štev. 196. POLITIČEN LIST ZA I NAROD. Leto XXXII. Uredništvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod čez dvorliče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10 —12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne. sprejemajo. Uredniškega telefona Ster. 74. V lijubljatli, v ponedeljek, 29. avgusta 1904. Uhaja vsak dan, lavzemši nedelje in praxnike, ob polu 6. url popoldne. — Velja po pošti prejemaa: ia celo leto 26 K, za polovico leti. 13 K, za četrt leta 6-50 K, ia 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništva f rejemau: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta S K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev Viprejema naročnino, lnserate in reklamacij*. — I ■ • e r atl se računajo enostopna petilvrsla (dolflna li milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat II b, ia trlkial 9 b, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah itane enostopna farmondvriU S« b. — Pri večkratnem objavljenln primeren populi. UprarnlSkega telefona Ster. 188. Pesetlefnica „Pa-niče". Pred desetimi leti je bil za nas Slovence pomenljiv čas. Takrat ee je odločevalo o tem, bode-li rod Blov«nski zapustil staro svojo stališče, ki ga je nad tm brzo javke, ki jo je preje a »K8ln. Zlg." iz Pe terburga, se poroča iz Ljaojana : Japonci so pripeljali v Inkav nad 20 oblegovalnih topov. Število iaponskih vojnih sil na severu je sledeče: General Kumki ima 100 000, Nodzu približno 70 000, Oiu okoli 40 000 mož. Na desnem bregu reke Ljao se nahaja približno 80.000 mož. Reke so vpadle in eeste so suhe. Port Artur. Angleški »Standard« je rsztrobil v svet vest, da so Japonci že udrli skozi Ifian-utrdba v notranje mesto Poit Artur, a da odlašajo z oflcijelnim naznanilom toliko časa, da bo boj popolnoma odločen. Ta vest je popolnoma reverojetna, ako se pomisli, da je med imenovanimi utrdbami in meitom še oddalja štirih kilometrov. Umevno je torej, da bo treba Japoncem še trdih bojev, predno bodo zavzeli ta utrjeni prostor. Manjše so oddalje, ki Japonce ločijo na vzhodu od mesta. »Bsrliner Tage-blatt« poroča it Ljaojana, da se je Steselj izjavil, da se bo Port Artur držal še najmanj šeBt tednov, v L aojanu iz Port Arturja došli amerikanski mornariški agent pa pravi, da Port Artur še najmanj tri mesece ne bo padel. B e r o 1 i n , 27. avgusta. „BerI. Tage-blatt« poroča iz T o k i a : Z Japonskega so došle pred Port Artur pomožne čete. Princ Fušimi, poveljnik prve japonske divizije, ki se je najbolj udeleževala napadov, je odpoklican. Mesto njega je prevzel poveljstvo generalni poročnik Mathu mura. Maršal Jamagata je še tu. Bržkone pa tudi ne odpotuje na bojišče, ker nekaj boleha. Japonci bo izgubili pred Port Arturjem do sedaj 12 000 mož (?), kar tukajšnje prebivalstvo nič ne vznemirja, ker je bilo na to pripravljeno. Tudi je prebivalstvo mnenja, da bodo Japonci izgubili še enkrat toliko mož, predno zavzemo trdnjavo, ker jo brani do 36.000 in ne 28.000 mož, kakor so v začetku mislili. RuBke posadke je komaj šestina sa boj nesposobne. — Japonski napad 22. t. mes. na Port Artur so Rusi zopet odbili. London, 28. avgusta. (Ag. Havas.) »Standard" ima iz japonskega vira sledeče: Japonoi hočejo samo še teden dni bombardirati Port Artur. Potem pa naskočijo utrdbe z vsemi silami brez ozira na to, koliko jih bode padlo. Peterburg, 28. avg. V Port Ar-turju so velike množice petroleja, katerega bodo začeli rabiti proti Japoncem. — Ruai so že isgotovill posebne priprave, ki bodo metale petrolej daleč na sovražnika in ga uligale. 28.000 Japonoev padlo pred Port Arturjem. Nem;rovi5 Dančenko poroča »Rus. SI.« 0 dosedanjih bojih: Dne 16. julija so Japonci napeli vse sile, da dobe Port Artur. Na tisoče jih je padlo. Pet naskokov na Zs leno goro je bilo s toliko silo odbitih, da so Japonci v divjem begu pometali proč puške in slekli čevlje, da hitrejše ubeže. Imeli bo 7000 mrtvih. Dne 27. julija so Ja ponci pred Port Arturjem štirikrat napadli Iapilasu in šestkrat Zeleno goro, in sicer s toliko silo, da braaitelji niso imeli trenotka miru. Dne 28. in 29. julija bo se Rusi z Volčje gore umaknili. Japonci niti poizkušali niso, Ruse zasledovati. 16. julija so bili Japonci tako zmage gotovi, da so imeli že pripravljeno brzojavko na mikada. D -»slej so Japonci izgubili pred Port Arturjem 28 000 mož. Občudovanja vredna je hrabrost ruskih vojakov. Dne 20. julija je napadlo 60.000 Japoncev 13 ruski polk, a dasi bo bili Japonci dvanajskrat močnejši, bo jih Rusi ven dar la odbili. Ruake ladje. N y b o r g , 27. avgusta. Velik parnik z rusko zastavo, spremljan od dveh torpedovk, je plul ob 9. in pol zjutraj v Danskem morju v smeri proti severu B e r o 1 i n , 27. avg. 11 Kodanja poročajo : Od otoka Bomholma so videli štiri ve like tuje ladje pluti proti zahodu. London. 27. avgusta. V Kodanju, kakor poroča »Dai!y Telegraph«, še vedno trdijo, da je rusko baltiško brodovje odplulo proti Vzhodni Aziji. Danske oblasti so dobile obvestilo, da bo plulo baltiško brodovje v osmih ali desetih dneh poDanskem mor- 1 u V Kijevu poročevalec »Dai!y Maila« ni izvedel nič pozitivnega, kdaj odplujejo prevozni parniki, katere zbira Rusija v Črnem morju. Carigrad, 27. avgusta. Dve ladji ruske plovne družbe v Odesi ste pluli danes skozi Dardanele obložene s premogom za rusko prostovoljno brodovje v Rdečem morju. Peterburg, 27. avgusta. Brodovje z admiralom lliždestvenskim je plulo 25. avgusta iz Kronstadta v Libavo. Poveljnik kron statski Briljev ga je pozdravil s signalom: »Želim vam uspešen boj I« Poveljnik brodovja je odgovoril istotako : »Branimo slavo zastave bv. Aadreja!" Car brsojavil Kuropatkinu. Peterburg, 27. avgusta. Uradni list poroča iz Ljaojana: Generalu Kuropatkinu je brzojavil car 24. t. m., v katerem mu sporoča, da sta on in carica med krstam prestolonaslednika v srcu pozvala armado in brodovje, naj bodeta prestoloca-slednikova krstna botra. Bog naj ohrani duševno vez med prestolonaslednikom in ar mado do njegove smrti. Reforme v Koreji. London, 27. avgusta. »Standard« poroča iz Tokia od 25. t. m.: Korejski ce-sar je sprejel predloge o reformah, ki mu jih je dne 12. t. m. naavetoval japonski od poslanec; mej temi je cesar Bprejel japonski denar in obljubil je zmanjšati korejsko armado. Gibanje med Kitajci. »Standardu« bo dne 25. t. m. sporočili iz Tientsina: V okraju Tsinamfu so bili pri biti lepaki z besedami: „Smrt tujim vragom!« — Krščanski Kitajci beže. Naslednik Staokolborgov. Pariz, 28. avgusta. General F 1 o i -a c h e r , poveljnik 2 kavkaške divizije v Erivanu, bo imenovan za naslednika Stackel-berga. Dr. pl. Korber v Galiciji. Včeraj zjutraj se je dr. plem. Korber v Krakovu udeležil tihe svete maše, nato pa nadzoroval sodne urade, sprejemal razne de-putacije, obiskal bolnico usmiljenih bratov in kovinsko razstavo. Na pozdrav predsednika višjega sodišča, Hausnerja, je odgovoril min. predsednik: Prepričati sem se hotel, ali so gališki sodniki kos svoji nalogi, ki jo zahteva novodobni čas, in ali so opravičene tožbe o „galiških sodnih razmerah". Gotovo so pa potrebne primerne sodne pre-osnove v obsežni upravi. „Iustitia" ima zavezane oči, gledati ne sme ne na levo, ne na desno, marveč deliti pravico. Velika dobrota za ljudstvo je javno, ustno postopanje, kakor tudi varnost kazenskega pravdnega reda. V nejasnih slučajih naj se sodnik ne veže na suho besedilo zakona. Čim hujši je boj za obstanek, tem večja je izkušnjava. To mora sodnik imeti pred ečmi, da reši zločinca, ako je še mogače. Ostro kazen zaslužijo, ki namenoma grešč zoper zakone, milo kazen pa, ki niso izgubljeni. Posebno to velja za mladino. Za splošno volivno pravico se je izjavila češka krščansko - socialna stranka za Moravsko in Slezijo na shodu zaupnikov na Velehradu. Zigovorniki splošne volivne pravice eo si sklicevali na katoliškega učeniaka dr. P i e p e r j a v M. Glad-bactiu na Namškem in pa na dr. Kreka. Najvišje sodišče. Prvi predsednic pri najvišjem sodišču dr. Kari Habietinek je stopil v pekoj. Njegov naslednik bo dr. Enil Meinbach. Dr. Katlirein bo odložil vsled svojega imenovanja tirol skim deželnim glavarjem predsedniško me sto katol. centra v drž. zboru, kakor tudi županstvo v Hallu, a na mnoge želje ob drži državnozborski mandat. Častniki in liga proti dvoboju. Neaktivnim deželnobrambovskim častnikom sta avstrijsko in ogrsko deželnobram-bovski ministrstvi dovc lili pristop v ligo proti dvoboju. Avstrijsko-italijanska trgovinska pogodba. Italijanski trgovski minister Riva ie izjavil, da pogajan:a o trgovinski pogodbi z Avstrijo vrlo napredujejo. Avstrijsko-ogrski poverjeniki so ieli popuščati v Bvojih za-htravah. O podrobnostih morajo poverjeniki varovati strogo tainost. Po mnenju laškega ministra boHa imeli obe državi od pogodbe mnogo konstij. Črno-rumena liga bo imela meseca septembra prvo zborovanje na Dunaju. Namen lige je zbrati vs) sloje, brez razločka stanu in narodnosti, ki so še zvesti državi in vladarski h ši. Črno-rumena liga bo na vso moč delovala z» razširjenje ljubezni do cesarja in države. Mirnim potom bo skušala poravnati narodna nasprotstva. Hoče ustanoviti močno avstrijsko državno stranko in skrbeti, da b"> imel vs.k Avstri-janec pošten obstanek. Član lige postane vsakdo, prispevkov ne bo treba plačevati. Zadostuje prijava imena, stanu in naslova. Z Balkana. Iz Carigrada se poroča: Vali v Ko-sovem, Šakir paša, je prišel 20. t. mes. z bataljonom pešcev in 200 jezdecev v Ipek, takoj poslal straže v okolico, da pomiri Albance, ki zahtevajo znižanje desetine in da Turčija izpusti 153 Albancev, ki so bili minolo leto pregnani v Malo Azijo. Tudi iz Berana je prišel bataljon vojakov. Zadnji čas je bilo umorjenih več kristjanov. Nastali so ondi zadnji čas večji nemiri, ker je odpuščen iz zapora albanski vodja Sulejman Batuša in odpoklicanih več bataljonov vojakov. Konzuli v Prizrenu so opozarjali turško vlado na nevarnost. Tudi v Liumi, južno od Prizrena so bili nemiri; Albanci so pregnali vse osobje sodišča, ki je pribežalo v Prizren. Govori se, da je tudi bataljon turške posadke nastopil proti sodišču. Turška vlada je v soboto svojim poslanikom razposlala okrožnico o nemirih pri Erzernonu in Bitlisu Italijanske useučiliške vzporednice. »Alto Adige« poroča o shodu laških dijakov v Leviku. Dijaki so izjavili, da zahtevajo italijansko vseučilišče v Trstu. Začasna rešitev tega vprašanja je le mogoča, ako sa laške vzporednice prelože na Dunaj ali pa ostanejo v Inomostu. V prvem slučaju se italijanski vseučiliščniki pozivajo, da naj bojkotirajo vzporednice, v drugem naj pa italijanski vseučiliščniki vsako izzivanje odločno odklonijo. Vseučiliščniki poživljajo laške poslance, da naj bodo navzoči pri otvoritvi predavanj v Inomostu, kjer naj s svojo navzočnostjo ščitijo italijanske dijake. Utrjevanje Verone. Laško vojno ministrstvo je zaukazalo, da naj takoj popravijo utrdbe trdnjave Verone. Pred vsem bedo popravili utrdbe: Santa Lucia, Doapobnono, Gvrofolo in Santa Catsrina, katere leže na veronskem poliu, pa tudi utrdbe: San L^onardo, Santa Sofia, San Mattia in San Felice, ki leže na višinah. Te utrdbe so svoječasno že zgradili Avstrijci in bo jih mislili pustiti podreti. Sedanja poprava da misl ti, ker je brezdvojbeno naperjena proti Avstriji. Pomnožitev grške mornarice. Pred tedni je bila izvoljena na Grškem komisija za pomnožitev mornarice. Pri ko misiji je sodeloval tudi princ Jurij s Krete. Komisija je predlagala zgradbo treh novih oklopnic in 18 rušilcev torpedov. Mornariško ministrstvo bo pozvalo velike ladjedelnice na Angleškem, Francoskem, v Italiji in Nemčiji, da naj atavijo sveje ponudbe za zgradbo novih grških bojnih ladij. Ker na Grškem manjka denarja, bo delo razdeljeno na več let — Preosnova grške armade napreduje počasi. Lavalski škof Be je, kakor poroča »Univers«, pokoril ka-nonični kazni, katero mu je naložila apostolska stolica. Živi na svojem zemljišču popolnoma zase, ne mašuje in tudi ne izvršuje svoje službe. Kakor znano, je lavalski škof neposredno povzročil razpor med francosko vlado in apostolsko stolico. Veliki kapital in slaba letina. Ograka žita so v naši monarhiji obrodila dobro, le pri poletnih žitih je letina srednje dobra. Gatovo je tudi, da imajo žitni trgovci jako veliko žita še v zalogi. A vkljub temu, da je na kupčijskem trgu dovolj žita, so že pričeli naši veliki kapitalisti jako dri-gati cene miki, in % gotovostjo lahko trdimo, da bodo ene še višje, kakor ao ie. Pravijo, da povzroča zvišanje ceno moke letos dražje žito. A v nikakem sorazmerju ni cena moke z žitno ceno. Naši krščeni in ne-krščeni judovski kapitalisti, kateri imajo v svojih krempijih veletrgovino z moko, špekulirajo ravno na žep siednjega in malega moža. Tem pijavkam je dobro znano, da je let >8 zlasti kruh ubogih, krompir, obrodil jako slabo. Naravno bo prebivalstvo vsled tega bolj navezano na močoate jedi, kakor druga leta. Id ta položaj hoče izkoristiti jud, ki zdaj neizmerno goni kviško cene moke v škodo prebivalstva. Pri tem nič ne upoštevajo dejstva, da te zavladala med prebivalstvom taka revščina, da ne bo moglo več izhajati. Pač bo morala zakonodaja skrbeti, da se pride v okom tem »azmeram in se kaj ukrene proti draginji. Ž deti je pa tudi, da bi oblasti že enkrat pošteno stopile na prste raznim judovskim špekulantom, ki izkoriščajo bedo prebivalstva. Najetje bolgarskega posojila bo najbrže povzročilo, da bo eed»nje bol-garat o ministrstvo odstopilo. Ljudstvo je namreč ogorčeno, ker hočejo za to posojilo zastaviti dohodke tobačnega monopola, ki ga nameravajo uvesti v Bolgariji. ' Prememba ustave v Črni gori. Pri neki dvorni slavnosti je črnogorski knez Nikita rekel f-anciskemu poslaniku da je on zadnji srednjeveški vladar. Vsled tega sklepajo, da bo odstranil stari vladni način v Črnigori in prepusti svojemu na> sledniku upeljavo nove ustave. Preganjanje katoličanov na Francoskem. .Matin" je razposlal med pariško katoliško duhovščino vprašalne pole glede stališča, ki ga bo zavzela katoliška duhovščina, ako Francoska odpove apostolski stolici kon-kordat. Ponajveč so odgovorili župniki, da bo o tem odločil papež. Več jih ni hotelo odgovoriti. Neki vikar je odgovoril: ,Do ločitve med cerkvijo in državo bo na Francoskem gotovo prišlo. Duhovščina, zlasti ona na kmetih, bo bridko čutila posledice. A z božjo pomočjo bo vera premagala nevero. Ako hoče država zatvoriti cerkve, naj jih! Službo božjo bomo v tem slučaju imeli na polju in v skednjih, kakor ob času prve francoske prekucije." Neki župnik je piaal: »Duhovščina ne bo ničesar izgubila, ako bo navezana samo na svojo moč. V skrajni sili bomo slekli duhovsko obleko in se s avojimi rokami preživili. Po delavnicah bomo iskali in našli vernikov. Kdor je srčen, nikdar ne pogine gladu." Ta župnik je v uboinem delu meata Pariza, Plaisanoe, zidal veliko cerkev zgolj a prispevki delavcev, nadilje je ustanovil več socialnih zavodov in društev. Župnik v rfaint Germain, l'Auxerrois, je odgovoril: »Načeloma je želeti, da se loči cerkev od države. A imeti in dobiti mora popolno svobodo, kakor jo ima v Severni Ameriki. Gotovo je sicer, da bodo zabredli mnogi župuiki v revščino in več malih du-hovnij bo prenehalo.« Župnik pri Notre Dime de Lorette je za ločitev. On je pisal: „Cast cerkve zahteva ločitev cerkve od države. Duhovniki živimo v poniževalnem položaju, katerega mora biti konec. Oproščeni hočemo biti vsake Bile in svobodni, odvisni zgolj od zakonov, kakor ostali državljani. Loč c bo pozdravila francoska duhovščina * *vo osvobojenje. Škofijske blagajne bouo morale skrbeti za revno duhovščino." Župnik v Batignollesu je tega mnenja: Ločitev nam je ljubša, kakor dosedanje ne-znosno stanje. Seveda dovoliti nam bodo morala društva, da bodo zbirala prispevke za bogoiastne namene. Sploh moramo pa že itak sami skrbeti, da pokrijemo cerkvene potrebščine. Svobodo hočemo in če to dobimo, bomo skrbeli sami zaae. A bojim se, da je ne bomo dobili. Pred več leti so odpravili popolnoma v protislovji s konkor-datnimi določili kanonike. A v zbornici ni niti en sam katoliški poslanec dvignil avoj glas proti tej očividni krivici. ProtestanSki pastor C e r i b i e r je rekel v zbornici: Akoravno smo a oelim srcem pristaši sedanje svobodomiselne vlade, smo vseeno prisiljeni, da ae pripravimo na ločitev cerkve od države. Pripravili smo aa na ločitev ia smo ustanovili osrednjo bla- gajno v ta namen. Naši misijoni dobe na leto iz Francije 1,200000 fran :ov, kar je pri 600000 protaitantib vredna občudovanja. A vseeno bomo nekaj časa zelo čutili posledice ločitve cerkve od drlave, a naučili se bomo pogrešiti vladne pomoči. Pri tem pripomnimo, d» itda francoska vladi ta verske potrebe 600000 proteetan tov 1500.000 frankov na leto, za 88 mili jenov katoličanov pa le 37 milijonov in za 75 000 judov 220 000 frankov. Na vsakega juda pride torej tri franke, na vsakega katoličana pa š> ne en frank, ko pride tudi na vsakega protestanta poldrugi frank. Iz tfga se vidi, da je bilo ie drsl^j k toliianom najslabše umerjeno. Upor v sultanovi palači. Albanska straža sultanove palače ae je uprla. Za vzdržanje miru in reda bo nato poklicali druge čete. Med Albanci in ostalim vojaštvom je prišlo do boja, v katerem je ostalo več vojakov mrtvih in ranjenih. Med zadnjimi je bil en general, en pobočnik in pa poveljnik palačne straže. Albanci so se uprli; ker vže dolgo niso dobili plače. Štajerske novice. š Slovenska organizacija v Bre žicah. V Brež cah se snuje „MIadeniško bralno druMvo za brežiški okraj s sedežem v Brežicah". Društvo je zasnovano tak«, da se bodo mogle ustanavljati podružnica po okolici. — Dalje snujejo ondi tudi ljudsko knjižnico. š Mednarodna razstava psov bo od 17. do 18 septembra v Gradcu d Trojčke je povila v Gradcu dekla Jera Novak i z Železnikov na Go renjskem. Ei otrok jo umrl. ž Deželnorborske volitve v Gradcu Deželnozborskim poslancem kandidira kr ščansko ljudska stranka v Gradcu v četrti skupini urednika Rajmunda N e u n -t e u f p I n a. š Žrtev poklica Brat mariborskega knjigotržca Riecha, zdravnik d r. H e n r i k R a s c b, je umrl na zas(rupl|enju krvi Pj nesrečil se je pri neki operaciji. s Mlad morileo Pri R mskib toplicah je 16letoi Rud. Brina umoril 7l«tnega gostilnišarjevega sina Franca Majcen* iz Glo bokega. Ko )e hotel truplo vreči v voda, »a sačil g* je orožnik. š Umorjena ženska na želesaiikl progi. O na železniški progi pri PtUjU naj deni mrtvi posestnikovi ženi S gula izDor nave se je dognalo, da ji je prerezal vrat njen mož ter jO a pomočjo d?eh tovarišev vrgel potem na železniški tir. Morilec in njegovi tovariši so že prijeti. Pred dnevi je pri šel ves solzan v neko ptujsko trgovino, k|er je pravil, da se je njegova žena ponesrečila na romarski poti. Kupil ji je železen križ na grob. Koroške novice. k Nemška plačilna povelja pošilja še vedno o. kr. okrajno glavarstvo v Cslcncu Mislili sme, da bo pod novim glavarjem nastala za olovence nova doba, kaže pa vae, da si bo ravnalo c nami ravno tako, kakor pod Mac Nevinom, k Slovenski začeli so uradovati mar aikateri župni uradi in tudi pisati, kjer so popolnoma slovenBki kraji — da ni niti enega Nemca ali nemdurčka — župne matice v slovenskem jeziku, ker ao tako za htevale stranke. A krški ordinarijat je re kel: »Die Matriken aind in deuticher Sprache zu fiihren«. N travnoat povemo go spodom, ki ao to zakrivili, da je njih ukaz krivičen in jih dela odi jzne. Cjrkvena oblast ne sme stopati po pot h Lberalne birokracije, ampak mora biti pravična vsem na rodom. k Slov shod na Velikem Strmou nad Vrbo je res na pravem mestu in ob pra»em času; to nam potrjuje že jeza ni-sprotnikov. Komaj ho je nekaj govorilo, da nameravalo slov. nepolitična društva sklicati skupni shod na Vel. Strmcu, že so letali nemčurski učitelji <.d Pilata do Heroda : »Kaj takega ne sme biti: Mihelj na noge! Poslanec Orasch, v tvoji cbfiini bo velikan ska man f stacija — Slovencev ! To ne sme biti !• In pisali so v »Gr. T.« : »Po zanes ljivih virih se bo priredil tekom septembra javni shod slovenskih mladeničev na Vel Strmcu Zraven tudi ^prvakov" a Kranjskega ne bo manjkalo, zato da dobijo mirni Slovenci v tukajšnji občini neki pojem o pra vih kranjskih bratih. Ta slovrsnott naj bo obenem druga pobratimija Ia Breaje. Asi-attnca s Kranjskega bo poklicana od malo številnih, tukaj č »to nahujskanih koroških »vindišev«, najbrž iz strahu pred kako nem ško protidemonstracijo. Nemški Mihelj je do sedaj še prenašal huiskanje nekaterih sem priseljenih kričačev. Toda sedaj se vidi, da Slovenci ilorabljajo nemško pct'peiljivost. Čotashododvladene bo pre povedan, bodo Nemci ie vedeli pošto pati proti tem uailjencem. Ker Nemci nikdar ne prirede takega zborovanja (I?), zato naj vlada skrbi, da tega tudi Slovenci ne na-rede Mi hočemo imeti mir I In ča nam mir ne bo zagotovljen, tako naj merodajni fak torji aami nosijo odgovornost za vse posle dioe Nemški občani svarijo poprej « — Ga rostasna budilost in domišljavost! Župnija Št. Jurij na Velikem Strn ou je čista slo venska, in s oer zavedno alovenaka. E lini nemškutur je tam — učitelj In zaradi tega naj bi slovenski G rotan molčal ter zlezel pod klop. Dokler nemiurji kličejo svoje agi Utorje ž la Stein, Wolf, SuhSnerer in pro testanšk« petujoče pastorje s Pruskega v našo deželo, dotlej naj pometajo pred a o jim pr8from. k Mraz na Koroškem. Oioli Calovca je bilo 27. t. m. tako mrzlo, da je zelo ško dovalo ajdi. k Nesreče na vojaških vajah. Ker je cesar odpovedal glavne vojaške vaje, kon čale so se preje tudi vojaške vaje na južnem Koroškem Dne 27 t. m. bi se morale vršiti vaje okoli Dobrača, toda so jih odpove dali radi anega. Na povratku čez Čojno Noč in Phberk proti Beljaku ao se pri Čojni Noči ponesrečili trije vojaki, eden prav nevarno. Dnevne novice. V L j u b 1 j a n i, 28. avgusta. Blagoslovljenje zastave in javen društven shod. V M rr,u pri Gorici je bila včeraj blagoslovljena zastava „Katoliškega delavskega društva". K slovesnosti je prišla tadi deputBCija »Slov. kršč. soc. zveie" iz Ljubljane z zastavo in gosp. dei. poslanec B 1 a ž G r č a. V cerkvi je govoril d r. K r e k o delu krščanske ljubezni m vzajemnosti, katera je du5a katoliškim dtlav skim društvom. Zistavo blagoslovil je gosp. dekan šenpeterjki č. g J. P a v 1 e t i č , kumica je bila gdčaa Karolina D r u -lovka Javni shod je bil na lepo okraše nem slavnostnem prostoru, ki je bil natla> čeno poln mnogoštevilnega občinstva. Pred tedoval je č. g G o t a r d Pavleti č. Govoril je dr. E 'g. L a m p e o pomenu katol delavskih društev, o organizaciji de laveke produkcije, o liberalizmu in socialni demokraciji. Posluša vci so burno pr.trjeva'i izvajanjem. Na to je govoril Joa. G o s t i n -č a r o delavski organizaciji. Igrala je go riška godba in peli ao trije izvrstni pevski zbori. Sledilo je še več govorov. Obširnejše poročilo sledi. Miren je pokazal ta dan, da krepko plapola v njem slovenska katoliško narodna zavest Žalimo delavskemu druStvu uspešnega delovanja v korist njegovim članom ! Franko Steinova armada. Včeraj je imela ljubljanska »Trutzburg«-podružnica izlet v Celje, kjer je ta pomnožena pangermanska armadica delala načrte za Steinov shodek »i m Spiitherbate« v Ljubljani, Celju, na Jesenicah in v Beli-peči. Ker so zadnjega v Celju Slovenci ratbili, bo novi bržkone v oktobru se vršil pod plaščem delavskih podružnic »G e r m a n i j e« v teh krajih le kot društveni sestanek, kjer bo zopet »ramo« nastopal ta državni poslanec in agitator za panger manstvo med nemškim delavstvom na jugu naše države. Toliko smo izvedeli zdaj o teh načrtih, kaj več izvemo iz organa »Dar Hammer«, v številki, ki izide dne 1 sep tembra t. 1. — Vojaške vaje na Krasu. Pri vajah 55. in 56. brigade na Kram je b lo vojakom posebno obJutno pomanjkanje vode, valed čeaa so trpeli hudo žejo. V Skrbini pri Komnu so prej kot v eni uri izpili vodnjak. Med vajami so morali vojaki in častniki piti umazano vodo iz kalov. Največ sta trpela 27. in 97. polk. Po vodo ao hodili tje do Nabrežine. Vojaki so željno pričakovali dežja in lovili vsako kapljica, da si ohlade žejo. Stotnika Sohmidta od 97. polka je zadel konj a kopitom, da je moral v Gradec v vojaško bolnico. BrigadBko poveljstvo je bilo od 7a četka v Komnu v petek pa premeščeno v Dorn berg; med tem so 4 polki manevrirali v Vipavski dolini. Polki so bili nastanjeni v Ri fernberku, Dornbergu, Vograkem, Selu, Čr-nici, Sampasu in Prvačini. Vojno ministrstvo je odpovedalo vaie, ki ao bila doloSene za dni med 1. in 10. septembrom. — Preveč so rogovillli Mnogi delavci pri predoru v B.hinju so pač za nadlego ondi bivajočemu ljudstvu. Ako so pijani, bo surovi kakor sverine ter napadajo mirne ljudi, ali pa se pretepajo med seboj tako, da ima,o orožniki vedno dovolj posla Tako ao nedavno sopet popivali v neki go- stilni v Bohinju, in sicer M lan Gojan iz Bale cerkve na Ogrikeno, Anton Jurečič iz Lipe pri Volcski, Janez 8k rč iz Bosnovske v Bosni in Milan SScbin iz P/ilipljega v Sr biji. Popivali in popevali so pr zno v noč Začeli ao se prepirati med aeboj in prete-pavati, Pobili so gostilničarju več steklenic in kozarcev katere so metali eden v dru gega in tudi vse šipe pri gostilni. Ko so prišli p klicani orožniki, so sa tudi tem zo-perstavili. Imenovane so aretirali in izročili o. kr. okrajni sodniji v Radol|ci. — Cigan goljuf V Celju bo prijeli cigana Matevža Grila iz Dola pri C lju ter ga izročili v zapore o kr. okrožnega sodišča istotam radi hudodelstva goljufije in tatvine. Grd je v Ljubljani preoblečen ho lil kot agent ter nadlegoval stranke s ponudbam', katere so bile vse neresnične, češ, da je zastopnik neke tovarne, ter jim tudi kazal različne ozoice. Nekateri so se rea ujeli in šli na limance zvitemu ciganu, o katerem seveda sploh niso vedeli, da je cigan. Zahte»al je od atrank predplačila na naročilo, katero je tudi aempatja dobil, toda blaga, katero je dotična stranka naročila, le ni bilo. Tako si je prigoljufal izdatno svotico denarja. Ako pa niso stranke hotele kaj naročiti, jih je pa prav po ciganski okradel. Ko mu niso bila več kranjska tla varna, jo je popihal na Štajersko, kjer so ga orožniki zasaSili pri neki kupčiji in apoanali tudi, da je to tisti Gril, ki je od ljubljanake deželne aednije policijsko zasledovan. — Za rešitev turista Antona Gre-goroa so dobili priznanje ministrstva vod nik Janez R a b i č in Ti. m?ž Lakota iz Mojstrane. Svoječasno smo poročali o po gumni rešitvi g. Gregorca, ki je zašel na C miru. — Za rešitev življenja Ane Fabjan iz vode je dobil Anton Z ajpoh iz Žužemberka taliio 82 K. — Pogrešajo ie več dni 3lletno hSer kovača Antona Hrovatina iz Trnovega. — Za žensko bolnišnico v Novem mestu je cesar dovolil, da dobi 10 000 K u dohodka ^dobrodelne drž. loterijp. — Železniški stroj zmečkal je v B hinjski Bistrici dela\ci Franci Mraka. — Draginja Na Krasu prodaja se pšenica že pj 11 do 12 gld. kvintal Kaj bo šele! Ljudstvo je v velikih skrbeh, kako se b > preiivelo, kajti na spomlad preti velika lakoti. — Predsednik ogrskega držav* nega zbora na Gorenjskem. 01 S /. Ane na Gorenjskem poročajo, da je došel tje r.a lov na divje koze predsednik cgrskega dr iavnega zbora Dezider pl. Perczel. — Zopet uboj na Hrušloi. V sob to popoldne je Jakob Feternel. 63 let stari posestnik domačin na Hrušioi, izganal tuje ko koši b svoje njivioe, pa začne neki tunelar metati nanj opeko, kamen, i t. d. Zadel ga je tako, da je v dveh urah umrl. Zapušča ženo in 4 otroke. Ubijalca so že zvezali in ga peljali v zupor v Kranjsko goro. — Iz Šmihela pri Novem mestu, Šola za gluhoneme, katero so vodile šolske sestre N. D., je z letošnjim letom prenehala, ker ves poduk gluhonemih otrok je prevzela ljubljanska gluhonemnica. Zategadelj bodo šolske sestre zanaprej lahko sprejemale večje število gojenk, ker imajo sedaj več prostora. — Druga leta se mnogim poznim prosivcem ni moglo ustreči radi pomanjkanja prostora, letos pa že lažje postrežemo prosivcem. Šola je osem-razrednica ter se gojenke poleg navadnih šolskih predmetov učijo tudi umetnega risanja, vezenja, godbe itd. Tudi se usposobijo za vsprejem v trgovske šole in učiteljišča. Na novo se letos prične tudi poduk francoskega in italijanskega jezika. — Avstrijski vojaki lačni L ati iz bližnje Itilije poročajo, da ao pri imnt-vrih na laški meji pri Pleknu pustili naše vojake dva dni, v ponedeljek in torek, brez vsake jedi le cficirji di so jedli. Potem da se prišle žene iz Italije v njihovo bližino ter jim prinesle vsakovrstnega ži eta ! — Čudno aa čuje to! ! — Slovenec podkOnzul Slovence dr. Josip G o r i č a r je imenovan za pod konzula v Jasi na Rumunskem. — Imenovanje. Absolvirani učiteljski kandidat g. Anton V o d 6 je imenovan za provizeričnega učitelja v Mirni peči. — Prepovedano novo laško društvo. Namestništvo v Tratu |e prepovedalo ustanovitev društva »Societa degli študenti triestini«. — Krščanski podčastniki Pisar niško vodstvo 5 armadnega kora je izdalo poziv na podčastnike, da naj se zglasijo za pisarniška dela. Povelje odločno pripomni, da bodo sprejeti le krščanski častniki. To bo vika in krika v židovskem taboru. — Konaerve za juho bodo odpravili v naši armadi. Namtstu »prežganke«, ki bo jo imeli pač vsi vojaki nad vse v želodcu, bodo vojaki dobili kavo. — Dunajska mesarska zadruga proti tujkam v jedilnih listih. Pred stojništvo dunajske mesarske zadruge jo na- stopilo proti potujčevanju gostilniških jedil* nih listov in hoče, da naj gostilničarji odpravilo z jedilnih listov francoščino. — Prememba žlvinozdravniške službe v armadi Vcjno ministrstvo se peča s pre meni bo živinozdravniške službe pri vojakih. — Najdene krogi je v tržaškem pristanišču. Pri odoiu »San C»rlo« v Trstu so potapljači našli topove, kroglje in ironaste stvari, ki bo bile brezdvojbeno last franoske fregate »Danas«, ki se je tam svoječasno potopila. Preiskavo nadaljujejo, ker upajo zaslediti ša vojno blsgajmco. — Glavna skupščina nemško av atrijskega planinskega društva s« bo vršila to uni od 2. do 5. septembra v Bol canu. — Nemška nestrpnost na Kranj skem V noči v nedeljo po otvoritvi Alja ževega doma so zlikovci odtrgali na slavo loku v Mojstrani slovensko zastavo in jo vrgli čez ograjo pri tovarni. Slovensko pla ninsko drušivo je ie na preoej zanesljivem sledu dotičnim zlobnežem, ki so vsi nestrpnega n< mSko nacionalnega mišljenja. — Aljažev dom ugaja vsem, ki zahajajo vanj, in hvalijo izvrstao postrežbo. Dne 28. t. mes. so prišli Nemci iz Morcako-vega čee Lukn o v Vrata v dom in rekli, da sicer v hotelih niso tako dobro jedli. Do dne 24. t mes. je bilo v njem do 800 tuii stov in izletnikov. — »/ivezi" so dalje poslala poročila sledeča društva: Bralno društvo v Studenicah pri Poljčanah; 86. Kat. izobraževalno društvo o v. Križ pri Litiji; 37. Kmetijsko bralno društvo v Gornji Radgoni; 38. Bralno društvo Sv. Ana naKrempergu; 39. Kat. slov. irobraževalno druitvo pri D e v. M a -r i j i v Polju; 40. Kat slov. izobraža valno društvo v Ribnici; 41. Bralno drultto pri Sv. Križu na Murskem polju; 42. Kmet. bralno društvo v Bočni pri Gornjem gradu; 43 Slov. katoliško izobraževalno društvo v Mengšu. — Skof StroBBmayer je povodom rojstva ruskega carjeviča-pr^stolonaslednika imel v d|ako\ski stoln ci slovesno mašo. Po maši je molil za zmago ruskega orož|a. — Podraženo mleko na Dunaju. Zalagatelji dunajskih prodajalcev mleka so naznanili, da s 15. septembre m t. 1. zvišajo oeno mleku za 2 h pri litru. Tudi v Pragi je drtžje mleko. — Oskrbništvo poštne ekonomije na Dunaju naznanja trgovski m obrtmšti zbornici v Ljubljani, da se za leto 1905. nabavi potom javne ponudbe razne pred mete, kakor: Napisne table, knjigovezna dela, ščetarsko blago, železnino in mednino, stekleno blago , službene čepice, zaboje, gumbe in zapone, platneno in materijalno blago, nože in škarje, službene zoake iz ko vine, razne vrste papirja, pozamenterijsko blago, poštarBke roge, milarako in vrvarsko blago, pečatni vosek, kleparsko blage, štam-pilje in pečate sukno, uro, tehtnica in uteže, kolomaz in vato. Uzorci predmetov, katere je dobaviti, so pri c. kr. cs'(rbnišUu poštne ekonomije na Dunaju (k. k. Post Oekonomie-VetWiltung in Wien, I, Postgasse Nr. 17) na ogled. Pismene ponudbe, kolekovane z 1 K za vsako polo, je vlažiti zapečatene naj kisneje do 17. septembra t 1. 12. ure opo-ludne pri o kr. OBkrbništvu poštne ekono mije. Raigla?, obsegajoč natančnejšo pogoje in zaznamek predmetov, katere je dobaviti, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogltd. — Gasilno društvo v Gorjah pra znu,e dne 4 septembra desetletnico svojtga obstanka z veselico. Dopdudne te vabljena društva z domačimi skupno udeleže sv. ma8e in pridige, primerne za t« dan, popoludne bo pa vrtna veselica pri V. Janu (Mačku) v Spod Gorjah, kjer bo veliko dvorišče prire jeno v planinsko šotorisče Sest godotv na pihala bo godlo vesele koračnica, blejski pevci bodo peli lepe planinske pesmi, vme* bo šaljiva pošta in srečkanje, videle se bodo tudi vse domače gore v pravi podobi, strelci bodo poizkuSali svojo srečo itd. Torej za bave dovolj za vsaceg*. Kdor hoče en dan vesel biti in pozabiti težave in skrbi vsak danjega iivljt nja, naj pride v nedeljo, dne 4 septembra, v Spodnje Gorje k Mačku. Društva, katera se udeleže veselice, naj se zaradi kosila pravočasno oglate, da ne bo nereda. — V Belemgradu bodo prihodnji mesee v proslavo prvih bojev za osvobo-jenje srbskega nar da razne slavnosti. Kakor je aedaj določeno, se vrši tudi kronanje kralja Petra. Dne 18. sopt. bode v Balem gradu otvorjena prva jugoslovanska umetniška izložba, na kateri bodo razstavili svoja dela slovenski, hrvatski, bolgarski in srbski umetnik'. Dne 19. in 20 septembra se vrši ehod jugoslovanskega dijaštvp. Slovenski dijaki, ki se hočejo udeležiti toga kongresa, dotč pojasnila pri odboru za jugoslovanski dijaški kongres v .Narodnem domu« v Ljubljtni. — Slovenski umetniki na I. Jugoslovanski raistavi v Belgradu Priprave s sortiranjem in odpošiijanjem sprejetih umotvorov so gotove ter kažejo, da b mo Slovenci v razstavi častno zastopani. Udele-ž lo se je vsega skupaj 27 umetnikov z okoli 150 umotvor-v. Po tehniki so večinoma slike. Kiparji so samo trije zastopani. So-venski oddelek bode objemal tri oddelke v tnh ali št rib dvoranah »Narodnega muzeja« v Be'gradu — Otvoritev nove planinske poti. Po otvoritvi Aljaževega doma v Vratih se je otvorila dne 8. t. m. tudi ravnokar do vržena nova pot »čez Kon&r«. — Slovenske planinske koče. V kcči n« Kredarici pod Triglavom je bilo do dne 22. t. mes. 272 turistov (lulija 74), v Vodnikovi koči na Velem p ilju do dno 6 t. m. 50 (med n|imi df,e 28. juiiia železniški minister ekseelenca dr. vitus Wittek z g spico sestre, ki sta grede s Tr glava tam počivala; bila sta jako zadovoljna s postrežbo), v Kocbekovi koči pod Ojstrio pa do 1. t. m 37 (julija 13) med njimi nekaj Angleže -. — Kadilnikovo kočo na Golici so tesarji do dne 21. t. mes. popolnoma dodelali. sedaj jo cd znotraj dovršujejo mizarji. Dasi letos ne bo vse gotovo v njej, vendar se otvori septembra mesesa in izroči občinstvu v porabo. Otvoritev te koče se bo vr šila 18. septembra.$> — V Velesovem je nekdo izmed fan tinov sunil pri tepeiu Franca Umbergerjaz nožem v pisa ter ga nevarno ranil. — Nesreča Pri železnici Podbrdom je padel Jinezu ŠjUgoju težak katren na nogo ter mu jo zelo poškodoval. — Obstrelil je neki fant sinoči v Po stojni pri Pttru Lovšinu službujočega Karola Turka. Slednji je stražil »adie ; na večer na valilo se je uanj kakih 10 fantinov, in ga pri tem eden v desno roko ustrelil. Izpred sodišča. Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. Zjelo zanimiva obravnava se je vršila dne 20. avgusta pr*d okrožnim sod ščem v Novem mestu. Državno pravdništvo je na predlog okraj, sodišč« v Velikih Ltsfah (.b tožilo radi krivega pričanj* brata Matijo in Aiunw Mustari«, katera dva sta v Laščah pod prisego trdi a, da je J. že Brgant, uč telj v Turjaku, v družbi z Jernejem žužkom pri reviziji občinskih računov skril pod roko eno p.botnico in jo zmečkal tako, da je imela obliko zam&ška. Nasprotno si v L Sčah potrdili pod prisego Jože Brgsnt, Jernej Žužek in priči Jakob Kramar ia Jernej Pod logar. Vsled tega je bil Jakob Mmtar, žu pan turjaški, obsojen na denarno globo 50 kron radi prestopka »obrekovanja«, katerega je pregrešil s tem, ko je vprašal Matijo Hočevarja, župana v Velikih Laščab, za svet kaj hoče storiti proti Brgantu kateri je baje hotel nalašč skriti pobotnico, da bi s tem dokaral ali podprl trditev Jerneja Žužka, kateri je oč tal Mustar;u kot županu razne nepravilnosti pri občinski upravi, za kar se je moral Jernej Žužek takoj drugi dan po reviziji zagovarjati pred sodiščem 6t>te ljem je znano, d* je Jernej Žužek javno v listih preklicaval svojo trd tov. Hvaležen bi moral biti svojemu nasprotniku, kateri ir,u je vsled usm ljenja odpustil radi njegove družin«, ker bi bilo eotovo zsnj imeio zle posledice. — Matija H ičevar pa je ts zaupno stavljeni svet razglasil v javnost, na kar je Brgant vložil ovadbo radi razžaljenja časti. Itid te ovadbe je zgoraj označen, vsled česar sta prišla 20. avgusta brati Ma tija in Anton Mustar na zatožno klop Izpovedala sta neustrašeno vse, kakor v Velikih Lašč»h. Nepristrans ka soseda in od bornika J. Podle gar in Tomazin sta izpovedala, da sta tožena povsem le golo resnico govorila. Povabljene so bile še druge priče v priiog obtožencema, ki tere je pa h tel dr žavni pravnik odklon.ti, ker so v Borodstvu; sod šče pa jih je pripusiilo. Priče so izpovedale akoro povsem enako: Da je bila d> tična pobotnica prebrana, dasi še ni bila na vrsti po zapisniku. Prečitul o jeJcs. Brga t; mesto da bi jo bil položil na stran, jo je preganil d;akret in skril v dvn leve roke. Ko je prišla vrsta na d itično pobot nicc, st« začela revizorja J s. Brgant m Jernej Zužok zah'.e\ati p b tnico in je izustil Žužek proti županu Mustiriu : -Kje jo boš pa vzel?« Župan Mustar je trdil, da pob t niča mora b ti, na kar je rekel s /ojemu sinu Mat ji Mustarju, da naj pregleda na mizi ležeče oobotnice, kar je tudi storil, a je ni dobil. Zupan n.iroči di naj pr gleda v knjigi računskih zipisnikov. Ko je Matija Mustar iskal po knjigi pobotn ce, je pnsko čil k njemu mlajši brat Antm, star 20 let, ter mu povedal, da ima pobotnic) uč.t^lj pod roko, nakar eta oba pristopila k min in videla ležati zmečkano p botnic > v obliki zamaška na mizi pred Brgantom. Mati a Mu star viame in razgrne pobotnico ter z nenavadnim močnim glasom reče dvakr>t: »Kdo pa mečka pobotnice, s pobotnicami se ne dela tako«, ter jo pomoli Brgantu, da nsj |o pregleda, da ne bode mislil, da je kaka sleparija. Brgant je bil s tem razočaran, da je nekaj časa molčal, enako njegovi tovariši. Čez nekaj časa pa uzame in reče : • Kaj za eno pobotnico, saj jih manjka še 23 drugih«. To so opazovali vsi navzoči in slišali vse dobesedno: Fran Tomazin, Jože Podlogar, Jaki b Mustar in njegovi sinovi J)že, Anton, Janez in hči, cm ižena Adamič. Slednja trdi, da je tudi videla enako, kakor njen brat Anton, kako je učitelj Brgant skrival in mečkal pobotnico. Nasprotno je pa pod prisego trdil Jože Brgant, da niti v rokah ni imel pobotnice, amppk samo jo pri jel s prsti in jo lakoj med druge položil. Brgant je dalje trdil, da tudi tega ni slišal, da bi bil Matija Mustar rekel „kaj mečkate pobotnice, ali se tako dela s pobotnicami". Videl tudi ni nobenega drugega domačih v hiši,v kakor Matijo Mustarja in župana. Jernej Žužek je vse protidokaze pobijal, enako kakor Brgant. Dalje je zatrjeval sodnemu dvoru, da nima nikakega sovraštva proti družini Mustarjevi, ker ima jako dobro in voljno srce. Pobotnice so pa bile prinešene na mizo v takem neredu, kakor bi jih bil kdo prinesel „kravam". Slišal pa ni, da bi bil one besede Matija Mustar govoril, in tudi bi bil opazil, če bi bil Brgant skril ali zmečkal kako pobotnico. Priča Jakob Kramar izpove enako, le to potrdi, da je bil zelo zamišljen v račune, a vkljub temu gledal na roke Brgantu, in potrdi, da ni nikake pobotnice mečkal. Jernej Podlogar je enako izpovedal. Kot pristaš Jerneja Žužka in Jož. Brganta je bil za slišan še Janez Škrl, ki pa ni ničesar vedel povedati. Nato se preberejo razni spisi, tudi obtoženih nravstvena izpričevala, katera so bila jako ugodna. Državni pravdnik je naglašal, da sta vedoma krivo pričala, da očeta rešita sramote in obdolžitve obrekovanja. Poudarjal je, da druge priče, četudi so izpovedale pod prisego, niso verodostojne, ker so v krvnem sorodstvu. Zastopnik obtožencev dr. Benkovič je pojasnil sodišču sovraštvo nasprotnikov proti obtoženima, četudi se je Žužek delal tako blagosrčnega. Poudarjal posebno tudi to, da ni bilo povoda obtožene preganjati radi krivega pričevanja, ker je Marija Adamič enako se izpovedala kot ob-tož na, a se vkljub temu ne preganja. Po dolgotrajnem posvetovan u se sodni dvor vrne ter razglasi razsodbo, da sta Anton in Matija Mustar krivima spoznana in se kaznujeta z zaporom dveh mesecev. Pritožba ničnosti se je takoj prijavila. bipred dešelnega sodišča S pipcem gajesunil. Pred Bi r»govo g'.stiino sta se sprla fanta Anton Vesel in Janez Znidaršič ter so pričela med seboj ruvati. Naferat pa je pr skočil Andrej Martinčič is Pudoba ter sunil Vesela s pip cem v hrbet in ga lahko poškodoval. Mar tmčič je bil na en mesec zapora obsojen.— Tatinska dekla. Dekla Marija Adam iz Zavrha sama priznava, da je vzela svoji gospodinji Mariji Jankovič v Zavrhu dva zlata uhana, zLto zspe-.tnico, dva ziata pr stana ter svilnato rute, taji pc, da bi bila vzela tudi dve spodnji jopici. Ker so pa orožniki pri nji našli eno tako jopico, ka tero je gospodinja spoznala kot svojo last, ji tudi ta tajitev ni pomagala. Obsojena je bila na dva meseca težke ječe. — Po skrinji je stikal doma devetletni Ja kob Dimnik ia našel dve dinemitni kapici ter je eno v šolo prinesel, češ, da ima še eno doma, da jo bo pa drugi dan seboj vzel. To kapico je dal svojemu součencu, katero je pred tovarniško restavricijo v Vevčah v družbi dveh tantičev sproži!; pri tem so pa biii vsi trije dečki poškodovani. Fan tov oč»', na odgovor klican, se je zagovar ja!, da je pred kakimi 15 leti delal v kamno lomu v flalogu, kjer je rabil dinamilne kapi e. Ko je nehal delati, ostali sta mu dve, kateri je d mu prinesel, a tekom let na nju pozabil Obsujen je bi na tri tedne zapora. — b svojimi sorodniki se ie s p r I in na cesti stepel v Ložu hlapec Ma Jija Grm. Kur ni mogel 79 let stari loški redar napraviti miru, poklical je orcž. ika na pomoč. Grm se je pa skril v Zabukov čevo g stilno, kamor sta mu sledila orožnik in redir. Na opomin, naj gra ž njima k žu panu, se je temu protivil in jel orožnika in redaria 7.m9rjati ter sa ni pustil ukleniti. Msbal je z nekim lesom proti orožniku in ga ie grabil za bluzo, potem je ušel skozi okno na neko njivo, kjer so ga mogli z naj večjo silo ukler iti. Pri tej priliki je tudi preklinjal B ga. S dišče ga je obsodilo na sedem mesecev teike ječe. — Bogokletne ž. Janes Zu^t 68 let stari pekov ski pomočnik, bil je že zaradi razžalitve Ve ličaostva in udov cesarske hile, kakor tudi sarad' potepan a in beračenja kaznovan. Kr-dar se ga napije, postane zelo zgovoren. Z asti rad se vtika v verska vprašanja, ka tera pot m vpričo drugih ljudi po svojem zavila ter javno žali veiski čut. Tako je tudi storil dn- 27. julija v Gorenji in Stranski vasi, k er je bogokletno govoril. Ž igo varjal se je, da je to. česar b« ga doiži, go vonl le v pijanosti. Zu ta je sodišče cbso dilo na d vb meseca oatrega zapora. — Nobonega se ne bojim, tako je upil v Habiievi gostilni v Javorju hlapec France Janežič. To pa ni bile navzočim fan trm po volit, nastala je guečo, v kateri ga je sunil 18 let Btari Birnard Snureksr z nožem v t ebuh. Sodišče je amerokarja ob sod lo na 4 mesice težke ječe in v plačilo 130 K za bolečine in zdravniške utroške. — Rubeženz ovirami. Janez Čemažar je prodal neko hišo v Škofji Loki hlapcu Juriju Jelovčanu za znesek 3600 K. Ker le ni Jelovčan plačal, ga je Čemažar tožil. Sklenila se je poravnava, v kateri se je zavezal toženec dolg v kratkem poravnati. A vzlic temu ni bile plačila, zato se je vršila pri Jelovčanu rubežen, katero je hotel s tem onemogočiti, da je vzel iz skrinje denar in neki zavitek, potem pa sodnega sluga od sebe porinil in z denarjem zbežal na travnik. Oboje je izročil 14 letnemu Pavlu Jamniku iz Škofje Loke, rekoč: »To-le spravi, da mi ne bodo vzeli." Gospodar Jurij Jelovčan je spravljeno svoto v znesku 2670 K pri ponovni izvršbi izročil sodnemu slugi. Jelovčan je bil obsojen na 3 tedne zapora. — Nevarno pretenje. Dnč 16. maja 1.1. je ležalo v bolnici na Hrušici truplo ubitega delavca Mihe Svetlina. Delavci, med njimi tudi bratranec ubitega, France Tomazin, so hoteli mrliča pogledati, kar pa jim je bolniški oskrbnik z ozirom na predpise stavbenega podjetja zabranil. Delavci so se šele povelju poklicanega orožniškega stražmeštra pokorili. Čez kako uro je prišel obdolženec sam nazaj, držeč jedno roko v žepu, ter je oskrbniku zagrozil z besedami: „Danes moram dva zaklati in ti boš prvi." Obdolženec pravi, da se ne ve spominjati, če je res te besede izustil, ker je bil preveč pijan. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. — Zaradi razžaljenja cesarja je bil Karol Ri-cardi, laški delavec pri zgradbi železnice na Rečici, obsojen na 4 mesece težke ječe. — Gluhonem pohotnež. Friderik Maleg črkoslikar v Ljubljani, je bil zaradi hudodelstva oskrumbe na 2 meseca težke ječe obsojen — Odkamnazadet. Na binkoštno nedeljo so se sprli fantje v gostilni Lovrenca Noč na KoroškivBeli in so nagnali Lenarta Noč in Janeza Žemva iz gostilne. Nato so ju podili po cesti in za njima metali kamnje. Slednjič je Noč opešal in ni mogel več teči Ko se obrne vrgl je zidar Jernej Jenko kamen vanj in ga zadel na nos, tako da mu je zdrobil nosno kost in del zgornje čeljusti. Obdolženec je bil obsojen na 5 tednov ječe. — Moč žganja. Anton Susteršič, kovaški pomočnik, in Ignacij Presen, mizarski pomočnik, v Kranju sta v Lombarjevi gostilni v Gorenji vasi popila iz kozarcev 3 popol litre špiritovega žganja, ne da bi bila čez dan kaj jedi zavžila. Po pijači šla sta obdolženca pred hišo ter jela prazne sodčke za pivo metati v zrak. Gostilničar ju je posvaril, to pa je dalo povod, da ga je Prosen skušal vreči, Susteršič pa je jel vrtne ograjo lomit; slednji je potegnil nož ter grozil Lom-barju. Ko je dekla videla gospodarja v nevarnosti, hitela mu je na pomoč, a tudi tej je z nožem grozil. Ko je orožnik Susteršiča v kolodvorski čakalnici, kjer je legel, are-toval, se mu je vstavljal, Prosen je pa pod kapom pijan obležal. Sodišče je vpoštevalo pijanost obeh zatožencev ter obsodilo Susteršiča na 2 meseca, Prosena pa na mesec zapora. Ljubljanske novic?, Dežela in mesto. — Resna beseda Ljubljančanom. — Včeraj popoludne je prišlo na potu na Brezje in Bled v Ljubljano okolu 500 mož in žena, članov in članic raznih društev v leskovški dekaniji ob štajerski meji na Dolenjskem. V Ljubljani so ostali kaki dve uri. Na kolodvoru jih je sprejela deputacija »Slov. kršč. socialne zveze" in deputacija „Daničarjev". Nas posebno veseli, da se zadnji čas romarji v naša Marijina svetišča ustavljajo tudi v Ljubljani, da si ogledajo in ogrejejo srca za lepo središče našega naroda. Tako kaže preprosti naš narod poleg verske gorečnosti tudi domovinsko ljubezen in obnavlja zvezo s središčem. Vsak pošten slovenski Ljubljančan bo to pozdravljal, ker kako bi bilo slovensko središče brez naroda, ki bi ga ne ljubil. Tako so nedavno manifestirali vrli Štajerci, včeraj so pa isto pokazali Dolenjci. Da ne bo „Narod" strašil po Ljubljani s kako strašno novico, povemo Ljubljančanom mi sami kar naravnost, da smo videli pri tem mnogo „cekarjev". Prav nič se ne bi čudili, če bi nizka „Narodova" klika radi tega ravno tako napadala Dolenjce, kakor je napadala Štajerce. (Nekaj nizkih slabih dovtipov smo itak čuli.) Ta liberalna frakarija ne vč, da bi tudi nje ne bilo, če bi ne bilo onih, ki nosijo „cekarjeK. S takim svojim zasmehovanjem je zadnji čas »Narodova" klika najbolj pokazala, kako tuj ji je narod in kako ga sovraži. Vse narodno delo opravlja ta frakarija s smešenjem lastnega naroda, mi ga pa kličemo k probuji, k velikemu delu za boljšo bodočnost. Tako neumno stališče, kakor „Na-rod" s svojimi pristaši, nikjer na svetu ne zavzemajo ob takih prilikah. »Narodova" klika zadnji čas napade vsakega, kdor pride v Ljubljano, ako se ne prišteva blaziranim frakarjem. Sinoči je mlad liberalec v Kolodvorskih ulicah s psovkami pozdravil duhovnika, ki se je pripeljal z vjakom. Tako neumen ni nihče več na širokem svetu kakor „Narodova" gospoda, ki menda s svojimi napadi na dohod Štajercev, evharistični shod i. t. d. hoče širiti promet tujcev in „ljubezen do Ljubljane". Drugod pozdravljajo dohod gostov v mesto, jim izkazujejo ljubeznivosti, ne pa surovosti. Dohod Leskovčanov najsrčneje pozdravljamo. Tudi danes popoludne so si na povratku mnogi Leskovčani ogledovali mesto. Naj bi jim sledili tudi drugi naši rojaki. Čedna nemška olika! Poroča se nam: Včeraj se je vračala slovenska družba iz Soliste na Posavju, kjer je bila tudi nemška družba. Ta je žs ondi iskala brez povoda prepira, ker je sadnji čas nemškim nacio-nalcem v Ljubljani jako zrastel greben. Pri mitnici na Dunajski cesti pa se je mladi K a s t n o r toliko spozabil, da je udaril enega izmed slovenske družbe po obrazu, nato so še ostali — bilo jih je šest — pali po njem in dokazali svojo nemško kulturo. Naj pazijo nemški mladiči, da jim o priliki slovenske pesti ne navijejo ušesi Znani „dr- Kordesch". Že večkrat zaradi raznih sleparij kainovani Albert Ker deseh, »potovalni učitelj", „urednik" i. t. d. brez stalnega bivališča, se je moral zagovarjat; zaradi hudodelstva tatvine. Nekega dne leta 1902 vzel je Doroteji Milost pl. Mildetih&us zlato uro z zlatim obeskom in zlat prstan Kordesch ie zagovarja, da je živel ž njo v divjem zakor.u in v tem času plačeval za njo hrano; da si je to vzel le kot odškodnino in da ji je itak poBlal zastavni lisi od vzetih reči in 5 K denarja. MiloBt pa pravi, da je Kordesch te reči pri nekem krčmar u zastavil, da ji je res poslal zastavni list, da se pa krčmar brani te reči nazaj dati. ker jib jo kupil, ne pa vzel v zvstivo. Tudi tvrdko J?x je opeharil zi 4 K. Kordesch je bil obsojen na 6 meiecev težke ječo. G. I. Perdan, član slovenskega gledališča, je prevzel na mesto umrlega g. Fleša mesto inkasista Kozlerjeve pivovarne. Take izgubi slovensko gledališče zopet eno domačo moč. Roparski napad v Ljubljani. ErnstMer-ljak, o katerem smo svoječasno poročali, da je na cesti oropal in težko telesno poškodoval Italijana Petra Casagnolo, je bil danes pred tukajšnjim porotnim sodiščem obsojen na 6 let težke ječe. Kazen bode moral prestati v Gradiški. Pretep v Šiški. Ko so včeraj na ko-marjevo nedeljo fantje v Šiški popivali skupaj, ao se malo med seboj sprli. B.l je med niimi tudi neki stolar po imenu Ant. Zaje, doma iz Vranskega na Štajerskem, kateri je svojega tovariša udaril po glavi tako ne-srečro, da mu je zbil dva soba. Orožniki so ga ar tirali. Drusrih pretepov ni bilo. Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev itd. v Ljubi jam priredi prijateljski sestanek v torek, dno 30. avgusta t. 1, ob 3. uri po poldne v vrtnem salonu restavracij »Novi svet« na Marije Terezije cesti št. 16, h kateremu zadruga vabi vse svoje člane. Umrla je majorjeva vdova gospa Frančiška Berg pl. Falkenberg. Nove stavbe. Pri Sv. Petru kopljejo zdaj temelj na škofijskih parcelah za novi hiši J. Klemencovo in p. d. Jernejevo. V Sod nijskih ulicah pa kopljejo temelj za dr. Po žarjevo bišo. Poslopje južnega kolodvora so začeli prenavljati in dobi bolj svetlo barvo. Izgredi na Martinovi cesti V soboto po noči je policija zopet aretirala tri fante, ki so z vpitjem kalili nočni mir po Martinovi cesti Aretirana tatica. Mestna policija je aretirala 27k-tno, policijsko zasledovano tatico deklo I ano Triller z B eda. Z rešilnim vozom so včeraj popoldne prepeljali v bolnico 20,etnega delavca Jožeta S atnerja iz lake vasi, ki sa je nezavesten zgrudil. Jstičnega Slatnerja je neka dobrodelna družba poslala v domovino iz Amerike, kjer i« b vml štiri leta. Odlikovana pogumna deklica. Dež. vlad« je pole tla 8,ttai Mariji Verčič ki je rešila iz Gradešč.ča dva in polletnega dečka, nagrado 30 K. Eltktrična železnica povozila je včeraj opoldne 17 etnega, nekoliko gluhega kosca Jurija Kopača iz Prapreč. Kopač je gledal neki avtom bil in ni slišal zvonenja električnega vozr-. Poškodovan je na glavi. Velika veselica v Šiški se je včeraj izborno obnesla. Šiška je bila v zastavah. Predvečer je bil mirozov horjulske godbe. Več jutri. Ukradla je neka ženska, ki je prišla iskat svoje nezakonsko dete, zasebniku I. V. na Poljanski cesti nekaj blaga in obleke. Sovodstvo. Radi sovodstva je bila obsojena čevljarjeva žena Frančiška Ž e -leznikar na 6 tednov zapora. Tudi drugod po Ljubljani bi se marsikaj dobilo, če bi se hotelo imeti odprte oči. Počet), neke »gostilničarke" presega že vse meje. Ubijalca Franceta Šuštaršiča, doma iz Trbovelj pri Celju, na Štajerskem so danes prepeljali iz Kranjske gore v Ljubljani. Njegova sodba bode v sredo pred porotnim sodiščem. Društvena godba Ker je potekla funkcijska doba odborova, vrši se kakor čujemo, prihodnji mesec sedmi občni zbor, na katerega se p. n. člani že zdaj opozarjajo. Tujci v Ljubljani V Ljubljani je to poletje okolu 30 družin — letovičarjev, večinoma Tržačanov in Goričanov. V Trstu in v Ljubljani. Ni mestni rem ški deški ljudski šoli v L ubijam je izmed 214 učencev le 87 učence® nemške narodnosti, to te 40%. Leta 1901/2 te b ln vencev 59-3% Nemcev 37 3% Ms 1902/8 Slovencev 55 6%, Nemcev 38 4%, I. 1903/4 Slovencev 52 3%, Nemcev pa 40 6%. Za S 7 učence- nemške narodnosti mora Ljubljana v z d r i e vati ljudsko šolo s petimi uči telji ter izdati na leto samo za najemščino šolskih pro a t o r o v več tisoč kron. Na dekliški -šoli je skoro istotako razmerje. Za 2 4 6 nemških učenk mora Ljubljana vzdrževati nemško de kliško šolo z devetimi d e f i -nitivnimi in devetimi pro vi-z o r i č n i m i učnimi močmi. Ako torej seiteiemo vsa otroke z nemškim ma terinim (! ?) jezikom, znaša njih število 333 in število ukazanega učnega osobja pa 24, torej na vsakih 14 nemških otrou ena učna moč. Tako sli v L ubljani t sta vlada občino vršiti germanizsc jo, ki v Trstu stotinam slovenskih otrok noče dati niti eno liudske šole. Tisti, ki najbolj molči pri tej stvari, je ljubljanski dr}, poslanec dr. Tavčar. Darovi. Poslani našemu uredništvu: Za pogorelce v Podpeči: B»-U. Delodajalci so prispev1'2136 d. L\c 2047 miliionov in država 2I4'/j rr.ilijona tr>»r«. Obrest in drutrih dohod*uv b lo 393V4 miliiona Ztvodi so iz i. 1- 3'/t mil • jarde, 3170 milijonov je b 1 > dcUvcoui plačanih odškodnin, za bolniške podoore «o plačali zavodi 1900 milijonov mark. L 1901. je dala država vsako leto ?a delavsko zavarovanje 34, delodajaloi 238 in delojemalci 193 milijonov mark. Izmed 57 milijonov pre bivalcev v Nemčiji je bilo zavarovanih za slučaj bolezni 10 milijonov, za slučaj ne zgod 17'/, m 13'/, milijona oseb je bilo za varovanih za slučaj onemoglosti. sne Kautsky o mednarodnem socialno - demokreikem shoda v Amster dama dne 14 avgusta piše sledeče: Ne morem tajiti, da so v socialni demokraciji na-sprotstva. Ne moremo jih biti veseli, a zna-čijo velik napredek moči proletariata v zadnjem desetletju. Socialna demokracija je nastopila boj, morebiti zadnji, da pribori politično moč. Dre poti sta, ki navidezno nista praktišno nasprotni, a vodita končno na popolnoma druga pota Ato bo socialna demokracija zašla na napačno pot, bo zašla v pu fčave in pred prepade. Pravo pot zamore pokazati le uspeh. Nemška sicialna demokracija je že storila odločilen korak na shodu v Draždanih. — Tako m sli Kautsky že naprej vplivati na sidruge da bi v Amsterdamu zopet obsodili revizioniste. Društva. (Blaža Potočnika čitalnica v d t. Vidu nad Ljubljano) priredi v nedeljo, dne 11. septembra 19 0 4 ob 3 u<-i popoldne povodom otvoritve nove dvorane veliko ljudsko vrtno veselico na vrtu gostilne pri Cebav-u v S t. Vidu s sledečim sporedom: 1. Ob 3 uri popoldne: Sprejem d šlih društev. 2. Vrtna veselica na vrtu pri C e b a v u v St Vidu; (koncert kamniške godbe pod vodstvom g. A. W 1 a s s a k a. 3 Petie s sodelovanjem: a) si. pevskega dru štva .L ubljana" pod vodtt 'om g. pref Ant. D e k 1 e v a ; b) si. čitaln škega pevskega zbora pod vodstvom g. Vinka J o v a n a ; c) si. pevskega zbora v St. Vidu pod vod-Btvom g. I R u s a ; d) slav. tamburaške^a zbora »Knlr • pod vod-itvom g L e h p a -mer?. 4 Daklamacija; priredi gd6. Manca K o m » n ; 5 Šaljiva pošta. 6. Brzojav. 7. St biva loterija 8 Siljit" prizori za otroke. 9. S»ljiva licitacija. 10 Proda>alne lope 11. Ples v dvorani do 11. ure zvečer. 12 V mraku zažigsnje umetalnega ognja. 13 Prosta zabava. Vstopnina prosta. Prostovoljne darove oziroma dobitke najhvaležneje spre jema odbor. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. K mnegobrojni udeležbi vabi odbor. Razne stvari. Iz šolskih zvezkov. Ladislav Postu mus je bil rojen 3 mesece po Bmrti svojih starišev. — Egipčani so zavijali svoje mrtveca tako trdno v posmolene plahte, da se niso mogli gibati. — Kukavica ima dve nogi na prej in dve nazaj. — Švicarski prebivalci se žive največ od bribolazcev. Dar nemikega cesarja ruskemu carjeviSu. Nemški cesar je kot krsten bo ter podaril ruskemu carjeviču popolnoma zlato čašo. Dar je prinesel poseben dvoren kurir Medlclnke v Svioi. Na švicarskih vseučiliščih je sedaj že več medicink kot medicino ev. Preteklo zimo je poslušalo na švicarskih vseučiliščih 1654 oseb; od teb je bilo 763 moških in 891 žensk, večinoma ino-zemk. Legar v Tešinu V Tešinu je zbolelo na legbTju 89 civilistov in 57 vojakov. Sodijo, da je legar povzročila slaba pitna voda. Bolezpn ponehava. Nevihta v Japonskem morju. V južnem delu japonskega morja je razgrajala 20. t. m. nevihta, ki je uničila v Fuzanu na Koreji 56 hiš in 147 ladij. Kabel med Ču-šimo in Fuzanom je pretrgan. Tudi v Moji je uničil mnogo ladij. Mnogo oseb pogrešajo. Čudo 20. stoletja. V Ameriki živi slepa, gluha in nema Helena Keller, katero vsi občudujejo ter nazivljejo čudo 20 stoletja. Sedaj namreč obiskuje vseučilišče, ter se pripravlja na doktorski izpit. Seveda ji morajo profesorji predavati z raznimi znaki. Tudi je že spisala knjigo o optimizmu, v kateri pobija Schopenhauerjev pesimizem. Zakaj nosijo Korejci bele obleke. O t'| K1 Tti Mki navadi piše neki londonski tednik. K rejcem je bela barva znak žalosti, Ako umrj* vlad»r. žaluje prebivalstvo za njim tu l. Nekoč se je prigodilo, da so v de stth It t h umrli trije vltdarji in tako so se Korejci bel« r bleke popolnoma privadili. Li v š|i Koreinki uradniki nosilo višnjevo pretkane oblek«'. Ti smejo jezditi tudi na oslih, katt r v debeli zelo čislat". Dragocen krompir Na Angleškem so pr.ptl(»u na tig nt kj nove vrsta krom pir, tida v tiko tna.hni množin, da je stalo 20 sii.tuv tega krompirja 145 600 K Ta bromp r imenujejo „b ser" ter je zelo bel in plod'" '»»»n Medvedje in vlak W 1 iarooDort, Pa. 8 ttvgu.i«. hI-tušu vlak Biack F rest že lezoii a je moral v gozdu stati jedno uro, kaiti na neitem mostu kateri vodi preko neki gorski potok, so bili štirje medvedje. Jeden medvedov obtičal je med relsi, radi česar se je. moral vlak ustaviti. Ko so kas neje d tično mesto pregledali, se ja dognalo, da so ostali medved e tramove podkopali, radi čes»r bi bila vožnja čez most prenevarna. Kljub temu, da so potniki metali na medvede kameme, niso hoteli bežati. Sa le potem, ko so j h napadli sprevodniki z gorečimi bakljami. so Dočasi odšli „Zakon" med dvema ženskama. V nekem predmetu v L mdonu so te dni prijeli nekega majhnega starega možiflk!>, ki je bil pi|an. Na polic ji je p"»edal, da se piše Katarina Coombes, starost 68 let, slikar sob. Skoro p"l stoletja je velja a ta ženska za moža. S 15 letom se je poročila z nekim Percivalom C jombasom, pozneje pa nastopila kot moški ter VEela za ženo neko deklico, s katero je živela skupaj 14 let. Ta Katra je delala v svojem življen,u razna dela na ladjah, v tiskarnah, v raznih delav nicah in povsodi so to imeli za mcšiega. Revolver grofa Banffyja Preteklo sredo je v Gradec pripotoval gri 1 A Banffy Budimpešte. Grof je oddal slugi nekega ho tela ovršnik. Ko je sluga položil ovršnik na stol, je iz ovršnika padel na tla revolver in se izprožil. Kroglja je zadela slugo v meče. Pred sodiščem je bil Banffy obsojen na 40 kron denarne kazni in revolver je zapadel. Revolver je bil oni, s katerim se je svoječasno usmrtil sin ogrskega poljedelskega ministra Taliana. Visoko plaSo 100 000 dolarjev bo dobil E v g e n e Y s a j e , znani belgijski godec za štstmesaČno gostovanie v Ameriki. Med prijateljicama. »Ima li vrla gospa pl. X. . . ., ki hoče veljati za zbirateljico starin, res starine?« — »Siveda jih ima in če nima drugih ima brezdvojbeno svoj krstni list.« Med časnikarji. »Ste li že čuli, da piše r.Oeij D^ubler svoje spomine.« — „To je vendar popolnoma logično : saj je slovstvo prav7«nrav tudi delo z glavo « Zdravnik in lekarnar. Zdravnik, ki je ob prostem času tudi koval vere obišče svojega prijatelja lekarnarja in mu je pripovedoval o svojih najnovejših pean štih prs-izvodih. Ker se je lekarnar čudil, da se mož »vede« s takimi stvarmi pača mu je rekel zdravnik: »Ju moram vsekakor na kak na-čn ubiti s oj proiti čas.« — »No, no", pravi lekarnar, „vam li v ta namen ne zadostujejo «aši bolniki.« Is Kriigerjevega življenja. Da ie bil umrli transvalski predsednik Pavel KiU ger zelo šaljive narave, priča sledeča dogod bica: Nekega dne sta ga obiskala dva meščana v njegovem električno razsvetljenem stanovanju. V pogovoru ju je vprašal, če imata dobra pljuča. Ko sta mu to zatrdila, jima je rekel, naj to dokažeta ter ugasneta električio luč. Ko sta se onadva trudila, da ugasneta luč, stopil je Krn» 1 K, po pošti 1 K 5 v. Prodaja „Katol. bukvama" in L. Schwentner v Ljubljani ter skladatelj v Št. Vidu pri Zati-čini (Dolenjsko). 1404 6—2 Dve prodajalki, izurjeni v lutfii iščeta službo v kaki trgovini, najraje v mesti', v kati-ro lahko tanoi vstopita. P< nndb« nai »e pošiljajo na poste restante G 6. Kropa. Gorenjsko. 1417 5—4 » 479 104 48 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. II se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstna duhovnlik« oblak« Iz trpežnega ln solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo == Izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenab Sabafltelj aulform avstrijskega društva seleinlšklb uradnik« Ha prodaj je hiia z vrtom s 7 stanovanji, nasproti Tržaške ceste na Glincah št. 132. 1403 3-$ Poizv 6 se p,-i posestniku Ivanu Molk. ■v- Pijte -m Klčtuerjev Jriglav" najzdravejši vseh likerjev. • 644 150-66 ^ vsakovrstnih dri*vrnili papirjev, irtik, denarjev itd Zavarovanja u cgnbe pri irebanjih, pri izirebanjn najmanj Isga dobitka. — Prosaese ca vsake Irebanj«. K ■ I a a t ■ a iavrlitav aaroill aa boril. Menjarična delniška družba „M E K C C H I., Nollails 10 in 13, Dunaj, I., StrobelgissB 2. 66 Pojasnila stvareh, potem . ___ vrednostnih papirjev in vestni nas viti sa "dosego kolikor is »ogofe nsocega sbre.tovanja pri popolni varnosti naloienUi fflavnio. 134 370 v vseh gospodarskih in flnanfinlh o knnnih vrednostih vseh ipeknlaoljsklh