opazovali vrenje v radikalnem klubu. Centrumaši in Pa-šičevci so najprvo prikrito, pozneje ž odkritim nezadovoljstvom spremljali delo Vukičevi-ćeve vlade, prvi zato, ker so izgubili oblast, drugi pa, ker niso dobili svojih zastopnikov v vladi.
Pašičevci, ki se sicer čutijo močne med ljudstvom, pa slabe v klubu, so zahtevali in zahtevajo, da se skliče glavni odbor stranke, na katerem je končno treba razčistiti Vuki-čevičevo vprašanje in njegovo stališče napram klubu in stranki.
To strujo nezadovoljnežev vodi v prvi vrsti Marko Trifkovié. On se poslednje dni povsem odkrito izjavlja proti volitvam. Pašičevci naglašajo, da sploh ne razumejo, zakaj naj bi se šlo na volitve, ako ne zato, da se zruši radikalna stranka.
Z ne manjšo ostrino pa je začel borbo radikalni centrum proti Vukičeviču. Ta borba je dobila tem izrazitejšo obliko, ker je bilo malo upanja, da bi Vukičevič izpolnil Maksi-movičeve želje.
Kakor smo zvedeli, so pogoste avdience Uzunoviča in Maksimoviča pri kralju imele za cilj ustvaritev kombinacije, ki se ne bo mnogo razlikovala od prve vlade g. Uzunoviča, to je vlade z izrazito centrumaškim položajem.	---
Pa ne samo t; parlamentarni in strankarski činitelji, nego tudi mnogi izvenparla-mentarni činitelji se poslednje dni zelo mnogo omenjajo v zvezi z borbo proti volitvam. To najbolje kaže popolna desorientiranost političnih osebnosti in nervoznost v njihovih vrstah. To dokazuje nagel zastoj dosedanjega razvoja političnih dogodkov. Vlada Velje Vu-kičeviča se je naenkrat znašla nasproti močni fronti: pašičevcev, centruma in tistih sil, ki niso v parlamentu.
Ali bodo volitve? Nekateri zatrjujejo, da so volitve izključene. Drugi, vladi blizu stoječi krogi naglašajo, da gre samo za trenutno odlaganje dneva razpusta skupščine in da to nikakor ne bo spremenilo termina volitev.
Na vsak način se je kabinet Vukičević-Marinkovič prvikrat znašel v izredno težavnem položaju. Ali bo prebrodil te težave ali ne, to bo pokazala najbližja bodočnost.«
VUKIČEVIČ MED RADIKALI POPOLNOMA OSAMLJEN.
r Belgrad, 11. junija. (Izv.) Precejšnjo senzacijo je izzvala vest, da je Maksimovič odklonil vsako sodelovanje v sedanji vladi. Časopisje prinaša k temu Maksimovičevemu koraku obširne komentarje. Na ta način je Vukičevič v radikalnih vrstah popolnoma osamljen. Zato je njegov uspeh pri eventualnih volitvah problematičen. Mnogi ravno to dej-
stvo označujejo kot odločilno pri tem, da se vladi morda ne bo dal volivni mandat.
UZUNOVIČ JE ZA DELOVNO VLADO.
r Belgrad, 11. junija. (Izv.) Kakor se je zvedelo iz okolice bivšega min. predsednika Uzunoviča, je imela njegova misija v Topoli in Vrnicah popolni uspeh. Pre lagal je sestavo delovne vlade, ki npj bi odgovarjala vsem potrebam in ki naj bi delala s parlamentom, češ, da v tako težavnih časih ni misliti na volivno borbo.
VUKIČEVIČ VSEENO TRDI, DA BODO VOLITVE.
r Belgrad, 11. junija. (Izv.) Predsednik vlade Vukičevič, ki je včeraj demantiral svoje potovanje v Topolo, je danes celo dopoldne prebil v predsedstvi! vlade in k sebi pozval posamezne ministre na posvetovanje. O teh posvetovanjih ni dal noben minister nobenih izjav, niti sam predsednik vlade, razen Srski-ča, ki je izjavil, da je čvrsto prepričan, da bo v najkrajšem času prišlo do volitev. Zatrjeval je, da ima vlada tozadevno pooblastilo že podpisano. Sedaj je še samo vprašanje par dni, da se tozadeven ukaz objavi.
TUDI MARINKOVIč ZATRJUJE ISTO.
r Belgrad, 11. junija. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja glavnega odbora demokratske stranke, katera se je sklicala predvsem radi tega, ker so jo člani glavnega odbora DS zahtevali, da bi dobili jasno sliko o položaju. Z ozirom na to je Ljuba Davidovič pozval na sejo vse ministre, predvsem Vojo Marinkoviča.
Kakor se zatrjuje, je seja potekla precej burno, kljub temu, da je zunanji minister Voja Marinkovič dal zelo pomirljive izjave in je odločno zatrjeval, da bo vlada povsem sigurno šla na volitve. Če dosedaj vlada ni dobila vo-livnega mandata, je to samo raditega, ker je prišlo v radikalnem delu vladne koalicije do večjih nesporazumov. Nesporazumi pa nikakor ne morejo omajati in zmanjšati značaja sedanje vlade. Marinkovič je ponovno zatrjeval, da bo vlada čez par dni dobila volivni mandat.
O sami seji se je izdal sledeči komunike:
»Danes se je vršila seja glavnega odbora, na kateri so se obravnavala tekoča in strankarska vprašanja. Posebna pozornost se je posvetila vprašanju organizacije v Sandžaku in dopisom, protestom in prošnjam iz Vojvodine, ker se že dva meseca niso storile nobene spremembe v občinah. Sklenilo se je, da bo kot strankin delegat odšel v Sandžak Voja Marinkovič, ki bo prihodnje dni povabil v kako večje mesto Sandžaka vse okrajne zastopnike na sestanek in bo z njimi razmotrival vsa »•prašanja s polnim pooblastilom glavnega odbora.
O vprašanju občin v Vojvodini so govorili Šečerov, Pečic in Grol. Članom vlade se je stavila zahteva, da dosežejo imenovanje demokratskih zastopnikov v občinah in da se poskuša doseči uredba za razpis občinskih volitev.
Nato je Voja Marinkovič na seji poročal o političnem položaju.«
POLOŽAJ VLADE JE SKRAJNO SLAB.
Belgrad, 11. junija. (Izv.) Nocoj je predsednik vlade poklical na posvetovanje radikalne ministre ter Jim poročal zlasti o kritičnem položaju kabineta. Kljub pesimističnemu presojanju vladnega položaja, so bili ministri iz Bosue mišljenja, da bo sedanji kabinet dobil volivni mandat. O konferenci smatrajo, da je bila odločilna za usodo kabineta Vukičevič-Marinkovič.
A. SUŠNIK NA DVORU.
r Belgrad, 11. junija. (Izv.) Danes dopoldne je bil podpredsednik Jugoslovanskega kluba A. Sušnik dalj časa pri ministru dvora dr. Jankoviču.
KONFERENCE DR. A. KOROŠCA.
r Belgrad, 11. junija. (Izv.) Predsednik vlade Vukičevič se je davi sestal z načelnikom I Jugoslovanskega kluba dr. Antonom K o r o -j §cem. Predsednik vlade in îia'elnik Jugosl. kluba sta se razgovarjala skoro dve uri. Po-
litični krogi pripisujejo sestankom dr. Korošca s prvaki iz raznih strank poseben značaj. Kakor smo zvedeli, se bo dr. Korošec jutri sestaJ z zunanjim ministrom Vojo Marinkovičem, da se informira o zunanjepolitičnem položaju.
JUGOSLOV. KLUB ZAHTEVA SEJO ZASTOPNIKOV VSEH KLUBOV.
r Belgrad, 11. junija. (Izv.) Danes dopoldne je poslanec Ivan V e s e n j a k obiskal predsednika narodne skupščine in v imenu Jugoslovanskega kluba od ujega zahteval, da se čim preje skliče seja zastopnikov vseh klubov in da se naj na sejo povabi zunanji minister dr. Voja Marinkovič, da poda podrobno obvestilo o zunanjepolitičnem položaju. Ta zahteva je tembolj utemeljena, ker so se poslednje dni zgodili v zunanji politiki taki do. godki, da morajo biti vsi zastopniki ljudstva na jasnem, kaj se je zgodilo in kako se variv jejo življenski interesi naše države.
iio se bo
Spor ж
mimo
r Belgrad, 11. junija. (Izv.) Prekinitev diplomatskih zvez med Albanijo in Jugoslavijo je prišla v svojo zaključno fazo) kljub temu, da člani albanskega poslaništva še vedno niso odpotovali iz Belgrada, niti se jim niso izročile potne listine. Vendar pa po nalogu svoje vlade ne izvršujejo oficielnih funkcij. Kakor smo že poročali, je albanskva vlada od-poklicala celokupno poslaništvo in zahtevala od njega, da zahteva potne liste. Poslaništvo temu pozivu ni sledilo, pač pa je prenehalo opravljati posle.
V imenu albanskega poslaništva je odpravnik poslov Shtylla obiskal papeškega nuncija Pelegrinettija in mu izročil noto svoje vlade. V tej noti prosi albanska vlada sv. Stolico, da bi njen zastopnik v Jugoslaviji prevzel zaščito albanskih interesov v Jugoslaviji. Papeški nuncij je to sporočil sv. Stolici, odkoder še do danes ni prispel noben odgovor, ki se pričakuje tekom današnjega dneva. Čim odgovor prispe, bo nuncij o odgovoru obvestil zunanjega ministra Marinkoviča.
To dejstvo je tolmačiti tako, da se je albanska vlada obrnila na zastopnike sv. Stolice zato, ker je nuncij doyen (starešina) diplomatskega zbora.
r Belgrad, 11. junija. (Izv.) Intervencije velesil za mirno rešitev spora z Albanijo so v polnem teku. Francoski poslanik Dare je danes prispel v Belgrad. Po nalogu svoje vlade je obiskal zunanjega ministra Vojo Marinkoviča in se z njim dolgo razgovarjal. Francoski poslanik, ki ima nalogo posredovati za mirno rešitev spora, je po tem obisku izjavil vašemu dopisniku sledeče:
»Francoska vlada je preveč vezana na prijateljstvo z Jugoslavijo in na idejo miru, da ne bi vsega poskusila, da se incident z Albanijo mirno reši. Jaz s svoje strani delam isto.«
r Belgrad, 11. junija. (Izv.) Nekateri diplomatski krogi so čvrsto prepričani, da bo imelo posredovanje velesil popoln uspeh in da se bo ves spor rešil mirnim potom. Pričakuje se, da bo ahbanska vlada v najkrajšem času izpustila tolmača Djuraškoviča, nakar se bo ta spor diplomatskim potom likvidiral.

Belgrad, 11. junija. (Izv.) Minister za trgovino, obrt in industrijo je potrdil uzanse ljubljanske borze, ki so v glavnem iste, kot veljajo za borzo v Zagrebu. Minister financ je predpisal pravilnik za trgovanje z devizami in valutami na ljubljanski borzi, ki vsebuje skoro ista določila kot so merodajna na zagrebški in belgrajski borzi.
LINDBERGH ZOPET V AMERIKI, v Washington, 11. junija. (Izv.) Danes je dospel parnik »Memphis«, na katerem se je povrnil iz Evrope letalec Lindbergh v lukç Chesapeak. Nasproti mu je šlo celo brodovje in 40 aeroplanov. Pričakala ga je neštevilna množica občudovalcev iz vseh delov Združenih držav. Listi prinašajo danes cele strani samo o njegovem poletu in njegovi osebi.
ZA IZPRAZNITEV PORENJA v Pariz, [11. junija, (Izv.) Socialistični list »Populaire« se v posebnem članku ostro zavzema za takojšnjo izpraznitev Porenja in zahteva, da se francoska vlada končno jasno izreče o tem vprašanju, ker bi molk mogel javno mnenje vsega sveta obrniti proti Franciji. Zasedba Porenja kot garancija proti Nemčiji je postala brezpomembna.
Predsednik Masaryk češkoslovaškemu
ljudstvu.
v Praga, 11. junija. (Izv.) Predsednik Masaryk je sprejel danes predsedstvi obeh zbornic in je prečital v navzočnosti ministrskega predsednika Svehle manifest na ljudstvo ob priliki njegove ponovne izvolitve. Najprej o-menja svoje zadnje inozemsko potovanje in v zvezi s tem govori o propadanju starih kultur in graditvi novih držav. Proslavlja demokracijo, ki pomenja vporabljanje vseh zdravih sil naroda v interesu okrepitve intenzivnosti državne uprave. Demokracija pomeni konec vsake nadoblasti, verske, politične, ter rešitev nacionalnih, gospodarskih in socialnih problemov. Nobena država ne more brez sporazuma in pomoči sosednjih držav v miru živeti. Posebno male države nimajo za svoj obstoj ni-kakega varstva, ako ne uživajo simpatij ostalih držav. Češkoslovaška politika mora biti
v Pariz, 11. junija. (Izv.) Z ozirom na včerajšnje glasovanje v francoskem parlamentu, ko so poslanci z 281 proti 243 glasovi odklonili vladni predlog o izročitvi državnega monopola na vžigalice švedski družbi »Sven-ska«, smatrajo poslanski krogi položaj Poin-carejeve vlade za zelo omajan. Za Poincareja pomeni to glasovanje toliko bolj poslabšanje njegovega položaja, ker se je sam osebno zavzemal za ta načrt, ki bi pomenil za Francijo indirektno posojilo 80 milijonov dolarjev od Švedskega trusta. Uspeh, ki ga je imela vlada pri dopoldanskem glasovanju o zaupnici vladi,
Delovni program
v Bukarešt, 11. junija. (Izv.) Predsednik vlade Stirbey je včeraj sprejel zastopnike inozemskega časopisja in jim podal poročilo o programu sedanje vlade. Rekel je, da je sedanja vlada sestavljena samo za kratko dobo. Njena edina in glavna naloga je, da vsem strankam zasigura svobodne volitve. Na polju zunanje politike ostanemo zvesti poti prejšnjih vlad: hočemo politiko miru. Svojim zaveznikom in prijateljem ostanemo zvesti, obnoviti hočemo prijateljske zveze z vsemi državami, ker to je edina politika, ki odgovarja življenskim potrebam Romunije. V
svetovna politika. Po dobi extenzivne politike mora sedaj nastopiti perioda intenzivne politike. Vse se mora združiti na skupno delo in zapostaviti svoje lastne interese. Demokracija zahteva od državljanov povečanje čuta odgovornosti, ker ne pomeni samo sovladanja temveč zahteva tudi čuta podreditve in pokorščine. S ponovno izvolitvijo sem sprejel težko nalogo, f.oda upam, da jo bom v sporazumu z zastopniki ljudstva mogel izpolnjevati. Prepričan sem, da bo večina prebivalstva v resnem trenotiru poslušala samo svojo pamet. Unum necessarium za nas je: pametna in poštena politika, red, delo. Končno pripominja Masaryk, da bi lahko reagiral na posamezne dogodbe ob izvolitvi z besedami Kristusa: Kdor je enkrat položil svoje roke na plug, naj se ne ozira več nazaj.
ki je bila sprejeta z 370 proti 184 glasovi, je s tem stopil v ozadje. Radikalni poslanec in prejšnji notranji minister Malvi je izjavil po seji, da mora ta neuspeh vlade po njegovem mnenju še tekom tega meseca dovesti do padca. Vlada sicer ni stavila vprašanja zaupnice in je izjavila, da to vprašanje ni življenjsko vprašanje za Francijo, umaknila pa je načrt o reformi carinskih tarif, da se izogne ponovnim konfliktom z zbornico, kar se tolmači v tem smislu, da položaj vlade ni najugodnejši. Proti vladi so glasovali celo trije ministri, med njimi tudi Herriot in Painleve.
romunske vlade.
vprašanju kandidatur in volitev sploh ne bo posegla vlada, ker v vsem svojem delu gre le za ciljem, da omogoča popolnoma svobodne volitve. Vlada je s prvim dnem svojega nastopa ukinila tudi omejitve glede časnikarskega poročevanja, s čemer je omogočeno delo informacijski službi.
v Bukarešt, 11. junija. (Izv.) Ministrski svet je včeraj sklenil, da ne bo objavil nobenega zakonov, ki jih je prejšnja vlada sprejela brez predhodne odobritve zakonodajnega odbora. Vsi izdatki vseh ministrstev prejšnje vlade se bodo nanovo pregledali.
da potem, ko SLS ni bila več v vladi, je uspelo prepričati belgrajeke kroge, da bi takojšnji odstop delokroga in takojšnji odstop enakomernega zneska bil privilegij Slovenije, kot je to pisarilo demokratsko časopisje. In zdaj si dovoljuje časopisje iste stranke valiti vso krivdo na našo stranko! To je več kot cinizem I
In v bodoče? Finančni minister še ni sprejel načela, kakor ga zastopa SLS v zadevi teh proračunov. Ali naj oblastna skupščina vpelje nove davke in takse? V delnem ljubljanskem proračunu je odobril finančni mini-str novo takso na vstopnice v kino. In kaj piše včerajšnje »Jutro« o tem? »S tem davkom izkorišča oblastna skupščina najrevnejše sloje.« Več kot smešno! In tako bo z vsakim predpisom novih taks in novih doklad. Morda SDS hoče, da bo oblastna skupščina sama začela denar delati, če ga ne sme zahtevati ne od vlade, in ne od ljudstva?! Oblastna skupščina pa naj ne odneha, da izvojuje kljub nasprotovanju SDS zmago načela: Država, lu odfttopa delokrog oblastni skupščini, ji naj odstopi tudi sorazmerni del dohodkov.
Hujskanje zaseb. nameščencev
Hujskanje zasebnih nameščencev v »Jutru« presega že vse meje. Sicer so zasebni nameščenci itak ljudje, ki jim ne more nihče natveziti abotnosti, kakršne si izmišljuje »Jutro«, da bi oblatilo SLS, in naša stranka radi »Jutrovih« pisanj ne bo izgubila prav nobenega pristaša, toda že dejstvo, da je tako pisanje sploh mogoče, je treba žigosati in osvetliti. Prvič vsak političen analfabet ve, da zahteve po novem davku niso postavili poslanci in ministri SLS, ampak finančni minister. Drugič vsakdo ve, da je bila prvotna zahteva finančnega ministra, da plača brez razlike vsak nameščenec 8 odst. vseh dohodkov na naslov tega davka.
Dalje je V9em znano, da to v naši državi ni nov davek, da je nasprotno to v Srbiji, Vojvodini, Bosni in Hercegovini eden najstarejših in eden glavnih davkov. Zato se je pri razširjenju tega davka finančni minister enostavno skliceval na načelo izenačenja davkov in je bila borba proti temu davku izredno težka, ter spočetka čisto brezuspešna. Vsi vemo, da so se poslanci SLS v finančnem odboru in v vladi z vso močjo upirali novemu davku in tudi dosegli, da se je znižal in da se je zanj napravila lestvica*, po kateri odpade sedaj novega davka na vsakega nameščenca toliko, kolikor je doslej plačeval dohodnine. Vsakdo ve, da je SLS znižanje dosegla proti nameram finančnega ministra in da če bi se SLS tako odločno ne borila za znižanje davčnih bremen, bi danes zasebni nameščenci plačevali novi davek in staro dohodnino. Po zaslugi SLS so se prejšnji davki toliko znižali, da sedaj redkokdo plača kak dinar več kot prej, mnogi pa tudi manj kot prej.
Toliko k stvari. Hujskanja, pa je značilna še z druge strani. V Sloveniji imajo splošno vsi zasebni nameščenci službeno take pogodbe, da plača delodajalec tudi vse davščine in jih ne odteguje pri mesečnih plačah. Zato tudi novega davka ne bodo plačali zasebni nameščenci, ampak njihovi delodajalci. Le-ti bodo pa ta davek, ki v bistvu ne pomeni no-ber/iga novega bremena, radi plačali, ker jih je ravno »kleroradikalska« vlada oprostila mnogih taks in doklad ter jim znižala druge davke, tako da je zanje položaj sedaj še vedno neprimerno ugodnejši in so veliko na boljšem kot tedaj, ko je SDS uganjala svoje davčne orgije po njihovih hrbtih.
'Д Več premisleka in dalekovidnosti! Čeprav ni prijetno, je vendar treba spregovoriti, resnico namreč. Naš zunanjepolitični položaj res ni razveseljiv kakor tudi mednarodni politični položaj ne. Tako črn, kakor ga slikajo nekateri naši listi, pa tudi ni. Na vsak način pa mora tudi časopisje po svojem tonu in usmerjenosti doprinesti svoj del k ohranitvi miru, ki je vsem krvavo potreben. Pri nas je ta naloga tem nujnejša, ker vsako vznemirjenje našega ljudstva prinaša ogromno škodo našemu narodu in naši deželi. Kjer se ljudje vsak hip boje izbruha vojne, posebno pa v obmejni pokrajini kakor je naša, zastajajo kupčije, se ne investirajo kapitali, se ne nalaga v hranilnice, stagnira gospodarsko življenje in se gospodarska kriza, na kateri itak trpimo, še neprimerno poostruje. Če se n. pr. pišejo taki črnogledi članki o svetovnem in našem političnem položaju kakor v včerajšnjem uvodniku nekega ljubljanskega dnevnika, se mora vstvarjati nepotrebno in škodljivo vznemirjenje v množici. Niti jc položaj, dasi slab, tako obupen, niti si kdo more želeti kakšen konflikt, saj more najmanjši konflikt roditi danes le svetoven požar. Treba jc vliti ljudem tudi dejansko čisto upravičeno upanje, da se bo svet pomiril in sedanja kriza premagala z mirnimi sredstvi.
Д »Jutru« lahko stokrat očitaš laž, pa bo stokrat ponovilo isto laž. To jc vse njegovo bojno sredstvo. Z davki in raznimi postavkami proračuna havzirajo demokrati že vse leto. Vsega je kriva SLS. Ker je bila SLS v vladi, bi ne smelo biti sploh nobenega davka več v državi. Ker je bila SLS v vladi, bi morala prvi dan odpraviti vse grehe SDS, čeprav v vladi ni bila sama Gospodarica. Ker tega ni mogla,
čeprav je veliko dosegla, je kriva vsega davč-nega zla. To se ponavlja v »Jutru« dan za
dnem, v tem je vsa njegova davčna in polemična modrost. Če bi imeli pri nas davek na laži, bi SDS lahko krila vse državne izdatke in bi ne bilo treba nobenih davkov.
Д Primorci v Celju. Esdeesarji imajo navado, da vsako svojo politično vabo zasole s tem, da gre za občo narodno stvar. Včeraj so se zopet spomnili na »občo narodnost« in hočejo dopovedati Primorcem, da gre pri celj. skih občinskih volitvah za splošno narodno zadevo, radi katere morajo vsi Primorci voliti listo SDS. Esdees in narodnost, esdees in svo. boda, to so pojmi, ki si nasprotujejo kot noč in dan. Pri celjskih volitvah velja to še prav posebno. Tu gre za to, da se mesto enkrat za vselej otrese esdeesarske sramote, iznebi ko-mande stranke, ki pomeni največjo politično, gospodarsko in moralno bolezen slovenskega naroda. V sužnost tira narod vsak, kdor voli SDS, v sužnost velekapitala, špekulantstva in nemorale. Tudi Primorci v Celju imajo dolžnost, da glasujejo proti tej sužnosti.
Poslovanje okr. zastopa Laško
Za odgovor »Jutru« na pod tem naslovom priobčeni članek ugotavljamo v čem obstoji ded-ščina vzornega gospodarstva prejšnjega gerenta:
Poleg javnosti znanega dolga prihajajo še vedno uovi neplačani računi iz dobe gerentovanja dr. Roša, katerih nekaj se nanaša na že davno izvršena in deloma že tudi plačana dela. Na podlagi pregleda prejšnjih računov je hotel finančni odseik ugotoviti, če in v koliko so take terjatve upravičene, pri tem pa je moral konfitatirati izza vzornega gerentovanja dr. Roša izredno žalostna dejstva.
Med računi iz 1. 1925. .je mnogo računov, ki jih je že revizor od gradbene direkcije poleg opomb: »Kam? (cement), Potrdilo? Podpisi? Manjka potrdilo prejemal Manjka potrdilo ček. zavoda! Datum? Stoletje? Podpisi?« Iz obračunskih prilog ni nič razvidno. Kje so torej originalne pTiloge? Kdo prevzema gramoz? Kdo ga dobavlja? Računi so sploh skrajno nepregledni in površni itd. z glavno opombo »se ne upošteva«, iz-vrgel, ki pa še kljub temu fungirajo kot blagajniške priloge.
Se vse lepše reči pa so se godile pod tem »vzornim« gerentovanjem dr. Roša v 1. 1926. Ne le, da so tiste nepravilnosti, katere je revizor gradbene direkcije na blagajniških prilogah iz leta 1925. grajal in ovrgel, vršile nemoteno naprej, temveč našlo se je mnogo blagajniških prilog, ki ne nosijo sploh nobenega podpisa, ne prejemnika oe sosvetnika, ne gerenta! Mnogo računov ni od nikogar vidiranih, na zelo mnogih potrjen prejem denarnih vsot samo od naetnvljence^ okr. zastopa. Sploh je malo blag. prilog, oziroma računov, na katerih bi bil dobavitelj (če ni bil namreč to sosvetnik sam!) svojeročno potrdil prejem vknji-žene vsote, temveč so prejem večine zaTačunjenih vsot potrdili ali sosvetniki ali pa nastavljene! okr. zastopa sami.
Našlo ee je več blagajniških prilog, oziroma računov, na katerih je prejem zaračunjenih vsot (ki niso ravno majhne) potrjen s podpisi oseb, ki sploh ne eksistirajo in pa takih, s podpisi oseb, ki dotičnih računov niso nikdar videle, ne podpisale in seveda tudi vknjižene vsote nikdar prejele (kdo ve komu izplačanih).
Kakor se je tudi pokazalo, Je na razne proge zaračunanega in plačanega več gramoza, kakor se ga je faktifino res dobavilo.
Med blagajniškimi prilogami so se našli sal-dirani računi za gramoz dobaviteljev, ki v istem letu sploh niso za okr. zastop nikakega gramoza dobavili in tudi ne na njih ime izplačanih vsot prejeli.
Kakor je protokolarično ugotovljeno, trdijo delavci, da so manj zaslužka prejeli, kakor je na njihovo ime zaračunjeno. V tedenskih obračunih so se zaračunali ,še delavci, ki taisti čas sploh niso za okr. zastop več delali.
Razna stavbna dela in materijal, kakor cement, cementne cevi itd., za kar eo se izplačale ogromne vsote, pa tvorijo poglavje zase, ki ga bo šele treba natančno preiskati in razjasniti.
S tako dedščino, ki znaša Din 800.000 dolgov in s 94 odstot. doklad, s katerimi je dr. Roš izračunal kritje dolgov in vseh dol pri okrajnem za-stopu ter samo s sedaj dovoljenimi 20 odstot., s katerimi se še dolg ne bo mogel poplačati, je gotovo težko gospodariti in da se v teh par tednih novega gerentstva s tako dedščino ne morejo delati čudeži, je znano tudi gospodom, ki imajo tako strašne skomine po gerentstvu okrajnega zastopa.
Ivan Deželak.
Zahvala,
Okrožje Kmetskih zvez v Nov em mestu, ki je priredilo kmetslti dan na Trški gori, smatra za svojo prijetno dolžnost, spomniti se po prireditvi s toplo zahvalo vseh, ki so pomagali izvesti prirediteljem zasnovan spored, zlasti pa: p reč. g. župniku Vovkot-u iz Št. Petra, ki nam je bil pri pripravah (lesna roka, mil. g. proštu K. Čerinu za globok cerkven govor, g, Ivanu K r ž i š n i k u , nadučitelju v Št. Petru za organizacijo petja, g podpolkovniku Kramaršiču ln gospe soprogi, govornikom: ministru n. r. g. Sušni-kii, ministru n. r. dr. ICu lovcu, obl. poslancu g. Kobalu, obl. poel. g. Kastelicu, g. Globa v s u , županu g. B r u 1 c u za spretno vodstvo zborovanja, ter vsem, ki eo pripomogli, da se je izvršil naš dan kljub slabim vremenskim prilikam tako slovesno. — Imenom 2000 duš na prireditvi zbrane mnoiice, veljaj vsem. prav vsem naša iskre na zalivnla, združena s proSnjo. da pomagajo tudi prihodnja leta k vsej veličastnosti trškogorskega dneva.
Okroïie Kmetskih zvez v Kovani mestu.
Preiskava radi umora dr. Vojkova.
s Varšava, 11. junija. (Izv.) Sovjetska vlada po informacijah iz Moskve v bližnji bodočnosti ne misli imenovati novega poslanika na mesto dr. Vojkova. Preiskava proti Koverdi dosedaj še ni dognala, ali je ta izvršil atentat iz osebnega maščevanja, ker ni dobil potnega lista v Rusijo, ali gre tu za zaroto ruskih mo-narhistov. Ruska vlada je zahtevala, da bi se smel preiskave vdeleževati tudi ruski zastopnik, čemur pa poljska vlada ni ugodila.
v Varšava, 11. junija. (Izv.) Večino ruskih emigrantov, ki so jih poljske oblasti zaprle v zvezi z umorom dr. Vojkova, so izpustili že na svobodo, v zaporu jih je bilo pridržanih lc malo.
TROCKU IN ZINOVJEV NISTA POSLANA V SIBIRIJO, v Moskva, 11. junija. (Izv.) Po informacijah na pristojnih mestih, so neresnične vesti, ki so se razširile iz Pariza, da sta bila Trockij in Zinovjev prognana v Sibirijo. Oba se nahajata v Moskvi.
DR. BENEŠ NA POTU V ŽENEVO.
v Praga, 11. junija. (Izv.) Zunanji minister Beneš je danes odpotoval v Ženevo.
TAJNIK IIL INTERNACIONALE ARETIRAN, v Pariz, 11. junija. (Izv.) Generalni tajnik komunistične stranke, ki je tudi tajnik tretje internacionale v Moskvi, Semard, je bil včeraj po svojem povratku iz Rusije aretiran. Oblasti so ga aretirale, da bo presedel 8 mesečni zapor, ker je obsojen radi propagande k nepokorščini v armadi.
DE PINEDO SE VRAČA, v Rim, 11. junija. (Izv.) Davi ob 8. uri 13. minut je de Pinedo startal v Porta del Gada in ob 12. srečno pristal v Lizboni.
LUCETTI OBSOJEN NA 30 LET JEČE. v Rim, 11. junija. (Izv.) Danes je posebno sodišče izreklo svojo obsodbo nad Gino Lucettijem, ki je lani 11. septembra vrgel bombo proti Mussolinijevemu avtomobilu. Obsojen je bil na 30 let težke ječe, njegova tovariša anarhista Sorio na 20 in Vatteroni na 18 let mesecev ječe. Vsi izgube tudi državljanske pravice.
PODPIRAJTE DIJAKE v zbiranju za »Srednješolski dijaški dom« v Ljubljani.
Proračun mariborske skupščine in SDS.
Maribor, 10. junija 1927.
Listi so poročali, da je finančni minister zavrnil proračun mariborske oblastne skupščine, ljubljanskega pa potrdil. Dejstvo je, da je potrdil fin. minister le oni ljubljanski proračun, ki ga je skupščina sestavila na podlagi lastnih dohodkov, dočim je drugi proračun, sestavljen kot mariborski, bil zavrnjen. Ker se nad vse modra SDS čuti v dolžnosti, da tudi v tej zadevi obvešča javnost po svoji laž-njivi in zvijačni metodi, hočemo tu podati pravo sliko položaja, da se tudi v tem razkrinka dvolična politika SDS.
Načelo, ki je vodilo finančnega referenta in finančni odsek, ki je pripravil osnutek proračuna, je bilo: država naj odstopi oblasti del svojega dosedanjega posla, naj pa odstopi tudi sorazmeren del svojih dosedanjih dohodkov. To načelo se je izvajalo tako, da so se prevzele vse postavke iz državnega proračuna, kakor so ga posamezni oddelki vel. župana najavili ministru financ. Po tem načelu je bil sestavljen tudi prvi osnutek proračuna, ki ga je moral pripraviti v smislu zakona še takratni vel. župan dr. Pirkmajer. In ta je vendar napravil najbolje, vsaj tako so pisali SDS listi in celo citirali izjavo prvotnega finančnega odbora, da je pohvalil osnutek proračuna in načelo, ki je vodilo bivšega vel. župana dr-Pirkmajerja pri sestavi proračuna. Oblastna skupščina je njegov osnutek spremenila v toliko, da so se za izredne postavke kot investicije itd. postavili tudi izredni zneski v izrednem proračunu, poleg tega pa ga je prikrojila, da je kazal večjo objektivnost z ozirom na razdelitev raznih postavk.
Tudi vse stranke, ki so nasprotne SLS, so uvidele, da je načelo, ki ga zastopa SLS, pravilno, zato so bile prisiljene podpreti pozicijo SLS napram centralni vladi in so glasovale za proračun, ki je bil, kot je znano, soglasno sprejet. Ker SLS sama ni imela v načrtu iskati za poslovanje oblastnih skupščin novih davčnih virov, ker so vse stranke brez izjeme podale v skupščini izjavo, da se ne sme vpeljati noben nov davek, nobena nova taksa, je proračun moral izgledati tako kot izgleda.
Minister financ pa tega proračuna ni odobril. In SDS vali sedaj vso krivdo na našo večino v oblastni skupščini. Ako bi SDS bilo resno za stvar, bi ne-lc sedaj, ampak tudi med tem, ko je bil proračun v Belgradu, morala nastopati drugače! Kdo pa je vintrigiral po belgrajskih in tudi zagrebških listih one fa-mozne članke, da se daje Sloveniji izjemno stanje ravno s tem, če se oblastna proračuna potrdita? Ali ni bila to ravno SDS? Ni čuda.
Težko stališče francoske vlade.
Ko| se godi doma
50 letni Jubilej in XX. obči zbor Cecilijinega društva v Ljubljani
13. in 14. junija 1927.
SPORED:
I. Ponedeljek 13. junija ob 8 zvečer v frančiškanski cerkvi cerkven koncert, ki ga bo izivajal Sattnerjev pevski zbor:
I.	Premrl: Evharistična pesem Stev. 7. — 2. Kauf: Balada sv. Frančiška. — 3. Beethoven: Sanctus in Benedictus iz maše v C. — 4. Dr. Ki-movec: Večerna. — 5. Dr .Birnc: Spomni se. —
6.	Sattner: Marija, kako si lepa. — 7. I. B. Foer-sier: Stabat Mater, s slov. besedilom.
Vstop prost. Prostovoljni prispevki v korist Cec. društva se hvaležno sprejemajo.
II.	Torek 14. junija ob 9 v stolnici pontiii-kalna sv. maša. Stolni pevski zbor bo izvajal:
1. Dr. MlinaT-Cigale : Pesem v čast sv. Ceciliji. _ 2. Koralni introït: >In medio Ecclesiae<. — 3. Premrl: Missa s. Josephi. — 4. Foerster: Graduai »Os j usti«. — 5. Rud. Wagner: Jubilate Deo. — 6. Dr. Kimovec: Tebe Boga hvalimo. —
7.	Premrl: Sem kakor oljka.
Sodelovala bo godba Dravske diviz. oblasti.
III.	Po sv. maši slavnostno zborovanje v kn. škof. palači, v dvorani II. nadstr. s sledečim sporedom:
1. Nagovor predsednika. — 2. Pozdrav gostov. — 3. Slavnostni govor. Govoril bo stol. kan. dr. Kimovec. — 4. Društveni občni zbor: poročilo tajnika, blagajnika in ravnatelja orglarske šole; slučajnosti; volitev novega odbora.
IV.	Ob 13 skupen obed v Ljubljanskem dvoru, Pražakova ulica. — Priglase sprejema knezo-škofijski ordinariat do 10. junija.
Upnikom Slavenske banke !
Na številna vprašanja upnikov pojasnjujemo:
1.	dopis, ki ga je vsak upnik prejel od upravitelja konkurzne mase (t. j. preostalega premoženja Slavenske banke) dr. Aleksandra Horvata iz Zagreba, je samo uradno obvestilo, da je nad tem zavodom otvorjen konkurz in da se imajo terjatve prijaviti sodišču. Terjatev torej ni treba prijavljati dr. Horvatu;
2.	prijave terjatev proti Slavenski banki kon-kurznemu sodišču in zastopanje njihovih interesov v konkurzu vrši brez nagrade »Odbor upnikov Slavenske banke« v Ljubljani, ki ie enotna upniška organizacija, sestavljena na gospodarski in nadstrankarski podlagi, obstoječa že od novembra 1926 in zastopajoča pred otvoritvijo konkurza že nad 50,000.000 Din terjatev;
3.	oni upniki Slavenske banke, ki še niso poslali našemu Odboru potrebnih podatkov o svoji terjatvi in pooblastila za njeno prijavo sodišču in zastopanje iste v konkurzu Slavenske banke, naj eporočc г dopisnico svoj naslov na: Odbor upnikov Slavenske banke, Ljubljana, poštni predal 80. Na to jim Odbor takoj dopošlje potrebna navodila in po prejemu njihovega pooblastila s podatki o terjatvi prijavi isto sodišču v Zagreb po predpisih hrvatskega konkurznega reda. Odbor potrdi vsakemu upniku prejem vposlanega pooblastila,
Neprijavljene ali nepravilno prijavljene terjatve se od konkurznega sodišča sploh ne bodo vpoštevale!
Slovenija ima terjati od Slavenske banke okoli 86,000.000 dinarjev! Slovenski upniki bodo pri tej veliki gospodarski nesreči mogli rešiti iz konkurz a, ki se vodi v Zagrebu, vsaj dober del svojih terjatev le, ako čimbolj strnejo svoje vrste!
Ljubljana, dne 11. junija 1927.
Za Odbor upnikov Slavenske banke: Dr. Drago Marušič 1 r., predsednik.
Dr. Roman Ravnihar 1. r., tajnik.
Blagoslovitev spomenika padlim iz šentpeterske fare v Ljubljani
se vrši v nedeljo, 19. junija t. 1. po sledečem sporedu:
Ob pol 11 sv. maša v župni cerkvi, po maši žalna proslava, pri kateri pojo Združeni pevski zbori im evira Narodno glasbeno društvo »Sloga« iz Ljubljane. Žalni govor govori tajnik ZSV, bivši vojni kurat g. B o n a č, za zvezo njen predsednik major v p. g. Colarič, predsednik odbora za postavitev spomenika g. Viktor Ro h r m a n n izroči spomenik v varstvo mestni občini ljubljanski.
Popoldne ob 4 se izvrši obdaritev najpotrebnejših vojnih sirot šentpeterske fare na vrtu gostilne g. Leop. Zupančiča na Jegličevi (Ahac-ljevi) cesti št. 15. Pri tej priliki nastopijo mladinski pevski zbori. Otroci pa prirede mladinsko predstavo.
Vabimo Ljubljano, da se priključi tej proslavi, ki je ena prvih prireditev te v, ste v Ljubljani in prinese seboj cvetje in ga položi na simbol groba padlih Šentpeterčanov.
Ob priliki te proslave prirede združene žen-, ske organizacije žalni dan s prodajanjem spominskih znakov in razglednic spomenika.
Cisti dobiček tega dne je namenjen vojnim sirotam.	Odbor.
Čipke doma^r^nodeio fo. iMMl SlUtiNC
najcenejše pri OsrEÛiiii čipkarski zadrug Ljubljana. Kongresni trg
Odkritje spomenika padlim vojakom bivšega mariborskega pešpolka.
Kakor smo naše či/tatelje obvestili, se vrši svečano odkritje spomenika v koroških bojih padlim vojakom bivšega mariborskega peš. polka na Vidovdan dne 28. junija, v parku vojašnice »Vojvode Mišiča« v Mariboru, Tržaška cesta, ob 11 dopoldne.
Gotovo bodo rodbine padlih, njihovi prijatelji in znanci smatrali za svojo dolžnost, da se udeležijo te slovesnosti ter svečanost še povzdignejo s svojo navzočnostjo. Prinašamo itnena vseh onih hrabrih »Štajercev«, ki so prvi dali življenje v obrambo naše domovine v prvih dneh zeci-njenja.
nik v rezervi Dlrik Malič; praporščak v rez. Jakob odnosno podlegli zadobljenim ranam: Podporoč-Govedič Friderik, Utič Ivan, Jurgçc Ivan in Ozmec Kaučič, narednik Rudolf Črepinko, desetniki: Martin Lacko, Kropeč Ivan, Ferk Fric. Poddesetniki: Rajšp Anton, Obou Anton, Budja Ivan, Kukolj Franc, Belec Jakob, Košar Andrej. Pešci: Mali Jakob, Horvat Josip, Hras Ludovik, Pogačnik Vinko, Šimenko Jurij, Jus Ivan, Kaučič Leopold, Ze-bec Ahton, šmigoc Filip, Žel Konrad, Blažič Miha, Rojzman Mihael, Pušnik Franc, Brus Anton, Hojs Franjo, Šuman Ivan, Maček Franc, Plavčak Franc, Lepej Anton, Gajzer Franc, Korošec Franc, Mlakar Jakob, Es Avguštin, Sluga Jakob in Jurše Vinko.
Pri Radgoni in Cmureku so padli: Četo vodja Ajd Franc in pešci: Koves Ivan, Zorman Jakob, Govedič Friderik, Utič Ivan, Jurgec Ivan in Ozmer Alojz.
Imena navedenih junakov bodo vklesana v kamen na samem spomeniku.
Francoski počitniški tečaj.
Zagrebški in ljubljanski francoski institut organizirata to leto na Bledu pod visokim pokroviteljstvom prosvetnih ministrstev kraljevine SHS in Francije počitniški tečaj.
Ta počitniški tečaj, ki bo od 15. julija do 15. avgusta, bo posebno namenjen profesorjem francoščine kraljevine SHS in dijakom, katerim sredstva ne dopuščajo, da bi se v Franciji izpopolnili v francoščini.
Pouk bo vseboval teoretični tečaj, slovstveni tečaj, praktične vaje v konverzaciji, predavanja s skioptionimi slikami, izlete itd.
Oba francoska instituta, zagrebški in ljubljanski, sta si zasigurala sodelovanje francoskih profesorjev, ki so se že specializirali v študiju jugoslovanskih vprašanj. Naj omenimo samo sledeča imena: Vaillant, profesor srbo-hrvaščine na Ecole des Langues Orientales v Parizu, Chatai-gneau, agrégé de L'Université, nekdaj lektor v Belgradu, Daux, nekdaj chargé de cours v Carigradu, Warnier, lektor univerze v Zagrebu.
Profesorji francoščine, delujoči na javnih šolah, so prosti vpisnine.
Dijaki bodo morali plačati vpisnino Din 50 in imajo pravico se udeležiti vsej vaj; drugi po-setniki bodo plačevali vpisnino Din 100. Kdor se zanima za te počitniške tečaje, naj se blagovoli prav kmalu javiti v Francoskem institutu v Ljubljani, da bo mogel pravočasno rezervirati sobe v blejskih penzijonih.
Regulacija Gradaščice in Glinščice,
Dne 2. t. m. se je vršila v občinski pisarni na Viču velevažna konferenca v svrho razgovora o nadaljevanju regulacije Gradaščice. Konference, katero je sklical veliki župan ljublj. oblasti, so se udeležili vsi glavni interesentje, kakor glavni odbor za obdelovanje barja, mestna občina ljubljanska, občina Vič ter vodni interesentje Vojnovič, Mesesnel in Zalokar. Po kratki, toda stvarni debati se je dosegel glede regulacije popolen sporazum z iskreno željo vseh interesentov, da se z
I
nadaljevanjem regulacije začne takoj. Tako se bo končno uresničila želja, ter bomo po regulaciji, kakor izgleda, prišli tudi do vodovoda, kar preje iz ozira na kanalizacijo ni bilo možno izjesti
Regulacijska dela pri Gradaščici se bodo nadaljevala od mesta, kjer so se lansko leto prekinila (pri Kolezijl) do tovarne Vojnovič. Glinščica pa se bo regulirala do železniškega nasipa. Na Tržaški cesti pa bo nov most, ki ne bo več zadrževal vode, ki je radi premajhnega državnega mosta ob vsaki večji vodi preplavljala del Nove vasi, ter zemljišče na severnem delu Rožne doline. Ponovno smo že poudarjali, da bo po dokončani regulaciji teh voda rešen iz zdravstvenih in gospodarskih ozirov eminentno važen problem, ker se bo z regulacijo odstranilo nezdravo zaano-čvirjenje najlepših zemljišč na Mirju ter Rožni dolini. Zemljišča sama pa bodo z ozirom na stavbeno vrednost mnogo pridobila ter bo na teh zemljiščih stal v teku par let najlepši in najmirnejši del Ljubljane. Kanalizacija, ki je osobito v Rožni dolini nujno potrebna, posebno iz zdravstvenih ozirov, se bo po končani regulaci'i lahko takoj vsaj deloma izvršila.
Prekop nad jezom v Kozarjah je skoraj popolnoma doknočan, ter je podoben velikemu bazenu, katerega bodo iznajdljivi Vičani in Ljubljančani, ki vsako leto v trumah oblegajo Gra-daščico, gotovo porabili kot novo pripravno kopališče, kjer bodo tudi izurjeni plavači prišli na svoj račun, ker je voda med prekopom precej globoka ter ima peščena tla. Brez dvoma gre priznanje vsem, ki so, četudi z nekaj žrtvami, pripomogli do uresničenja tega velikega dela. Od države pa pričakujemo, da bo pri teh delih s primernim prispevkom razbremenila interesente, kot je to storila pri prvem delu regulacije. Viška občina pa bo z regulacijo v zdravstvenem oziru napredovala.
Zahvala nemških avtomobilistov.
Predsednik vrhniškega sp. kluba g. J. Grom je prejel od A(llgemeiner) D(eutscher) A(utomo-bilisten) C(lub) sledeče pismo ;
Po zaključku vožnje ADAC po petih državah čuti podpisano predsedstvo prijetno dolžnost prav prisrčno se zahvaliti Vašemu društvu za navdušen pozdrav in svečan sprejem v Vašem lepem kraju. Posebno g. predsednik K r o t h se Vam za prisrčne pozdravne besede najlepše zahvaljuje in Vas zatrjujemo, da so vsi udeleženci ponesli iz Slovenije najlepše vtise ter samo žele, da bi se jim kmalu nudila prilika, Vašo deželo upoznavati po-bližje in dalj časa. Vedno je bila znana slovenska gostoljubnost, a prarjejeni sprejem je naše pričakovanje daleko prekosil.
Še enkrat Vam izrekamo najtoplejšo zahvalo in beležimo
za predsedstvo ADAC:
Fritz — Kroth.
Sklenjena med mestno občino ljubljansko in Delavsko zbornico za Slovenijo v zadevi gradnje palače delavske zbornice na Miklošičevi cesti.
L
Delavska zbornica za Slovenijo se zavezuje vložiti v gradbeni fond mestne občine ljubljanske 3,300.000 (tri milijone tristotisoč) Din. Mestna občina ljubljanska se zavezuje, da bo začela graditi tekom leta 1927 po priloženem osnutku na Miklošičevi cesti poslopje s 30 (trideset) stanovanji, v katerem bodo tudi prostori Delavske zbornice in njej priključenih organizacij ter prostori za Borzo dela. Hiša mora biti tekom leta 1927 v surovem stanju pod streho.
П.
Hiša na Miklošičevi cesti bo last mestne občine ljubljanske.
III.
Mestna občina ljubljanska se zavezuje:
a)	da bo dala poslovne prostore, ki so označeni v priloženem osnutku kot prostori Delavske zbornice in njej priključenih organizacij ter Borze dela Delavski zbornici v najem in da te najemne pogodbe tekom 15 (petnajst) let ne bo odpovedala.
b)	da bo oddala polovico stanovanjskih prostorov v zgradbi po predlogu upravnega odbora Delavske zbornice za Slovenijo.
IV.
Ves od Delavske zbornice v gradbeni fond vložen kapital se bo obrestoval zbornici po 4 (štiri) odstotke.
DrOETKER*
JEVIM
BAC KINOM
Najbolje preizkušene recepte pošlje na željo brezplačno in prosto poštnine Dr. Oetker, d. z o. z. Maribor.
Najemnina za prostore Delavske zbornice za Slovenijo se bode določila tako, da se bodo krile s tem obresti onega dela v celotno zgradbo investiranega kapitala ,ki je investiran v prostore, ki so dani v najem Delavski zbornici.
Poleg tako ugotovljene najemnine bo vračala zbornica mestni občini stroške za popravila in čiščenje, ki se tičejo samo teh prostorov in pa soraz. meren del ostalih stroškov za popravila in čiščenje, kolikor se ta popravila ne tičejo izključno prostorov, oddanih drugim strankam.
Delavska zbornica bo odstopila svojim priključenim organizacijam in Borzi dela glasom osnutka na nje odpadajoče prostore pod istimi pogoji v podnajem.
V.
Delavska zbornica za Slovenijo se zavezuje, da za dobo 15 (petnajst) let ne bo predložila v vnovčenje v njeni poseti se nahajajočih obligacij gradbenega fonda, tudi, ako bi bile te obligacije prej izžrebane.
VI.
Mestna občina se zavezuje, da bo prepuslila zgradbo na Miklošičevi cesti Delavski zbornici v nakup za ceno, ki se bo ugotovila po dovršeni gradnji komisionelno kot stavbna cena, ako bo to Delavska zbornica tekom 15 (petnajst) let po dovršeni zgradbi zahtevala. Stroški, ki se bodo zaračunali od strani mestne občine ljubljanske za izdelavo načrtov in nadzorstvo pri zgradbi, ne smejo presegati 3 (treh) odstotkov stavbne vsote po obračunu.
Delavska zbornica bo dala v svrho odkupa te hiše v svoj proračun vsako leto primeren znesek, ki pa ne sme prekoračiti zneskov, ki so bili namenjeni glasom proračuna Delavske zbornice za Slovenijo v letu 1927 za najemnino prostorov, ki jih je imela najete zbornica v Ljubljani in ki so bili namenjeni kot prispevek v pokojninski fond lastnih nameščencev.
V Ljubljani, dne 25. mja 1927.
Za mestno občino: Vladni komisar: Anton Mencinger, 1. r. — Za Delavsko zbornico: Tajnik: Filip Uratnik, 1. r., predsednik: Melhijor Čobal,
Težka nesreča.
Strašna nesreča je zadela ugledno Jurešovo hišo v Borecih pri Ljutomeru. Izgubila je nenadoma skrbnega očeta ozir. dedeka. Proti navadi jo zapregel ter so odpeljal z vnukoma v gorice v Globokem v Medžimurju. Domači so mu branili, ker so imeli listjare ter so se bali za njegovo zdravje, pa ga niso mogli ustaviti, kakor da ga skrivna sila žene v smrt. Zdrav in dobre volje se je odpeljal 74 letni Al. .Tureš z otrokoma v gorice. Petletni Vinko je sedel na podu voza, voznik s štiriletnim Tončkom v naročju pa na deski, položeni črez garice. V strmem klancu so se konji naenkrat splašili, zavore so odpovedale in voz je bliskovito zdrčal po strmini. Ker je voznik držal z eno roko otroka, lii mogel zaustaviti splašenih konj. Vinko in Tonček sta zletela z drvečega voza drug za drugim nepoškodovana, na Jureša pa se je prekucnil voz ter ga ubil. Dobil je smrten udarec na senca. Vendar pa ga je duhovnik, ki so ga ljudje, ki so pritekli z goric, priklicali, izpre-videl, preden je umrl, sveto spoved pa je bil opravil prejšnji dan v domači cerkvi. Rajni je bil daleč na okrog znan radi svojega razuma, krasnega značaja in globoke pobožnosti. Bil je celo življenje naročnik krščanskih listov in zvest pristaš SLS. Kako je bil priljubljen, je jasno pričal lep pogreb.
Težka železniška nesreča.
Včeraj zjutraj ob pol treh se je pripetila na postaji v Litiji težka železniška nesreča. Na litijski postaji je stopil na vlak, ki prihaja ob četrt na 4 v Ljubljano, 21 letni čevljarski pomočnik Miroslav Tišlar, doma iz Prežganja pri Litiji. Tišlar je bil zelo utrujen, vendar pa se ni mogel vsesti v kupe, ker je bil prenapolnjen. Obstal je na stopnišču vagona, se naslonil na ograjo in za trenutek zadremal. V tem hipu je vlak potegnil naprej. Močen sunek je vrgel Tišlarja pod vlak, ki mu je takoj odrezal nogo pod desnim kolenom. Tudi po ostalem telesu je Tišlar dobil znatne poškodbe. Poškodovanca so na litijskem kolodvoru za silo obvezali, da naložili na vlak ter ga prepeljali v Ljubljano, kjer so ga na kolodvoru naložili na voz mestne rešihie postaje in ga odpeljali v bolnico. Tu so zdravniki Tišlarja takoj operirali na nogi 1er mu rešili takoj vsaj življenje, ko mu je vlak že odtrgal nogo.
Dnevne novice
Teharčanom in teharskim faranom v vednost.
Današnjemu listu je priložena teharska številka »Iluetr. Slovenca*. Po zaslugi nrt. polkovnika v pok. g. Otona Šimuniča na Te-harjih, se nam je posrečilo zbrati skoro vse zgodovinske preostanke, ki se nanašajo na teharsko plemstvo. Minulo je ravno 30 let, ko je teharski posestnik in velik rodoljub in dobrotnik teharske občine pokojni g. Josip Pečnak izdal sistematično delo »Zgodovino teharskih plemičev«. To delo se danes že težko dobi. Uredništvo »Ilustriranega Slovenca« je vsled tega zaprosilo za informativen članek o zgodovini teharskega plemstva znanega zgodovinarja in dobrega poznavalca teharske zgodovine g. dr. Frana Kovačiča, se-meniškega profesorja v Mariboru, na katerega članek Teharčane posebno opozarjamo. Teharska številka se dobi pri g. Otonu Šimuni-ču na teharski občini od nedelje naprej vsak dan. Ker je naklada teharske številke normalna, naj se vsak Teharčan takoj pobriga, da dobi ta redek velezaniiniv in velevažen dokument svoje rodne vasi. — Uprava »Slovenca«.
Uredništvo »U. Slovenca« se toplo zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri sestavi tehar-ske številke.
k Romanje na Velehrad. Slovenskega romanja na Velehrad se bodo udeležili trije škofje: ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič, la-vantinski škof dr. A. Karlin in katoliški škof vzhodnega obreda dr. Njaradi. Prijave za ro- i manje se sprejemajo še do 15. junija.
-k Osmina za pokojnim gosp. župnim upraviteljem Antonom K r e č o m bo prihodnji torek, dne 14. t. m., ob desetih dopoldne na Čatežu ob Savi.
~k Pomembna obletnica v škofji Loki. Škofja Loka, to staro, prijazno mestece na Gorenjskem, slavi letos velepomembno obletnico — 300 letnico, odkar je zadobila deška šola svoje lastno poslopje. Proslava se vrši v nedeljo, 26. junija, ob devetih na telovadišču deške šole. Šolsko upraviteljstvo je pretekle dni razposlalo nekaj pismenih vabil širom naše domovine živečim bivšim učencem; vabljeni pa so seveda prav vsi in naj jim velja to obvestilo kot prijazno vabilo k temu redkemu slavlju. Mnogi bodo porabili to priliko, da se po dolgem času sestanejo e svojimi nekdanjimi šolskimi tovariši in na prijeten način obnove stare spomine na detinska leta. Kdor se namerava udeležiti skupnega obeda, naj to kratko javi upraviteljstvu deške šole vsaj do 24. junija.
-k Imenovanje. Trgovinski minister je imenoval kot svojega zastopnika v odbor za vicinalne železnice pri železniškem ministrstvu nadzornika dr. Pavletiča.
*	70 letnico Gjalskega je Zagreb svečano praznoval. Nj. Vel. kralj je podelil učenjaku najvišje odlikovanje red Sv. Save 1. vrste. Na proslavi je slovenske književnike zastopal predsednik Slovenske Matice dr. Dragotin Lončar, Srbsko Matica pa g. G r č i č. Slav-nosti so se udeležili zastopniki oblasti in mnogo odličnikov hrvatskega javnega življenja. Iz vseh delov države, od bratskih narodov bolgarskega, češkega in poljskega je slavljenec prejel neštete čestitke.
~k Jubilejna številka »Cerkvenega Glasbenika je izšla. Prinaša hkrati I. del kazala spisov »Cerkv. Glasbenika« od L 1878. do 1926. Glasbena priloga se dopošlje naročnikom prihodnji teden posebej. Toliko na znanje, da ne bo nepotrebnih reklamacij. — Uredništvo in uprava.
•k Pevski zbor učiteljstva UJU v Ljubljani priredi v nedeljo, 19. junija t. 1., dva koncerta, in sicer enega ob treh popoldne v domu v Št. Vidu nad Ljubljano, drugega ob osmih zvečer v domu na Viču pri Ljubljani. Nastopil bo mešani in ženski zbor. Zveza z vlakom in avtobusi zelo ugodna iz Ljubljane in z Gorenjskega. Cene: sedeži od 10 Din navzdol. Na sporedu so slovenske, hrvatske in srbske pesmi. Vabimo vse prijatelje lepega petja k obilni udeležbi.
*	Zlata poroka. Danes v nedeljo slavita zlato poroko zakonska Franc in Marija Škofič v Gornjem Dupleku, župnija Sv. Martin pri Vurbergu. Jubilanta bo poročal sin, ki je kaplan na Kapeli pri Radencih. Zlatoporočen-cema želimo srečo ter zdravje do biserne poroke!
ir Cesta čez Podkorensko sedlo v Avstrijo na avstrijski strani je za silo za avtomobilski promet zopet uporabna.
>Oče obstrelil sina«. Poročilo v »Slovencu« z dne 9. t. m. je treba popraviti toliko, da se omenjeni slučaj ni zgodil pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, ampak pri Sv. Jurju v Slov. goricah.
■k Maturantinjo učiteljišča pri Uršulin-kah v Ljubljani iz leta 1907. iskreno vabim glasom dogovora ob naši 15 letnici, da se gotovo prav vse udeleže dvajsetletnice, ki smo jo z najbližnjimi dogovorile za dan 19. avgusta v Uršulinskem samostanu v Ljubljani. Priglase in eventuelne predloge za morebitni posebni program sprejema: Anica Lebar, strokovna učiteljica v Ljubljani, Florjanska ulica št. 7. — Na veselo svidenje!
■k Smrt bivšega avstrijskega častnika. V zdravilišču Lasnitznôhe pri Gradcu je umrl
bivši generalštabni major Fedor U1 m a n -eky v starosti 48 let. Truplo pokojnega bo prepeljano v soboto iz Gradca v Zagreb, kjer je g. major bival v zadnjem času.
•k Češkoslovaški vodje tiskarn v Sloveniji. Na povratku iz Italije poseti skupina češkoslovaških tiskarniških vodij tudi Ljubljano in Gorenjsko. V Ljubljano prispo v torek, 14. t. m. ob 22.05. Do Rakeka se jim peljejo nasproti odposlanci Zveze faktorjev za Slovenijo, Zvezo graf. delavcev in Češkoslov. Obce, na kolodvoru pa jih sprejmejo člani imenovanih društev, zastopniki Društva tiskarnarjev, Ju-gosloy. češkoslov. Liga in pevski odsek Grafike. Češkoslovaški gostje bodo nastanjeni v hotelu Štrukelj. V Ljubljani ostanejo ves dan 15. t. m. in si ogledajo ljubljanske zanimivosti. Opoldne kosijo pri Štruklju, zvečer ob 20.30 pa je njim na čast banket v veliki dvorani Kazine. Pri tej priliki izroče slovenski faktorji svojim češkoslovaškim kolegom v spomin album pokrajinskih slik iz Slovenije. V četrtek, 16. t. m., se gostje odpeljejo na Bled, kjer ostanejo ves dan. Od tu posetijo Vintgar in morda tudi Bohinj. V petek 17. t. m. se vrnejo preko Jesenic in Avstrije v svojo domovino.
ir Poboj. V četrtek zvečer so v vasi Go-diču pri Kamniku vasovali fantje ter se pri tem hudo sprli. Čevljar Cotman France je zgrabil za kol in v jezi udaril 18 letnega po-sestnikovegtf sina Franceta Sušnika po glavi, «iušniku je počila lobanja, nakar so ga prepeljali v ljubljansko bolnico. Cotmana so aretirali orožniki.
•k »Slovenski akademski oktet« v Ljubljani priredi na praznik 16. junija ob treh popoldne po prihodu vlaka v prosvetnem domu v Št. Vidupri Stični zadnji pevski koncert pred turnejo v Dalmacijo, najmodernejših in narodnih pesmi. V nadi, da Vam pokažemo lepoto slovenske glasbe — iskreno vabljeni.
•k Državna podkovslca šola se je preselila iz Sela pri Ljubljani v Ljubljano, Poljanska c. 59, v prostore Kmet. družbe za Slovenijo.
•k Češkoslovaški državljani v SHS — prijava predvojnih terjatev proti poštni hranilnici na Dunaju. Konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani opozarja češkoslovaške državljane na prijavo predvojnih terjatev proti poštni hranilnici na Dunaju, ki se vrši na podlagi tozadevnega ugovora z dne 6. aprila 1922. Konskripcijski rok konča dne 30. avgusta 1927. Čsl. državljani, ki stalno stanujejo v kraljevini SHS (v območju Slovenije in Prekmurja) in ki imajo omenjene terjatve proti poštni hranilnici na Dunaju vznikle do 26. marca 1919, lahko dobe pristojne informacije radi prijav od konzulata ČSR v Ljubljani.
ir Jubilej tenorista. Ljutomerski tržan g. Josip Velnar je obhaial na binkoštno nedeljo 70 letnico v ožjem krogu sorodnikov in prijateljev. Jubilant slovi kot eden najboljših tenoristov kljub visoki starosti. Pri cerkvenem petju že sodeluje od 1883 naprej, t. j. skoraj 45 let. Velike zasluge si je pridobil, ko je bil dolgo vrsto let predsednik Slov. pevskega društva, ki je slovelo pred vojno daleč na okrog. Ker je krenilo društvo na drugo pot, je izstopil Velnar iz odbora in sodeluje le pri cerkvenem zboru. Še na mnoga leta!
-k PRI PREHLADU, nahodu, vnetju v grlu, živčnih boleznih, trganju po udih je dobro, če se s pol kozarcem naravne »Franz-Josef«-grenčice poskrbimo za vsakdanje izpraznenje prebavil. Po sodbi vseuči-liških klinik se »Franz-Josek-voda odlikuje pri povoljni uporabi po sigurnem delovanju. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
•k Radion, prašek za pranje, ki pere popolnoma sam, je davna želja vseh gospodinj. Dobiva se v vseh trgovinah mila in kolonialnega blaga.
•k Velika žehta ni več strašilo, pred katerim je vsaka gospodinja enkrat ali dvakrat mesečno trepetala. — Danes je vsaka gospodinja v stanju, da tako delo opravi kot za zabavo. — Vsaki teden postavi umazano perilo, da se čez noč namoči, a potem ga prekuhaj z »Radionom« v času, ko pripravljaš kosilo. — Končno izperj v čisti "vodi, pa je v eni uri gotov, a perilo belo ko sneg.
*k Opozarjamo na današnjo prilogo mariborske tvrdke Ant. Golež, ki priporoča v nakup srečke Drž. razr. loterije 14. kola.
-k Tvrdka »Levante«, mednarodna špe-dicijska družba z o. z. v Ljubljani je prevzela ljubljansko podružnico tvrdke »Jugoport« mednarodno transportno družbo z o. z., katero bode vodila naprej pod svojim imenom.
•k Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, protinu, nevralgijah (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri vapnenju žil, motenju (prebave), ostarelosti, kron. kožnih boleznih. Svoje telo okrepčate in pomladite, ako se zdravite v starodavnem, radio emanacijekem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36 do 38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od Î. maja do 30. septembra. Ves modem komfort. Prospekte na zahtevo. Pošta, telegraf in lelefon.
■k Velika izbera raznega perila, modnih bluz, oblek, nogavic, vezenin, čipk, kravat itd. se kupi po priznano nizkih cenah pri tvrdki Ign. žargi, Ljubljana, Sv. Petra cesta.
•k ITO — zobna pasta najboljSa. k Pri nakupa testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo
po okusu in kakovosti vse druge.
•k Chinoferrin kina vino z železom za slabokrvne in rekonvalescenle. Krepi kri, daje slast do jedi. Dobiva se v vseh lekarnah.
•k Ne zamudite prilike, da si nabavite po najnižjih oenah razno konfekcijsko blago v prodajalni Bernatovič v Ljubljani, Mestni trg 5, I. nadstropje. Le še kratek čas!
•k »Y« kretalni kondenzator. Pri dosedanjih kretalnih kondenzatorjih se natiskajo vse postaje na dolnjem kraju skale, vsled česar se med seboj motijo pri sprejemu — taki sprejemale! niso »selektivni«. Ta kondenzatorski problem je popolnoma rešil »Y« kondenzator tt. »TUNGSRAM«. S specijalno obliko plošč sc doseza enakomerna razdelitev emisijskih postaj preko vse skale; karakteristika kondenzatorja je pravec; s premišljeno konstrukcijo so znižane električne izgube na minimum, a početna kapaciteta je samo 3 odst. popolne, torej velik valovni obseg. Kontakt z okretal-nim slogom daje napajana spirala tako, da nima nikakih »kontaktnih« motitev. Pri specijalnih spojih se lahko »Y« kondenzatorji opremijo z mikroskalo. Kondenzatorji s takimi kvalitetami dajo seveda z ostalimi priznanimi radio-sestav-nimi deli tt. »Tungsram« najboljše rezultate pri sprejemanju.
Naj bo v tovarni ali pisarni, vsakdo lahko Ti danes pokaže, da se pri deli >Clioc limonada, kot okrepčilo najbolj prileze.
Drugo kolo državnega prvenstva.
V ned@№ 12. i&iEvja
HaškM:llirija)
Na igrišču ILIRIJE.
Ob 17. url.	Ob vsakem vremenu.
Predtekma : Ob 15.30 url
Ljubljana A-team : B-team. CfuMJcina
O Procesija sv. Rešnjcga Telesa v stolnici.
Ker je Gosposka ulica zaprta za promet, gre procesija po Vegovi ulici, Emonski in Cojzovi cesti. Verniki tudi ob teh cestah se prosijo, da okrase in razsvetle okna na ceslo.
© Cecilijino društvo ljubljanske škofije proslavi svoj 50letni jubilej s cerkvenim koncertom v ponedeljek, 13. junija ob osmih zvečer v frančiškanski cerkvi in s slovesno potifikalno mašo v stolnici v torek, 14. junija ob devetih. Po maši bo slavnostno zborovanje, združeno z XX. občnim zborom v škofijski palači. Vsi prijatelji cerkvene glasbe dobrodošli!
O II. razstava umetnin na Ljubljanskem velesejmu. Vsi prijavljenci naj najkasneje do 15. t. m. vpošljejo prijavnice in za razstavo določena dela na Upravo Velesejma v Ljubljani, da je omogočen aranžma razstave in sestava kataloga.. Kdor do 20. t. m. ne vpošlje pravilno izpolnjene prijavnice, se njegova dela ne bodo vpoštevala pri sestavi kataloga.
O Za Peričev spomenik. Vse prijatelje in znance prvega ljubljanskega ljudskega župana pokojnega dr. Ljudevita Periča vljudno prosimo, da se poslužijo položnic, v kolikor se jih še niso, in nakažejo primeren znesek za njegov nagrobni spomenik. Ako bi pa kdo pomotoma ne prejel položnice, naj izvoli poslati prispevek na kak drug način Mestni hranilnici ljubljanski z označbo »dr. Peričev spomenik«. Narod, ki ne zna ceniti svojih mož, jih ni vreden.
0 Obrtni dom se bo zgradil v Ljubljani za tiste samostojne obrtnike, ki so v potrebi in si želijo svoje lastno stanovanje. Zgradila bi se hiša za več stanovanj na primernem prostoru. Obrtniki, ki so v stanu, da prispevajo s primernimi zneski k zgradbi teh stanovanj, naj se obrnejo v svrlio razgovora na »Društvo rokodelskih mojstrov«. Franc Pust t. č. predsednik.
© Kulturno-politični klub Slov. kat. akad. starešinstva ima v pondeljek, dne 13. t. in. ob šestih popoldne v društvenem lokalu svoj redni sestanek. Prosimo vse člane, da se ga v čimvečjem številu udeleže.
O Celodnevni božjopotni izlet v Crngrob in škofjoloko priredi ob vsakem vremenu dne 26. junija Križanska moška in mladeniška Marijina družba. Odhod iz Ljubljane z jutranjim vlakom ob 6.55. Radi udeležbe pri skupnem kosilu se je treba priglasiti najkasneje do 23. junija v Križankah. Več povedo okrožnice, ki se dobe pri članih predstojništva. Somišljeniki in prijatelji družbe, dobrodošli!
© Pvodni mož in lepa Urška nastopita na ljudski veselici Jadranske Straže, združeni z izletom po Ljubljanici, danes popoldne pri Mokarju na Ižanski cesti.
0 Seja Kršč. ženskega društva bo v torek ob petih v Jugoslovanski tiskarni.
O Poselska zveza bo imela v sredo, 15. maja ob petih zjutraj sv. mašo na Rožniku. Udeležite se vse članice in prijateljice, posebno pevke ste vse vabljene.
© Poročila sta se Anica Kemperle, hčerka hišnika v Mestnem domu, in Pavel Poela-
Odstranite neugoden duh iz ust
Ta neprijetni pojav je zelo rasiirjon. Dotični aam tega no jati. Mnogim
je to povzročilo voč škode in neprijetnosti. Zanesljivo sredstvo proti temu je PEBF.OO pasta za zobe. Ista osvežuje in čisti.
Pebeco рпч|л г&
jen, krojaški mojster na Kodeljevem. Obilo sreče!
© Pri kaplanu (g. Ložar) se točijo prvovrstna vina najboljših vinogradnikov, tako »Drenovec« od vinogradnika g. Janežiča iz Stare vasi in g. Uršiča iz Trške gore. To znano shajališče prijetne družbe toplo priporočamo.
© Sentpetersko prosvetno društvo ima
sejo v ponedeljek, 13. t. m. ob osmih zvečer v prostorih prosvete.
© Kolo jahačev in vozačev ima odborovo sejo v torek, 14. junija, ob devetih zvečer v I. nadstropju Kmetijske družbe na Turjaškem trgu; vabljeni vsi člani.
© Predavanje o Mehiki. Trgovski ataše pri mehikanskein poslanstvu v Rimu g. Salvador Pristo bo imel tekom meseca junija in julija po Jugoslaviji vrsto predavanj o gospodarskem položaju Mehike in o mogočnostih za poglobitev trgovinskih stikov med našo državo in Mehiko. Predaval bo v francoščini. V Ljubljani se vrši predavanje 24. ali 25. t. m. in sicer v posvetovalnici Zbornice za trgo. vino, obrt in industrijo. Točnejše glede dneva in ure predavanja bomo še poročali.
© Važno za mojstro in pomočnike. Rokodelski dom v Ljubljani, Komenskega ulica, št. 12, išče za takojšen nastop zidarskega pomočnika, sekirnokovaškega pomočnika in pleskarskega pomočnika. Na razpolago je mnogo učnih mest za vajence raznih obrti, zlasti za mizarstvo, kleparstvo, kovaštvo itd., večinoma pri mojstrih, kjer imajo vajenci tudi stanovanje in hrano. Službe iščejo kolarski pomočniki, ključavničarski pomočniki in mizarski -pomočniki. Učnega mesta iščejo vajenci za ključavničarsko, krojaško in čevljarsko obrt. Mojstre in pomočnike prosimo, da se obrnejo za natančnejša pojasnila na vodstvo Rokodelskega doma v Ljubljani, oziroma naj se oglase v delavnikih od 6. do 7. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 11. do 12. ure dopoldne v društveni sobi Rokodelskega doma.
© Lov na kokoši in piščance se vrši danes popoldne ob petih, katerega priredi Krekova mladina v Mostah z bogatim srečolovoni na svoji veliki vrtni veselici v Ljudskem do-mu v Mostah. Spored jako zanimiv, sodelujeta dve godbi. Pri srečolovu je čez 30 kokoši in piščancev.
© Podružnicam Zveze invnlidov in Zveze slovenskih vojakov je poslal odbor za postavitev spomenika v svetovni vojni padlim tovarišem iz šentpeterske fare v Ljubljani te dni okrožnice k udeležbi žalne proslave, ki se vrši v nedeljo, dne 19. junija t 1. ob polenaj-stih dopoldne ob župni cerkvi sv. Petra. Število udeležencev naj podružnice radi skupnega obeda javijo na naslov Jože Pire, računski svetnik, Ljubljana, Marjanišče. Ker so se Šentpeterčani vedno udeleževali zveznih prireditev po drugih krajih, zato pričakuje odbor ta dan polnoštevilno udeležbo od strani bratskih podružnic. Odbor.
© Glas iz Trnovega. Kdor gre redkokdaj cd Št. Jakobskega mostu po Krakovskem nasipu in Trnovskem pristanu, bo mislil, da smo si Trnovčani in Krakovčani napovedali vojsko. Kajti ceste so ondi take, da bi kotanje na njih lahko smatrali malodane za strelske jarke. Pa mi Trnovčani in Krakovčani smo mirni ljudje, ljubimo slogo, in v tej slogi tudi složno apeliramo na gradbeni mestni urad ljubljanski, da se vsaj z enim milim pogledom ozre na tiste udrtine — že z vidika ljubezni do živali, če ne zaradi nas dvonožcev, ki moramo hoditi po opravkih v ta mestni del naše poleti in pozimi bele Ljubljane. — Res da ne spadamo med gospodo zgornjih deseterotisoc, niti ne zahtevamo asfaltiranih cest, toda ljudje smo pa le — mali in veliki, otroci in odrasli, ki moramo tudi gledati, da si ne polomimo nog v kotanjah naših cest, ali ne potonemo v njih, ko jih včasih izravna voda ob nalivih. — Složni Trnovčani in Krakovčani.
MODA
DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA
© Mestnemu magistratu v upoštevanje.
Prebivalci Holzapflove ulice in nje okolice so napravili na g. vladnega komisarja prošnjo, naj bi se ta ulica regulirala na ta način, da bi se odkupil svet g. Bremca, tako da bi bil na ta način direktni dohod od Ahacljeve ceste do ženske bolnice. Ker je postavil mestni magistrat ob enem delu te ulice tudi osemdeset-stanovanjsko stavbo bi bilo že iz tega vidika umestno, da se ta del mesta popolnoma re-! gulira. Na drugi strani te prekinjene ulice se I zidata dve vili in je vsled tega dohod k stav-1 bišču zelo oviran kakor tudi napeljava vodovoda. Ker je lastuik pripravljen odstopiti za
„Raduje se življenje nam, saj Radion pere sam!"
Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal
i
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut,
nato pa izplahnitel«
/
Perilo je čisto in snežno \ Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker erilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Varuje perilo!
Ш
cesto odpadli svet proti primerni odškodnini, upamo, da bo g. vladni komisar ureditev te zadeve pospešil in čimpreje ugodno rešil.
O Koncert v hotelu »Tivoli« s pomnoženim orkestrom, se vrši v nedeljo 12. t. m. od 15. do 20. ure. Priporoča se Vekoslav Dol-ničar.
© Razstavo kaaiarčkov »Harcerjev« priredi na sejmišču ob priliki letošnjega velesejma društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v Ljubljani. Razstavljeni bodo ptiči pevci lastne vzgoje. Kanarčki harcerji so pa še celo občutljivi, nečist zrak, prah, dim ali prepih mu povzroči hripavost. Sveža mrzla voda učinkuje na nežni ustroj glasilko in dihalnih organov tako slabo, da težko oboli na dihalih. Voda naj ostane torej posebno v zimskem času vsaj eno do dve uri v sobi, predno se vloži v klet-fco. Premrzla voda povzroča tudi želodčne in črevesne bolezni. Prvi pogoj, da so ptiči zdravi, je pravilno krmljenje. V prodajalnah dobiš navadno že pripravljeno krmo, mešanico raznih semen pod imenom »krma za kanarčke«. Sladkosnedežu pa izredno ugaja sladkorček, dateljček, suh ali v mleku namočen prepeče-aec, ne brani se pa ludi trdo kuhanega jajčka. Konoplja je zelo redilna, zato je priporočljiva le za hude vsled bolezni oslabele rekonvale-scente. Zdravim pevcem pa ni pokladati ko-, noplje, ki povzroča hripavost in odebeljenje. Kanarčki vseh vrst radi jedo zeleno kresnico, kurja črevca in liste salate. Mokra, prepogo-stokrat dana zelenjava povzroča grižo, nasprotno pa leči tudi zaprtje. Hruške in jabolka so tudi zdrava hrana. Drobec sepe (Casa sepia), ki jo kupiš v drogeriji ali lekarni, naj kanarčku nikar ne manjka. Kanarček navadno živi 10 do 12 let, učaka pa pri primerni hrani pri dobri postrežbi tudi dvajset let. Ker bo ta razstava harcerjev lastne vzgoje gotovo imela nmogo obiskovalcev je potrebno, da se interesenti seznanijo nekoliko pobližje s prvotno domovino in načinom življenja te ptice, v kar naj služijo te vrstice.
O Mestni vojaški urad je radi čiščeuja uradnih prostorov dne 17. in 18. junija 1927 za stranke zaprt.
© Oddaja ribolova v mestnem ribniku pod
Tivolijem. Ker je najemna doba ribolova oziroma gojitve ribarstva v mestnem ribnjaku pod podturnskim gradom (Tivolijem), potekla, bo oddal mestni magistrat ribolov oziroma gojitev ribarstva dražbenim potom v najem dne 18. junija 1927 ob desetih dopoldue v mestnem gospodarskem uradu, soba št. 13. Dražbeni pogoji so na vpogled vsak dan rav-notam med navadnimi uradnimi urami in pa objavljen) na magistratni deski.
© Koncert dne 12. t. m. od 20. do 1. ure. Restavracija pod »Skalcoc, Mestni trg 11.
© Stanovanjsko sodišče I. stopnje v Ljubljani razpisuje za prihodnji teden 27 praznih stanovanj. Dodelitveni naroki se vrše v sredo 15. t. m. in petek 17. t. m. vsakokrat ob osmih dopoldne v razpravni dvorani stanovanjskega sodišča. Na ta razpis se opozarjajo posebno drž. uradniki, ki imajo po čl. 8 oziroma 10 nov. k stan. zakonu pravico do dodelitve stanovanja po stanovanjskem sodišču. Seznam teh stanovanj je strankam na vpogled ob delavnikih med uradnimi urami v sobi št. 2 pisarne stanovanjskega sodišča.
© Aretirana tatova. Včeraj smo poročali, da je bilo tvrdki »Transformator« ukradene za 2000 Din bakrene žice. Tatova, ki sta žico ukradla, je policija izsledila že naslednji dan, namreč včeraj zjutraj. Sta to 19 letni Lojze F. in njegov za leto mlajši brat. Oba tatinska bratca je aretiral na Vilharjevi cesti stražnik, ko je opazil, da nesetn žico, kar se mu ie takoj zdelo sumljivo. Oba brata sta izročena sodišču.
© Nočuven vandalizem. V noči od četrtka na petek so se na vrtove grajskih prebivalcev prikradli neznani zlikovci in porezali in odnesli vse cvetoče vrtnice in nageljne. Prizadet in opustošen je zlasti vrt g. K., ki ves prosti čas posveča negi svojega vrta in vrtnic. Na vrtu g. P. so pa komaj dozorele češnje in tudi tem niso prizanesli. Skoro do zadnjega sadu so jih oskubli. Za zlikovci ni sledu, domneva se pa, da so vrtnice in nageljni romali na trg.
za gospode, peresnolahke, v cenejši ter najfinejši vrsti od vseh renomiranih svetovnih znamk v bogati izbiri nudi
modna in športna trgovina, Ljubi) ana.
МагШат
□	Triletno poslovanje ima za seboj mariborska podružnica naše uprave. S ponosom se lahko ozira na lepe uspehe, ki jih je dosegla v tej kratki dobi tako pri razveseljivo naraščajočem številu naročnikov, kakor tudi pri znatno povečanem oglasnem prometu. Podrobnosti njenega lihega, a tem vztrajnejšega dela ostanejo zapisane v njenih poslovnih knjigah, javno pa lahko povemo, da se je število naročnikov »Slovenca« dvignilo v teh treh letih od 80 na 700, posebej se pa še proda dnevno do 300 izvodov našega lista. Lc tako naprej!
□	Podelitev diakonata. Danes podeli g. knezoškof dr. Andrej Karlin bogoslovcem-subdiakonom IV. letnika drugi višji red — di-akonat. Ordinacija se bo vršila v stoli cerkvi in se začne zjutraj ob 7. uri. Predhodno se podelita gg. bogoslovcem II. letnika zadnja dva nižja redova — eksorcistat in akolitat.
□	Protestni shod sccijalistov se vrši danes, ker se zadnjič radi dežja ni mogel, in sicer v spomin obletnice, ko je bil ubit v Trbovljah dclavec Fakin na dan orjunaških slav-nosti. Tega protestnega shoda, na katerem bodo govorili socialistični voditelji kot Grčar, Bahun, Eržen, Petejan se bo, kakor čujemo, udeležila tudi Orjuna, da se s tem dokumentira najnovejša zveza Marksovih socialistov z jugoslovenskimi nacionalisti.
□	Gostovanje g. Bratine. Kakor smo že poročali, gostuje v pondeljek, 13. t. m. v Narodnem gledališču v Mariboru g. Valo Bratina, bivši dolgoletni ravnatelj mariborske drame. Za to svoje prvo gostovanje v Mariboru si jc izbral najnovejšo Ccrkvenikovo dramo »Očiščenje«. Krstna predstava tega dela se jc vršila z največjim uspehom v Ptuju v sredo, dne 8. t. m. »Slovcncc« od včeraj je prinesel o tej vprizorilvi laskavo kritiko izpod peresa dramatika g. Remca, ki je bil osebno navzoč pri krstni predstavi. V Mariboru nastopi g. Bratina deloma z mariborskim ansamblom. Ženski vlogi sta namreč v rokah gc. Bukše-kovc in gne. Starčeve, iz Ptuja pa nastopi poleg Bratine šc g. Kaukler. Omeniti moramo še, da se bo »Očiščenje« vprizorilo samo v pondeljek brez repriz 1er bo pri predstavi navzoč avtor g. Angelo Cerkvenik.
□	Včerajšnja uredniška pošta ni došla v Ljubljano, zato so nekatere notice izostale, druge pa sc objavljajo danes.
□	Duhovniška vest. G. Pavel Holcman, kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru jc obolel in se nahaja v bolnici usmiljenih bratov v Gradcu.
П Umrl ie rf. Miroslav Malenžck, knjigo vodja. Pogreb je danes v. nedeljo ob 17 na matfdalenskcm pokopališču.
strokovno izvežbanega
piiMfca
k! je dobro vpeljan pri v poštev prihajajočih trgovcih in gostilničarjih. Nudi se bodisi stalna namestitev s fiksno plačo in dnevnicami ali pa za slučaj, da se ob istodobnem zastopstvu drugih tvrdk jemljo seboj naši predmeti, prispevek k stroškom in provizija. Le gospodje z najboljšimi referencami, ki dobro poznajo odjemalce, naj pošljejo oferte pod ..AIHoElOlIndUStrte SI. 4561" na upravo Slovenca.
Celje
□	Šolske knjige vsakovrstne, stare, še veljavne, kupuje knjigarna V. Heinz, Gosposka ulica.
□	Ljudska univerza v Mariboru. Občni
zbor se preloži radi Cerkvenikove premijere v gledališču od pondeljka na petek 17. junija. Vrši sc v čitalnici »Študijske knjižnice« ob 8. uri zvečer.
□	Potrebno popravilo. Jetnišnico mariborskega okrožnega sodišča so začeli od zunaj popravljati prav temeljito. To popravilo je res potrebno.
□	Najdeno kolo. V kleti hiše št. 19 v Tattcnbachovi ulici so našli moško kolo, ki se nahaja sedaj na policijskem komisarijatu.
5lar« »rvovrsluo žgantarsha tvrdha z
lastno žgalnico in tovarno likerjev išče za poto-lovanic po celi Hrantskl in event. (udi Lihi
2. SKRINJICA je parola vseh onih, ki iskreno ljubijo mesto Celje iu mu žele občinsko vlado, ki bo:
1.	resnično demokratična in bo iinela srce za vse občane;
2.	resnično napredna in bo gledala na na razvoj mesta in rešitev perečih gospodarskih, kulturnih in socialnih vprašanj г očmi časa, ne pa skozi očala strankarstva;
3.	resnično gospodarska, to jo, štedila bo in ščitila davkoplačevalce;
4.	resnično socialna iu ho svoje socialno udejstvovanje razširila z učinkovitimi ukrepi na vse, ki trpe in so resnično potrebni oskrbe, kruha in dela.
2. SKRINJICA
je simbol odpora celjskih volivccv proti onim, ki z lažjo o narodnem izdajstvu mečejo blato na one, ki so v skrbi za rast kulturnega življenja Slovencev pripomogli, da pride v Celje najzaslužnejša kulturna organizacija Slovencev, Mohorjeva družba;
je izpoved iskrene državotvornosti, ki deli pravico vsem, ki so lojalni državljani, zvesti prisega zvestobe kralju in državi, voljni plačniki državnih dajatev;
je brezobzirna obsodba političnih in gospodarskih, metod SDS.
2. SKRINJICA je dokaz, da je Celje edino v volji onemogočiti enkrat za vselej zlovlado SDS!
CILL1IR ZEITUNG« IN PROSLAVA MAJSKE
DEKLARACIJE.
01) priliki proslave majnlške deklaracije je »Cillier Zeitung« prinesla dva članka, zoper katerih vsebino smo so i mi čutiti potrebo zavarovati z načelno izjavo. Že predzadnja številka tega lista je reagirala na lo našo izjavo v sprejemljivem in pomirljivem tonu, včeraj izišla številka »Cillier Zeitung pa prinaša pod n.islovom ■"'n eigener Sache«' članek, ki dokazuje, da je ves demokratski tam-tam, ki so ga ob priliki zgoraz omenjenih člankov vzdigniti, zgolj slab volilni manever in z ozirom na sugerirano krilatico o nemški nevarnosti popolnoma doplasiran. Članek prinašamo v dostavnem prevodu:
»Brezprimerni način ipisanja saiuostojnode-mokratskih listov, predvsem tukajšnje »Nove dobe«, nam nudi povod, da preciziramo namen našega gledanja na proslavo majske deklaracije, kakor smo ga iznesli v zadnjih dveh številkah našega lista, da s tem popravimo napačno umevnno pojmovanje, ki so ga lansirali listi samostojnih demo-
kratov in g.i izrabljali za predstoječe občinske volitve.
Napačno umevano pojmovanje naših izvajanj je bilo radi tega mogoče, ker gledamo Slovenci in mi umevno različno na proslavo majniške delda-racije. Prvi vidijo predvsem svetlo zvezdo tega historičnega velikega dejstva, ki mu je ozadje pretirano zatemnjeno, mi nasprotno vidimo ob tem le pretirano zatemnjeno ozadje, katerega tema gre takorekoč na naš rovaš. Ker so tozadevni očitki ciljali v prvi vrsti na nas. smo ]>oskusili, to oz/idjo pretirano opisanega nemškega zatiranja v starih časih po možnosti osvetliti. Oba naša članka nam je narekoval zgolj čut potrebo po obrambi, nikakor pa no kak hudoben namen, najmanj tak, kakor nam ga v ostalem v nekvalificirani obliki in z nekvalificiranimi izrazi podtika tukajšnja »Nova doba«. Dejstva samega, ki je Slovencem kot njih zgodovinsko veledelo drago, seveda nismo hotoli niti v misliti zmanjševati. To dokazujeta na nekaterih mestih tudi oba naša članka, kjer smo izjavili, da zasluži izjava majniške deklaracije občudovanje in da je bilo stremljenje Slovencev po osvobojenju enako kot pri vsakem drugem narodu opravičeno.
Da pa bo stvar popolnoma jasna, ugotavljamo izrecno naslednje:
1.	Gospodarska stranka, ki nastopa v Celju za občinske volitve izključno iz gospodarskih rai-logov skupno s Slovensko ljudsko stranko in z radikalno stranko, niinu ničesar opraviti s predmetnim stališčem našega interesa celokupne nemške manjšino zastopajoëeça lista, to so pravi, naša izvajanja izvirajo od privatne strani in nikakor no predstavljajo kako izjave to stranke.
2.	Ravno dejstvo, da naš list ni vpošteval taktične obzirnosti do predstoječih občinskih volitev in je v ostri obliki nastopil v obrambo v celoti napadene nemške manjšine, bi moralo samostojnim demokratom dovolj jasno dokazovati, da ni ined Nemci in obema slovanskima strankama nikakih obveznosti narodno-političnega značaja t. j., da je baš vrišč o »narodnem izdajstvu brez vsake najmanjše podlage.
3.	Ponavljamo, da nismo boleli v naših člankih samega dejstva majniške deklaracije omalovaževati alj žaliti čustev narodnih Slovencev, temveč da smo brez nadaljnega priznali r deklaracijo združeno junaštvo in zgodovinsko dejanje Slovencev.
4.	S kakšnimi občutki pa smo mi Nemci mogli sprejeti očitek zatiranja Slovencev v starih časih, ki se nas je z njim olireinenilc v tako slovesni obliki ; bo mogel vsak uvideven Slovenec sprevideti; če se vživi v naš položaj. V našem položaju so nam morajo videti očitana zatiravanja v starih časih malenkostna, če se pomisli, da nam jo na iniriativo samostojnih demokratov odvzeta vsaka možnost kulturnega udejstvovanja da so nam odvzeto naše hiše in ostalo društveno premoženje, da niti naše zaključene prireditve in koncerti niso bili varni pred napadi, da odraščajo naši otroci lirez nemškega pouka, da je bilo našemu nemškim bralcem namenjenemu listu celo oblastveno prepovedano rahiti prastara zgodovinska krajevna imena. Razburjenje, ki se nas je polastilo, ob primerjanju zatiranja Slovencev v starih ènsih z našim sedanjim položajem, je umevno našlo ventil v naših člankih, ki pa niti z besedo ne stoji na nizkotnem nivoju, ki ga izraža ob obravnavanju te zadeve glasilo celjske samostojno-demokratske inteligence.«:
Te jasne in lojalne izjave ne prinašamo radi celjskih demokratov. Ti so se »narodnega izdajstva« prijeli s tako obupno krčevitostjo, da bodo z njim kot edinim svojim šlagerjem, za katerega imajo še drznost ga dan za dnem do naivnosti po-navljati, šarili na škodo resnico -še dalje. Prinašamo ga radi trezno mislečih Celjanov, da bodo še globlje uverjeni, da v skunpem nastopu z državljani druge narodnosti in narodnega izdajstva ni ničesar sramotnega, temveč da jo sramotno za Celje samo to, da se v Celju upa šopiriti še stranka, ki v imenu od nje same vedno zaničevanega slovenstva govori o izdajstvu slovenstva. To sramoto bo Celje 10. junija izbrisalo.
Drugo koio državnega prvenstva.
V nedeliG 12. Junija
Hašk(M:l!irija
Na igrišču ILIRIJE.
Ob 17. uri.
Ob vsakem vremenu.
Predtekma: Ob 15.30 url
Ljubljana A-team : B-team.
Kamnite
NAŠA SKRINJICA JE TRETJA! pri občinskih volitvah dne 19. t. m. O tem pouCite vse, da ne bo pomot. Nikdo naj ne vrže krogijice drugam! Vsake krogliica, ki pade v kako drugu skrinjico, pomaga samo demokratom zopet đo moči, da bi mogli še nadalje gospodovati nad občino in Mestno hranilnico. Zato vsi združeni v bo) zoper SDS, ki mora pasti tudi v Kamuiku!
Somišljeniki SLS vsi na volišče! Nikdo ne sme ostati doma! Kdor ne gre volit, je sokriv demokratskega gospodovanja v občini, kar z abstinenco pomaga samo demokratom! SLS gre v boj za zboljšanje mestnega gospodarstva, ona je edina, ki je res nasprotnica SDS! Zato vsi ž njo!
*	* v.*
Disciplina mora voditi vse somišljenike SLS tudi pri teh volitvah. Ne samo pri državnih in oblastnih volitvah, tudi pri občinskih mora vsak somišljenik SLS postaviti svojega moža! Kdor ostaja doma, ali voli drugam, krši disciplino stranke, ki bo mogla v mestni upravi dosezati uspehe le, če se je bodo zvesto oklenili in šli z njo v boj vsi pristaši! Ne dajte se loviti na limanice raznim agitatorjem drugih strank! Ostanite zvesti SLS!
Demokratske laži. Ker ve, da bo pogorela, se poslužuje SDS vseh sredstev, da bi se rešila poraza. Zato skušajo gotovi nieni agitatorji odvrniti somišljenike SLS, da nc bi šli volit. Razširjajo vesti, da se je SLS zvezala ž njimi, z demokrati! Moramo na tem mestu izjaviti ponovno, da se SLS ni vezala z nobeno stranko in še najmanj z demokratsko ter se ne bo. Z vsakim in povsod ra)e, kakor z demokrati! Ta govorica je samo volilna zvijača demokratov in gospodarskega bloka, Ua bi na ta način odvrnili naše somišljenike od volitev. Vrančiča in Savinškov dramatični prizor »Združe-vrnite in povejte demokratom, da gre SLS lahko sama v boj, ker jc dokaj inočna in ne rabi zaveznikov, najmanj pa skraliirane samostojne demokratske stranke!
V «Kamničann», ki ga bodo izdajali demokrati te dni, bodo vse mogoče vesti, ki bodo imele namen, naše ljudi odvrniti od volitev. Ne verjemite prav ničesar! Kamničani pa pri volitvah pokažite, da imate več zmisla za pametno občinsko gospodarstvo kot demokratska stranka, in vsi volite proti njej!
Na »Orliško akademijo« v proslavo .'r:setlct-nice majske deklaracije opozarjamo že danes. Vrši se na praznik sv. Rcšnjega telesa ob 5. tiri popoldne. Na sporedu so: deklamacije treh deklic v tro-bojni barvi, govor, ki ga govori pr. g. p. dr. Roman Tominec, petje, trije telovadni nastopi, med temi prelepi »Tri dobe slovenske zemlje«, vijolinske solo-točke priznanega kamniškega goslista gosp. Vr.nčiča in Savinškov dramatični prizor »Združena Slovenija«, ki je v Kranju, kjer je bil izvajan, tako izredno ugajal. Opozarjamo posebno tudi okoličane, naj ne zamudijo te lepe proslave.
Novo mesto
MEŠČANI!
Občinske volitve bodo prihodnjo nedeljo. Štiri liste imamo, ena je gospodarska, ena zopet radikalno-gospodarska, ena reda in dela, le SLS gre v volitve s svojim pravim imenom. Gospodje že vedo, zakaj ne imenujejo svojih list s pravim imenom. Zato bomo pa tudi vsi volilci volili ono listo, ki pove, kateri stranki pripada in vrgli svoje krogijice v drugo skrinjico z listo SLS.
Poglavje o gospodarstvu dosedanje delovne večine — demokratov in radikalov — kaže zelo neugodno sliko. Poglejmo Mestno hranilnico. V Slavonsko banko je upravni svet vložil 13 milijonov kron. Ta upravni svet pa najbrže ni vpošte-val pravil; kajti če bi se oziral na določilo §-a 21., bi tega ne storil. Določeno je tu, za kaj se smejo porabiti hranilne vloge, in je tu našteto: 1.) dajati hipotekarne kredite, 2.) dajati posojila javno-pravnim korporacijam, 3.) dajati posojila obče koristnim, na načelo vzajemnosti postavljenim zavodom, zlasti zadrugam; dajati posojila na državni, ta-dolžnice in tem enake kreditne papirje, 5.) da eskontira lastne hranilne knjižice in državne srečke, 6.) da eskontira menice in 7.) da daje posojila v tekočem računu pod pogojem, da so krediti zadostno zavarovani. Nikjer ni govora o kaki banki; zato ni v duhu pravil, če se je denar hranilnice naložil v Slavenski banki. Volilci bodo prihodnjo eedeljo to obsodili s tem, da bodo volili SLS, ki ima drugo skrinjico!
Mestna občina ima v bližini mesta obširne gozdove. Ko bi liberalci, ki so skozi dolgo vrsto let imeli večino v občinskem odboru, prav gospodarili, bi za posek goden les prodali in bi danes imeli svoie šolsko poslopje. Pa tega ne! Vsaka občina na deželi ima svojo šolo, metropola Dolenjske je nima. Ko so pred par leti odborniki SLS predlagali v občinskem zastopu, naj se proda ves za posek goden les, so se ljudje, ki danes kandidirajo na takozvani gospodarski listi, temu odločno uprli in dali so posekati le nekaj lesa. Pozneje šele, ko so bile cene lesu že padle, se fe še ostali les posekal. Tedaj pa je občina dobila lep« tisočake manj, kot bi bila dobila popreje. Stranke, ki vodi tako neuspelo občinsko politiko, ne bomo volili. S to stranko bomo prihodnjo nedeljo po-
medli in volili le drugo skrinjico!
*	* *
Kmetski dan na Trški gori hode »Jutro« v oči, kajti posvetilo mu je že dva članka. V petkovi Številki očita govornikom, zlasti gg. poslancema Sušniku in dr. Kulovcu, zakaj nista poročala ničesar o uspehih SLS za časa, ko je bila v vladi. Mislimo, da je »Jutrov« dopisnik velik del tabora zamudil in se predolgo v Novem mestu z vozniki pogajal, za kakšno ceno ga bodo peljali do Trške gore. Oni pa, ki so prišli na goro peš in pravočasno, so pač slišali vse govornike, ki so med drugim omenili in ugotovili, da je,edina stranka, ki je za kmeta največ dosegla, le SLS. Ko je g. poslanec Sušnik govoril o doseženih uspehih za kmet-ski stan ravno na davčnem polju, je »Jutrov< dopisnik najbrže bil kje drugje, kot na Trški gori. iJutrovoc poročilo v sredini številki je pa tudi tako točno, da je napravilo iz 2000 udeležencev le 700, da je njegov poročevalec slišal medklice, kakor nihče drugi in da je slišal govoriti na taboru g. župana Goloba, ki sploh govoril ni, temveč so govorili le gg. Pezdirc, Brulc, Kobal, Kastelic, Globavs, Sušnik in dr. Kulovec. >Jutru pa priporočamo, da v bodoče pošilja ob takih prilikah take poročevalce, ki bodo znali šleti in poročati resnico.
Romarsko cerkev na Trški gori so leto popolnoma prenovili in poslikali. V ponedeljek je
bila prav okusno okinčana, kot mlada nevesta. Zato ni čudno, da je priromalo k njej na romanje in na kmelski tabor do 2000 zavednih kmetov, da se priporoče Matori Božji v nadaljnje varstvo in pokrepe duha stanovske vzajemnosti.
Jerica pri Ljubljani
Občinske volitve. Pred vsakimi občinskimi volitvami se pri nas pojavijo kandidati iz demokratskih vrst, ki se menda sramujejo svoje stranke, in hočejo z zvenečimi imeni loviti glasove. Imeli smo že gospodarsko* listo, sedaj pa se je pojavila lista »obrtnikov in trgovcev«, ki ni nič drugega, kakor prelakirana firma demokratov, ki se jim lioče kroglic pristašev drugih strank, pa se jih ne upajo dobiti, čo odkrito povedo, kdo so. Nekaj volilcev je res podpisalo to listo, toda, ko so zvedeli za očete nove firme, so pričeli podpise preklicevati in videti je, da bo ta lista še pred volitvami skopnela. Socialisti in bivši komunisti so na zadnjem sestanku odstavili večino sedanjih odbornikov. ("e so njihovi volivci s tem zadovoljni, niso vprašali.
»Mlada Broda«. Pevski odsek kat. prosv. društva ponovi danes zvečer ob 8. uri priljubljeno »Mlado Bredo . Vsi vabljeni.
1907—1927. (Dvajset let dela po geslu: Pomaga; svojemu bližnjemu!) Prostovoljno gasilno d ruš •_> v Stožicah se je ustanovilo 1. 1907 in sicer na pobudo tedanjega načelnika ježenskih gasilcev, sedaj pokojnega Toneta Vilfana, gostilničarja in župana na Ježici, ki je mladenu društvu pomagal na noge s tem, da je sam založil vso potrebno gotovino za orodje in drugo. Iz te vsote (3700 K) se je takoj isto leto nabavilo vse potrebno gasilno orodje in 31 oblek, kolikor je bilo članov. Pri rojstvu društv so zlasti mnogo pripomogli in so pravzaprav | /avi ustanovitelji: Jernej Dovč, Franc Sitar, Lovro Cunder, posestniki v Sto-žicah. Prvi načelnik je bil (več let) Fr. Sitar (vul-go Sitar), podnačelnik J. Dovč (Šafar), tajnik Pre-setnik J. (Mežnar), blagajnik I. Ramovž (Janče), izmed katerih sta Šafar in Mežnar že umrla. —r L. 1912 je bil velik požar v Tomačevem, pogorelo je skoro pol vasi; zgorela je ob tej priliki tudi brizgalna našega društva. Pri tem požaru so dobili strašne opekline, katerih sledovi niso prešli, trije člani: J. Naglič, J. Bizjak in Fr. Peršin (še sedaj podnačelnik). — Takoj je bila nabavljena in plačana z darovi vaščanov nova brizgalna L. 1925 se je smrtno ponesrečil bivši načelnik E. Zaje in društvo mu je iz hvaležnost skupno z rodbino p stavilo spomenik na mestu nesreče; prispevalo i polovico k stroškom (700 Din). — Sedaj šteje društvo 41 članov, načeluje mu pa že tretje leto Franc Dečman (Kopitar). Razpolaga s prilično gotovino, vendar mu pa še precej manjka k realizaciji velikega načrta: nabave motorne brizgalne. Zato prireja vsako leto veselico, obrnilo se bo pa tudi do vaščanov po podporo, katere se z gotovostjo na-' deja z ozirom na plemeniti in občekoristni namen. Danes se bere v podružnični cerkvi sv. Jurija sv. maša za vse umrle člane, katere se člani korpora-tivno udeleže, potem pa se celo društvo v spomin 20 letnice fotografira.
Poročil se je Franc Štefelj, mizar, z Ivano Erjavec, hčerko posestnika na Ježici
Koncert v farni cerkvi. Spored obsega dela domačih cerkvenih skladateljev, med temi dr. Ki-movčevo »Presveto srce«-, ki bo ob tej priliki sploh prvič izvajana. Sicer pa bomo še priobčili podroben spored. — Ker se pojavljajo glasovi; zakaj bo ta koncert v cerkvi, pojasnjujemo, da se bodo pele samo moderne cerkvene pesmi, katerih nekaterih brez spremljevanja orgel sploh ni mogoče izvajati.
Cepljenje koz bo jutri, v pondeljek 13. t. m. ob 2 popoldne v šoli na Ježici. za vse rojene v 1 1926 in pa za tiste, ki so iz katerega koli vzroka izostali lani.
Nov živinski oqlednik je imenovan v osebi Lovra Dečmana iz Stožic.
Jesenice
Promenadni koncert. Ob ugodnem vremenu bo danes, v nedeljo, ob enajsti uri na trgu pred kolodvorom promenadni koncert godbe kat. del. prosv. društva na Jesenicah. Spored: 1. J. Dobeš: General Pelle; 2. G. Mahr: Operni drobci; 3. J. Strauss: Cigan baron, duet; 4. B. Leopold: Jugoslovanski biser; 5. J. Schneider: Gozd in plan, ouvertura; 6. J. Schneider: Stari tovariši. — Ob priliki koncerta se bodo prodajale srečke loterije kat. del. drušiva. Kdor jih še nima, naj si jih nabavi, ker je zadnji Саз. V kratkem bo žrebanje.
Naši romarji, ki so šli o binkošinih praznikih na Trsat, so se jako zadovoljni vrnili. Vožnja po morju, jama v Postojni in drugi vtisi tvorijo pogovore teh dni. Udeležencev je bilo čez 400. — G. voditelju romanja, ki je imel mnogo posla, so vsi hvaležni. Znak zadovoljnosti udeležencev je tudi to, da so se vrnili že z načrtom za župno romanje v prihodnjem letu.
Poroka dveh mladih, vrlih Tržičanov se je vršila na Trsatu o priliki romanja. Ta dva sta imela pač veliko svatov!
Smrt. Umrla je v sredo nenadoma od kapi zadela ga. Terezija Gros in v četrtek po mučni in dolgotrajni bolezni g. Jožef Mehatar. Obema je lepo zapel v slovo moški zbor društva sv. Jožsfa. N. v m. p.l
Vrfpnitea
19. junij. Orli se prav pridno pripravljajo na svojo prireditev, ki bo 19. junija. Na programu je obhod ob pol 14 po trgu v farno cerkev. Nato pa ob pol 16 javna telovadba na letnem telovadišču v farovški dolini. Pri telovadbi bo 10 prav zanimivih točk, poleg običajnih prostih vaj bo še govor br. predsednika, nastop vrste na orodju, vaja 8 članov v zastopu, 2 simbolični vaji orlic, skupinske vaje orličev, skoki mladcev čez konja, zaključna skupina pa bo deklamacija v zboru; zbor de-klamira Pregljevo: Pesem makabejskih bratov. — Po telovadbi bo družabna zabava s srečolovom, šaljivo pošto itd. Za zunanje goste je zelo ugodna zveza na železnici. Vlak odhaja iz Ljubljane ob 13.25, odhajn z Vrhnike ob 20.44. Tudi na postaji Verd je ugodna zveza.
Knjižnica kal. prosvetnega društva se zapre 20. junija. Zato naprošamo vse, ki so si izposodili kake knjige, naj jih vrnejo do lega časa. Knjižnica ostane zaprta dva meseca.
Nogometni tekmi. Danes ob 16 se bo vršila na igrišču SK Vrhnika nogometna tekma med SK Vrhnika in SK Javornik. Predtekina ob pol 15 med Javornik rez. in Orel Logatec.
Ustanov. 1842	Solidna izvršitev
Specijalno imitiranje vseh vrst lesa in marmorja, kakor tudi vsa druga pleskarska in črkoslikarska dela izvršuje tvrdka
Brata Cher! nnslel
NARÏINC. Cimi & €0
vntnintçovs HÎlf.S S. (preje Cesta na Gorenjsko železnico) Zmerne cene	Telef. 2814
ŠTkoffa
Odbor podru/nice Jug. Maticc se zahvaljuje
vsem .ki so pomagali pri proslavi lOlelnice majske deklaracije predvsem orkestru in pevskemu zboru, kakor tudi cenj. loškim damam, ki so darovale toliko peciva. Hvala ludi gospodičnam, цД so prodajale narcise ob priliki narcisnega dne. Cistejja dobička ie bilo 1200 Din.
Trbovlje
ф Občni »bor in shod hišnih in zemljiških posestnikov iz vse trške občine Trbovlje se vrši danes v nedeljo ob 15. uri v šoli v Trbovljah. O stanovanjskem zakonu in davčnih zadevah poroča natanko zvezni predsednik g. Frelih iz Ljubljane, zato so na shod vabljeni vsi posestniki, ali so člani društva ali ne.
Tombola gasilskega društva. Na sv. Reš-njega telesa popoldan priredijo tržki gasilci tombolo, koje čisti dobiček je namenjen za društvene namene. Nakup kartic za tombolo toplo priporočamo, ker je naša dolžnost, da društvo, sloneče na človekoljubni podlagi, podpremo kar nam je mogoče. Vseh dobitkov je čez 300. Razvrščeni bodo na 10 tern, čez 100 amb, drugi pa na ostalo. Med drugimi je pletena garnitura pohištva, 1 kolo, -2 šivalna stroja, vreča moke itd.
z^ Na sv. Planino. Procesija sv. Rešnjega telesa bo na sv. Planini drugo nedeljo po tem prazniku t. j. 19. t. m., kar se s tem javnosti naznanja, ker la dan od blizu in od daleč ljudstvo rado pri-hiti na ta prijazen hribček.
Vodovod. V Planinski vasi se je včeraj počel graditi vodovod.
Xagorfe ob Savi
Za občinske volitve imamo 6 kandidatnih list. SLS je postavila 2 listi: listo km«tsko-obrtne zve-? c. Prva ima 5., druga 6. skrinjico. Nosilec prve je g. Janez Hrastelj. pos. in gostilničar na Selu, nosilec druge pa je g. Anton Prosenc, upok. rudar in posestnik v Toplicah. Marksisti so tudi postavili 2 listi: socialistična ima 3., komunističua 4. skrinjico. Vsled nezavednosti in odvisnosti gotovih delavskih krogov se je topot posrečilo demokratskim velekapitalistom sestaviti tudi posebno »delavsko« listo, tako imajo tudi demokrati 2 listi: listo narodnih delavcev in listo narodnih gospodarjev. Ne verjamemo, da bi mogel kateri delavec voliti listo SDS, ki je pravzaprav velekapitalistična orjunaška lista.
£ašlco
Umrl je dne 31. maja zjutraj vpokojeni nad-upravitelj Jožef Masten, zadela ga je kap. Pokojni je bil zadnja leta skoro popolnoma slep. Star je bil 70 let. Nagle smrti je tudi umrla Jera Pfeifer iz Vrteč dne 7. junija, stara 71 let.
Higijenski tečaj. Ta čas se vršečemu gospodinjskemu tečaju se je pridruži še higijenski tečaj. Priglašenih je okoli 20 mater, ki se ga udele-ujejo. Žal, je to vsekakor premajhno število, želeli bi bilo obilnejšega obiska.
Freske v marijagraški cerkvi. Med freskami, ki so se odkrile v marijagraški cerkvi, je najbolje ohranjena podoba sv. Jeronima,, je še popolnoma sveža. Res škoda bi bila, če bi freske zakrite ostale.
Iimeljska polja. I«toe se je zasadilo okoli Laškega več njiv s hmeljem. Hmelj uspeva prav ugodno. Bi bilo le želeti, da ee obnese hmelj, ker niso tukajšnje gospodarske razmere preveč rožnate.
muf
ф Vlom. Dne 7. t. m. je vlomil v kopališču v bufet kavarnarja g. Gjura Pichlerja potepuh M. Mlakar, čevljarski vajenec iz Skorbe pri Ptuju ter odnesel za 300 Din vrednosti. Prejšnji dan je zapustil ječo, pa je imel najbrže preveliko domotožje po njej in danes je zopet njen gost
© Telovadni nastop. V petek popoldne je ob zaključitvi ]*>uka priredila gimnazijska mladina svoj telovadni nasto, na športnem prostoru SK Ptuj pod vodstvom tel. učitelja St. Jurka. Nastop je posebno v nekaterih točkah kazal dobro vežbanje 1er izredno strumnost. Glede obiska bi bilo želeti večjega zanimanja zlasti iz športnih vrst.
ф Redki novci. G. A. Gailhofer, u^iok. učitelj na Vičavi pri Ptuju, je našel zelo redek novec Ar-sacidov in sicer srebrno drahmo cesarja Artabana V. (213—217). Novec je redkost in kot partski posebno za naše kraje zanimcV. — Konservator Viktor Skrabar pa je nabavil za muzej dobro ohranjen zlatnik cesarja Vespazijana, na averzni strani brez napisa, z reliefom Judeje s palmovimi vejicami. Kakor čujemo, je g. Gailhofer pripravljen tudi svojo redkost prepustiti muzeju.
ф Poroke. Dne 11. junija sta se poročila Poč-kaj Jožef, želez, uradnik in Marinič Štefka, uradnica. V ponedeljek dne 13. junija pa se poroči Seme Jožef, brivec z Otel-Feguš. Bilo srečno!
NAJVEČJO IZBIRO modernih rtamshih
Chleh in sicer: raznovrstne perilne od Din 60 do 180'—, volnene v modnih barvah — tudi plisirane — od Din 200 do 650'—, svileno od Din 300 do 650'—, krasne opal in popelin bluze od Din 88'— naprej, športna in modna krila od Din 80'— dalje otroške oblekce, vsakovrstne predpasnike itd. dobite zelo po ceni le pri : f. In Ï. бОГЈСОГ, LlUftlfanâ, Sv. Petra cesta 29. — Oglejte si razstavo v izložbi !
Bopîsl
Ljudski oder v Št. Vidu nad Ljubljano vpri--zori danes, v nedeljo 12. junija Medvedovo tragedijo v 5 dejanjih Za pravdo in srce. Iz prijaznosti sodeluje cerkveni pevski zbor. Med dejanji vstop ni dovoljen. — Otroci naj ostanejo doma. — Vstopnice se dobe v predprodaji ipri gdč. I. Zakot-nik v St. Vidu.
Ljutomer. Orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani jo o binkoštnih praznikih priredilo pod vodstvom dirigenta in skladatelj? g. Emila Adamiča koncertno turnejo v Preknmrje in je na povratku iz Murske Sobote konceriiralo dne 6. junija z velikim uspehom tudi v Ljutomeru. Izvajali so skladbe Suka, Adamiča (3 slike iz ljubljanskih akvarelov), Šantla (suito), Dvoraka in Cajkovskija — vse za godalni orkester. Poleg tega so sodelovali gojenci ljubljanskega konservatorija baritonist Rus, vijolinist H upe I j in kot tenkovesten spremljevalec pianist Šivic, ki so vsi pokazali neoi>orečen talent in odlično kvaliteto šole. Cuvstven in zlasti dinamično in agogifno fino odtehtan in zato plastičen način prednašanje (ki je dirigentu Adamiču lasten, kakor je že svoj čas s svojim učiteljiščnim zborom dok zal) je iz ljubljanskih koncertov orkestralnega društva itak znan. Povdariti je treba Je še idealno stran te koncertne turneje, ki zasluži tem večje priznanje, s čim večjimi napori je bila združena. Svetnega mamona si sicer godbeniki Orkestralnega društva na tej turneji niso pridobili' ga spričo popularnih cen tudi niso iskal; pač pa so lahko odpotovali v prijetni zavesti, da so si naklonili nebroj zn glasbo in njeno lepoto vnetih src: spontani izrazi priznavanja so jim bili porok za to. Pravo umevanje etičnega momenla glasbe jo Orkestralno društvo pokazalo tudi s tem, da je neglode na napore turneje sodelovalo na cerkvenem korit in omogočilo izvajanje Sa'tnerjev© »Missa s. rapbicr. /, orkesiiuu.i, pri čemer je vodstvo celo-kupne;n aparata požrtvovalno prevzel dirident g. Adamič.	M.— c.
Cerlcveni vestnilc
SPORED PROCESIJE PRESV. REŠNJEGA TELESA V STOLNICI.
Ob osmih slovesna pontifikalna maša. Ob pol devetih se prične ob vedrem vremenu pomikati procesija, ki gre: Pred bkofijo, skozi Stritarjevo ulico pred frančiškansko cerkev, I. blagoslov. — Skozi Wolfovo ulico mimo Zvezde, Kongresni trg, Vegova ulica, pri Križankah II. blagoslov. — Po Emonski in Cojzovi cesti, čez Šentjakobski most pred šentjakobsko znamenje, III. blagoslov. — Po Starem in Mestnem trgu pred mestno hišo, IV. blagoslov.
Razvrstitev.
L šole: 1. Tretja mestna deška osnovna šola. 2. Prva mestna deška osnovna šola. 3 Prva deška meščanska šola. 4. Trgovska šola. 5. Pripravnica z deško vadnico. 7. Realka. 8. III. državna realna gimnazija. 9. Državna realna gimnazija na Poljanah. 10. Prva državna gimnazija.
II.	Društva: 1. Prosvetna zveza z zastavo. 2, Krščansko žensko društvo. 3. Katoliško mladeniško društvo. 4. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. 5. Krekova mladina in kršč. socialisti. 5, Akademična društva »Danica«, »Zarja« in »Borba«. Starešinstvo.
III.	Ženske Marijino družbe: 1. Dekliškai Marijina družba iz Lichtenthurna. 2. Dekliška Marijina družba iz Križank. 3. Uršulinska tretja kongregacija. 4. Kongregaciia Marije Pomočnice. 5. Stolne kongregacije z zastavo. 6. Notranja uršulinska kongregacija. 7. Kongregacija gospodičen in gospa pri oo. jezuitih.
IV.	B&ndero Naše Ljube Gospe. Ženske svetilke. — Udeleženke v narodnih nošah.
V.	Bandero prosv. Rešnjega Telesa.. Moški svetilci. Moške Marijine družbe. Stolna Vincencijeva konferenca.
VI.	Dečki in deklice.
VII.	Prvi oddelek vojaštva z godbo.
VIII.	Mestni magistrat. Trgovska zbornica Uredništvo. Univerza. Oblastni odbor.
IX.	Oo. frančiškani. Duhovščina. Presvetli z Najsvetejšim.
X.	Veliki župan z uradniki in častniki.
XI.	Drugi oddelek vojaštva.
Verniki ob ulicah, kjer se pomika procesija, naj pokažejo svoje spoštovanje do presv. Rešnjega Telesa s tem, da okrase in razsvetle okna na ulico.
Občinstvo se naproša, da s prehodi čez ulico ne trga procesije. Krščansk itakt zahteva, da verniki pokleknejo, ko gre mimo Najsvetejše.
Sv. maše so od 4 do 8 vsake pol ure. Po slovesni osmi sta še dve tihi sv. maši: ob 9 in pol 12.
TEČAJI DUHOVNIH VAJ ZA TRETJE ČETRTLETJE 1927 V DOMU
Za duhovnike: od 4. do 8. julija; od 4. do 8. avgusta; od 19. do 23. seplembra.
Za abiturijente: od 10. do 14. julija.
Za inteligente: od 11. do 15. avgusta.
Za akademike: od 4. do 8. septembra.
Vsak tečaj se začne zvečer prvega in konča zjutraj zadnjega zgoraj imenovanih dni. Udeleženci naj bodo v »Domu« do 6 zvečer prvega dne. Za udeležbo naj se pravočasno priglase. Kdor bi priglašen ne mogel priti; se mora pravočasno od-glasiti, da napravi mesto drugpnflu. .Oskrbnin« znaša za ves čas 120 Din. — Pišite na naslov: Vodstvo »Doma duhovnih vaj«, Ljubljana,Zrinj-skega cesta. 9.
M-arijanska kongregacija za gospodične pri Sv. Jožef uv ljubljeni: V ponedeljek dne 13. junija ob pol sedmih zvečer je shod.	'
NassnanTla
Organizaciji absolventov strojne ter elektrotehniške delovodske šole v Ljubljani imata skupni izredni občni zbor v svrho združenja obeh organizacij v nedeljo, dne 26. t. m. ob 9. uri v poslopju tehniške srednje šole v Ljubljani s sledečimi dnev-dnevnim redom: 1. Črtanje zapisnikov II. rednegs občnega zbora obeh organizacij. 2. Poročilo odbo rov in nadzorstev obeh organizacij. 3. Razprava in sklepanje za združitev. 4. Volitev funkcijonarjev organizacije. 5. Slučajnosti. V slučaju, da občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje brez ozira na število navzočih članov ter bo sklepal z nadpolovično večino prisotnih vsake posamezne organizacije.
Prostovoljno gasilno drnštvo v Mostah proslavi svojo 30-letnico dne 3. julija t. 1. Ob tej priliki se vrši velika javna tombola s 5 glavnimi dobitki in z večjim številom malih dobitkov. Prosimo slavno občinstvo kakor tudi sosedna društva, da pridno posegajo po srečkah in nam pomagajo do prepotrebnega orodja.
Danes popoldne pri Gradil v Zg. Kašlju ob vsakem vremenu veselica prostovoljnega gasilnega društva. Žel. postaji: Dev. M. v Polji in Zalog. Topla in mrzla jedila (tudi ribe!), izvrstna kapljica. Na svidenje!
TP>G>issve:<Iovanfa
Zgubila se je na Vodnikovem trgu včeraj zjutraj broša s koralno rožo. Poštenega najditelja prosimo, naj jo odda na policijskem ravnateijustvu Sivobeia mačka se je izgubila 5. junija. Najditelj se naproša, da sporoči proti nagradi Ivanu Hrovatu, Tavčarjeva ul. 1, IV.
fepretî sodišča
Otroka bi bila kmalu povozila. Priletna Ana je v maju mesecu bila po opravkih v Ljubljani in ker je že slabotna si je napregla voz. Pa je že nesreča hotela, ko je privozila do Figovca, se je konj prestrašil kolesarja in nosača z dolgim drogom, cdskočil, ]iri tem pa zadel otroški voziček mlade žene France. Voziček se ie prekucnil, otroka je pa rešila mimoidoča ženska. Da bi je ne bilo, bi konj otroka ali pomandral ali pa povozil. Seveda je bil voziček kolikortoliko poškodovan. Ana in Franca sta se pobotali Ana je plačala odškodnnio za voziček, tožena jo bila pa kljub le.nu zaradi neprevidne vožnje. Ker se je pa sodnik uveril, da je Ana v resnici zmerno vozila in da je bilo vse skupaj zgolj nesreča je Ano oprostil, pač pa jo posvaril, da mora v drugo na svojega konjička, čenrav je mogoče pohleven, bolj paziti.
Hlapčeva smola. Janez služi za hlapca nekje v bližini Trnovega. Zadnjič je naložil visok voz zabojev in peljal skozi ozko ulioc. V bližini dvorišča je zavil, pa je že nesreča hotela, zadel je ob okno hišnega gospodarja Lojzeta, razbil šipe in pokvaril tudi okvir ter okrušil zid. Hlapec je bil takoj pripravljen plačali odškodnino, pa je zidova vendar pri romal a pred itodiCče. Sodniku se io I moral hlapec izpovedati kakor je pač običajno in ko ga je vprašal: Morate za koga skrbeti?« se je ' Janez naglično odrezal: »Kie. snj še zase težko, • ko tako slabo plačajo.« Ko mu je sodnik razglasil oprostilno sodbo, se je Janez vidno oddahnil in iadino zauustil dvorano.
Kulturni pregled
zbor »Ljudskega odra« v Ljubljani,
V	nedeljo 29. inaja se je vršil v druïuvanih „rostorih občni zbor Ljudskega odra. Iz tajniškega Uročila g- Stareta je razvidno, da je Ljudski oder SzDoeodil podeželskim odrom v letošnji sezoni 278 гег; torej 128 manj kot v lanski sezoni. Letos i, društva igrala znatno manj kakor v prejšnjih sezonah radi tega, ker je ministrstvo prosvete reševalo prošnje za 10% takso zelo počasi, ali oa prošnjam sploh ni ugodilo. 20% davek pa je bil a društva previsok. Garderoba je bila izposojena 116 strankam, torej 28 več kakor v prejšnji sezoni. V letošnji seixmi {e Ljudski oder nabavil mnogo „ovih kostumov. Novih iger oziroma prepisov si je Ljudski oder letos nabavil šest
Članov ima Ljudski oder 18, članic 8, kandidatov in kandidatinj 22, skupaj 48 oseb.
Predstav je vprizoril Ljudski oder v letošnji sezoni 18, če pa prištejemo še gostovanja (v Hru-5ici Preski in na Golniku) je bilo vsega skupaj 91 'predstav. Proslavili smo tudi 200 to predstavo Ljudskega odra Velik vsestranski uspeh so do-sile predstave »Ljubezni in morja valovi«, »Mlinar in njegova hči« in »Pasijon«.
Dramatične šole letos ni bilo, ker so se vršile vaje in predstave tudi v zimskem času. Omeniti je treba, da je režirala v letošnji sezoni na Ljudskem odru gospa Marija Vera, članica Narodnega gledališča v Ljubljani. Njena režija je imela služiti kot režiserska šola našemu članstvu. Priznati moramo, da ni le predstavi, ki jo je režirala, pripomogla do izrednega uspeha, ampak je s svojo močno igralsko individualnostjo naravnost blagodejno vplivala na razvoj marsikaterega
inašega ;gralca.	.	.
V	zadnjem času so se v javnosti pojavila različna mnenja o Ljudskem cdru; izrečeni so bili razni komentarji o letošnjem repertoarju; pa tudi nekateri Slani našega igralskega zbora se z marsičem niso mogli sprijazniti. Toda pomisliti je treba, da imamo tudi občinstvo, ki se v gledališču ne počuti nič kaj domače in tudi ne zmore takih materialnih žrtev. Na to občinstvo misli Ljudski oder in »emu nuditi potrebno hrano, to je njegovo poslanstvo. Da bo mogoč napredek, je treba pri Ljudskem odru zbrati zbor igralcev, katerim bo odersko udejstvovanje resno delo in življenska pogreba. Kvalitativno bo moral stati zbor tako visoko, da bo kos tudi najtežjim nalogam. Priznani, da tega ne moremo doseči takoj, da bo treba mno-,0 truda in tudi materialnih žrtev, toda nemogočo lo ni in bodočnost Ljudskega odra je prav v tem.
Bilo je več domačih del v načrtu, toda prilike so nanesle, da je prišla na oder saimo Jal-nova »Srenja«. V splošnem je Ljudski oder odklanjal nazor, da bi moral igrati Ljudski oder lahke wbavne in ljudske igre. Iz vsega tega je spoznati pravec in cilj, M je imel Ljudski odeT letošnje leto. Do cilja je še daleč ali pot je jasna in upravičenost obstoja Ljudskega odra je neizpodbitna.
Za tajniškim poročilom poroča blagajnik g. Kramaršič, da je imel Ljudski oder v letošnjem poslovnem letu dohodkov 85.397 Din 54 Din, stro-ïkov pa 98.567 Din 36 par; torej je primanjkljaja 8169 Din 82 par, ki se je kril iz preostanka od prejšnjih sezon. Podpredsednik g. Poženel poroča, v koliko ja Ljudski oder gojil tudi družabnost (zabavni večer). Nato sledi poročilo g. predsednika Velikonje, ki je izvajal med drugim kot glavne misli tole:
»Ker se postavljajo v javnosti na novo trditve. ki jih je smatrati po naših ugotovitvah in izkušnjah že davno za premagane, smatram za potrebno, da povem, kaj je Ljudski oder in zakaj obstoja. Mislim, da bo ta opredelitev služila tako članom, kakor tudi javnosti.
Ljud3ki oder je pravno odsek Prosvetne zve-se. S tem je objasnjeno njegovo razmerje na zunaj in podana njegova kulturna naloga in smer.
Njegovo delovanje se izčrpuje v dveh področjih: 1. Ljudski oder je posredovalnica v vsakem oziru v korist podeželskih odrov z isto kulturno smerjo, 2. je zbor igralcev amaterjev, ki vprizar-jajo v Ljudskem domu za svoje obiskovalce primerne predstave, ter gostujejo tudi na podeželskih odrih.
V	tej svoji nalogi odklanja najprej Ljudski oder vsako vsporejanje s katerimkoli odrom, vsporejanje s poklicnim gledališčem mu je tuje, kakor je tuje športnikom amaterjem vsporejanje s poklicnimi športniki.
Ako motrimo Ljudski oder s stališča dejanske centrale z isto kulturno smerjo, potem moramo ugotoviti, da je njegova naloga važna in odločilna. Naj kdo sodi o potrebi prosvetnih podeželskih odrov tako ali tako, naj morda celo s posmehom misli na to »manj vredno« delo, dejstvo je, da naši ljudje mnogo igrajo, dejstvo je, da se vrši v tem pogledu kulturno gibanje, ki narodni prosveti ni v kvar in dejstvo je, da so si ti odri sami avtoma-lično ustvarili centralo v Ljudskem odru. Tam povprašujejo po igrah, tam iščejo garderobo, tam nasvetov. Svoj čas se je bila ustvarila tudi pravno taka centrala »Zveza ljudskih odrov«, ki je obstojala na papirju, njene posle pa so slej ko prej vršili pisarna Ljudskega odra in njegovi člani. Iz tega je razvidno, da so Ljudskemu odru to funkcijo poverile življenske razmere naših dru-Stev in da eksistira v tej lastnosti po nujnosti okoliščin. Če poudarim, da se stroški režije in nabave ne krijejo s prispevki odrov, ki se zatfekajo k nam, temveč da se za pokritje teh primanjkljajev morajo iskati sredstva drugod, mislim, da seim dovolj objasnil izrecno kulturno nalogo.
Druga večja področja Ljudskega odra so predstave igralcev amaterjev v Ljubljani in njih gostovanje na deželi. Smatram pa, da je čas, da pretreseni vprašanje diletantizma ob tej priliki, ljudski oder odklanja naziv diletantskega gledališča in vsporejanje z drugimi odri. Diletantizem ie za nas slučajno udejstvovnnje koga v kateri panogi javnega življenja. Med diletantom in poklicnim vršilcem gotovih poslov stoji amater, človek, ki opravlja tak in tak posel trajno zgolj iz veselja do stvari Saj je n. pr. vsa slovenska li-lerama kultura sad amaterjev literatov, če izvzamemo Ivana Cankarja. Mnogo kulturnih vrednot so prav v slovenski zgodovini ustvarili le amaterji. Zato mislim, da so amaterji tudi ob poklicnem sledališču naravnost potrebni. Za svojo osebo ne bi hotel trditi, da vsi naši igralci amaterji že iosegajo poklicne igralce, toda poudaril bi pa, da ie bil letos po občnem mnenju pri Ljudskem odru lep zbor članov, ki so dosegali srednje igralske noči pri Ljubljanski drami. Potreba takega zbora »materjev pa ni dana v tem, da bi posnemali ali tekmovali ч poklicnim gledališčem, ker ni bilo ako posnemanje ali tekma brez pravega namena in kulturni razvoj. Namen našega amaterskega jledališča je toliko časa zbirati in prebirati med liletanti naših društev igralske sile, da bi se iz t jih ustvaril stalen zbor ar. aterjev, s katerim bi ie mogle izvršiti posebne naloge Omenim naj ,jjuo, da naše do klicno eledaliče doaitidob ni sta-
vilo na repertoar slovenskih dram, novitet pisateljev iz določenega kroga. Zame izgovor, da so šibke, ne drži, kajti predstavljale so ee šibkejše inozemske in domače literarne manj vredne stvu-i'i Toda važno je za pisatelja, da svoje delo na odru ob posvetu vešfcakov preštudira, kajti ne-poznanje teaterske tehnike se opaža povsod pri slovenskih pisateljih. Kljub temu se morajo igrati, in literarno je važno, da se igrajo prav s teani svojimi hibami. Stvar je treba gledati tudi s praktične strani: založništva iger ne zalagajo, drama jih ne igra — a'i naj piše slovenski pisatelj drame za preganjanje dolgega časa pozimi? Nihče nima od slovenskega pisatelja pravice zahtevati, da piše drame tako po modi, kakor drugi na zemlji; zahtevati se mora od njega le, da jih piše iz sebe, za svoj narod. Omenim samo še razmerje do občinstva. Ljudski oder ima svojo stalno, zvesto publiko. V javnosti se je razširilo mnenje, da je to občinstvo neizobraženo, da hoče samo razvedrila in zabave. To mnenje moram odločno zavrniti. Kdor je videl to občinstvo in njega zanimanje za resne probleme, naj omenim samo »Hero in Leander«, »Hantce pot v nebesa« in >Pasijonr, ta je lahko videl, da naše ljudstvo sicer ne dosega civilizacije velemest, da pa presega po svojih duševnih kulturnih globinah mar-sikakšno promenadno publiko poklicnega teatra na eni strani in na drugi strani naših obiskovalcev ne vidiš v poklicnem gledališču tudi če pri nas ni predstav. To naše občinstvo zahteva, da mu igra amater, človek, s katerim ima stike, isti kulturni nazor in sorodno čuvstvovanje. Psihološki razlog sem podrobno označil v referatu na zadnjem katoliškem shodu.
Spričo teh dejstev se zavedamo sicer svoje slabosti in nam je vsaka prevzetnost tuja toda čutimo dolžnost napram zgodovini in današnji potrebi časa, da vztrajamo pri tem delu. Delo letošnjih režiserjev in igralcev nam daje upanje na uspeh tudi v bodoče. ?<elimo, naj se našo delo s teh vidikov objektivno ocenjuje.
Po referatu g. predsednika je podeli1 občni zbor na predlog revizorjev prejšnjemu odboru abeolutorij.
Nato so sledile volitve, pri katerih je bil izvoljen za predsednika g. Velikonja. Za odbornike pa gg. Gajeta, Kramaršič, Nagode, Novak, Pečar, Poženel, Urbanija in Vrančič. Za namestnike- gg. Ganoni in šašelj; za revizorje gg. Pengov in Stare. Ker g. Stare ne more radi zaposlenosti več voditi tajniških poslov, se mu g. Kramaršič v imenu odbora zahvali za njegovo požrtvovalno delo za napredek Ljudskega o<ira v pretekli sezoni.
CfublfansUo fjlemšče
DRAMA.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Nedelja 12. junija: VEČNI MLADENIČ. Premijera. Izven.
Ponedeljek. 13. junija: MNOGO HRUPA ZA NIČ.
Red E. Torek, 14. junija: Zaprto. Sreda 15. junija: VEČNI MLADENIČ Red D.
OPF.RA.
Začetek ob 20 zvečer.
Nedelja, 12. junija ob 15: ORLOV. Popoldanska
predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 13. junija: Zaprto. Torek, 14. junija: Fidelio. Red C. Sreda, 15. junija: BRIVEC SEVILSKI. Izven.
Gostovanie v Kranju. Četrtek, 10. junija: GROFICA MARICA, opereta. Izven. Gostovanje v Kranju.
Mariborsko gletfišč®
Nedelja, 12. junija ob 20: GROFICA MARICA. Gostovanje ge. A. Mitrovičeve. Kuponi. Zadnjič. Ponedeljek, 13. junija ob 20: OČIŠČENJE. Gostovanje g. Valo Bratine. Torek, 14. junija ob 20: RIGOLETTO. Abonma B in (C). Kuponi. Zadnjikrat.
Zadnje gostovanje ge. Mitrovičeve se vrši v nedeljo dne 12. junija zvečer v opereti »Grofica Marica«, v kateri je žela v Zagrebu uprav ogromen uspeh.
Gostovanje g. V. Bratine. V ponedeljek 13. t. m. se bo poslovil od mariborskega občinstva bivši ravnatelj mariborske drame g. V. Bratina. Pri tej priliki se vprizori v režiji g. Bratine najnovejše Cerkvenikovo delo »Očiščenje«, tragedija v šestih slikah. Predstavo, ki bo nedvomno zelo zanimiva z ozirom na delo samo in radi učinkovite inscena-cije V. Bratine, najtopleje priporočamo. V ponedeljek vsi v gledališče.
Nušičev »Svet« na mariborskem odru. V začetku prihodnjega tedna vprizori mariborsko gledališče v režiji g. J. Kovica eno najduhovitejšili in najučinkovitejših Nušičevih komedij »Svet«. V glavnih vlogah bosta nastopila ga. Bukšekova in g. Grom.
Koncert, ki ga priredi g. Kuntara na klavirju s sodelovanjem g. Vidmajerja na vijolini v nedeljo dne 19. junija 1927. ob 17. uri v dvorani Radio-termalnega kopališča v Laškem, se bo izvajal po sledečem razporedu, in sicer: 1.) Vivaldi-Na-'chez: Koncert v D-molu. Allegro-adagio-ategre-mente. 2.) Tartini-Kreisler: Le Trille du diable (vražji trilček). 1.) in 2.) točko izvaja na vijolini g. Vidmajer s spremljevanjem klavirja. 3.) a) Joh. Brahms: Rapsodia I. op. 79; b) L. Beethoven: Sonata C-dur I, op. 53 (Waldsteinova SonaU). Točka 3.) a) in b) je klavirski solo, izvaja g. Kuntara. — Odmor. 4.) Saiz: Vijolinski koncert, igra g. Kokot J. na vijolini. s premljevanejm klavirja. 5.) L. v. Beethoven: Romanca I. op. 40. 6.) Drdla: Vlston. 7.) Pugnani-Kreisler: Praeludium in allegro. — Vstopnina jc določena: za I. sedež Din 15, D. sedež 10 Din in III, sedež 6 Din. Ker jc med občinstvom veliko zanimanje za ta koncert, opozar>amo na predprodajo vstopnic, ki sc vrši celih 10 dni pred koncertom v veletrgovini g. Elsbachcrja v Laškem.
Dobre laslnosii finega čistila za
Čevlje
so ta-le: čistilo je mehko in se dobro razmnže; daje čevlju takoj lep, temen sijaj Usnje ostane vedno voljno.
In te lastnosti Sme
Infllaii pasla
Že pri ui4>r«u»l prve doze se bodete o tem oreoricoli.
Gospodarstvo
Resolucije glavne skupščine »Zadružne Zveze«
v Ljubljani dne 9. junija 1927.
Resolucija gospodu ministru za poljedelstvo in vode v zadevi poljedelskih kreditov.
Zadrugarji, zbrani na glavni skupščini Zadružne zveze v Ljubljani dne 9. junija, prosijo gospoda ministra za poljedelstvo in vode:
a)	da se veljavni zakon o poljedelskem kreditu revidira, kakor so zadružne organizacije cele države že ponovno predlagale, zlasti v tem smislu, da se obstoječe kreditne zadruge z neomejeno zavezo smatrajo glede kredita enakopravne s krajnimi (mestnimi) zadrugami;
b)	da se brez odlaganja dovolijo iz sredstev direkcije za poljedelski kredit obstoječim kreditnim zadrugam v Sloveniji oz. njih zvezam primerni nizkoobrestni krediti.
Kriza, na kateri trpi danes kmetijsko gospodarstvo, zlasti kmetijska produkcija, je v prvi vrsti kreditna kriza. Za kmetijsko produkcijo manjka ali kredita sploh, zlasti pa cenenega kredita. Brez zadostnega in cenenega kredita je konkurenčnost naše kmetijske produkcije nemogoča, to tembolj, ker radi pomanjkanja kmetijskih strokovnih šol trpimo tudi na pomanjkanju kmetijske strokovne izobrazbe.
Obstoječe kmetijsko zadružništvo v Sloveniji nudi s svojimi kreditnimi zadrugami z neomejeno zavezo in z zavezami poljedelskih zadrug tudi najboljšo garancijo za državna sredstva direkcije poljedelski kredit v dvojni meri:
1.	da se bo ta denar v resnici uporabljal za pospeševanje kmetijske produkcije e tem, da dobijo nizkoobrestne kredite kmetijske produktivne zadruge in napredni kmetovalci;
2.	da niti dovoljeni krediti niti obresti z ozirom na neomejeno zavezo kreditnih zadrug v nobenem slučaju ne morejo propasti.
Za mlekarsko šolo v Škofji Loki.
Zadrugarji, zbrani na glavni skupščini Zadružne zveze v Ljubljani dne 9. junija, prosijo g. ministra za poljedelstvo in vode, da se v Škofji Loki nameravana mlekarska šola v teku tega leta ustanovi in začne z delom.
V Sloveniji, ki spada glede pridelovanja žita med pasivne pokrajine, tvori živinoreja z mlekarstvom temelj kmetijskega gospodarstva.
Ker prevladuje mala in srednja kmetija, je rentabilnost mlekarskega gospodarstva mogoče doseči z organizacijo kmeta v mlekarskih zadrugah. Mlekarske zadruge pa trpijo danes radi pomanjkanja strokovno naobraže-nih in izvežbanih mlekarjev, radi česar so izdelki naših rilekaren kvečjemu srednje kakovosti, gotovo pa ne godni za izvoz.
Da se izobrazijo in izvežbajo dobri mlc-kariji, je-takojšnja ustanovitev mlekarske šole v Sloveniji neobhodna in sicer s sedežem v Škofji Loki. Prikladnost Škofje Loke za svrho šole so že ponovno ugotovile strokovne komisije.
Le pri zadostnem številu dobrih mlekarjev more postati naše mlekarsko gospodarstvo rentabilno in se s tem rešiti naše mlekarsko zadružništvo pred nazadovanjem ali celo propadom.
Konferenca zbornic v Splitu.
Dne 7. in 8. t. m. se je vršila v Splitu konferenca zbornic iz cele države, na kateri je bila ljubljanska zbornica zastopana po namestniku komisarja g. Ivanu Ogrinu in konzulentu g. dr. Josipu Pretnarju.
Konferenca se je v pivi vrsti bavila z obrtno zakonodajo in je glede tega sestavila sledeče resolucije :
Ena izmed nujnih in važnih potreb našega narodnega gospodarstva je izenačenje obrtnega za-konodavstva. Pri tem se mora imeti v vidu tako sedanjost kakor bodočnost, to je kakor potrebe in običaje posameznih krajev, tako tudi potrebo zgra-jenja čim harmoničnejšega in čim naprednejšega narodnega gospodarstva, sorazmerno z interesi naroda in države.
Upoštevajoč te principe smatra konferenca, da se morajo v novem obrtnem redu uzakoniti naslednje ideje:
1.	Nosilci obrtne oblasti I. stopnje morajo biti gospodarske zbornice, ker so te tako v strokovnem kakor tudi v tehnično-administrativnem oziru najbolj pripravno za pravilno in hitro izvrševanje teh funkcij.
2.	Splošni predpogoj za vse obrte (trgovska, obrtna in industr. podjetja mora biti pismenost.
3.	Popolni dokaz strokovno usposobljenosti so mora uvesti tako za obrt, kakor tudi za trgovino in zlasti za one stroke, koje so v zvezi z zunanjo trgovino.
4.	Koncesijski sistem se naj določi samo tam, kjer to zahtevajo važni zdravstveni, varnostni, moralni, socijalno-politični in drugi javni oziri.
6. Izvrševanje obrta se razume vedno za določeno mesto, ki je obenem tudi mesto bivanja obrtnika. Vsak obrtnik mora imeti tudi določen lokal za izvrševanje svojega obrta.
6. Obrtni zakon mora določiti meje med domačo obrtnostjo in domačo industrijo ter zakonsko urejenim obrtom
7.	Ponudba blaga odnosno dela se sme vršiti samo v stalnih lastnih poslovnih lokalih, razen prt obrtih, ki se i>o svoji naravi ne morejo izvrševati na tak nučin.
8.	V svrho reorganizacije celokupnega vprašanja sejmarstva in v interesu narodno-gospodar-skem, varčevanju zdravja in varčevanja na času je treba:
a)	vse blagovne sejme popolnoma ukiniti;
b)	živinske sejme dovoliti samo v mestih, kjer to zahtevajo narodno-gospodarske razmere in to na podlagi mnenja in v sporazumu s pristojnimi gospodarskimi zbornicami.
Na takih trgih se sme trgovati samo z veliko in malo živino, s podeželskimi produkti in obrtniškimi izdelki, ki so s poljedelstvom in živinorejo v najožji zvezi, s predmeti domače industrije in domače obrtnosti v smislu obrtnega reda.
9.	Krošnjarenje se dovoli izjemoma samo invalidom, nesposobnim za drug zaslužek in osebam iz krajev, v zakonu izrečno navedenih, kjer je to stari običaj in gospodarska potreba in to samo s predmeti, ki jih bo zakon natančno določil.
10.	Obrtniki smejo bodisi sami, bodisi potom svojih strokovno kvalificiranih nameščencev' (trgovskih potnikov) opremljenih z uradno legitimacijo, nabirati naročila pri obrtnikih tudi izven stajališča svojega obrata, ki imajo v svojem obratu predmete, za katere se nabirajo naročila. Pri takem nabiranju naročil se sme nositi s seboj samo vzorce blaga, koje se ponuja, toda nikakor ne btago za prodajo.
11.	šolska vzgoja poslane obvezna za vajence in treba je, da se orgoanizira na strokovni podlagi, tako da bi s tem dobili vajenci potrebno izpopolnilo v svoji praktični usposobljenosti v delavnici odnosno v obratovelišču. Ravno tako se mora po možnosti deliti šole po obrtih odnosno sorodniii obrtih in uvesti enoten pouk za vse e®a-ke vrste šol; odnošaje med vajenci in pomočniki na eni strani in lastniki obratovališč na drugi strani, v kolikor stoje v neposredni zvezi s predpisi obrtnega zakona, se mora točno urediti v tem zakonu.
12.	Reševanje sporov, nastalih iz delovnega razmerja med lastniki obratovališč in njih pomožnim osobjem brez ozira na vrednost spora, je poveriti obrtnim sodiščem (sodiščem dobrih ljudi) sestavljenim iz poklicnega sodišča in sodnika-la-jika iz skupine poslodavcev in skupine pomožnega osobja. Ta sodišča je osnovati pri vsakem prvo-sodnem sodišču (okrožno sodišče, sodni stol) in po možnosti tudi pri krajnih sodiščih. Rešitve teh sodišč so izvršne razen v sporih o vrednostih nad luOO Din, v katerih obstoji pravica pritožbe na apelacijsko sodišče kot sodišče II. stopnje, kojega rešitev je' izvršna.
13.	Vsi gornji principi morajo imeti tudi izjeme, toda te izjeme morajo biti omejene izključno na neobhodne.
14.	Rasen gornjih želj, ki jih je vnesti v novem obrtnem redu, podčrta konferenca zlasti potrebo in željo, da se bodisi v tem zakonu ali v špeeijeinem zakonu izdajo potrebne odredbe glede pobijanja nelojalne konkurence v vseh njenih oblikah.
Nadalje je konferenca glede izvozniškega kongresa, ki se vrši v Belgradu septembra meseca, sklenila, naj se tam razpravlja v svobodni produkciji in izvozu tobaka ter o osnulku rudarskega zakona.
Prihodnja redna konferenca zbornice se vrši v juniju 1928 v Osijeku.
Izvoz vina iz Slovenije v inozemstvo. V 2. številki »Naših Goric čitamo zanimive podatke g. Zabavnika iz Maribora o naslovnem vprašanju. Po trg. pogodbi z Avstrijo iz 1. 1925 smemo izvažati vina v sodih brez ozira na vsebino alkohola iz ljubljanske in mariborske oblasti letno največ 10.000 h! črnine ali rdečega vina in 40.000 hI be-,lega vina. Finančni ravnatelj v Mariboru g. dr. Povalej je odredil sestavo statistike izvoženega vina v področju finančnega okrajnega ravnateljstva v Maribom. Po tej statistiki snio v sept, in dec. 1925 izvozili 2939 lil, v posameznih četrtletjih 1926 pa 2290, 875, 591 in 1563 hI, v prvem četrtletju letos pa 1186 lil, skupno torej od 1. novembra 1925 do 31. marca 1927 9.441.5 lil, od katerega je šlo v Avstrijo 9402.70 lil vina v sodih, po veliki večini vino dvolastnikov, manjše količine so vzeli: Češkoslovaška (v sodih 28.6 lit, v steklen. 0.8 hI, Italija v sodih 4 lil, Nemčija M0 lil v steklenicah. Izvoz vina iz ljubljanske oblasti lahko računamo na 2500 hI. Avstrijski trg jo torej za nas izgubljen, čo ostane pri sedanji visoki uvozni carini na vino.
Industrijsko-trgovski muzej v Belgradu. Ministrstvo trgovine in industrije namerava po poročilih z Belgrada osnovati v kratkem industrijsko-trgovski muzej. Kredit v znesku 7 milijonov dinarjev je že odobren. Radovedni smo, če bo pomen tega zavoda odgovarjal vsoti izdani za to.
Morsza
DENAR.
Dne 11. junija.
Zagreb. Kurzi v prostem prometu: Italija 314 (312.79-314.70), London 276.50 (276.10 do 276.90), Newyork 56.70 (66.70—66.90), Pariz 223 (222.47—224.47), Praga 168.60 (168.20—169), Dunaj 8.015 (8—8.03), Curih 10.95 (10.935—10 965).
Curih. Belgrad 9.13 (9.13), Pešta 90.60 (90.60), Berlin 123.20 (123.191. Italija 28.69 (28.675), London 25.2675 (25.2525), Newyork 520 (520), Pariz 20.365 (20.365). Praga 15.40 (15.40), Dunaj 73.15 (73.15), Bukarešt 806 (305). Sofija 3.76 (3.76), Varšava 58 (58), Madrid 90.20 (90.02).
Dunaj: Devize: Belgrad 12.47, Kodanj 189.70, London 34.47, Milan 39.18, Newyork 709.50, Pariz 27.80. Varšava 79.32. — Valute: dolarji 767.70, francoski frank 27.81, lira 39.12, dinar 12 43
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Fragu: borza je bila zaprla.
Dunai: Don.-savska-jadr. 79.55, \lpine 42.80, Greinilz (i.50, Trbovlje 55.10, Hrv. Esk. 18.20. T-W-kuin 11.45, Muiulus 174.50.
Zanimivosti
Življenje žene senialnesa moža
Neki Anglež opisuje v velikem listu življenje Einsteinove družine, predvsem njegove žene. Pravi, da življenje žene žcnija ni idealno, ker ni njeno, pač pa javnosti. Vsaka minuta dneva pripada njenemu možu, toraj publiki. Takole pripoveduje sama:
Po zajtrku pregledam moževo pošto, katera se nabere iz celega sveta. Pisma so pisana v vseh mogočih jezikih in vseh mogočih in nemogočih pisavah. Takih pisem, je na dan dostikrat na stotine. Vse to moram prebrati ter povdarjati, je li treba nanje odgovoriti ali ne. Razdelim jih v one, na katere je treba takoj odgovora, na take, ki lahko par dni počakajo, potem one, na katere je čas odgovoriti še čez teden in pa take, na katera sploh ni potreba odgovarjati. So pa tudi taka pisma vmes, katera mora profesor sam čitati. Mnogo je takih, katera moram možu šele prevesti.
Tucate pisem je vsak dan od slikarjev, kiparjev itd., ki prosijo profesorja, da bi jim sedel, fotografi, da bi ga smeli sneti, mnogi predlagajo razne iznajdbe, nekateri prosijo za sliko s podpisom. So tudi taki, ki hočejo o Einsteinovi teoriji več vedeti kot pa on sam. Na ta pisma ne morem odgovarjati, kajti jaz ne vem o tej teoriji popolnoma ničesar. Moj mož mi tega nikoli ni razlagal, sama pa tudi nisem silila vanj. Sicer pišem in govorim nemško, angleško in francosko, vendar se ne morem prištevali onim, ki pravijo, da so visoko naobraženi. Tudi nimam talenta za drugo kot oa, da skušam biti dobra zakonska žena in mati. Moj mož tudi ne polaga mnogo na žensko učenost<-. Matematiko razumem le toliko, kolikor jo potrebujem za domače gospodinjstvo.
Sortiranje pisem mi vzame celo dopoldne, odgovarjam nanje pa, kadar imam čas, popoldne ali pa šele zvečer. Vse moram tudi sama urediti glede sprejemov, manj važne obiske odpravim kar sama. Toda, skoraj ne mine dan, da ne pride kak učenjak svetovnega slovesa iz Rusije, Kitajske, Japonske, Anglije, Španske, Amerike, z eno besedo, iz vseh delov sveta.
Kadar smo doma v Berlinu, gremo redkokdaj z doma, je preveč opravka z samo korespondenco. Le prav dober koncert izvabi mojega moža, da gre od doma. Kakor hitro pa se vrne, takoj sede k glasovirju ter skuša igrati, kar je »ujel« na koncertu.
Prepotovala sva že mnogo sveta, Kitajsko, Japonsko, Ameriko itd. Kakor sicer rada potujem, z možem ni prijetno potovati, kajti povsod ga sprejemajo največji veščaki, vladni možje, ministri itd., to pa ni prijetno, ker kmalu utrudi. Sem ponosna na časti, katerih je vsepovsod deležen moj mož, vendar mi je ljubši mir in družinska domača zabava. Stara sem štirideset let ter imam hčerko dvajset let staro.
Profesor Einstein in jaz sva si v sorodstvu, oba rojena v Ulmu ter sva se že kot otroka skupaj igrala. Mnogo sva bila skupaj, kajti Einstein je bil zelo boječ in ni maral družbe. Že kot otrok je zelo ljubil glasbo. Peti pa ni maral, dokler ni čutil, da je popolnoma sam. 'Zaklenil se je v sobo ter pel, a ne preglasno, da bi ga stariši ne slišali. Ko sva bila stara devet let, je odšel s stariši v Monakovo ter tam ostal. Jaz sem se poročila z nekim
Ing. Sondermayer in kap Bajdak
priletita 26. junija t. 1. na veliki letalski miting v Ljubljano. Vsi na vojaško vežbališče med Mo-itami in Dev. Marijo v Polju. Začetek ob 4 pop. Vstopnina: člani 5 Din, dijaki - člani in vojaki 2 Din, nečlani 10 Din, dijaki - nečlani 5 Din. Kdor želi brezplačno leteti, naj poskusi srečo z žrebanjem pri nakupu vstopnice v predprodaji.
Mice Wright:
Pi, pi, pi, Pi !
Ko sem oni večer prišel domov, sem našel Angeliko sklonjeno nad malim lesenim zabojem, kateri je bil na vrhu prepleten z železno mrežo.
»Ali ni srčkan, John? Le poglej, kako ljubka živalica je to.<
Ko sem stopil bližje, sem šele opazil predmet njenega občudovanja. Bil je to majhen, rumen, skoraj gol pišek. >Od kod pa ga imaš in čemu ti bo?« sem poizvedoval.
Angelika pa me je pograbila pod pazduho ter pričela razlagati. »Pri trgovcu sem bila in videla sem jih tam par sto. Tako ljubki so bili, da nisem mogla drugače kot da sem enega kupila. Saj ni bil drag, le dva šilinga. Pojdi k večerji in povedala ti bom vse.« Ko sem se vsedel, je nadaljevala.
»Trgovec mi je zagotavljal, da bo Krista-bela — tako ime sem dala piski — že v novembru pričela jajca valili. Pa recimo, da prične 1. novembra. Dobro. V dvanajstih dneh bom že imela dvanajst jajc.«
v Oho, Angelika,« sem ustavil ženko, »take kokoši pa do danes še ni, katera bi kar vsak dan jajce znesla.:: Pa se ni dala ugnati, nadaljevala je.
»Ne vem, toda recimo, da bo tako. Torej dvanajstega novembra jmam dvatVjst jajc. Trinajsti dan pa se bo nanje usedla in v treh tednih se bo izvalilo dvanajst lepih piškov. KristabeJa pa bo zopet vsak dan znesla po eno jajce. Po preteku šestih mesecev bom že
domačim trgovcem, on pa z neko sodijakinjo na curiški univerzi. Toda ne moj, ne njegov zakon ni bil srečen. Pred desetimi leti pa sva se po dolgih letih našla in se poročila.
Tvoja tretja pljuča.
Mnogo ljudi ne ve, da ima troje, ne pa dvoje pljuč. Koža, tretja pljuča, je celo važnejša, kot pa pljuča sama. Koža normalnega človeka ima sedem milijonov celic in dasi so tako neznatne, vendar bi dale dolžino sedemindvajset milj, ako bi položili drugo poleg druge. Vsaka teh celic je okence, h kateremu sili kri in kar je slabega, odfrči skozi to okence. Obratno pa prevzame vase kisik iz zraka. Fakt je, da niti ena teh celic ne sme biti trajno zaprta, ne da bi postale zle posledice za zdravje. Ako bi se recimo pokril cel život z debelo barvo ali firnežem ter tako zaprl vse celice, bi smrt takoj sledila. V Parizu se je nekoč dogodil slučaj, da je neka plesalka, ki je hotela odnesti prvo darilo, svoj život popolnoma prevlekla z zlato barvo ter tako prišla na bal. Šc tisto noč je umrla. Lahko je mogoče več let živeti samo z enimi pljuči, kar se mnogokrat dogaja, ni pa mogoče živeti, ako je le ena tretjina kože poškodovane, vsled opeklin ali česa drugega. Ako piješ vodo, teče skozi čeva in kožo ter vzame seboj vse, kar ne spada v telo, torej tako rekoč život poplakne, zato je tudi važno, da pijemo mnogo čiste vode. Japonci, o katerih je znanc| da mnogo vode pijejo, so najbolj zdrav narod na svetu. Toda, ako celice niso odprte za potenje, vsa nesnaga ostane v životu, se pomeša med kri, pljuča imajo več »dela«, kar pa ne zmorejo dolgo in telo prej ali slej oboli. Neki sloveči zdravnik pravi: »Koža je največji odvodni kanal života, ogromne množine nesnage gre vsak dan skozi ta kanal.« Računajo, da izdihavamo in izhlapevamo skozi kožo vsak dan okoli 30 unč nesnage, ali dvakrat toliko, kolikor dnevno vdihavamo skozi pljuča.
Rešitev življenja po batinah.
V Zermattu v Švici je pred kratkim umrl daleč okoli sloveči gorski vodnik Moric In-derbinen. Med mnogimi njegovimi življenski-mi dogodljaji pripovedujejo tudi sledečo komično dogodbico. Inderbinen je peljal nekega Angleža na Matterhorn. Ko sta bila že blizu vrha, je nastal strahovit snežen metež in vihar. Bolj kot je vihar na moči pridobival, tem bolj pa jih je izgubljal ue preveč utrjeni Anglež. Končno, so mu moči popolnoma odpovedale in sesedel se je v sneg. Inderbinen mu je prigovr.rjal, naj vstane, ter ga za-klinjal v treh jezikih, naj gre naprej, ker sicer je to njegova smrt, ker bo zmrznil, predno bo potekla ura. Anglež pa se za vse jezikovno znanje vodnika ni zmenil, ter ležal v snegu, kot bi ga cel svet nič več ne brigal. Prosil je še vodnika, naj ga pusti v miru ter gleda na to, da bo samega sebe rešil gotove smrti. Sedaj pa se je gorski sin razjezil ter pričel kričati na Angleža: »Kaj mislite, da jaz pustim takega gospoda tu gori umreti? Jaz vam bom že pokazal.« Pričel ga je prete-pavati, kakor da bi imel kakega tekmeca v vaški gostilni, kateremu je že dolgo časa »gorak«. Anglež si pa tega vendar ni pustil dopasti, ker kaj takega se mu vendar še živ dan ni pripetilo, da bi ga takle kmet bil v lice in kamor je priletelo. Skočil je pokonci in pričel Švicarju vračati milo za drago. Nastal je med njima pretep, da je bilo veselje, le škoda, da tega ni nihče videl. Švicar pa je svoj namen dosegel namreč, da se je Anglež zopet ogrel in je prišlo življenje v njegove zamrle žile. Ko sta sestopala z gore, ga
imela trinajst kokoši. In ko bodo vse zlegle po dvanajst piščet, jih bo že 156. Ko bodo to zrastle, bodo zlegle po dvanajst jajc in zvalile po toliko piščancev, tako da jih bo v kratkem času že 1872, poleg teh pa še odrasle kokoši. In potem--—«
Obrisal sem si pot raz čelo. »Potrpi nekoliko, Angelika,« sem zaklical. »Malo prehitra se mi zdi vsa stvar. Pa recimo, da bi bilo vse tako, kakor si si zamislila, kje pa hočeš imeti tolikšno število perutnine?«
»O, to pa ni tako hudo,« je odvrnila veselo, »radi tega naj te nič ne skrbi. Sem že pogledala celo vrsto inseratov in tam našla, da je dosti malih farm dobiti v najem. Ze za 200 funtov (55.000 Din) na leto se dobi.«
»Hm, 200 funtov?« sem zinil. »Kako pa si predstavljaš s plačevanjem najemnine? Od kod pa naj vzamem tolikšno vsoto?«
»Saj ti ne bo potreba,« je odvrnila ponosno. >To bodo plačala piščeta sama. Čakaj, kje seni že bila? Že vem. Vsi oni piščanci liodo po šestih mesecih zvalili po dvanajst piškov, kar bo dalo vsega skupaj 22.464 piščet in okoli 2000 kokoši. To bo doseženo v malo več kot dveh letih. Le pomisli! In takrat bo farma že lahko naša. Kdo more tajiti, da pe-rutninarstvo ni dobička nosno?«
»Nisem ji maral kratiti veselja v njeni statistiki, zato sem raje zlezel v posteljo ter zaspal. Ko je prišla čez eno uro za menoj, me je prebudila: »John, v desetih letih bova imela več kot milijon glav kokoši. Knko dobro se bo izplačalo, kar sem dala za piščanca! Zares sijajno, kaj ne?«
je še tu in tam prav pošteno butnil, da je bilo več življenja v Angleževih nogah, kakor je to pozneje na veliko veselje vaščanov pripovedoval. Razkačen Anglež mu je grozil, da ga bo naznanil tfer dosegel, da mu ne bo treba plačati takse za vodnika, ker tako ravna z njim. Ko sta prišla v Zermatt, je moral Anglež najpreje v bolnišnico, tako je bil zdelan. Ko pa je prišel iz bolnišnice, je vodnika bogato poplačal, kajti uvidel je, da bi bil sicer že davno pokopan tam gori na ledenikih Matterhorna.
Revirni policaji na Angleškem.
Neki policaj, ki je šel sedaj v pokoj, pripoveduje v nekem listu, kaj je vse videl za časa svojega dolgoletnega službovanja kot revirni stražnik. Pozno v noči in zgodaj zjutraj je policaj dostikrat edina oseba na ulici in ako stoji v kakem kotu, lahko marsikaj vidi, njega pa ne more nihče. »Nekoč, ko sem tako stal v senci drevesa,« pripoveduje policaj, »es je odprlo okno visoko gori v petem nadstropju in nekaj se je iz okna odvijalo ter padalo k tlom. Mislil sem, da je vrv. Minuto nato je prišel od nekod mladenič ter smuknil na vrt. Ze sem hotel ponočnjaka prijati, ko sem opazil, da drži v roki konec one vrvi, ki pa ni bila vrv, pač pa cev, kakršne rabijo za škropljenje po vrtovih. In skozi to cev sta se zaljubljenca pogovarjala. Kaj sem hotel drugega kot pustiti ju v miru? Bil je to pač telefon svoje vrste. — Nekoč sem opazil, da je prišla zgodaj zujtraj neka žena ter zlezla na železna vrata ograje pred hišo. Namazala je tečaje z oljem, kar je bilo že skrajni čas, kajti vrata so neznansko škripala. Toda že drugo noč sem videl drugo stanovalko dotične hiše priti do vrat in mislil sem, da jih bo tudi namazala. Toda pefeneje sem se prepričal, da je olje, kolikor se je dalo, izbrisala ter nasula peska, tako da so vrata zopet škripala. Hotela je pač na vsak način biti opozorjena, kdaj se njen mož vrača ponoči domov. Mnogo takih slučajev bi še lahko navedel, toda naj zadostuje le ti.«
Ameriška telefonska industrija.
Pred petdesetimi leti je profesor Gra-ham Bell dobil patent na svoj telefonski aparat, katerega je potem razstavil na razstavi v Filadelfiji. Bil je to priprost aparat, vendar pa po principih današnjega telefona skonstruiran. Od tedaj je telefonska industrija, posebno v Ameriki neverjetno naraslla. Na celem svetu je danes 28 milijonov telefonskih aparatov, a od tega števila samo v Ameriki nad 17 milijonov. Nemčija jih ima 2,385.000, Velika Britanija 1,264.000, Francija 660.000, Švedska 418.000 in Danska 308.000. Velikost kake države ni merodajna za število telefonov. Tako ima mala Švica 189.000 aparatov, medtem ko jih ima Italija sama 173.000. Ho-landska 203.009 in velikanska Rusija samo 150.000. Samo v mestu New Yorku je več telefonov kot pa jih ima cela Anglija, namreč en milijon in pol. Čikago pa ima tudi več telefonov kot pa vsa Francoska. Od iznajdbe telefona pa do danes so iznašli, oziroma izboljšali že 125 raznih aparatov. Težko si je predstavljati aparat, kakršen je. bil 50 leti. Leta 1877. je bilo v celi Ameriki samo 2000 naročnikov. Pogovori niso bili jasni. Imenik je dolgo let obstojal samo iz enega lista papirja, današnji imenik telefonskih naročnikov mesta New Yorka pa le s težavo v rokah držiš, tako je težak. Največja telefonska centrala je danes v 24 nadstropni hiši, oziroma nebotičniku na Waiker Streetu v New Yorku. Od tu vodi 4000 podzemskih glavnih linij, katere vodijo k 160 centralam po mestu in v okolici, kakor tudi sirom dežele. Mnogo je v Ameriki direktnih zvez. New York—Chicago 900 milj, New York—St. Louis 1000 milj. Naj-
Kristabela, mati tolikšne družine, predvidena v sanjah Angelike, je dobila prostor v drvarnici. Toda bojim se, da bo Angeliki srce počilo, ko bo zvedela, da je Kristabela — pe-telinček.
V vsakem
gospodinjstvu so postali različni usnjeni izdelki neznatni, kakor: rjavi čevlji, aktovke, usnjeni kovčegi, usnjeni stoli itd., katere z Brauns'ovo
„Vilbra" barvo za usnje
ш/штв^шштшт^шашвшквшттшвтшжшштввштшвш^атшт
popolnoma prebarvaš in prenoviš, Ako prebarvaš take usnjene izdelke, bode5 imel г njimi novo veselje,
daljša zveza je pa brez dvoma ona lz New Yorka na Havano, Iti meri 1600 milj in ob stoja med drugim tudi iz 110 milj podaem-skega kablja. Z eno samo zvezo v Chicagi pa je mogoče govoriti iz New Yorka v San Fran. cisco, to je daljava 3360 milj ali 5406 km, Z dvakratno zvezo, to je v Chicagi in Los Ange, lesu, je mogoče govoriti iz New Yorka na otok Santa Catalina na Tihem Oceanu. Ta daljava znaša 4000 milj ali 6436 km. V Ameriki imajo telefon v rokah privatne družbe, največja je seveda Bell sistema. Ta ima v celi državi za-poslenih okoli 300.000 oseb in samo po de. lavnicah nad 30 tisoč. Pogovor se seveda računa na razdaljo. Tako stane triminutni pogovor med New Yorkom in Philadelfijo samo 80 centov, v Washington 1 dolar 50, v Chicago 4 dolarje 25, v Minneapolis 5 dolarjev 80, v Omaho 6 dol. 50, v Denver 9 dol. 5, a iz New Yorka v San Francisco pa 14 dolarjev 15, kar je vsekakor veliko, ako pomislimo, da je to 778 dinarjev.
Od šivilje do primadone.
Ena najslavnejših opernih pevk dana. šnjega časa na Angleškem je Miss Carrie Tubb. Toda, kdor jo vidi in sliši v Covent Garden-operi v Londonu, ne bi verjel, da si je svoje dni z iglo v roki služila svoj bori kruhek, a z ostankom pa plačevala pevske učitelje, kamor je skrivaj zahajala. Njen oče je bil paznik v neki kaznilnici in ko je zapustila ljudsko šolo, je morala takoj k šivilji v učenje. Tri leta je vršila to delo, katero je t vsem srcem sovražila. Vendar ji ni pre-ostajalo drugega in ostati je morala tudi kot pomočnica v isti stroki, z zaslužkom pa si je pripravljala boljšo bodočnost s tem, da je hodila enkrat na teden v Guildhall konzerva-torij. Leta 1910. je napravila v Convent Gar-den-operi svoj début kot operna pevka in na mah postala znana po vsem muzikaličnem svetu, do česar jo je privedla le njena vztrajnost in trdna volja postati to, o čemur je sanjala že v dekliških letih.
ČLOVEŠKA URA.
Nenavaden eksperiment se je pred krat. kim izvršil s slavno uro na, katedrali sv. Pavla v Londonu, katera kaže čas številnim milijonom. Ura se je namreč iz neznanega vzroka ponoči ustavila in ugotovili sot da jo do drugega dne ne bo mogoče popraviti. Prebivalci Citi-ja bodo pogrešali uro, na katero so toliko let vajeni, zato so poslali nekoga, da je zlezel v mehanizem ure ter z žepno uro v roki reguliral od sekunde do sekunde čas in velike kazalce ure. Več ur je tako delal in nihče, ki je pogledal na uro, ni opazil, da ni vse tako kot bi moralo biti. Medtem pa so uro temeljito pregledali ter jo popravili, nakar je svoje delo zopet prevzel od človeka mehanizem ure.
PETROLEJSKI VRELCI V BLIŽINI DUNAJA?
V strokovnem listu »Petrolej« poroča geolog Friedel, da se v bližini Dunaja nahajajo petrolejski vrelci. To sklepa iz tega, ker so pred kratkim odkrili petrolej na Slovaškem, samo 15 km od avstrijske meje. Ker rabi Avstrija na leto 14.000 cistern petroleja katerega mora seveda uvoziti, bi bilo to z£
državo velika pridobitev.
* * *
-f- Tudi Avstrijci se uče od Bate. Nižje-avstrijsko obrtno društvo, odbor za propagiranje ameriške metode dela, je priredilo dne 9. maja t. 1. izlet v Zlin v svrho ogleda Batovih tvornic čevljev in usnja. Izleta se je udeležilo 70 zastopnikov industrije in trgovine. Tvorni-čar Tomaž A. Bata je pozdravil izletnike z naslednjim govorom: »Izredna čast mi je, da morem pozdraviti v svojih podjetjih avstrijske tovariše. Vaše poučno potovanje je najboljši dokaz, da iščete in potrebujete za svoja podjetja nove, racijonalne metode. Čim več naših izkušenj bo vsak poedini udeležnik potovanja ponesel s seboj, tem bolj nas bo veselilo. Ne vidim opasnosti za svoje podjetje, ako ga razkazujem tovarišem, ne vidi opasnosti naš narod v blagostanju ter razvijanju industrije sosednih narodov. Tudi ne vidim nevarnosti v tem, če tuje industrije iščejo racijonalne metode za svojo produkcijo. Vidim pa nevarnost v onih elementih, ki čepe v svojih hišah ter od strahu pred izgubami spričo svojega neplodnega dela hujskajo oblastva na zaščitno carino, narode pa na medsebojno nezaupanje in mržnjo. Induslrijci vemo, da se blagostanje naroda doseže le z racijonalno produkcijo t« da je blagostanje v gospodarskem sodelovanju vseh evropskih narodov. Smatrajmo za svojo dolžnost, gojiti medsebojno zaupanje. Pričnimo torej vsak sam pri sebi.« Vodja izleta se je za prijateljske pozdravne besede in za gostoljubni sprejem zahvalil: »Udeleženci potovanja so uverjeni, da se bodo v svetovno znanem podjetju naučili mnogo novega ter spoznali mnogo dragocenega. Kar je g. Bala rekel o trgovinski politiki in moderni industriji, sc popolnoma zlaga z nazori udeležencev. Evropski narodi se morajo zbližati gospodarsko, a njihove industrije morajo delati racijonalno, in to ne samo tehnično, temveč tudi v pogledu na delovne prilike. V tem pogledu nam jc baš tvrdka Bata v Zlinu vzor. Udeleženci bomo zapustili Zlin polni priznanja in zadiv-Ijcni nad zgradbami, delom in organizacijo tega podjetja svetovnega slovesa.«
Spori
Nogometno prvenstvo | Jugoslavije.
K nogometnim rezultatom o Binkoštih, ki ! smo jih prinesli v sredo, dostavljamo danes neko- i liko podatkov o tekmovanju za državno prvenstvo, za katero vlad?, pri nas ravno sedaj največje zanl- ; manje in v katero spada tudi današnje srečanje med HAŠKom iz Zagreba in našo Ilirijo v LJubljani.
Letošnje tekme za nogometno prvenstvo na- i še države so se pričele kakor znano 26. m. m. v Ljubljani s srečanjem med Ilirijo in GradjansKim ŠK iz Zagreba. Ta dan in 29. m. m. so se igrale izločilne tekme. Ilirija je vrgla iz nadljne konkurence Gradjanski ŠK (5:0), SAŠK v Sarajevu i>el-grajsko Jugoslavijo (2:1) in SAND v Subotici osi-ješkega Hajduka (3:1). Na ta način so se kvalificirali za redno prvenstveno tekmovanje po sistemu na točke poleg naprej določenih podzvezni» prvakov HAŠKa (Zagreb), Belgr. SK (Belgrad) in Hajduka (Split) še ljubljanska Ilirija, sarajevski SAŠK in subotiški SAND. Ti klubi so pričeli igrati j o Binkoštih med seboj redne tekme, vsak z vsakim po eno tekmo. Ilirija je igrala o Binkoštih z BSK, danes igra s Haškom, 19. s SAŠKom, 3. julija s SANDom in 10. julija s Hajdukom. V I. kolu o Binkoštih je zgubila Ilirija z 2:3, Hašk je zmagal nad SAŠKom s 3:2, SAND pa je porazil Hajduka z nič manj kot 5:1.
Izločitev Gradjanskega in Jugoslavije iz tekmovanja za državno prvenstvo je veljala sprva za veliko iznenadenje, kajti malokdo si je predstavljal to tekmovanje brez državnih prvakov za leto 1925 (Jugoslavija) in za leto 1926 (Gradjanski). Ne da se tajiti, da je v denarnem oziru izločitev teli dveh popularnih klubov precej pokvarila raCune zveznemu blagajniku. Ako nič drugega, sta odpadli s tem dve najbolj donosni tekmi Hašk:Grad-janski ter BSK:Jugoslavija in v glavnih nogometnih centrih Belgradu in Zagrebu se sedaj ne moro odigrati toliko tekem kot bi se jih sicer — namreč ako zveza enako uvažuje vse tekmujoče klube in noče favorizirati bclgrajskega ali zagrebškega prvaka s tem, da prisodi enemu ali drugemu nesorazmerno število tekem na njegovo igrišče.
Prva razmestitev tekem za državno prvenstvo v resnici tudi ni bila popolnoma objektivna. Zlasti ljubljanskemu prvaku Iliriji so bile z ozirom na povprečno manjši inkaso pri tekmah v Ljubljani — naša publika pač veliko zahteva, toda povprečno prav malo nudi — določene štiri tekme izmed petih izven Ljubljane, povrsti v Belgradu, Sarajevu, Subotici in Zagrebu ali Splitu. Ilirijo bi naravno že ta naporna potovanja sama po sebi, skupaj približno 4500 km, fizično izčrpala ter )1 bistveno zmanjšala možnosti za ravnopravno tekmovanje. Seveda bi pod takimi okolnostmi zgubilo na športni vrednosti letošnje prvenstveno tekmovanje vobče.
JNS v Zagrebu je prvotno razmestitev na zadnji seji razveljavil. V novi se bo po našiti informacijah — kar je gotovo edino pravilno — v prvi vrsti uvaževalo športno strnn in šele v drugi vrsLi materijelno. Ilirija je dobila tako v današnjem II. kolu v Ljubljano Haška in more računati še na SANDa ali Hajduka. Njen položaj je s tem kolikor toliko olajšan, vendar mislimo, da bi bilo Iliriji in tudi zveznim financam bolj ustreženo, ako bi se vršila današnja tekma v Zagrebu, zato pa bi naj SAND in Hajduk 3. in 10. julija oba igrala v Ljubljani. Zadnji dve tekmi padeta namreč v čas ljubljanskega velesejma, in z ozirom na vozne ugodnosti v tem času bi se zmanjšali stroški za gostujoče moštvo v Ljubljani od pribl. 25.0CO na 15.000 Din.
Ljubljanski prvak Ilirija tekmuje doslej za državno prvenstvo z lepim uspehom. Njena igra v Belgradu o Binkoštih, ki jo je zgubila samo radi dveh prenagljeno diktiranih enajstk, priča morda še bolj kot visoka zmaga nad danes dosti slabim Gradjanskim, da je sedanji team Ilirije v smotre-nem treningu solidno napredoval in postal enak najboljšim moštvom v državi. Danes, ko nastopi proti Hašku, glavnemu favoritu za letošnje prvenstvo države, ima pred seboj novo, težjo nalogo od dosedanjih. Pokazati se ima danes, ali bo Ilirija igrala v državnem prvenstvu ono važno vlogo, ki
jo klubu želijo vsi prijatelji. Zanimanje za ta dvoboj je v obeh prestolicah, Zagrebu in Ljubljani, velikansko. Na prognoze in kritike naletiš na vsakem koraku, tudi stave, tudi za večje zneske, so na dnevnem redu. V ilirijanskem glavnem taboru v »Evropi« je živo kot malokdaj. »Kibici« vse« vrst »delajo« rezultate ... Rdeči (Ilušk) imajo to prednost, zeleni (Ilirija) zopet drugo — oba pa seveda tudi svoje napake. .. Vprašanje, kdo bo danes zmagal, ali rdeči ali zeleni, pa vseeno ostane odprto do konca tekme ..,
V Splitu igrata danes še Hajduk in BSK, v Subotici pa SAND in SAŠK.
Reka : Panonija. Prvenstvena tekma II. razreda med Reko in Panonijo se vrši danes ob 10. na igrišču ASK Primorja ob Dunajski cesti. Ob ogromnem zanimanju za državno prvenstveno tekmo HAŠK:Ilirrja je stopila ta domača tekma bolj v ozadje kot to zasluži. Reka je namreč tekmec za prvo mesto v prvenstveni tabeli svojega razreda in igra dober, tudi za oko prav prikupen nogomet, dočim spada Panonija med najbolj agilna in požrtvovalna moštva ljubljanskega II. razreda
Predprodaja vstopnic za tekmo HAŠK:llirija danes ob 17 uri se vrši še danes do 12. ure v trafiki Sever, Šelenburgova ulica. Dijaške karte se Izdajajo le v predprodaji. Ker je tribuna že skoro razprodana, bo postavljeno na prostoru pred bari-jerami potrebno število nadaljnih sedežev.
Plenarna seja upravnega odbora JZSS so vrši v ponedeljek, dne 13. t. m. ob pol 9. uri zvečer v damskem salonu kavarne Emone. — Tajnik.
IX. OLIMPIJADA.
V	letu 1928 se vrši IX. olimpijada v Amsterdamu, za zimske športe pa zimska olimpijada v St. Moritzu. Letna olimpijada se vrši v juliju, zimska pa že v februarju. Olimpijade se udeleži preko 40 držav vsega sveta Organizacijo odhoda naše reprezentanco športnikov ih skrb za financiranje jo prevzel v to svrho izbrani Medzvezni odbor za IX. olimpijado, ki ima svoj sedež v Zagrebu, in je delo tega odbora osredotočeno predvsem na to, da zbere dovoljno denarnih sredstev, da bo mogel kriti stroške potovanja in obskrbe za naše najboljšo športnike, pa tudi, da omogoči dostojno opremo zanje. Medzvezni odbor se je obrnil na predsednika vlade s prošnjo za denarno podporo, zaprosil je za podporo mesto Zagreb, vse vele-banke in vse prijatelje športa. Vrhutega je dobil dovoljenje za prireditev športne loterije, razmišlja pa tudi o tem, da bi se nabavili ceneni in okusni propagandni znaki. V svrho intenzivnejšega nabiranja se bodo priredili olimpijski dnevi v nedeljo. dne 11. septembra t. 1. in maja 1. 1928 po po vsej državi naenkrat. V teh dneh se bodo priredilo manifestacije za olimpijado, večje športne prireditve, matineje in nabir;mje denarnih sredstev v ta înmcn. Medzvezni odbor bo poskusil vse, da najde dovolj sredstev za dostojno zastopanje naše države na bodoči olimpijadi. Vse ostale države delujejo mrzlično na pripravah za to največje svetovno tekmovanje, vsled česar mora biti naša dolžnost, da se zavedamo važnosti in pomembnosti' državne reprezentance na olimpijadah in da po svojih močeh podpiramo olimpijsko akcijo.
V	Sloveniji se ie ustanovil posebni »Odbor za propagando IX. olimpijade v Sloveniji«, ki ima nalogo, podrobno izvesti propagando v naših krajih. Sestavljajo ga složno vse športne organizacije, ki imnjo svoj sedež v Sloveniji. Predsednik tega odbora je znani športnik g dr. Fran Zupane.
ATLETINJE V BERLINU.
Danes se vršijo v Berlinu velike ženske lah-koatlefske tekme. Obeta se prvovrsten šport. Iz Anglije pride sedem najboljših atletinj, med njimi svetovni rekorderki Edwardsova in Trickleyevn. Francozinj bo tudi sedem. Švedska pošlje v mednarodnih tekmah presluišene atletinje Gentzel, Plathino in Svensson. Češkoslovaške športnice VI-dlakova, Olmerova itd. so znane Berlinčanom še od lani in jih imajo v najlepšem spominu. Iz Nemčije same je priglasilo udeležbo 25 tekmovalk; beremo imena Wittmann, Reuter, Mfikelmann, Brs-do\v. Iz Avstrije gresta v Berlin Wagnerjeva in
Kopplova. O izbornl nismo nič brali.
Poljakinji Konopecki pa
KOLESARSKE IN M0T0CIKLISTICNE DIRK"
Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 19. t. ni. medklub-sko motorne hitrostne in kolesarske dirke na progi Gaštoj—Medvode km 10. Dopuščene so vso kategorije. Prijavnina za vsako kategorijo 25 Din. za kolesarje 5 Din. Zaključek prijav dne 12. t. m., naknadne prijnve do dne 14. t. ni. ob 12 opoldne. Dirka se po pravilniku Zvezo Motoklubov kraljev. SHS. Pravico starta imajo samo člani klubov, ki so včlanjeni v zgornjšnji Zvezi. Točni razpis so jo do-poslal vsem zveznim klubom.
Športni teden
Smo že enkrat povedali, da bodo Finci šli na olimpiado, kljub protestom in negativnim sklepom. Sedaj so z 21 proti 5 glasovom sklenili, da bodo šli. — Avstralija bo poslala na olimpiado 30 tekmecev in je namenila za lo 12.000 funtov.
O nogometu smo pisali ve.~, teden; o domačem zlasti 8. t. m., o inozemskem pa 9. in 10. t. m. Tudi o kongresu Fife smo pisali 10. t. m. In bomo še. Istočasno s kongresom se je vršilo v Helsinkih par mednarodnih tekem; rezultati so: Stockholm-Helsinki 3:0, Reval (Talin)—H. 2:2, St.-Dresden 4:2, R.-Oslo 3:1, Dr.-H. 4:2 in 0:5. Na kongresu jo dejala Anglija, da rada pošlje v boj svoje narodno moîtvo proti najboljšemu moštvu evropskega kontinenta. Boj se bo vršil menda že v jeseni in bo med največjimi sporlniml senzacijami. — Italijansko prvenstvo si jo priboril klub Torino z zmago nad Juventus 2:1. — Arsenal iz Kaira je premagal ženevsko Servetto 2:2; šelo v zadnji sekundi je Servetto izenačila. — Od 11 iger v Avstraliji so jih dobile Vršovice 9, zgubilo so 2 igri. — Hakoahnci so igrali zadnjo igro v Zedinjenih državah pri električni i u č i proti kombiniranemu moštvu Giants in Betlehem 0:0; sedaj gredo v Kanado. Igra je privabila nad 10.000 gledavcev, za ameriški nogomet izredno veliko; zato so rekli Amerikanci, da bodo odslej naprej večkrat priredili take tekme. — V Bavarski bodo vpeljali menda nogomet v šolo, za po-skušnjo; igrati bodo pa smeli samo dečki nad 14 let, igra ne bo smela trajati več kot 2X20 minut, z odmorom vred.
Lacoste jo premagal Tildena v izredno hudem boju, j<i jo lrajal tri ure in 25 minut, skupni rezultat 32 : 29 nam pravi, kako sta so ta dva giganta tenisa borila. — Te dni se boju,jo trelje kolo v borbi za Davisov pokal: v Pragi lîelgija in Češkoslovaška, v Berlinu Nemčija in Južna Afriko, v Koebenhavnu Indija in Danska, v Rimu Francija in Italija.
K в r n i g je tekel 100 m v 10.4, a mu je pihal veter v hrbet. Tudi Houbcnu in Wichmannu je pihal veter v hrbet, ko sta pri bojnih igrah v Duisburgu tekla 100 m v 10.5 in 10.G. Kocher-mann je skočil že 7.332 m daleč, Molle 7 in; Dieckmann jo porabil za 5000 m 15: 54.4, njegov nevarni tekmec Petri 15:55.6. — Francoz D e-g r e 11 e jo z 10.6 za 100 m ]x>stavil nov francoski rekord. — Oger Darunyi je sunil kroglo 14.10 m daleč, Somfai je dosegej v skoku na daljavo 7.10, v troskoku pa 14.33 m. Danes se vrši v Budimpešti velika lahkoatletska prireditev, na katero pride tudi Ko mi g. — Nemec Schwab je hodil 30 km po cesti v novem svelovnorekordnein času 2:37:21.2. — бе par visokošolskih tekem. Univerza Bologna je na domačih tleh premagala univerzo Bern 65:57. Rezullati: 100 m 11.2, 200 m 23.2, •100 m 53, 800 m 2: 04, 3000 m 10: 25 4 (tu beremo ime Knezik; gotovo Slovenec, ki v Bologni študira), 4X100 m 45.6, skoka 1.C0 in 6.17, diskos 36.28, krogla 11.31, kopje 44.22; torej nič posebnega. — V tekmi ameriških univerz Harvard in Yr.le Paul sen 220 y 21.4, Rolî 440 y 49.0, Ilogan 880 y 1:56.2, skok ob palici Carr 4.126 m; v tekmi univerz Cornell in Princeton Papas 100 y v 9.6, Rockvell 220 y 21.4. To so pa že drugi tiči f — Tič jo tudi v Ameriki živeči Finec Stenroos. Iz-borni čas, ki so ga dosegali ameriški maratonski
tekači, so nui jo zdel sumljiv; v/.el je geometra s seboj, je izmeril klasično ameriško maratonsko progo pri Bostonu, in jo bila za 400 metrov prekratka! Stenroos pa šo ni zadovoljen in bo šo sam meril; pravi, d« jo proga za 1000 ni prekratka. Seveda so sedaj vsi dosedanji teki na tej progi neveljavni; 25 jih je bilo.
59.S kg težki Dunajčan Stadler jo prosto nn prsa dejal in kvišku sunil 120 kg; izenačen rekord.
Ermina S p a I 1 a je v 8. l undi v Firenzi potolkel L. Bussi; hitro tone Spallova slava.
Dirk® >po Italiji okolic jo dobi» Bin-da. Za vseh 15 etap, 3728.8 km, jo porabil 144 ur 15 minut in 35 sekund; od IS etap jih je dobil 11. Drugi je bil Brunero s 144:42 : 59, tretji Negrini s 144:51:41. Natančnejše glej >Slov.< od 10. t. m.
Segrave bi so bil na opolzkem dirkališču Brooklands s svojim 1000 KS a v t o m o h i 1 o n» kmalu smrtno ponesrečil in jo komaj avto obdržal. Sedaj bo samo še za propagando vozil, za tvrdko Sunbeam, po Angliji in јч> kontinentu; dobil ho plačo 112.000 Din na mesec. Tudi motorni čolni ca veselijo in mu gradijo čoln z 2000 KS.
Michel hoče plavati od Lausanne do Ze-neve, 50 km. Dober trening za Ameriko.
PROGRAMI:
Zagreb 310, Breslau 322.6. Praga 348.9, Stuttgart 379.7, Frankfurt a. M. 428.6, Brno 441.2, Rim 149, Langenberg 168.8, Berlin 483.9, Dunaj 017.2, Varšava 1111.	•
Nedelja, 12. junija.
Zagreb: 20.30 vesela večerna glasba, trio
Mahovič, 22. plesna godba. — Breslau: 22.30—24 prenos iz kavarne »Hindenburg«, Beuthen, koncert kapelo Wasserman. — Praga: 21.15 literatura 22. časovni znak praško zvezdarne, najnovejšo časopisne vesti, 22.20 na Bratislavo plesna godba. — Stuttgart: večerni program ni objavljen. — Frankfurt: 21—24.30 jazz-band. Brno: 19 koncert, 20 prenos iz Prage: koncert. — Rim: 21.15 concerlo di musica strumentale. — Langenberg: 19. Koln opera »Carmen«, nato do 24 plesna godba. — Berlin: 20.30 Abend in einem Berliner Spezialiinten-garlen, 22.30—24.30 plesna godba. — Dunaj: 20 opereta Emmericlm Kalmana »Der Zigeunerpri-mas<. — Varšava: 20.30 concert du seir, 22.30 plesna godba iz restauranta >Rydz:.
Ponedeljek, 13. junija.
Zagreb: 20.30 večer pesmi in arij. — Breslau: 20.10 pelje z orkestrom, 21.40 večerni koncert — Praga: 19. prenos iz Narodnih divadlov, 22 časovni signal in najnovejšo vesti. — Stuttgart: 21.15 prenos iz Freiburga: večer komorne glasbe.
—	Frankfurt: 20.30 prenos iz Berlina: fantastičen večer, nato novo gramofonske plošče. — Brno: 19 prenos iz Prage. — Rim: 21.10 seleziono dell'ope-ra comica »L'ultima notte .. — Langenberg 20.15 Koln: »Heut spielt der Strauss...« koncert, nato do 24 plesna godba. — Berlin: 20.30 fantastičen večer. — Dunaj: 20.05 vesel večer, popularni koncert kapelo Geiger, sodelujeta: Josma Selim in Bitlph Benntzky (pri klavrju). — Varšava: 20.30 concert de musique de chambre, consacré a la mi> sique Belge.
Torek, 14. junija.
Zagreb: 20.30 vesel večer, 22 plesna godba.
—	Breslau: 20.15 Konzert des Schlesischen Lan-desorchesters. — Praga: 22—22.15 dnevno vesti, 22.20 reproducirana glasba. — Stuttgart: 22 Joh. Slrauss-Abend. Philharmonisches Orchcster, Stuttgart. — Frankfurt : 19.80 opera »Cardillac«, nato vesel večer. — Brno: 19prenos iz Prage. — Rim: 21.10 serata di musica leggera. — Langenberg: Koln: Hans Piitzner-Stunde. Izvajajo: Tiny De-bilser (sopran), Prof. H. Pilfzner (klavir), Dodja Feldim (cello). — Berlin: 20.10 Fallova opereta »bpanski slavčekr. — Dunaj: 20.05 koncert dunajskih filhnrmonikov. Sodelujeta: Arnold Rosé in Aima Rosé. — Varšava: 22.30 plesno godba.

Д Da se mi îine otroško nogavico ne pokvarijo, ker imam ogromno zalogo, prodajam iste začasno po čudovito nizki ceni.
R. SIEBNECKI, ШЈЕ
Učinek
жо. noge soljo sv. Roka
četrti dan
v največji izbiri skalno v zalogi pri FR AIVC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nahr. 5 Telet. 407
Ako raztopimo malo množino soli sv. Roka za noge v topli vodi, dobimo vodo, ki je nasičena z oksige-nom, ki čudovito dobro učinkuje na bolečo nogo in ustavi bolečine, ki so se pojavile vsled tiščanja čevljev. Ozdravi najbolj zastarele ozebline, neznosno srbečico, ki jo povzroča ozeblina, in vsako rano na nogi. Pri daljšem namakanju postanejo kurja očesa In trda koža tako mehka, da se morejo odstraniti brez noža ali britve. Prav gotovo je, da sol sv. Roka za noge popolnoma uredi najbolj zanemarjeno nogo. Ozki, celo novi čevlji postanejo udobni, kakor bi jih nosili že več let. Lahko poljubno hodite in več ur stojite na enem mestu, ne da bi občutili najmanjše bolečine ali utrujenost. Velik zavoj sv. Roka soli za noge stane dinarjev 16'—. Dobiva se v vsaki 'ekarni in drogeriji. Ako pa je ne dobite, obrnite ee takoj na glavno zastopstvo za S. H. S.
NADA OROGERIA
Kolar i Gabrlć
Subotica, Strossmayerova ul. 2. Telefon 637.
ali na DROGERfJO SANITAS
Ljubljana, depot za Slovenijo.
Izviren samo v zelenem zavoju.
Ing. Gvidon Gulič :
Parni stroj in parna turbina.
Novodiln zn strojnike in obrnlovodie purnih obrotev. — Vezana knjiga slane 80 Din.
Jugoslovanska kniiaarna v Ljubljani.
o
m •oC
«s« £ ffl-f
<© J~
'©ftgi ©
I
flS j*

(O
(3 ►
a C "O
4) >w a
a
Inserirajte v „Slovencu "!

rt d «
S il
S
o >
o "m
rt a
S '5
>o
_ a
U jS — rt a

1Л 9
M
N
O o rt Jd » o
JS mt -g
-2 1Л " « 8 §■
w m
O T3 rt KI
Denar naložite najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru r. z. z o. z.
Stolna ulica 6 Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6°j0 na trimesečno odpoved 8°j0
Znižane cene in največje skladišče dvokoles motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov, vsakovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajli-ranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. Ceniki franko.
ÏUIMJMA" I.B.L., tovarna dvokoles iu otroš. vozičkov. Ljubljana, Karlovska 4.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog in oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod
Anton Bizilj
mesar in hišni posestnik ter meščan ljubljanski
v petek dne 10. junija po kratki, trpljenja polni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnkega se bo vršil v ponedeljek dne 13. junija ob 5 popoldne Iz hiše žalosti, Hradeckega vas it. 50, na pokopališče v Stcpanji vasi.
Svete maše zadušnice sc bodo darovale v farni cerkvi svetega Petra v Ljubljani,
Ljubljana, dne 11, junija 1927.
KATARINA BIZILJ, soproga. — PAVLA, MICI, TONE, IVAN, ANICA ln FRANCI, otroc! — ln vsi ostali sorodniki.
NOVOST!
NOVOSri
Namizne prte iz angleškega platna „Damasclene" nI treba prati. Vedno čisti. Zelo trpežni in praktični
za gostilne in vsako gospodinjo. Naročila sprejema zastopstvo za Slovenijo in Hrvatsko
„LCVfliSlC", Ljubljana, Ljubljanski dvor.
Prodaja na drobno: I. Kostevc, Ljubljana, Sv. Petra cesta 3.
V konkurzno maso Odon in Amalija Koulny,
Ljubljana, spadajoča trgovska zaloga blaga, kot razno orodje, žage, tehnični in drugi predmeti se imajo razprodati globoko pod cenilno vrednostjo.
Razprodaja bo trajala le kratek čas.
Pospešena konkurzna razprodaja se vrši med poslovnimi urami v trgovini Odon Koutny, Ljubljana, Aleksandrova cesta.
Uprava konkurzne mase.
Res škoda, da se ne morejo vse mnogoštevilne vrste mikrobov, ki žive v ustih in votlih zobeh, že v naravi povečati. Kajti potem bi se vsi oni, ki nočejo uvideti, da je treba na vsak način čistiti in izpirati ustno votlino z antiseptično tekočino — in to večkrat na dan — tako prestrašili, da bi se kar najhitreje privadili rednemu čiščenju zob. Zobna čistila in praški sami nikakor ne zadostujejo za negovanje ust, ker ostanejo gnilobna zajedališča, zobne votline, notranja stran kočnikov itd. nedotaknjena in ravno ta potrebujejo, kar je vendar dosti jasno, doslednega vsakodnevnega čiščenja. To je možno brez dvoma samo potom izpiranja z resnično antiseptično zobno vodo. Odol je antiseptičen! — Odol je gotovo antiseptičen! - Odol je prav gotovo antiseptičen!
■■ v,. .'; -.-.s/a •'. ■

.i'è^S&RHSfe1 , t .. ........
• 'v '' • -I' 1 Д\ -r \Vw 1 ' ..-..■
••.....' 'V', ^CtfV^.
/
S krepkim ispiranjem da Odol usfam sveže dišeči dih
MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica I-50 Din aU vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 aH S Din. Oglasi nad devet vrstic se računalo viie. Za odgovor znamko! Na vprašanja brez znomhc nc odgovarjamo 1	
	
lllglllil	Delovodja se sprejme, zmožen vse stroke ključavnič. obrti. Plača po dogovoru. Poizve se v upravi pod 4481 Mesarsk. pomočnika rabim, izvežbanega v vseh mesarskih strokah. Pojasnila v upravi »Slovenca« pod štev. 4516.
KONTORISTINJA l večletno prakso pri boljšem podjetju, išče primerne službe. Ponudbe na upravo pod šifro: »Vestna« 4552.	
TRGOV. POMOČNIK posodi 10.0C0 Din ali položi kot kavcijo ir plača 250 Din onemu, ki preskrbi službo v trg. vsaj do 20. julija 1927. Ima 15 let arakse in lepa spričevala. Ponudbe na upravo pod šifro: »Dobra moč« 4514.	
	ZASTOPNIKE in ZASTOPNICE za prodajo srečk na obroke, išče Bančna poslovalnica BEZJAK — v Mariboru. 2726
Н1/1ПОГ h konjem, pri-liia}JCl> den in pošten, kateri razume tudi na poljedelstvo, se sprejme takoj. — Ponudbe na upravo »Slovenca* pod: »Gorenjsko štev. 4579«.
VAJENCA
za fotografsko obrt takoj sprejme Foto-atelje Man-cini — Rožna dolina pri Ljubljani.	4614
Iščemo KUHARJA
ali kuharico, perfektno, ki je vešča samostojnega vodstva kuhinje. — Ponudbe na: CENTRALNA MENSA, Zagreb, Samostanska ulica 18.
Iščejo se izurjene
PLETILJE
za strojno pletenje telovnikov in puloverjev. — Pism. ponudbe na JOSIP KUNC & CO., Ljubljana, Poljantki nasip štev. 40.«
Vsakovrstno
ziaio штк
po najvišjih cenah neme, javellr, Ljubljana Wolfova tilica Stev. S
HLODE
hrastove in smrekove
kupuje parna žaga V. SCAGNETT1, Ljubljane
HARMONIJ
lahko že rabljen, kupim. Ponudbe na upravo lista pod: »Harmonij« 4625.
zanesljiva in vestna, s prakso, išče službo v mestu ali na deželi. — Ponudbe na upravo lista pod: »Takojšen nastop«.
25 letni mladenič, vojašč. prost, išče mesta kot
CERKVENIK.
Opravljal je službo že več let. - Ponudbe pod »Zanesljiv in pošten« upravi.
PRODAJALKA-
začetnica, mešane stroke, s triletnim spričevalom, išče službe, najrajše na deželi. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4612.
Mesto hišnika
išče boljša družina z enim otrokom. Žena zna opravljati vsa hišna dela ter ljubi red in snago. -Naslov se izve v uprav »Slovenca« pod št. 4613.
sprejmem, s hrano in stanovanjem. Dobra in stroga vzgoja. Sprejmem pa le nepokvarjenega dečka z dobrim šol. izpričeval.
Franc Verzel,
kov. mojster, MARIBOR, Frankopanova ulica 25.
Učenca mešanim blagom išče tvrdka Ivan A. Grosek, Trebnje, Slovenija Deček mora biti najmanj 14 let star, zdrav, močan in dobro podkovan v računstvu in pisavi.
V hiši ima popolno preskrbo brezplačno. - Interesenti se naj oglasijo takoj, in sicer mora napisali ponudbo sam re-llektant._4301
Perlckten
KORESPONDENT
slovenskega, nemškega in italij. jezika, se sprejme v lesni industriji na Gorenjskem. Prednost imajo v lesni stroki izvežbani. Ponudbe na pottni predal IL 153, Ljebljtaa.
se išče, pridnega in poštenega. Oskrba in stan v hiši. — Nasiov se izve v upravi pod štev. 4493.
Iščem v službo pridnega
Žagarja
k venecijanki za takojšen nastop. — Naslov: JOSIP KOFLER, lesni trgovec, i Slovenska Bistrica.
IŠČE SE DEKLE
I z dežele, pridna in poštena, stara 18—20 let, iz-učena šivilja, ki bi jo veselilo izpopolniti se v finem salonu v mestu. — Hrana in stanovanje zastonj, zato pa bi morala : pomagati pri gospodinj-! stvu. — Naslov v upravi Slovenca« pod št. 4511.
Sijajno bodočnost
I visoko plačo, stalno na-meščenje, nudimo agilne-mu gospodu ali dami s prepričevalnim nastopom. Ponudbe pošljite na »POŠTNI PREDAL 172«, Ljubljana.	4518
Trgov, učenko"
ki je dovršila mešč. šolo, sprejmem z vso oskrbo. Franc Kavčič, Studenice pri Poljčanah. — Samo pismene ponudhe.
i/rnioo za konfekcij-mUJdL ska dela, iz ljubljanske okolice — se sprejme. Pism. ponudbe je poslati na upravo lista pod šifro: »Krojač« 4546.
Krojaški pomočniki
za delo na dom — in pa
dva vajenca
se sprejmejo. - Naslov v upravi lista pod št. 4582.
Potnik
za Slovenijo in Hrvatsko,
zanesljiv in agilen, s e
sprejme. - Prvovrstni akviziterji iz kolonijalne branše z lepim nastopom, ki znajo voziti motorno kolo, 30 do 35 let stari, imajo prednost. Honori-rano plačo, provizijo in dijete. — Ponudbe z natančno navedbo dosedanje prakse, vseh podatkov in zahtev na »Poeini predal 113. Linbliana«.
KUPIM
elektromotor
380 Volt, 5—7 PS, v dobrem stanju, in
motorno kolo.
Jcs. Koller, Slov. Bistrica
DVA DIJAKA
sprejmem (mogoče bratca). — Naslov v upravi lista v MARIBORU.
Kdo sprejme dijakinjo
na hrano in stanovanje proti temu, da bi učila domače otroke? Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Pomoč A« 4568.
Kupimo takoj:
dobro ohranjeno pisalno mizo, pisarniško omaro, računski stroj in blagajno (pripravno tudi za shranjevanje knjig). Ponudbe s ceno pod: »Blagajna« št. 4621 na upravo lista.
POSTANETE
TEHNIK
risar, mojster itd., s pomočjo tehn. študij na domu (Fernstudien) — vse smeri. Obširni prospekt 10 Din. Lycée Industriel, Rue Enseignement, 37. Liège, Belgija.
prodam, obstoječ iz sur-ke, hlač, srajce 1er čepice. Zadnji trije komadi so popolnoma novi. Cena Din 600.—. Ponudbe na Podružnico »Slovenca« v CELJU.
KDO kupi
Meblovana soba
se odda. Ilirska ulica 19, П. nadstropje, desno.
Opremlj. soba
se odda s 15. junijem 2 gospodoma. - Naslov v upravi lista pod št. 4544.
Išče se v bližini cerkve
prazna, čista SOBA. Ponudbe vsaj do 20. t. m.
na upravo lista pod šifro »Snažna« št. 4636.
TRGOVINA Z MEŠAN. BLAGOM
v industrijskem kraju v mariborski okolici — se s kompl. inventarjem in zalogo ter s prostim stanovanjem odda v najem. Ponudbe na upravo lista pod; Dober promet 4593
JV Dobroidoča "•C
gostilna
T MARIBORU, v neposredni bližini glav. kolodvora, na najbolj prometnem prostoru, se da • v najem. - Vpraša su pri I uoravi lista pod It 4540.
rjavo, še nič nošeno, za normal, velikost, poceni? Ponudbe na podružnico »Slovenca« v CELJU.
Prostovoljna JAVNA DRAŽBA
Dne 20. junija t. 1. ob 9. nri dopoldne se bosta prodala v avtodelavnici KRISTAN. Ljubljana, Dunajska cesta št. 54,
1	rablj. avto De Dioo Bouton,
1 rabljen avto Waf. Dne 21. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne bo naprodaj Da dvorišču restavracije >Novi svet«, Ljubljana, Gosposvelska cesta: S zabojev raznega avtomobilskega, motocikelskegu in kolesnega materiala, kakor zračnic, plnščev, matic, gonilnih «i, tečajnikov, zavor, krog-ijičnib ležišč, iaromelov za karbidno razsvetljavo, lepila
(Pickzeug) itd. Navedeno blago se bo oddajalo skupno ali tudi posamezno. - Interesenti se vabijo na ogled eno uro pred začetkom dražbe.	4597.
Ugodno se proda moderna
BENCINSKA NAPRAVA:
2	kotla za bencin ali petrolej (po 10001), polnitev na nitrogenski pritisk, zelo pripravno za bencinski automat. Konsumno društvo za Slovenijo, Šiška.
Za takojšnjo dobavo imamo cirka 30 vagonov
hrastovih odpadkov
za kurjavo, z žico povezane. Cena po dogovoru. - »ZORA«, parna žaga v Črnomlju.	4005
Hrastova
se proda z žimnicami in 2 postelji. Zanesljivim na obroke. — Selo - Moste št. 41, I. nadstr., desno.
Uradni list
8 celotnih nevezanih letnikov se za 1000 Din proda, — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4615,
OTROŠKI VOZIČEK
skoraj nov, se proda. Na ogled od 12—2 pri I. Ra-zima, Cesta na gor. žel. št. 4, I. nadstr,, levo.
OTROŠKI VOZIČEK
skoraj nov, prodam. -Moste št. 79.	4599
Močan ročni voziček naprodaj Za Bežigradom, brraka 12, Škcrl. 4617
M ALIN O V E C
in 9 vrst finih sokov nudi poceni »Brezalkoholna produkcija« — Ljubljana, Poljanski nasip št. 10.
KRAVA-mlekarica
s teletom, naprodaj. Po-izve se Poljanska c. 55.
* ŠIVALNI stroj*"
zamenjam za 2 postelji. Naslov v upravi: št. 4638.
Posestva
mline, gostilne, naprodaj in v najem. Nakup malih posestev za duhovnike v pok., išče posredovalnica »MARSTAN« - Maribor, Koroška cesta 10-!.
Mlin in žago
na vodni pogon, oddam v najem sposobnemu mlinarju in Žagarju. Stanovanje na razpolago. - Informacije pri Ivaiiu FUR-LANU, Dol. Logatec 42.
Zidano hišo
z lepim vrtom, prodam. Vse v dobrem stanu, voda in elektrika pri hiši, 5 min. od mesta Kranj. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod St. 4616.
Posestvo
se proda zaradi preselitve, pripravno za vsako obrt, ležeče eno uro od Ljubljane, ob dež. cesti. — Poizve se v zadrugi »LIPA«, Šent Vid n. Lj.
CVETLIČNI SNEG
Vam izredno očisti kožo maščobe, prahu in ogrcev Po uporabi opazite v 15 minut, izpremembo: koža postane čistejša in da licu prijazen sijaj, da izgledate bolj zdravi in sveži. Cena 20 Din. Popolnoma svežega dobite, ako pi šete na: Poštni predal št. 216, Ljubljana. 4637
DRUŽ ABNICO
iščem, s kapitalom Din 50—80.000, v dobro idočo manufakt. trgovino. Cenj. ponudbe na upravo lista pod: »Sodelovanje« 4633.
UGODNA PRILIKA ! »PEUGEOT«-kolesa
orig. »Tour de France«, rumeno emajlirani, z orig. Wolber-pnevmatiko, od daja za Din 1990, dokler traja zaloga, tvrdka O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica šL U.
Prodam vsakovrstne
LEDNE OMARE
vseh dimenzij, ter jih izvršujem tudi po naročilu. S. Praprotnik, Jenkova 7
Prodam hišo
z 2 stanovanji in trgovino na promet, kraju v Rožni j dolini cesta V, štev. 23. j
POZOR !
v Cerkljah St. 44 na Gor.,
zidano, krito z opeko (hiša, kuhinja, shramba, klet in še ena soba ter hlev), vodovod, 22 a 52 m' vrta. Cena 35 tisoč Din. Kupec lahko prevzame takoj.
»POSEST«
Realitetna pisarna, družba z o. z. - LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 4 PRODA !
VILO, enonadstr., predvojno, 5 stanovanja po 5 sobe. pritikline, lep vrt, blizu Tivolija, 220.000 Din. HIŠO, visokopritl., 4 parketi-rone sobe v visokem pritličju, 4 manzardne. pritikline, 600 mï vrta, tik tramvaja, 160.000 Din. 1ШО, enonadstr.. najsolidneje »i'.ano, tristanovanjsko, 1000 m2 vrta. 10. min. od centra, 205.000 Din. HIŠO, dvonadstr.. prenoTljc-no, večsianovanj., tik cerkve. šiška, vrt, 170.000 Din. VILO, novozidaDo, enonadstr., komtorino, 5 sob. pritikline, vrt, 12 minut od centra, 220 tisoč dinarjev. VILO, enonastr., tristanovanjsko, trisob. stanovanje prosto, velik vri. Rožna dolina, 145.000 Din. — Ugodni plačilni pogoji. HIŠO, enonadstr.. 2 stanovanja po dve sobi, pritikline,. vrt. Rožna dolina, 100.000 D. HIŠO, visokopritlič.. 3 parke-tirane sobe, elektrika, vodovod. 2000 m' vrta, blizu post. in tramvaja, 155.000 D. HIŠO, visokopritlič., novozid., hlev za 10 glav živine. 5000 m' dvorišča, pod Dolenjskim kolodvorom, 85.000 Din. j Poleg tega večje Število sta-; novanjskih hiš, vil, trgovskih, gostilniških objektov v Ljubljani, na deželi, kmečke posestva, graščine, industrije — ugodno ležeča stavbišča itd.
HIŠA S PEKARIJO
in specerijsko trgovino v Metliki, na lepem prostoru, se poceni proda ali odda v najem. Vprašati: J. Vukšinič, Metlika 35.
TRGOVINA
„ mešan, blagom, v prometnem kraju na Gorenjskem, naprodaj. Vprašanja na upravo lista pod »Trgovina Gorenjsko«.
MOŠKO KOLO
prodam ali zamenjam za FOTO-APARAT. Ako bi bila protivrednost večja, doplačam. Ponudbe z natančnim opisum na Fr.
Kauna2. Mrzli vrh 9. Žiri.
Proda se
enonadstropna HIŠA
z 18 sobami po 6/6 nJ®, 7 shramb po 5/5 m' velikosti in 170 arov zemljišča v Jablanici št. 1 pri Ilirski Bistrici v Julijski Benečiji, Italija, za 60.000 lir. — Naslov v upravi »Slovenca« pod ti- 4596.
Maserka
dobro izvežbana, se priporoča. — Vpraša se pri Vodeb, Rimska cesta 2/1.
Prodam ali pa oddam v najem
KNJIGOVEZNICO.
Naslov v upravi: St. 4608.
Pršna kopel
in plavanje v bazenu!
Za gospe: Vsak torek od 14 do 18. — Za gospode: Vsako sredo in četrtek od 14 do 18. Cena s perilom samo Din 6.—. Kopališče hotela SLON.
Priporoča se trgovina г železnino
A. SlJšNIK, Ljubljana
Zatntka cesta.
Sprejmem ŠIVILJO
kot DRUŽABNICO s kapitalom 30—50.000 Din. Cenjene dopise na upravo »Slovenca« pod šifro: »Dober zaslužek« 4634.
Brezobrestno posojilo
izključno za zidanje stanovanjskih hiš. Navodila proti vpošiljatvi Din 5.— v znamkah. Kredit, stavb, zadruga »MOJMIR, Maribor, Koroška cesta 10-1
Sudnifka ulica 3/19
dobavlja dvokolesa, dele za dvokolesa, pneumati-ke. Šivalne stroje, gramofone, gramofonske plo šče 1er nogometne žoge po najnižii oeni. Mehaniki 'l ih . T-nust.
lahti vajte veliki lustrovani b.eiMv." aatalog ter pošljite marko za 8'— Din za poštnino.
PletJIni stroji
patent »Ideal« do aedaj neprekosljivi, šival, strog za pletenine, navljalni in krtačni aparati, železne mizice in druge potreb, ščine vedno v zalogi. — Pouk s stanovanjem v hiši. FRAN KOS, Ljub. Ijana, Židovska ulica 5
POPRAVILA
Meh?nik IVAN LEGAT
specijalist za pisarniške stroje
Maribor, Vetrinjska ul. 3C
Telefon int. 434.
Pozor društva!
O prilikah 25- in 50-letnic i. dr. slavnost. prireditvali se najtopleje priporoča za fotografiranje skupin Foto-atelje D. ROVŠEK, Ljubljana, Kolodv. ul. 34. — Za prvovrstno delo se jamči. Cene solidne.
Kajenje je škodljivo!
Najuspešnejše sredstvo proti kajenju so »Atome-, pastilje. Uspeh zajamčen Mala doza 20 Din, vel. 3C Din. Razpošilja agentura »Juniper <, Celje, predal 4
Debele
luskinaste otrobe
kupite najceneje pri tvrdki
A. VOI.H. LiubUane
Resljeva cesta ii.
Žsmnke
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU FADOVANU, tapetnikn, Krekov trg št. 7 (poleg Mestnega doma).
GLHStiUIRJE m шкгсшгшЕ
uglašulem, popravljam strokovno In ceno! Tudi potujem!
Naročajte po dopisnici za ti. Jurâsek, ILjabljasa Wolfova ulica 12
Zagreb, Jgrjevska57
priporoča najboljše tarcburice, par-titure, strure, Sole In vse potrebičinc 21 vsi glasbili
ОИПкотвг na parlik.
Cenilo IranUo. razšla».
Igralci HARMONIK,
pozor !
Velika izbira lepih in prvovrstnih harmonik po najnižji ceni stalno na zalogi. Dobe se tudi pre-igrane in renovirane harmonike po skr.'i'no nizki ceni. Makso LAJOV1C, trg., Litija.	4123
Sveže ribje olje
najboljše kakovosti se dobi v
leharnidr.B.Piccoli
Ljubljana, Dunajska cesta 6 Naročila se toôno Izvršujelo
Pozor
kmetje iz Slov. goric! Najboljše RIPS-OLJE
iz dobro znane stare tovarne Tomaž Krajnc Iz Frama se zamenjuje v za-menjalnici žita in olja pri REBERNIKU V MOČNI, zraven gostilne Šiker, po običajnih tovarn, pogojih. - Sc priporočamo na obilen obisk.	4539
Elektrotehnično podjetje
Jože Markež
JESENICE 54,
«
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Volna - bombaž
za strojno pletenje ir ročna dela, dobile pc ЗЧР" najnižjih cenah pr PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4
ЕШЕШЕШЕШ
Inserirajte v
»Slovencu'!
llt=IIIEII!=ni~
Plin^o I Zdrav, zavod riJULd ! (Anstalt) dr, Pcčnika za pljučne bolezni, na gori Jânina, ob-čilia Sečovo, p. Rogaškn Slatina. - Prospekt 3 Din.
Srečke !
ćFEKTNA LOTERIJA INVALIDSKEGA DOMA TRBOVLJE, nudi mnogo krasnih dobitkov, ({lavni snonadstiopna hiša, ki se lahko zadene z malenkostjo enega kovača ali 10 Din.
TOPLICE
blizu Zagreba, Hrvatska iVC termalna vod«, in blato zdravita rovmo, trganje, iôias, žoinkn bolozni itd. V pred- in po sezoni znatni popusti rednih Bezijskih cen, posebno po ceni so specijolm aranžmaju za 20 dnevno zdravljenje, dočim stano za časa glavno »uzonu od 10. junija do I. eoptembra stanovanje z vsemi drugimi pristojbinami in po. polna oskrba dnevno 76-100 Din. Sezona april— november. Podrouna pojasnila in prospekte pošilja kopališka uprava.
OPEKARNA (Ringofenziegelei)
in POSESTVO v bližini Maribora, s prvovrstno ilovnato zemljo, okrog 24 johov, v polnem obratu, j/ zaradi smrtnega slučaja ugodno NAPRODAJ. Reflektanti naj se obrnejo na
Tschernitschek dediči, Maribor
Trubarjeva štev. 5. Cene/še kot pri
RAZPRODAJAH
se dobt vsakovrstno manu/akturno blago samo pri
J. TRPIM, MARIBOR, Glavni trg štev. i7
Za potovalno sezono
priporoča kovčke, kasete, torbe, nahrbtnike itd. v veliki izberi, vseh vrst in tudi v vseh cenah
IVAN KRAVOS — MARIBOR.
Spccialni kovčki ln torbice za potnike in vzorce se izgotove v lastni torbarski delavnici na Slomškovem trgu Stev. 6.
Priporočajte
naš list ob vsaki dani priliki. Priporočajte tudi njegov oglasni del.
v Celovcu.
Zavod vzdržuje ljudsko in meščansko šolo, enoleten kurz za gospodinjstvo, učiteljišče s pripravljalnim razredom, šolo za ročna dela, otroški vrtec in šolo za petje.
Prirejajo se nemški jezikovni kurzi za tujerodne (Jojenke, kurzi za vse moderne jezike, stenografijo, pouk v igranju na glasovirju, goslih, citrah, orgijah in harmoniju; pouk v slikanju in v finih ročnih delih
Zavod ima zdravo, prosto lego, krasen, velik vrt, zračne In solržne prostore/— Na mladino se gleda najskrbnejc. — Penzija samo 80 S mesečno.
Natančnejša pojasnila daje predstojništvo zavoda.
7*ïhVtlï)	Prcbridki izgubi moje
«.CilEVCUla. drage mamice
Katarina Witimayer
ki nas je zapustila za vedno 5. junija, in ki smo jo spremili na njeni zadnji poti 7. junfn, izrekam tem potom svojo naj-iskrenejšo zahvalo vsem, ki so me tolažili, darovali vence in šopke, ter pevskemu društvu »Merkur« za ginljivc ža-lostinke. — Maša zadušnica se bo darovala v torek 14. junija 1927 ob pol 7. uri pri sv. Jakobu. — Priporoča se jo v molitev.
Ljubljana, 12. junija 1927.
KATINKA WIDMAYER, trgovka.
Pripravljajte si sami svojo soda-vodo (osvežujočo pijačo)
z originalno
SPARKLET sifonsko steklenico
(svetovni patent!)
Cenejša in boljša kot navadna soda-voda? Enostavno! Hlgijensko! Izvrstna kvaliteta!
Zahtevajte prospekte in ponudbe od samoprodaje za SHS:
Jugoslavensko SPARKLET poduzeće
HUGO GYENES k. d., ZAGREB
Draškovićeva ulica 46. — Telefon št. 25-12.
TOVARNIŠKO POSLOPJE
na periferiji Ljubljane, pripravno za tekstilno, železno, elektrotehnično ali drugo industrijo prodamo takoi eventuelno oddamo v najem. Ponudbe na oglasni oddelek „Slovenca", pod „Tovarna" št. 4534
itpim
skozi vse leto vsako množino kostanjevega, taninskega lesa, smrekovega lubja, celega in drobljenega, ter smrekove hme-love droge, proti akreditivnemu plačilu. - Ponudbe na naslov:
FRANC OSET. - Sv. Peter v Savinjski dolini.
z gumijevimi podplati
svetovne tovarne „tlllfctllnson" znamke ..L' Atijc" za dečke, ženske in moške bele, črne in sive ima na zalogi
Kosta NlholiC i drug. Beograd.
MiSCZ Plihdfla SI. Ï8.	Prodaja samo trgovcem.
Prvovrstno delo. плишш k. t. d. Zmerne cene,
To je naše geslo?
milnico ln Ivomlco msinviih kniig v Ljubljani. Kopltarieva ul. 6/11
Avtomobiiisti in motociklisti
Prostovoljna javna dražba.
V dneh 13, do 17. junija 1927 od 9. ure dalje se bo prodalo v avtogaraii O. ŽUŽEK, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 31, rež osebnih fn tovornih avtomobilov ter motor, in nav. koles razn. znamk, kakor: Mercedes, Bugatti, Peugeot, Adler, Fiat, Puch, Studebaker, Laurint Klement, Sizaire Naudin, Mettlallurgique, Har'ey Davidson, B. S. A. itd. ЗЧР- Interesenti se vabijo na ogled.
Л Specijalna tooarna strojen za obdelano lesa
Klein 3 SflefeS, Fnlda
----------- O
\ 1 7 «V. ^vr y\4
bomo razstavili najnovejše in najboljše stroge za obdelano lesa v polnem obratu.
Hnoast! Pogon brez jnmena!
Obiščite naš prostor 208 PauHian F.
Zastopnik za S.H.S:
Mer fljngein,
Ljubljana, Hotel SLON.
Sven Elvestad:
54
Mož, ki ie oropal mesto,
»Ničemur se več ne čudim,« je spregovoril Krag živahno.
»Kaj menite?«
»Ne čudil bi se, ako bi se znašla takoj sedajle iz oči v oči pred vodjo tolpe.«
Policijski načelnik se je zdrznil: »Mislite, da je res drzen dovolj...«
Tedaj so se vrata odprla. Na pragu se je prikazal tuji gospod. Visoka, sloka postava. Na prvi pogled človek južnih krajev.
»Ne, to ni on,« je dejal Krag.
»Ali imam čast, videti pred seboj gospoda načelnika kazenske policije v Oslo?« je vprašal tujec.
Načelnik se je priklonil in potrdil.
Tujec se je poklonil pred Asbjornom Kragom. ^In to je morda gospod, ki je poslal petemu oddelku pariškega redarstva brzojavko radi egiptoslovca d'Alberta?«
Krag je debelo pogledal. »To sem jaz,« je dejal.
Tedaj se je vljudni tujcc spet priklonil. »Veseli me,« je rekel. »Moje me je Chevillard, in sem egipto-slovčev odvetnik.«
»Mož torej v resnici živi?« je vprašal Krag.
»Da, in se nahaja sedaj tu v Oslo.«
Sedaj sta ponudila gospoda tujcu stol, proseč ga, naj sede, kar je tudi storil, pri čemer je z značilno kretnjo položil svojo odvetniško listnico na mizo.
»Smatram,« je začel, »da stojita gospoda pred vrsto zagonetnih zločinov.«
Krag je prikimal: »V resnici jc tako.«
Z lica tujega gospoda se je dalo jasno razbrati, (la se je vznemiril.
»Preden nadaljujem,« je rekel, »bi rad vedel, kakšni so ti zločini. Bržkone gre v prvi vrsti za pregrešite glede lastnine.«
»Da.«
»Vlome?«
»Da.«
»Potvorbe?«
»Tudi.«
»Goljufno igro?«
»Morda.«
»Napade na osebe?«
»Da.«
Tujec je premolknil, nato pa tiho vprašal: »Umor?«
»Ne,« je odvrnil Krag.
Odvetnik je olehčano vzdihnil: »Hvala Bogu, da gre v bistvu le za tatvine. Koliko bi moglo biti? Sto tisoč?«
»Brez dvoma.«
»Dobro.« Tujec je odprl listnico in segel po kos podolgastega papirja. "Preden nadaljujemo,« je rekel, »bi rad videl, da bi si ogledala tale mali papir. Dal bo mojim besedam večjo veljavo.« Bil je ček banke »Crédit Lyonnais«, glaseč se na dvesto tisoč frankov.
Oba gospoda sta najprej vsa osupla debelo pogledala tujca, ki je trdil, da se imenuje Chevillard in da je d'Albertov odvetnik, in sta se nato hidi sama spogledala. Odvetnik je molčal in gledal zmagoslavno predse. Ko sta bila gospoda pregledala ček, sta ga položila spet na mizo pred tujca. Ček je bil pravilen; kdor bi ga v tem trenutku oddal v norveški Narodni banki, bi dobil zanj takoj dve sto tisoč frankov.
Toda kaj naj vse to pomeni?
Policijski načelnik je bil popolnoma zmeden. Zadeva se je začela razvijati tako, kakor ni bil tega niti od daleč pričakoval. Pride tale tujec in pravi: .Taz sem odvetnik onega drznega razbojnika. Imenujem se tako in tako. Tu je ček za dve sto tisoč frankov. Gospoda, nameravam se z vama o zadevi porazgovoriti.
Načelnik ie spet pogledal Kraga, ali ne hi morda
razbral z njegovega lica, kaj misli detektiv. No, da povemo po pravici: tudi Asbjorn Krag je bil ves zmešan. Njegova prva misel je bila: Ali je prihod tega tajinstvenega tujca samo nov člen v nekem načrtu? Znak za nov napad? Drzen naskok? In kaj je namen tega napada?
Krag jo natanko opazoval tujca. Ne, ne more hiti nobenega dvoma. Ta mož v resnici prihaja s potovanja, to ne more bili narejeno. Zato ga je vprašal: »Ali ste pravkar prispeli?«
Zdelo se je, da se jo tujec začudil. »Da,« je odvrnil, »z vlakom pred pol ure. V naglici sem si najel sobo v hotelu. Oprostite, da se nisem utegnil primerno preobleči. Toda mislil sem, da je zadeva zelo nujna.«
Prav imate,« jo dejal Krag, »res je nujna. Toda ker sto pravkar prišli z vlaka, ali imate morda še vozovnico.«
Tujec je takoj segel v žep in vzel iz njega od-rezek vozovnice Pariz—Oslo. Krag je pogledal na žige. Bili so v redu. Toda sedaj je tudi tujec spoznal, zakaj Asbjorn Krag po vsem tem povprašuje. Segel jo po listnico in vzel iz nje različne papirje ter jih položil pred oba gospoda.
»Razumem,« jo dejal, »da se želita gospoda poučiti glede mene samega. Tu je moje odvetniško izpričevalo iz Pariza. Tu posetnice in, kar je šc več vredno, tu je moj potni list, podpisan prod dveina dnevoma po ministru zunanjih zadev samem, in tu še posebno priporočilo norveškega poslaništva v Parizu.«
To priporočilo je prebral Krag s popebnim zanimanjem. V njem je sporočalo poslaništvo, da je gospod Chevillard izmed najbolj znanih francoskih odvetnikov in da želi odpotovati v Oslo v prav posebni zadevi. Pisanje je naznanjalo dalje, da io od uspeha tega potovanja odvisno, ali se bodo spoštovana in ugledne družine izognile nesreči ali nor
EIIIEIII
> * s
n m -13 »
n a 2 g g£
•a « £ d "a Q ^ o
^ C)
* r-1
а S » "
J .s
-X 00
O rt
~is> 0
O O
•ca u
sa
vi
C-> П
2 I
-3 o?
Z,	« «
o	i?
as	ô
C/J !»
Q . = g
-J S o«
S TD - §
° î Su
.-o
u
a.
aA 3 >
a
-> H
- Л
i :
•00 --•m q
<9 <3
X > ** o
* 1 d
EdcSo
. • j oo t» o in
:|tf ™ o >
I « .g" O -S.SP
Св
Ji a ~
•3 «!
o T
— ja %*
•S „ Q N
2 ^
rf I k«
âi — Q 13 o
111 = 111 =
Délient oanir Lkarbon papJr) paplr* b™B fra^e, Lud. Baraaa. Llubliana
baroo za Sfampiljbe, dobite vedno in najceneje pri	кШШјИИИ
Šelenburgova ul. 6Д. Telefon štev. 280
Za našo tovarno v Smedereve potrebujemo
izkušenega in zanesljivega
barvar. in lakirar. poslovodjo
ali partijskega vodjo.
Interesenti naj se pismeno, z označbo dosedanjega delovanja in spričeval — obrnejo na »SRPSKO AKCIONAR. RUDARSKO - TOPIONIČKO INDUSTRIJSKO DRUŠTVO«, Beograd, Miloša Vel. 62
reforfi steklenice
za konzerviranje sadja in povrtnin v vseh
velikostih ter vse druge pritikline in Zupančevo knjigo: Konzerviranje sadja in povrtnin ima v zalogi tvrdka
LOYÏSO PETOVAR. IVANJKOVCI
Ceniki se pošljejo na zahtevo. Nizke cene! Najsigumejše v porabi, torej najboljše.
Poslano.
Z ozirom na razne nasprotujoče si vesti, katere se širijo o meni in moji trgovini, češ, da bom isto opustil, si štejem v dolžnost, da moje odjemalce, dobavitelje in prijatelje točno informiram.
Res je, da potujem koncem junija t. 1. v glavno mesto Argentinije Buenos Aires, kamor sem povabljen od očeta moje bodoče žene, ki stalno živi tam.
Med mojo odsotnostjo bo vodil mojo trgovino za mene g. Saša Kovač v sporazumu z mojo sestro, ter sem uverjen, da si bosta prizadevala vse cenj. odjemalce čim najbolje postreči.
Priporočam se cenjenim odjemalcem kakor tudi dobaviteljem, in ostajam z odličnim spoštovanjem
Fran Klošek
trgovina z mešan, blagom, Dunajska c. 47.
Telefon štev. 2872.
V Ljubljani, dne 11. junija 1927.
Kot prva pomoč, pn obolenju prašičev ter v zabra-njenju rdečice bo je izkazal v neštetih slučajih kot edino uspešno zdravilo
Sadiikarjev adrawllnî praïek zoper oboienje prašiiev
To vedno učinkujoče aleopatično sredstvo očisti prebavila in odvaja iz njih kužne bacile. Pospešuje tok in rejo zdravim živalim ter pri obolelih pravočasno uporabljen zabrani rdečico. Previden rejec imej ta prašek vedno doma! 1 zavoj 12 Din. 10 zavojev 100 Din, preprodajalci poseben popust. Ce se pošlje denar naprej poštnine
prosto, eicer po povzetju. Izdeluje in razpošilja z natančnim navodilom lamo
Lekarna Mr. Stanko Hočevar, Vrhnika 23.
V zalogi so vsa druga zdravila.
шшвш^и
Prodajo reolitet.
V konkurzno maso Odona in Amalije Koutny spadajoče realitete, to so:
1.	tronadstropni trgovski hiši
(na vogalu Aleksandrove in Beethovnove ulice), pripravni zlasti za banko, zavarovalnico ali v druge poslovne svrhe, z obstoječimi trgovskimi in skladišč, prostori, ki so takoj na razpolago, sodno ocenjeni na 2,277.420 Din;
2.	enonadstr. hiša v Sp. šiški
(Kolodvorska ulica št. 149) z zraven spa-daječimi gospodarskimi poslopji in velikim vrtom, sodno ocenjena na Din 379.738.—, se imajo po sklepu upniškega odbora z dne 28. maja 1927 prodati najboljšemu ponudniku, s pridržkom odobritve po upniškem odboru in sodni odobritvi.
Interesenti se poživljajo, da vlože naj-kesneje do dne 20, junija 1927 pismene, za 1 mesec obvezne oferte na roke upravnika mase dr. Alojzija K o b a 1 a , odvetnika v Ljubljani, kjer so tudi točnejši podatki na razpolago.
Uprava konkurzne mase.
Kadar nujno rabite
lepo pregledno, po lastni želji črtano
POSLOVNO KNII60
Vam najbolje postreže:
A. JANEllt Lfubllana
riorfonsha ul. 14.
Knjigoveznica ln Crfolnlca poslovnih hnlia
Strokovnjaki so si edini v tem, da so
..WECK CASE
in aparati za vkuhavanje najzanesljivejši. Zato dobra gospodinja zahteva in trgovec prodaja samo Ufick-a. Tovarniška zaloga: Ljubljana, Krekov trg 10/1. Pri tvrdki Fructus. — — Znatno znižane cene.--
Izdelovalnica I ambnric
I. VARDIAN. Stsak 54. (№v.)
priporoča kot stara izdelovalnica svoje najboljše tamburice vseh vrst. — Ceniki na razpolago.
„Specirum" d. d.
Inž. Kopista, Duhsky in Krstić
tvornica ogledal in brušenega stekla Ljubllena VII
Medvedova ulica 38, telefon 343 Zagreb, Beograd, Osijek. Središnjica: ZAGREB. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina, navadna ogledala.
Hotel Pod Stolom
Moste pri Žirovnici.
Prenovljene in na novo opremljene sobe s kopalnico letoviščarjem na razpolago. — Dobra hrana, postrežba izvrstna. — Cene zmerne, — Za obilen poset se priporoča
MATIJA GRILC.
SVETUJEMO VAM
da si naročite
PUCH-KOLO
ki je naiboliSe!
Dobi se po solidni ceni ln tudi na obroke le pri tvrdki
I ON. VOK, LJUBLJANA,
Tavčarjeva ulica štev. 7
fi letno jamstvo
Svetovno znani najboljši šivalni stroj je edino le Stoewer za rodbinsko In obrtno rabo.
ZALOGA
ŠELENBURGOVA ULICA6/1
Telefon štev. oso.
ша obleka
bode izgledala zopet kakor IlOYfl, ako
jo pustite kemično (Isfill v tovarni
101REICII
LJUBLJANA
Tovarna: Poljanski nasip 4—6 Podružnica: Šelenburgova ul. 3.
PHSlranEe v najmodernejših vzorcih
tekom 24 ur. Bervonte Obleh V različnih barvah
Nudimo eksistenco
onemu, ki nam more oskrbeti LOKAL v najbolj prometnem, za detaljno prodajo primernem delu mesta. Trgovino popolnoma opremimo, jo organiziramo in damo na razpolago zalogo brezkonku-renčnih predmetov. Prednost gospodje ali dame, ki imajo sposobnost za detajlno prodajo in so zmožni kavcije. — Ponudbe pod »Textiliabrlk« na BOCK & HERZFELD — WEEN L, Adlergasse 6.
4IZVRSUJE TOČNO ENOBARVNE/ \!N VEČBARVNE FOTOTIPIJE/ ч AUTOTIP1 JE * KOMBIN 1 RANE/ 4KLI*EJE ZA NAVADEN 4IN NAJFINEJŠI PAPIR JCLIfEJE PO RISBAM 4PERORISIH IN SLI-4KAH»ROKOPISIH FOTOGRAFIJAH \ZA RAZGLED-, 4N1€E* DALJE vREKLAM«/ KVINJETI/|
}\
âSïQ'/™ ^ ' Sp*
шт
Klobuke, slamnike
in razno modno blago nudi najceneje
Jakob Lah, Maribor, Glavni t-rg 2.
Radi prezidave izredno nizke cene.
USNJE IN PODPLATE
kakor tudi vsakovrstne čevljarske potrebščine kupite zelo dobro In po brezkonkurenčnih cenah samo pri
Vaclav Vošinek, Maribor, Koroška c. 13
VENECIN
izredno zdravilna voda proti
renmafizmu ln išiasu. Želodčnim in Črevesnim boleznim ter za nego ran
dobiva se zopet v vsaki lekarni. Skladišče za grosiste: Ieis d. d. Ljubljana.
Najboljši in najekonomičnejši
Elektromotorji
iz znanih čeških tvornic
Škodovih Zavodov v Plznju
se nahajajo v velikosti '/.jKS do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na
Civ. inž. M, A. Štebi, Ljubljana
Šelenburgova 7	Telefon 2966
TVORNIC« «М.Ш0И.ВАКЧииС0*ЛКН«1Д1нЈТ1КЈаШ
чч DHUŽBA Z.OZ. LJUBLJANA ,/././y
PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENEII
»Tvornica duvana v Ljubljani« razpisuje na temelju odobrenja Uprave drž. monopola v Beogradu od 27. V. 1927, IMBr. 8051
zgradbo novega hiadnjača
pri tvornici duvana v Ljubljani, potom direktnih ponudb.
Stroški za gradnjo hiadnjača so prora-čunjeni na:
1.	tesarska dela in dobave Din 65.600.—
2.	klepar, dela in dobave Din 900.—
skupaj . . Din 66.500.—
Podatke, pojasnila in ofertne pripomočke dobe interesenti med uradnimi urami pri Tvornici duvana v Ljubljani. — Ponudbe, opremljene s kolkom 5 Din morajo izročiti ponudniki v zapečatenem zavitku z oznako »Ponudba za zgradbo hiadnjača« najpozneje do 29. junija t. I. Tvornici duvana v Ljubljani.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na stavbene pogoje ter da bo položil, ako bo zgradbo dobil, 10 odst. kavcije od ponudene svote.
Iz pisarne Tvornice duvana v Ljubljani,
štev. 338/10 od 1. junija 1927.
Zadružna gospodarska banka d.d.
Brzoiav. naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta lO Telefon št.2057,2470 m 2979
Račun poštno ček. urada št. 11.945 Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, âibenfk. Ekspozitura: Bled Kapital ln rezerve skupno nad Din 16,000.000 -, vloge nad Din 250,000.000 -
Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice. Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami.
Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. — Prodaja srečk Državne razredne loterije. -i———— i mi umi
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol Cat,
Izdajatelj; dr. Fr. Kolovec.
Urednik s Franc Tenetflav.