Poštnina plačana v gotovluL Leto XI., št. 297 a LJubljana, sobota 6. septembra 1930 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knaf I jeva ulica 5. — Telefon it 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, PreSer« nova ulica 4. — Telefon it 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Telefon it 2455. Podružnica Celje: Kocenov« ulica it. 2. — Telefon it 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« Ijana it 11842; Praha čislo 78 180: Wien št 105 241. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122. 3123. 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon it 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova nt 3- Telefon it. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pred zasedanjem Društva narodov V ponedeljek bo prva konferenca evropskih držav o Briandovem načrtu Panevrope Ženeva. 5 septembra. AA. Šestdeseto zasedanje Društva narodov se začne v ponedeljek in istega dne bo tudi prva konferenca evropskih držav o Briandovi tezi o evropski federaciji. Ženeva. 5. septembra, s. Kot priprava za zborovanje Društva narodov, ki se prične v ponedeljek dopoldne s sejo sveta, popoldne pa z otvoritvijo evropske konference, se je sestalo že nekaj komitejev, med njimi finančni, prometni in komite za izseljeniška vprašanja. Od voditeljev delegacij je sedaj prispel tudi jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovič. Na konferenci držav, ki so interesirane na izseljeniškem vprašanju, se je razpravljalo o evakuaciji armenskih beguncev iz Grčije ter o položaju otrok beguncev. Finančni komite se je bavil s finančno zadevo begunskega vprašanja ter je proučil tudi finančni in proračunski položaj Grčije. Uspehi varšavske agrarne konference Izjave zadovoljstva poljskega tiska o sprejetih sklepih — Odlikovanje naše delegacije Varšava, 5. septembra. AA. »Ržeč pospo-fita« piše v članku o Panevropi o rezultatih in uspehih mednarodne poljedelske konference v Varšavi in pravi, da je konferenca soglasno sprejela vse poljske predloge, ki se tičejo koordinacije izvozmške politike pri poljskih pridelkih, složnega nastopa v Društvu narodov in ustanovitve organa, v katerem bi bile zastopane vse države, udeležene na konferenci. Po pravici t e rumunski minister za kmetijstvo krstil to konferenco za poljedelsko antanto. List nato poudarja, da je najvažnejši uspeh poljedelske konference dejstvo, da je bila napovedana vojna klavzula o najviš- jih ugodnostih in proglašeno načelo preference. List se zavzema za tezo romunskega ministra za trgovino Madgeara, da je varšavska konferenca sijajen primer za veličastni Briandov načrt o evropski gospodarski federaciji Beograd, 5. septembra. 5. Delegacija naše države na agrarni konferenci v Varšavi je bila od predsednika poljske republike Mo-scickega odlikovana, in sicer predsednik delegacije minister dr. Juraj Demetrovič z lento reda >Polonia restituta«, ostali člani delegacije pa z odgovarjajočimi drugimi odlikovanji. Aretacije komunistov v Budimpešti Senzacionalna aretacija tovarniškega ravnatelja, voditelja komunistov Pripravljenost policije za jutrišnje komunistične manifestacije komunističnih krogov policiji zelo neraz- Budimpešta, 5. septembra, s. V zvezi s komunističnimi demonstracijami, ki se pričakujejo za jutri, je bilo izvršenih več komunističnih racij. Danes je prišlo do sen-zacijonalne aretacije. Policija je aretirala ravnatelja tekstilne tovarne v budimpe-«tanskem predmestju, ki je po dosedanjih ugotovitvah stal na čelu najnovejših komu-nist;čnih prevratnih načrtov. Policija še drži v tajnosti njegovo ime. Ravnatelj je zelo premožen ter so njegovi odnošaji do umljivi. Nekaj detektivov ga je opazovalo več dni, dokler niso danes imeli dovolj ma-terijala za njegovo aretacijo. Razen nJega je bilo v pretekli noči in danes aretiranih večje število komunistov, med njimi predvsem taki, ki so razdeljevali letake. Obdržali jih bodo nekaj časa na policiji. Splošna pripravljenost policije in orožništva stopi v veljavo jutri ob 6. zjutraj, čeprav se pričakuje, da bo dan mirno potekel Ureditev angleških dolgov v Ameriki Anglija skuša doseči v Ameriki zmanjšanje svojih vojnih dolgov in sicer na pobudo Nemčije, ki zasleduje iste namene Berlin. 5. septembra, s. \Vashingtonski poročevalec sBerliner Tageblatta« dozna-va, da se mudi v Zedinjenih državah angleško odposlanstvo, ki obstoja iz 250 gospodarskih osebnosti in pravnikov, da pripravi teren za olajšanje plačevanja angleških dolgov. Izraža se mnenje, da dela Anglija na to, da se zopet načne vprašanje dolgov z Zedinjenitni državami. Govori se. da je Nemčija takoj po ureditvi svojih dolgov stopila v zvezo z Macdonal-dom ter načela vprašanje nove ureditve. ki bi bila seveda v korist za obe strani. To se je zgodilo neoficijelno po nemškem poslaniku v Londonu, ki je imel razgovor s Snowdenom. Če se je taka iniciiativa pojavila na nemški strani, je po mnenju washingtonskih krogov vsekakor prešla na Anglijo, Hoover pa je proti reviziji vprašanja dolgov. Poudarjajo, da bi izvršil političen samomor, ako bi smatral visoke angleške davke za povod, da bi popustil v dolgovih. Nov rekord Costesa in Bellonta Nervyork, 5. septembra. AA. Poročajo iz Dailasa v Texasu, da sta letalca Costes in Bellonte priletela tja snoči ob 18.30. Dallas, 5. septembra s. Francoska letalca Costes in Bellonte sta se takoj vrnila v Newyork. Izvesti nameravata krožni polet po Zedinjenih državah. Pariz, 5. septembra. AA. Minister za le» talstvo Evnac je prejel brzojavno čestitko italijanskega ministra za letalstvo Balba k veliki letalski zmagi Costesa in Bellonta. Evnac se je za čestitke zahvalil. Katastrofa v San Domingu Pariz, 5. septembra, s. Vihar, ki je div» jal nad San Domingom, je popolnoma po» rušil tri četrtine mesta. Kakor javlja fran» c-vsko zunanje ministrstvo, je bilo porušenih tudi več poslopij poslaništev, med njimi francosko in ameriško poslaništvo Pri katastrofi ni bil ubit noben Evropec ali Američan. E>o sedaj še vedno r.i bilo mogoče pripeljati dovolj živil in zdravil ter obstoja nevarnost lakote. Po orkanu je bila uničena tudi letina citpn in ka* kaoa na otoku Dominique. Hiše -loniari* nov je vihar na otoku enostavno odnesel. Tatvina v tajništvu madžarske stranke BndlmpeSta, 5. septembra s. Danes opoldne je bila poizkušena tatvina političnih aktov, kar je povzročilo veliko senzacijo. Tatvina je bila nameravana v klubovem lokalu opozicijske krščansko - nacionalne stranke, stranke bivšega ministrskega predsednika Štefana Friedricha. Dva du-dimpeštanska magistratna uradnika sta skušala dobiti v svojo posest očividno po nalogu neke politične skupine tajne liste strankinih članov ter agitacijski material, ki je bil pripravljen za bližnje občinske volitve. Bila pa sta zasačena ter aretirana. Fuzija velikSi ameriških bank Newyork, 5. septembra. AA. V finančnih krogih je vzbudila veliko zanimanje vest, da se bodo združile znane velebanke »Transamenca Corporation Bank«1, »Cali-fornia Bark«. »Italian«, »San Francisco Bank« in »National Trust Savings« v nov denarni zavod s 1360 milijoni dolarjev kapitala. Novi velebanki bo predsedoval znani bančnik Giannini. Nemško-ruske vojaške zveze London, 5. septembra, d. »Daily Mail«se bavi v daljšem članku z nemško*ruskim sodelovanjem na polju vojaškega oboro« ževanja. List trdi, da je sedaj že javna taj» nost, da vodijo bivši častniki nemške voj» ske sovjetskoTuske tvornice za letala. V vseh teh tovarnah so vsa vodilna mesta zasedena od častnikov nemške državne brambe. Obstoji tudi dejstvo, da izgotav* ljajo v Rusiji več letal, kakor jih potre» buje rdeča armada. Od 60 letal, ki jih iz» delajo v Rusiji na mesec, se jih postavlja v službo rdeče armade samo 34. Kaj se zgodi z ostalimi letali, ni težko uganili V 65 kemičnih tvornicah Rusije se izdelu> jejo strupeni plini. Tudi tukaj vodijo po« sle nemški strokovnjaki. Centrala fabrika* cije strupenih plinov v sovjetski Rusiji dela prav tako z nemško pomočjo. Kongres angleških strokovnih organizacij London, 5. septembra. AA. Kongres strokovnih delavskih organizacij v Notringha-mu je včeraj sprejel resolucijo o pokojninskem zavarovanju, po kateri naj bi nad 60 let stari delavci izstopili iz industrij. Prvotna resolucija je predlagala pokojnino po 66. letu. V razpravi o redukciji delovnih ur je bilo ugotovljeno, da je ta redukcija nemogoča pri onih industrijah, ki tekmujejo na mednarodnih tržiščih. Dopoldne je bila razprava o redukciji delovnega časa na 6 ur v nekaterih industrijah. Naposled je bila sprejeta resolucija, ki poziva vlado, naj vzpostavi položaj, ki so ga zavzemale strokovne organizacije pred 1. 1927. Grozovitosti bolgarskih komitov na rumunski meji Bukarešta, 5. septembra. AA. »Univer-sul« poroča, da je tolpa bolgarskih komitov skupno z nekaterimi bolgarskimi prebivalci vasi Arabadži na južni meji Rn-munije ugrabila m skrila dva otroka ta-mošnjih cincarskih kolonistov. Razbojniki so otroka, stara okoli 12 let, strahovito mučili, jima naposled odsekali glave in prebadali z bajoneti. Zdi se, da so zločin izvršili, da preplašijo koloniste in se izselijo iz vasi Arabadži. DELO ZA DOGRADITEV POPOLNEGA NARODNEGA EDINSTVA Pomemben nagovor ministrskega predsednika na banske svetnike - Nova doba Jugoslavije nujno zahteva nestanek nekdanjih političnih strank Beograd, 5. septembra, p. Nocoj je predsednik ministrskega sveta general Peter Živkovič priredil svečan banket v gardijskem domu. Svečani večerji so prisostvovali vsi člani kraljevske vlade, vsi bani, vsi v Beogradu zbrani banski svetniki in predsedniki občin na sedežih banovin. Navzoč je bil tudi minister dvora g. Boško Jeftič. Skupno je bilo na večerji, ki so jo servirali na vrtu, okoli 600 oseb. Koncertirala je godba kraljeve garde. Med banketom se je dvignil predsednik vlade general Živkovič in najprej ob burnem odobravanju vseh navzočih napil Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu. Ko je godba odigrala državno himno, je predsednik nadaljeval: »Gospoda! Zbrali smo se v Beogradu z vseh strani naše lepe in prostrane domovine, da se udeležimo pomembnega zgodovinskega dogodka, občena-rodnega slavja, svečane izročitve naše narodne jugoslovenske zastave junaškim polkom naše viteške vojske. Ves naš narod bo radostnega srca in z navdušenjem prisostvoval v duhu tej svečanosti. Na čelu naših hrabrih polkov se bodo vile nove zastave kot znamenje naših lepih tradicij, našega narodnega edinstva, naše uedinjene nacionalne zavesti, kot simbol naše moči in našega narodnega duha. S tem modrim in državniškim sklepom našega vladarja, Nj. Vel. kralja Aleksandra, so izpopolnjene plemenite zamisli, ki so našle tako jasne izraze v njegovem manifestu z dne 6. januarja in v novi razdelitvi države na banovine z zakonom dne 3. oktobra. Ko bomo izvršili to pomembno dejanje, hočemo z največjim spoštovanjem zaviti in spraviti plemenske za- stave, ki so s tolikim uspehom služile našemu narodnemu in državnemu edin-stvu. Novo Ime Jugoslavije, ki ga je dobila naša kraljevina po modrem sklepu našega vladarja, je najvidnejše obeležje našega narodnega in državnega edinstva. S tem so postavljene nove osnove za sodelovanje vseh narodnih sil v popolni enakosti in ravnopravnosti vseh državljanov brez razlike vere in plemena. Cuvajmo vrline preteklosti, a obenem se zavedajmo novih nalog in novega časa, nalog, ki se nam danes na tako viden način manifestirajo. Iz te dolžnosti izvira druga dolžnost za vas, ki ste najbližji sodelavci vlade. Vaša dolžnost je, da ji pomagate, da dokonča sklepe ministrskega sveta z dne 4. julija t. 1. V tem sklepu vlade so jasno izražane direktive, ki naj uravnajo vse vaše delovanje. Da ne bo ni-kakih dvomov o teh direktivah, smatram za potrebno, da vam podrobno pojasnim naše stališče o tem, kakšno naj bo delo za dograditev popolnega narodnega in državnega edinstva. To edinstvo so onemogočale prejšnje stranke, ki so slonele na verski in plemenski ločitvi našega naroda. Zato je bila združitev teh strank prvobiten čin sedanje vlade, ki je bila postavljena z modrimi sklepi dne 6. januarja 1929. Zato je tudi v sklepu ministrskega sveta z dne 4. julija rečeno, da so bivše stranke razpuščene in da jih ni mogoče več obnoviti. Najvišji interes države, njene konsolidacije in njenega napredka nam nalaga,, da nadaljujemo z ustvarjanjem jugoslovenske narodne zavesti. Zato je potrebno, da odložimo vse ostanke prejšnjega stanja in da onemogočimo obnovo starih strank. Napredek, ki smo ga ustvarili po 6. januarju 1929., je razviden na vseh straneh našega narodnega in državnega življenja. Na mesto nesporazumov in razedinjevanja je stopil duh bratske sloge, vzajemnosti, medsebojnega razumevanja Ln ljubezni. Kraljevska vlada bo vztrajala pri svojem delu, gradeč nove državne temelje na načelih enakosti in ravnopravnosti vseh državljanov. Navdušenje in pravilno razumevanje, s katerim je ves naš narod sprejel velika načela kraljevskega manifesta z dne 6. januarja, nas utrja v veri, da se bodo vsi pošteni in patrijotični elementi brez ozira na prejšnje ločitve zbrali k pozitivnemu delu in k aktivnemu sodelovanju, da z ustvarjajočim delom čim prej uresničijo naše popolno narodno edinstvo. Velika zapreka za nadaljnji razvoj našega narodnega življenja so bile brez dvoma naše politične stranke, nastale v prejšnjih razmerah. To velja zlasti za stranke z izrazitim verskim in plemenskim obeležjem. V prošlosti so imele nalogo, da branijo naša narodna svoj-stva, naš jezik, naša narodna čustva. Sedaj v naši novi državi te naloge niso več potrebne. Pred kom naj se branijo Srbi, Hrvati in Slovenci? Zakaj naj se politično ločijo naši pravoslavni, katoličani, muslimani itd. Naša država goji napram vsem veram spoštovanje in se zaveda velike moralne in verske misije cerkvenih organizacij. Pa tudi za stranke, ki formalno niso bile verske ali plemenske, velja, da so bile ostanek preteklosti, da niso več odgovarjale novim razmeram in se niso prilagodile potrebam jugoslovenske nacijo-nalne države. Desetletno izkustvo je pokazalo, da je bila taka prilagoditev od strani naših bivših strank nemogoča. Naše stranke niso mogle zatajiti svojega zgodovinskega in pokrajinskega porekla. Kdor zna pravilno soditi, uvidi, da je bil po 6. januarju nestanek vseh teh strank prva in nujna potreba za razvoj pravega in zdravega narodnega življenja in za ukrepitev jugoslovenske nacionalne države. S tem prepričanjem, gospodje, vas pozdravljam v imenu kraljevske v'ade in dvjgam čašo na vaše zdravje in za srečo in blagostanje našega celokupnega naroda. Živeli! Predsednikove besede so sprejeli vsi prisotni z viharnimi klici: »Tako je! Živela kraljevska vlada! Živel Nj. Vel. kralj!« Tržaški proces Včeraj, na peti dan procesa, so bile zaslišane zadnje priče, nakar so se vršili pledojeji — Državni tožilec zahteva smrtno obsodbo za pet obtožencev Trst, 5. septembra, s. Danes se je peti dan nadaljevala razprava pred izrednim tribunalom proti obtoženim Slovencem. Kakor včeraj, se je tudi danes razprava vršila ves dan, samo s to spremembo, da se je danes pričela celo že ob 8. zjutraj in da je bila opoldanska pavza še krajša. Vidi se po vsem, da se sodišču izredno mudi. O vzrokih tega nepričakovanega pospešenja se v Trstu mnogo govori, pravega vzroka pa nihče ne ve. Prihod obtožencev Današnja razprava se je pričela že ob 8. zjutraj. Predsednik general Cristini jo je vodil v izredno hitrem tempu. Čeprav se zna dobro obvladati, se mu vendar vidi, da je nervozen. Ker je bilo zasliševanje obtožencev že včeraj zaključeno in zaslišanih včeraj tudi že več prič, je bilo danes zasliševanje ostalih prič hitro končano. Ko so po običajnem vrstnem redu privedli v dvorano najprej Frančeskinijevo, nato pa pod močno stražo ostale obtožence in jih namestili v železni kletki, je predsednik takoj otvoril razpravo. Pozornost je vzbudilo dejstvo, da obtožencem danes v nasprotju z dosedanjo prakso nJso sneli železnih okovov in verig, s katerimi so povezani po štirje in štirje, marveč so jih pustili tudi v kletki zvezane. Baje je bila izdana ta naredba iz varnostnih razlogov, da se onemogoči in prepreči vsak incident. Še od včerajšnje celodnevne razprave utrujeni, so izgledali obtoženci danes zelo izčrpani, drugače pa so bili docela mirni ter so dvignjenih glav sedeli v kletki. Opoldanske izdaje tržaških listov pravijo, da so bili obtoženci naravnost izzivajoče mirni in ravnodušni, če tudi se morajo zavedati, da jim gre za glavo. Zaključek dokaznega pošto' panja Kakor skoro v vseh procesih pred izrednim tribunalom, so nastopali tudi v tržašken procesu kot priče večinoma samo uradne osebe, (kaiabinieui, miličniki, policijski uradniki in fašistični funkciji »na-ji) s prefektoma iz Trsta in Gorice na čelu. Priče tudi danes niso izpovedale ničesar bistvenega, nej.o sc samo potrdile navedbe obtožencev. O dejanjih samih, zaradi katerih so obtoženi postavljeni pred sodišče, priče niso mogle navesti ničesar konkretnega, nego slone njihove izjave vse samo na hipotezah in domnevah. Zato je bilo zasliševanje vseh teh prič zelo kratko. Že ob pol 10. je predsednik tribunala general Cristini obzavil, da je dokazno postopanje zaključeno. Kazenski predlog državnega tožilca Državni tožilec Dessy je imel daljši govor, v katerem je reasumiral obtožnico in potek razprave, vendar pa se v podrobnosti ni spuščal in ni utemeljeval podrobno krivde obtožencev. Omejil se je le na ugotovitev, da so vse navedbe obtožnice v polni meri dokazane in izjavil nato, da zahteva interes države in italijanskega naroda, da se vsi obtoženci kaznujejo strogo po zakonu o zaščiti države. Svoj govor je zaključil s predlogom, naj se obtoženci obsodijo na naslednje kazni: Vekoslav Španger, Zvonlmir Miloš, Ferdinand Bidovec, Franc Marušič in Franc Valenčič na s m r t. Leopold Širca na 4, Kosmač Ciril, Zofija Frančeskini, Mario Zahar, vsak i na 5. Slavko Bevk, Miroslav Pertot, Josip Kosmač vsak na 7, Vinko Čač us 8; Anton Manfreda na 9, Vladimir Stoka na 18, Dragotln Rupelj in Ivan Obad vsak na 20, a Nikola Kosmač na 2r>, najmanj pa na 20 let težke ječe'. Govori odvetnikov Po kratkem odmoru so dobili beseda zagovorniki posameznih obtožencev. Vseh šest odvetnikov je bilo imenovanih od sodišča. Govori zagovornikov so si bili vsi podobni. Odvetniki si niso prizadevali omiliti obtožnice ali pred-očiti sodnemu dvoru kake olajševalna okoliščine, nobeden se ni niti dotakn 1 položaja slovenske narodne manjšine v Julijski Krajini, ki je glavni vzrok, d* je prišlo do dogodkov, ki so privedli obtožence pred izjemno sodišče. V svojih govorih so se omejili zgolj na to, da so valili krivdo na klijente drugih odvetnikov in s tem še bolj poslabšali položaj vseh obtožencev. V ostalem so izjavljali, da morajo na žalost sami priznati, da je krivda njihovih klijentov dokazana in da je tudi ti sami ne taje. Vsi so zaključili svoje govore z apelom, da bodi kazen sicer mila. toda pravična, kakor to zahtevajo zakoni. Z dveurnim opoldanskim odmorom so trajali govori do 7.30 zvečer, nakar so se sodniki umaknili k posvetovanju. Dvorana je bila tudi danes ves dan polna publike, posebno pa zvečer. Obtoženci, ki ves dan niso ničesar zaužili in so že od zjutraj zaprti v železni kletki, izgledajo že zelo utrujeni in izmučeni, vendar pa so mirni in udaui v svojo usodo. Česa so bili obtoženi: Obtožnica dolži tržaške obtožence naslednjih dejanj: 1. Valenčiča, Miloša, Bidovca in Maru-šiča, da so 10. februarja 1930 nastaviii m povzročili eksplozijo bombe v poslopju »Popola di Trieste«, organa fašistični stranke v Trstu, in to v trenutku, ko so prihajali uredniki in ostali uslužbenci r.a. posel ter so s tem povzročili smrt urednika Guida Nerriia, dočim so bili trije nameščenci ranjeni; 2. Valenčiča, Miloša, Marušiča, Sirki, Bidovca in Špangerja, da so v Julijski Benečiji prenašali in skrivali peklenske stroje; 3. Kosmača Nikolo in Marušiča, da sla 7. decembra 1929 poskušala umoriti agenta Kureta s tem, da sta oddala nanj ve2 revolverskih strelov; 4. Marušiča, Bidovca, Miloša, Španger-ja, Ruplia, Obada in Valenčiča, da so v letu 1930 in poprej v Julijski Krajini s požigi in z eksplozijami rušili in poškodovali javne ustanove v cilju ogrožanja javne varnosti države. Španger, Štoka in Rupelj so zažgali dne 29. avgusta 1929 okrevališče "Lege nazionale« v Proseku; Marušič, Bidovec, Miloš in Valenčič so položili 5. januarja 1930 bombo pri Svetilniku zmage v Trstu; Španger, Štoka, Rupelj in Obad so zažgali 1. maia občinsko šolo v Zgoniku; Marušič in Miloš sta v noči 2S. marca poskušala zažgati šolo v Gatarini pri Trstu. 5. Vsi skupno so obtoženi, da so se v letu 1930 v Julijski Krajini medsebojno in z osebami, ki so ostale neznane, dogovorili, da bodo izvršili ta dejanja s ciljem, da bi odcepili del italijanske države ter so se pri tem posluževali oborožene vstaje, umorov, uničevanja imetja; ustanovili so v to svrho tajno organizacijo, ki je imela nalog, da v primeru vojne operira za hrbtom italijanske vojske proti nje}. Ostali obtoženci so obtoženi, da so zat vse to vedeli, glavne obtožence pri tem direktno aH indirektno podpirali in da tega niso prijavili oblastem. Jugoslovenski prapori Ljubljana, 5. septembra Jugoslovenska prestolnica doživlja redko svečanost, koje pomen bo našel hvaležni odmev globoko v srcih vsega našega naroda. Današnje slavje znova priča, daje povratek v staro nemogoč in da je prelom z nedavno in neslavno preteklostjo 10-letne brezplodne strankarske in plemenske borbe izvršen do zadnje popolnosti. Z železno vztrajnostjo koraka vlada Nj. Veličanstva po poti, ki so jo ji odkazali mejniki lanskega tj. januarja, 3. oktobra in letošnjega 4. julija. Vsak izmed teh dni je okrepil temelje naše države, vsak Izmed njih pomeni ogromen korak oa poti k popolnemu narodnemu uedinje-nju, korak, ki bi se zanj sicer morai mukoma boriti oni narod, ki je s krvjo in žrtvami gradil našo veliko skupno domovino. Včeraj smo z zadoščenjem culi novo odločno deklaracijo vlade, da je za razvoj našega narodnega in državnega življenja izključen povratek starih razmer, zagotovitev, ki je potrdila vse dobre domoljube v veri, da je usoda naše domovine v trdnih in dobrih rokah in da se ni bati. da bi karkoli ustavilo razvoj v tem davno zaželje-nem pravcu. Danes pa doživljamo dokaz. da se vlada pri izvrševanju svoje vzvišene naloge narodnega uedinjenja ne ustavlja niti pri največjih žrtvah. ako jih zahteva narodna in državna korist. Jutri bodo polki naše junaške vojske položili na oltar domovine svoje s slavo ovenčane prapore in v zameno zanje dobili nove v jugoslo-venskem razporedu naših barv, da se na ta način svečano manifestira nova doba inavgurirana z odločnim jugoslovenski m kurzom kralja in njegove vlade. Sicer pa je treba ob tej priliki pribiti, da je bila naša vojska vseh deset let, tudj v dobi najhujših razdorov, ustanova, ki je brez ozira na levo in desno sistematično izvajala načelo državnega in narodnega edinstva v jugo-slovenskcm smislu. Jugoslovenska vojska ni v preteklih desetih letih šele vpraševala, iskala in razpravljala o novih -potih, temveč brez premisleka krenila na pot jugoslovenske smeri in ustvarjala in gradila. Ta politika, ako io smemo tako imenovati, doživlja z jutrišnjim praznikom svoj največji tri-umf. Treba pa je ob tej priliki tudi pribiti, kako spoštovanja in občudovanja vredna je velikodušna požrtvovalnost srbskega dela našega naroda. Staro- slavni prapori, pod katerimi so se borila, umirala in osvobojevala drago jugoslovensko zemljo srbska pokolenja najbolj junaške dobe, so končali svojo službo in odhajajo v vojaški panteon. Z njimi so neločljivo zvezana imena zmagoslavnih bojev, bridkosti opoteče vojne sreče in slavnih osvoboditvenih pohodov vseh teh let, v katerih so ;?e rušile verige našega robstva in se je kovala naša toliko zaželjena svoboda Ti prapori so se vili nad četami pri Kumanovu in Bitolju, ko je srbski rod osvetil krvavi kosovski poraz; vihrali so nad slavami bojevnikov na Ovčjem polju, ob Bregalnici, ko je šlo za to, da se odbije zahrbtni napad zapeljanega in zaslepljenega brata, in so navduševali .junaškega srbskega seljaka na Ceru in Rudniku, ko so avstro-ma-džarski polki s krvavimi glavami bežali s srbske zemlje. Spremljali so vojsko in kralja preko albanske Gol-gote in se vrnili z njima na domača tla po slavnih dnevih solunskega pro-boja. Naše ljudstvo, čigar vojaške vrline so nedvomne, bo vedelo po zasluženjn oceniti žrtev, ki jo doprinašajo Srbi v korist narodnemu in državnemu edin-stvu. S čustvom globoke ljubezni zre srbski vojnik na svoje prapore, saj vidi v njih simbol slavodobitnih bojev, neizmernega trpljenja, reke prelite krvi in množice junakov, k! so padli pod temi prapori, boreč se za svobodo, slavo in čast domovine. Naše ljudstvo bo vedelo ceniti veličino žrtve zlasti tu-li zato, ker ve, da so jo doprinesli ravno oni činitelji, ki so tako blizu vojski in so na njene svetinje navezani po slavni tradiciji in po pravem junaškem čustvovanju. Te žrtve je vreden samo vzvišeni cilj, za katerega so v vekovih umirali naši najboljši: naše državno in narodno edinstvo. Naši narodni vojski želimo, da bi pod novimi prapori verno sledila davnim vzornikom. Uverjeni srno, da bo s tradicionalnim junaštvom pohitela na branik, kadarkoli bo domovina zahtevala nje pomoči. Nedeljo in praznik porabite za ogled jesenskega ljubljanskega VELESEJMA gj Nove podrobnosti o incidentu pri Postojni Obdukcija Kukčevega trupla - V Postojni so mnenja, fla se je Kukec usmrtil sam - Zagonetni spremljevalec Trst, 5. septembra, d. Tržaški listi posvečajo še vedno cele kolone krvavemu incidentu pri Postojni. »Piccolo« beleži, da je smrt Josipa Kukca globoko odjeknila v vsei Julijski Krajini, ker je bil »Kukec znan kot najbolj zagrizen protiitalijanski delavec. Z njim je padel najopasnejši iredentist, ki se ni strašil nobenih žrtev, kadar je bilo treba škodovati italijanski stvari.« Dalje pravi »Piccolo«, da pri Kukcu niso našli ni-kakih zapiskov posebne važnosti in da so bile prvotne, nasprotno se glaseče vesti netočne. Po poročilih italijanskih listov so bile po incidentu oiačene vse straže na meii in oddelki fašistične milice so s policijskimi psi preiskali vse obmejno ozemlje. Našli niso nikjer ničesar sumljivega. Kukčevo truplo je bilo prepeljano v postojnsko mrtvašnico, kjer se je vršila obdukcija. Ta je ugotovila, da je bil Kukec ranjen v bok, v tilnik in v desno roko. njegovo smrt pa je povzro- čila krogla iz revolverja sistema Stey-er, ki mu je obtičala v glavi. Postojna, 5. septembra. Zaradi incidenta pri Slivnici vlada med tukajšnjim prebivalstvom veliko razburjenje. Ljudje govore, da Kukec ni bil ustreljen od fašističnega miličnika, temveč da si je pognal sam kroglo v glavo, ko je videl, da je tako ranjen, da ne bo mogel uiti, živ pa ni hotel pasti fašistom v roke. Za to domnevo govori tudi dejstvo, da je bila smrtna rana v glavi povzročena s strelom iz Kukčevega revolverja in ne — iz miličnikove karabinke. Dalje so ljudje mnenja, da je bil Kukec sam in da ni imel nobenega spremljevalca. Policijski psi, ki so prišli na kraj spopada, razun Kukčeve poti v smeri iz Postojne niso našli nobene druge sledi, kar bi se gotovo zgodilo, ako bi bil pri Kukcu še kak spremljevalec, ki bi bil pobegnil v gozd, kakor so poročali fr-žaški listi. Mariborski komunistični proces Maribor, 5. septembra. Danes, se je pričela pred senatom peto* rice tukajšnjega okrožnega sodišča razora* va proti sedmim osebam zaradi komuni* stične propagande: Obtoženi so: 411etni ključavničar Jos. Zupane, 421etni pomož« n- delavec Andrej Čanžek, bivši oblastni poslanec, 41 letni pomožni delavec Ivan Pšeničnik, 501etni strojni delavec Anton Lekš, 351etni žel. strugar Henrik Neingerl, 431etni kotlar Filip Rebernik, vsi iz želez« niških delavnic v Mariboru ter 311etni brivski mojster Nikola Novakovič v Ma» riboru. Vsi so obtoženi, da so bili člani komunističnih cclic v Studencih in na Tez« nu. da so pomagali pri komunistični orga« nizaciji »Rdeča pomoč« in zanjo nabirali prispevke. Aretirani so bili 10. marca. Razprava se je pričela zjutraj ob pol 9. ob številni udeležbi občinstva. Prisostvo« val je razpravi tudi profesor kazenskega prava na beograjski univerzi g. Negubov, ki je slučajno v mariborski okolici na po« fitnicah. nadalje predsednik sodišča ter mnogi drugi sodniki in odvetniki. V sena« tu petorice so bili razen predsednik? Le« narta še sodniki Vejnar. Kolšek. Štukelj in Ažman. Vseh sedem obtožencev žago« varja dr. Reisman. Celo dopoldansko raz« pravo ie izpolnilo zasliševanje obtožencev. Popoldne ob pol 4. se je razprava nada« Ijevala in se je pričelo zasliševanje prič. Z&iriišana je bila tudi glavna obremenje« vaiia priča, železniški ključavničar Ivan Pečnik. Razprava je bila zvečer prekinjena it: «s bo cMKhgvrahi jutri ob pol 9. dopol- Akademfki! Svet slušateljev ljubljanske univerze vas poživlja, da se udeležite danes ob 11. v zbornici univerze zborovanja, da ob priliki velikega dogodka v naši zgodovini izjavimo svojo zvestobo kralju, armadi in veliki Jugoslaviji. Svet slušateljev ljubljanske univerze. Revizija socialnega zavarovanja Beograd, 5. septembra. A.\. O delu za revizijo socialnega zakonodajstva je ,jav» nost dostikrat krivo obveščena, kar je že povzročilo velike zmede v krogih gospo« darstvenikov in interesentov. Zato se je centrala industrijskih korporacij obrnila po točne podatke na pristojna mesta v mi« nistrstvu za socialno politiko in narodno zdravje in je dobila tele informacije: V najkrajšem času namerava minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Preka vzeti v proučevanje načrt zako« na o zavarovanju delavcev. Šele po njego« vih opazkah bo načrt poslan vsem zalnte« resiranim delavskim in gospodarskim kor« poracijam, da ga prooče. Nato se bo vrši« la širša anketa o tem vprašanju. Temeljna načela v načrtu zakona za zavarovanje de« lavcev se niso izpremenila in je zato osta« lo tudi zavarovanje za starost, omemog« lošt in smrt. V nasprotju s starimi načrti zakonov bo temelj novega zavarovanja dc« lavcev zmernejša finančna podlaga. ZASTOPNIKI DRAVSKE BANOVINE PRI PREDSEDNIKU VLADE Včeraj je ministrski predsednik ves dan sprejemal banske svetnike iz vseh banovin — Razgovor z banskimi svetniki iz dravske banovine — Apel k složnemu delu za Jugoslavijo Beograd, 5. septembra. Prestolnica je danes že vsa praznična. Po ulicah in lokalih vlada živahnost, kakršno je opažati le ob največjih slavnostih. Posebno živahno vrvenje pa je bilo ves. dan na kolodvoru, kjer so z zelo po . jačenimi vlaki z vseh strani prihajali člani banskih svetov, deputacije raznih nacionalnih društev, zastopniki občin in drugi gostje, ki so prišli na ju trišnjo svečanost. Hoteli' so že od včeraj zasedeni do zadnjega kotička, tako d... bi današnji gostje, v kolikor si nis terij celotne organizacije in pristanek ve« čine poverjeništev na dotično stališče. Ako pa bi bili vsi učitelji in učiteljice v Udruženju, posebno v prečanskih krajih, kjer se najbolj cepijo, bi bilo v UJU absolutno številčno ravnovesje. V jedru se mora delati v glavnem zdaj po mislih, ki jih je razpredel v »Politiki« g. Stankovič, če hočemo, da bo UJU res predstavljalo mišljer.ie vsega učiteljstva v državi. Pavel Bolha pri namestniku zunanjega ministra Beograd, 5. septembra, p. Vodja dele« gacije westfalskih izseljencev g. Pavel Bol« ha je bil danes sprejet od zastopnika zunanjega ministra dr. Koste Kumanudija.ka« teremu je poročal o težnjah in željah na« ših izseljencev v zapadni £vropi G. dr. Kumanudi ie obljubil, da bo zunanje mi« nistrstvo storilo vse, kar ie potrebno, ca se sklenejo z v poštev prihajajočimi drža--vami primerne konvencije slične oni z Nemčijo ter da se kolikor mogove olajša položaj naših ljudi v inozemstvu Iz državne službe Beograd. 5. septembra, p. S kraljevim ukazom ie imenovan za konzula v \ aloni g Gjorgje Ivkovič. naš dosedanji konzul v Carigradu. Z odlokom ministra za trgovino m m« dustrijo sta imenovana za profesorie na srednji tehnični šoli v Ljubljani Roman Gresl in Hinko Petrič. . »Službene Novine« objavljajo natečaj ministrstva pravde za mesto sodnika pri okrajnem sodišču v Metliki Velik požar v Sremski Mitrovici Sremska Mitrovica, 5. septembra, o. V minuli noči ie izbruhnil požar v tovarni Rastovski. Ogenj se je širil s tako nach-co, da ni bilo mogoče rešiti mcesar. Tovarna je pogorela do tal. Gasilcem je iedva uspelo, da so s pomočjo vojaštva preprečili razširjenje OK"ia na sosedna poslopja. Škoda znaša več milijonov. III. ženska olimpijada v Pragi Praga, 5. septembra h. Davi je prispela v Prago jugoslovenska damska reprezentanca, ki bo sodelovala na III. ženski olim-pijacii v Pragi, med njimi tudi Slovenka Tratnikova. Dopoldne so si Jugoslovenke ogledale Prago. Ob 17. je bila Garden par-ty, ki ga je priredilo ministrstvo za narodno zdravje v Waldsteinovi palači. Zvečer so bile Jugoslovenke povabljene od eos v Tyršov dom. Otvoritev ženske olim-pijade bo jutri ob 14. pa so jim odlikovanja bila izročena že danes, da bi jih mogli pri jutrišnjih svečanostih že nositi. Odlikovani so: z redom jugoslovenske krone II. stopnje: bivši minister dr. Albert Kra-mer in ban dravske banovine inž. Dušan Sernec. z redom jugoslovenske krone III. stopnje: bivši minister dr. Fran Kulo-vec; z redom jugoslovenske krone IV. in V. stopnje: vsi ostali člani banskega sveta dravske banovine; z redom jugoslovenske krone IV. stopnje je odlikovan tudi ljubljanski župan dr. Din-ko Puc. Visofea odlikovanja ministrov Beograd. 5. septembra o. Vsi člais vlade so odlikovani z redom jugoslovenske krone I. stopnje. General Sirovv in Samsonovici v avdiienci Beograd. 5. septembra p. Dane? dopoldne sta bila načelnika češkoslovaške in rumunske delegacije, šefa zavezniških generalnih štabov, generala Sirovv in Samsonovici sprejeta najprej pri vojnem ministru, nato pri ministrskem predsedniku, ob 11. pa v avdi-jenci pri Nj. Vel. kralju. Popoldne sta se obe delegaciji odpeljali na Avalo, kjer sta položili vence na grob Neznanega junaka. Grozen umor v Beli Krajini Meilika. 5. septembra-Danes je Metliko pietresla žalostna vest,, da ležita že nad tri tedne mrtvi v Sod.iem vrhu št. 19, občina Črešnjevec, Lenka Ska« la, stara 78 let in lOletna Siavka Malešič iz Mirne peči. Obe sta bili ubiti s kolom. Takoj po obvestilu je odšla sodna ko« misija pod vodstvom sodnika Janka čerč« ka in zdravnika dr. Kodra v Sodji vrh. di ugotovi dejanski stan. Včeraj je namreč prišel oče Sia\ke Ma« lešič ponjo, da bi jo odvede! v Mirno peč, kjer naj bi zopet pričela posečati šolo. Na svojo žalost pa je našel teto in svojo hčer mrtvi, že v popolnoma razpadajočem stanju. Takoj je sporočil grozno razkritje v Semič orožnikom, ki so prišli tja davi ob 8. Ugotovili so, da je morilec vdrl v hišo skozi okno. Trupli so našli že črni in razjedeni od črvov Skalova je pred pri« bližno petimi meseci prodala hrastovega lesa za 10.000 Din, dočim je Slavka Male« šič prine.la k njej okoli 500 Din Denarja sedaj pri preiskavi niso našli nobenega, ta« ko da gre očividno za roparski umor. Ob« dukcija obeh trupel bo izvršena jutri. XIV. ZAGREBAČKl ZBOR 1». - 22. IX. 19SO. splošni 31 cd na rodni Veliki sejem vzorcev s specijainimi sejmi 1. Stavbarstva. •i. hotelov, h Is in kuhinje. 3. prehranitvene industr.je. 4. tekstiii) in konfekcije krma. 5. n!»nja. «. papirj«. 7. poljedcljstva. HiK) Poleg lega sc vrši" tudi razstava in sejem plemenske živine: Domač« na dneve 13. in 14. IX. Inozemske na dneve 20. in 21. IX. 1930. Na železnicah in jadranskih parobrodih 50% pop. za posetnike in blago (brezpl. povratek) Hme tf Žatec, 5. septembra h. Večje povpraševanje na deželi po cenah 425—525 Kč. Hmeljarji imajo zelo malo volie za proda-io. Na niirenberški trg ie bilo ta teden pripeljanih 650 bal, promet v celem tednu 360 bal. Tendenca ugodna. Plačalo se je za holedauski hmelj 50—75, za wiirtenberški 85—95 mark. Žalec, 5. septembra Pri čvrstem položa« ju in stalno krepkejših cenah se je Kupe* valo zeleno blago po 8 do 9 Din za kg. V posameznih primerih je dosegla cena Din Doslej je prodanega vsega skupaj 2000 metrskih stotov hmelja brez predpro« daje _ Vremenska napoved ZasrebSka vremenska napoTed za soboto: Stalno »rilifno jasno ali samo prehodno oblačno, umerjeno toplo - Situacija včerajšnjega dne je bila enaka kakor v prej-šnjih dneh z neznatnimi spremembami. Pritisk je porasel za 0.1 do 1 mm samo v centralnih in vzhodnih predelih, drugod je za 01 Ho 1 nun padel, zlasti v severozapadnih delih. Jutranja temperatura ]e padla v gorskih predelih, sicer pa porasla za 1 do 6 stopinje Nf»bo je bilo zjutraj v vzhodnih m južnih pokrajinah in v primorju večinoma vedro dočim ie bilo v severozapadnih sorskih krajih deloma ali tudi popolnoma oblačno. Morje ie bilo mirr.o ali slabo valovito. Temperatura morja v Splitu je bila ob 7. zjutraj 22 stopinj C. Dunajska vremenska napoved za soboto: Podnevi še večinoma jasno, v Severnih Alpah južno vreme, zvečer na zapadu bolj oblačno.