rottnma p»v**Iir s t« 1 IJ,9 štsv. 31 V LJubljani, nedelja dne 5. februarja 1922 Posamezna stev. 50 D8f* 2 K rzhaja ob 4 zjutraj* Stane celoletno , . 240 S mesečno. ...... 20 m za Inozemstvo . . 600 s JUTRO Oglasi za vsak mm višina stolpca (6t mm) . 5lK stolpca (58 mm) Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko Urednlitvo: Miklošičeva cesta it 16/1 Telefon it 72. Upravnl&tvoi '"fiernovi ulica 161 Telefon it. 36. Račun kr. poit ček. nrtdl štev. 11.842. Ljubljana, 4. februarja. Jutri se zbero ljubljanski obrtniki, oa razpravljajo o enem naibolj perečih vprašanj današnjega časa. o davkih. Zadeva sega daleč preko granic jutrišnjega shoda in zasluži pozornost vseh. ki jim jc m ari dobrobit naroda in države. To pa z dveh vidikov. Nesporno se nahaja poleg drugih stanov naše malo in srednje obrtništvo v posebno težavnem položaju. Gospodarski pogoji njegove eksistence se neprestano menjavajo. Noben račun, nobena kalkulacija ne drži več. draginja pritiska obrtnika k tlom. ko si nabavlja orodje ali surovine, ko išče pri denarnih zavodih skromnega obrtnega kapitala. najemnine so visoke, mezde gredo kvišku — edino kar mu je ostalo kot trdna nespremenljiva opora, je pridnost njegovih rok, solidnost njejro-vega dela, treznost njegovega mišljenja. Spoznal je tudi, da bo le organiziran mogei vzdržati na njega se valeča bremena ter izdržati sedanje hude čase. Naš obrtnik pri vseh svojih težavah 3e pozabi, da mu je svobodna narodna država otvorila pota v veliko bodočnost. Ako v kateri državi, se bo v Jugoslaviji pokazalo, da ima obrt zlato dno. Obrtnik ve. da njegova domovina tudi nanj misli. 2e je pri reviziji zakona o osemurnem delavniku dejansko pokazala, koliko ji je na tem, da dvigne produkcijske zmožnosti obrtniškega stanu. Res pa je tudi, da domovina od obrtnika, kakor od drugih državljanov, danes zahteva velike žrtve, nalagajoč mu huda davčna bremena. Ozdravljenje našega gospodarskega življenja je odvisno od proračunskega ravnotežja. Vsi razumemo neoo-hodno nujnost, da damo državi, kar treba. Samo dve granici so tu, ki morata biti respektirani: da država ne izdaje denarja po nepotrebnem, da torej v svoji upravi gospodari kar najbol> ekonomično, na drugi strani pa, da svojemu državljanu - davkoplačevalcu s prehudimi bremeni ne izpodkoplje eksistence (= čimur si zaduši tudi vir dohodkov za bodoče) ter da bremena porazdeli enakomerno na vse. V tem oziru postajajo tožbe našega obrtništva v zadnjem Času vedno glasnejše. Reči moramo, da so v mnogem upravičene. Davek na takozvane vojnf dobičke, kakor ga je valjala v aprilu 1020 takozvana Protič - Koroščeva vlada, je bi) od vsega |>očet.ka predmet opravičene kritike. Določbe so silno nedovršene ter povzročajo zlasti danes, ko so gospodarske razmere že povsem druge in so »vojni dobički* malega človeka že davno konztimira-ni, velike krivice. Mesto da bi davčna uprava skušala te krivice ublažiti, jih pri nas Še poostruje. Dogodili so se slučaji, ki so naravnost nepojmljivi in raz 'ražljivl, tako da se ti včasih zdi. kakor bi nekdo nalašč hotel provoci-rati ogorčenje in odpor. Sami smo videli plačilni nalog, ki predpisuje mlademu čevljarskemu mojstru, ki je bil leta 1914. in leta 1919. še čevljarski pomočnik, na 1 10.000 kron davka od vojnega dobička, drugim je predpisano več davka, nego so imeli dohodkov. Takih slučajev je premnogo. Priznati moramo, da je finančni delegat še v zadnjem trenotku odredil notrobno revizijo ter izročil izdane naloge ccnilni komisiji, k bo. ut>amo, skušala popra-vti, kar se da. Zahtevati pa moramo tudi, da se napravi red tam, kjer se je pokazala tako gorostasno nerazumevanje dejanskega stanja. Nove redukcije v proračunu ZNIŽANJE MINISTRSKIH DNEVNIC. - VOJNI PRORAČUN SKRČEN ZA 100 MILIJONOV. Beograd, 4. februarja. (Izv.) Ob 11. uri dopoldne se je vršila seja finančnega odbora, kateri je predsedoval Voja Velj-kovič. Dr. Sečerov je prečital zcipdsnik zadnje seje, nakar je proeil za besedo poslanec Voja Lazič, kj je protestiral proti temu, da zapisnik ne vsebuje podatkov, kako so posamezni člani odbora na zadnjih sejah glasovali. Predsednik odbora je nato sporočil predlog finančnega ministra, naj 3e javna seja pretvori v zaupno konferenco, kar želi tudi vojni minister. Odbor je na ta predlog pristal in prešel nato na razpravo o proračunu vojnega ministrstva. V sporazumu z vlado so se izvršile v proračunu znatne redukcije, ki bodo znašale okrog 100 milijonov Din. Sklenili so dalje, da se oddelek proračunskih postavk, ki se nanaša na orožništvo, prenese v proračun notranjega ministrstva. Posebna resolucija poziva vojaško uprar vo, naj se vojaške nabave vrše odslej v znamenju največje varčnosti. Konferenca je bila končana ob 13. uri. Beograd, 4. februarja. (Izv.) Prva sekcija finančnega odbora je stavila plenu mu odbora nastopni predlog: Ministrom naj se zmanjša .io dnevnice od 200 na 100 Din, predsednike vlade pa od 300 na 150 Din. Predlog, da se ukine ministrskemu predsedniku posebni letni dodatek v znesku 6000 Din v sekciji ni bil sprejet, pride pa kot minoritetni votum vseeno na razpravo na plenarni seji odbora. Spor z muslimani poravnan Beograd. 4 februarja. (Izv.) Danes ob 10. uri dopoldne so se sestali v kabinetu predsedništva vlade ministrski predsednik Nikola Pašič, finančni minister Ku-manudi, notranji minister Voja Marinko-vič, zunanji minister dr. Ninčič in dr. Spaho. Na konferenci se je dosegel popoln seorazum z muslimani v vprašanju davka na vojne dočike, ki se doslej ni enakomerno plačeval. Vprašanje zemljiškega davka se je od-godilo, ker bo vlada delovala na to, da se čim prej uveljavi zakon o izenačenju davkov za vso državo. Doseženi sporazum bo končnovcljavno revidiran v finančnem ministrstvu, kjer se sestane dr. Ku-manudi, dr. Krstelj in dr. Spaho. Potemtakem se smatra, da je ta delna kriza vlade rešena in da bodo ostali muslimani v vladi. Spremene pa se osebe ministrov, ker sta dr. Spaho in Karameh-medovič že opetovano izjavila, da iz zasebnih razlogov ne moreta še dalje ostati na svojih mestih. Kot kandidata za njuna naslednika prideta v poštev dr. Hranica in Sahib Korkut. Popoldne Je minister Spaho z ministrom vere m finančnim ministrom razpravljal o izenačenju plač muslimanskega duhovnl-štva. Muslimanski duhovniki bodo dobivali plačo in dodatke v višini, ki odgovarja polovici prejemkov katoliškega in pravoslavnega duhovništva. Duhovnikom bodo določili plače muslimanski starejši-ne. Nove plače veljajo od tedaj, ko ie bila povišana plača katoliškemu In pravoslavnemu duhovništvu. Minister Spaho Je takoj po zaključku seje poročal v muslimanskem klubu o doseženih rezultatih. Dne 12. t. m. se bo vršila v Sarajevu plenarna seja Jugoslovanske muslimanske organizacije, na kateri se bo sklepalo o tem, da-li se stranka zadovolji s sporazumom. doseženim z vlada Brezuspešne volitve papeža DO SEDAJ ŠTIRI VOLITVE. RIM, 4. februarja. (Izv.) Včeraj se Je ob 11. uri in 45 minut vršilo prvo glasovanje v konklavu. Poteklo je brezuspešno in ob zgorajšnjl url se je prvikrat dvignil Iznad sikstlnske kapele črni dim, kl po star; tradiciji naznanja, da se po brezuspešnem glasovanja sežigajo oddane glasovnice. Popoldne ob pol 5. ari se je Utn pojava ponovila. Danes Je drugi glasovalni dan in se je volilni akt pričel že ob deveti uri zjutraj, ob enajsti In 40 minut se Je pa zopet dvignil črni dim. Ob peti uri popoldne je na isti način naznanjeno drugo današnje, ali vsega skupaj četrto glasovanje, ki je poteklo istotako brezuspešno. Velike množice radovednežev In straž so opazovale ta signal z dimom. Vse štirikrat n| noben kandidat dobil potrebne večine ter se je pokazala, kakor pravijo poročila, velika razcepljenost glasov. Gigantska socialna borba na Češkem SPLOŠNA RUDARSKA STAVKA. - SKRČENJE INDUSTRIJSKEGA OBRATOVANJA. Razprava proti vidov-danskim atentatorjem Beograd, 4. februarja. (Izv.) Na današnji razpravi proti komunistom je bil zaslišan dijak Savo Nikolič, pri katerem so se našle bombe, katere je dobil od atentatorja Stejiča. Dejal je, da so ga preiskovalne oblasti prisilile, da je podpisal zapisnik svojih izpovelb in da ni res, da bi vedel o pripravah za atentat, kakor stoji to v zapisniku. Rekel je, da mu je dal Stejič bombe samo za nekaj časa hraniti. Pri zasliševanju prič je izpovodaj profesor Milan Nedič, da je na dan 26. januarja 1. 1., ko se je vršila v Novem Sadu seja, na kateri je bil sklenjen atentat, videl komunistične poslance čopiča. Trebinjca in Fillpoviča v prostorih komunističnega kluba. Tudi priča Mihajlo Todorovič je videl Trebinjca imenovanega dne v Beogradu, kar je potrdil tudi iuž. Brankovič. ki je videl obtoženca v neki beograjski kavarni. Priče 60 potrdile, da se je tudi Filipovič nahajal tisi i dan v Beogradu, kjer sta ga videla tudi dr. Vladisavljevič in priča Prodano-vič. Razprava je bila končana ob 12. uri. ARETIRANI KOMUNISTIČNI POSLANEC POBEGNIL. Beograd, 4. februarja. (Izv.) Kakor smo že javili, je bil na Jesenicah aretiran bivši komunistični poslanec Novakovič, Druga clavna pritožba obrtništva je ki ie ll0tel Potovati s ponarejenim potnim naperjena proti veksatoričnim določ- pstom v Avstrijo. Po nepazljivosti politem poslovnega davka, ki premalo j cijskega komisarja, ki je Novakoviča upošteva j »osebnosti naših gospodar-1 eskortiral v Beograd, se je le-temu po 7 * | fp 1 « * « mm A.t «* ft A L* Al A šk?h prilik, ia davek je vpeljan v mnogih evropejskih državah in tudi naša država se ga ne more odreči. Skrbeti pa mora zato. tla s pobiranjem ne bodj združene težkoče. ki gospodarstvu malega človeka bolj škodujejo, cego samo plačilo. Pavšaliranjo davka tam. kjer je podrobno komplicirano knjigovodstvo nemogoče ter posebni obzir na [►ovsom malega obrtnika rokodelca bi bilo državi le koristno. Na tem se dela in ujiati je, da bo mogoče doseči zadovoljive korekture obstoječih predpisov. Davčno breme mora biti v državi pravično razdeljeno. Pravičnost zahteva. da vsi sloji naroda enakomerno prispevajo k državnim dohodkom in da so da\ki enako razdeljeni na vse pokrajine. Tu moramo našega človeka svariti pr;d hujskanjem gotovih elementov, katerim je vsaka prilika dobrodošla. da širijo nerazpoloženje mod natodom in poostruje jo nasprotstva. Taka laž je, da Srbija »nič ne plačuje* in da se davek na voine dobičke tam sploh ne (»obira. Po izjavah finančnega ministra Kumanudija, je Sr- srečilo, med obedom v zagrebški kolodvorski restavracij, pobegniti.. V trenutku, ko se je komisar odstranil za nekaj NAŠA DELEGATA NA NOVI KONFERENCI NASLEDSTVENIH DRŽAV. Beograd, 4. februarja. (Izv.) Za naša delegata za konferenco nasledstvenih držav, ki sc bo vršila dne 15. t. m. v Rimu, sta imenovana dr. Otokar Rvbar in dr. Ivo Spcvcc. POMOČNIK VOJNEGA MINISTRA. Beograd, 4. februarja. (Izv.) Za pomočnika vojnega ministra je Imenovan general Matič. POSVETOVANJE V NARODNI BANKI. Beograd, 4. februarja. (Izv.) Za 5. februarja je sklican širši odbor Narodne banke, ki bo razpravljal o ekspozeju finančnega ministra in o vzrokih padanja dinarja. NARAŠČAJOČI DOHODKI NAŠIH RUDNIKOV. Becgrad, 4. februarja. (Izv.) Kakor je razvidno iz objav ministrstva za šume in rude, se dohodki državnih rudokopov vedno bolj povišujejo. V poslovnem letu 1918/19 so imeli rudniki deficita pol milijona Din, v letu 1919/20 pa je dobička 5 milijonov Din, a v poslovnem letu 1920/21 23 milijonov Din čistega dobička. ODLIČNO o™7N\N.IE NA§i SOCIJALNI POLITIKI. Beogri 4. februarja. (Izv.) Mednarodna risarna dela pri ligi narodov v Ženevi je i/delala referat o preskrbi vojnih invalidov. V referatu priznava našemu ministrsvu za socijalno politiko, da odgovarja rešitev invalidskega vprašanja v naši kraljevini povsem zahtevam naše Praga, 4. februarja. (Izv.) Generalna stavka rudarjev je v cclokupn republiki. ne izvzemši Slovaške, izbruhnila ia obsega 135.500 delavcev. Stavka pomeni za državo približno čtirimilijon-sko dnevno izgubo na premogovnem davku. Izguba železnic na tovornih ta-rifih znaša 4Vi milijona kron. Vsota mezd pa, ki odpadejo, znaša TVz milijona kron dnevno. Stavka je dosedaj mirna. Stavkujoči so stavili sami potrebno moštvo za varnostno nadzorstvo v rudnikih ra razpolago. Ker pa so jtopamezna podjetja ustavila dajatve iz živilskih ma-gazinov. so rudarji grozili, da bodo odpoklicali tudi to moštvo. V vsej industriji se ic opažajo posledice štrajka. Posamezna podjetja so skraišala delovni čas, nekatera pa odpustila del svojega delavstva. V vseh humanitarnih zavodih in bolnicah je potom revirnih svetnikov de- lavske organizacije poskrbljeno za zadostno množino premoga. Sedež vrhovnega stavkovnega vodstva je v Pragi. Splošno se sodi, da bo stavka tra-iala le malo časa. Praga, 4. februarja. (Izv.) Eksekuti-va zveze železničarjev je sklenila manifestacijo v dokaz simpatije s stavku-jočimi rudarji. »Češke Slovo« javlja, da namerava jo tekstilni podjetniki na celein Češkoslovaškem že v prihodnjih dneh znižati draginjske doklade delavcem za j>efc-naj^t od sto. Ta ukrep zadene okrog 50.000 delavcev. Kladno, 4. februarja (Izv.) Načel-stvo ŽJlezne industrijske družbe v Kladnem je danes o|»oldne javilo do> lavcem. da ztradi premogarske stavka nima dovoljnih množin premoga za obrat in da ga zato ustavlja. 3500 de-lavcev je z današnjim dnem odpuščenih. hipov, je Novakovič, pustivši svoj pena- dobe in načelom, ki jih zastopa liga narejeni potni list, pobegnil skozi okno. | rodov. bija, kjer jo vojna uničila ne le mnogi-gospodarske vire, temveč tudi upravni aparat, plačala leta 1919. res le 14-9% celokuonoga davka v državi, toda že leta 1920. je ta delež narastel na 25-9 odstotkov in za letos računa gosp. Ku-manudi z najmanj 30%. Davek na vojne dobičke je bil v Srbiji predpisan dvakrat. Prvič skupno z ostalimi direktnimi davščinami, kar je povzročilo hud odpor i»i nov korekten predpis. 2-.-na prvi predpis se je tega davka mnogo vplačalo, proti drugemu predpisu l>a so orgtnizirali obvezanci pritožbe v množicah, ki so imele odložilno moč. Tako je občevanje zastalo. Toda že decembrski proračunski provizorij je odpravil odložilno moč teh pritožb in iztirjanje davkov se je tudi v Srbiji sistematično pričelo. Raznašajo so tudi alarmantne vesti, da se namerava proglasiti še leto 1920. za vojno leto. Po- vsod i kjer smo -prašali, se nam je odgovorilo, da so te vesti izm iljene! Ko vidimo, kako gotovi opozicijonalni poslanci celo potvarjajo jasne številke proračuna v očitnem namenu, razburiti javnost in povečati nezadovoljnost, moramo vsi dobri državljani vedno znova kritično in trezno presojati govorice, ki se širijo med nami — da jim nikdar ne veg izvora. Naše obrtništvo se od hujskačev ne da zapeljati, to je že ponovno dokazalo. Ni treba posebej poudariti, da demo kratska stranka s posebno vnemo pazi na interese jugoslovanskega obrtnika. Njeno tozadevno delo je že pokazalo očitih sadov in neprestano je ona na noslu, da pomaga okrepiti naše obrtništvo, od katerega je v toliki meri odvisna brza konsolidacra našega mladega nacijonalnega živjjonja. Italijanska vladna kriza Rim, 4. februarja. (Izv.) Dosedanja pogajanja za rešitev vladne krize še niso doveula do uspeha. Precej mogoč je zo-petni eksperiment z Bonomijem, posebno ker je ljudska stranka odločno zanj. Veliko se govori tudi o tem. naj bi sestavil novo vlado predsednik zbornice Enrico de Nicola, katerega bi social. in tudi ljudska stranka radi videli na predsedniškem stolcu, in zoper katerega bi tudi demokratske frakcije ne ruvale. Zatrjujejo co-lo, da bi smel upati tudi na sodelovanje z desnico. Zdi se pa. da bo de Nicola zopet odklonil sestavo nove vlade, kakor jo je odklonil pri zadnji krizi. Kot kandidat pride potem v poštev de Nava, ki velja kot eden izmed najinteligentnejših in najzmožnejših državnikov v Italiji. Or-lando uživa simpatije le pri desnici in pri delu demokratov. Salandra in Meda, glavj desničarjev, ne prideta v poštev, ker se nočeta izpostavljati odgovornosti Giolittija se Italija nekam boju Preveč francosko je orientiran in bi zato ogrožal nastajajočo »entonte cordiale> z Anglijo. Giolitti bi nastopal v zunanji politiki proti reviziji versajske pogodbe, v notranji politiki jia za omejitev volilne pravice in bi ustvaril zopet nov giolittijanski režim, ki bi bil povod novim državljanskim vojnam. Žita odnesla kronske drasulie Praga. 4. februarja. (Izv.) »Prager Presse» izve iz zanesljivega švicarskega vira, da je bivša cesarica Žita. ki je s svojo deco prisila na Funchal na Madeiri, prinesla seboj iz Švice največji del kronskih draguljev, ki jih je grof Bcrchtold po cesarjevem naročilu še med vojno spravil na varno v Švico. Med temi dragocenostmi se nahaja tudi prosiuli diamant, imenovan »Flo-rentinec«. ki ga zahteva italijanska vlada zase. Vrednost vseh teli dragocenosti se ceni na petindvajset milijonov švicarskih frankov. ITALIJANSKO POSOJILO REKI. Rim, 4. februarja. (Izv.) Danes je bila podpisana med Italijo in Reko konvencija za posojilo 250 milijonov lir, oJ katerih je Italija Reki kot predujem 6 milijonov takoj izplačala. Izplačilo se je zavleklo nekaj dni zaradi ital. ministrske krize. SANKCIJA RUSKO-ITALIJANSKE POGODBE. Berlin, 4. februarja. (Izv.) Italijanski kralj Je dne 2. februarja podpisal dekret, s katerim se uveljavlja italijansko-ruska poirodha. Češko posojilo Avstriji D*-—4. februarja. (Izv.) Med zastopniki Češkoslovaške in Avstrije ie v zadevi češkega posojila prišlo do sporazuma. Češka posodi Avstriji petsto milijonov češkoslovaških kron, kakor hitre bo dogovor od obeh parlamentov ratificiran. Posojilo traja dvajset let in se sprejme v svoto onega kredita, ki ga bo Zveza narodov dovolila Avstriji. Ce bi se pa to v določenem času ne zgodilo, bc Avstrija dala Češki garancije iz državnih prejemkov. Takoj po ratifikaciji izp'ača Češka Avstriji 100 milijonov Kč na račun, ostali znesek se pa porabi za avstrijske nakupe na Češkem tako, da avstrijskim nakupovalcem ne bo treba iskati dragih tujih valut. AngleSko-francoskf spor London, 4. februarja. (Izv.) »Daily ChronicIe» prinaša zanimiv članek pod naslovom: »Anglija kliče Franciji svoj »Ne»!». V članku izvaja, da Anglija nikakor ne more sprejeti Poincarejevih protipredlogov v orientskem vprašanje in glede reparacij. Istočasno piše pariški »Matin», da s* Francija ne more podajati na polje, kjer prevladuje angleški vpliv, in da se tudi ne more 6lepo pokoriti takšnim novim konferencam, ki bi oropale Francijo njenih pravic in jo oškodovale v njenih u-pravičenih interesih. Diplomatski dopisnik »Dailv Mafla» piše v uvodnem članku: Glede zadnje Po-incarejcve note zaveznikom, glede garancijskega pakta in orientskega vprar šanja je angleška vlada odgovorila, da v teb vprašanjih ne deli stališča francoskega ministrskega predsednika Poinca-reja, katerega je ta obrazložil v svoji noti. Borza Zagreb: (Izvenborznj promet), dolarji 301 — 302, Praga 587 — 590. Berlin 150 — 151, Rim 1405 — 1410. London 1312 — 1316. Pariz zaključek 2550, Budimpe šta 46.50, Dunaj 3.80 — 3.85. Curih, devize: Rjrin 252. Newvork 5.12. London 22.05. Pari?. 4*87',4. Milan 23.80. Proga 9.90, Budimpešta 0 ~\'2. Zagreb 1.65. Varšava 0.1«, Dunaj 0.17. avstrijske žigosane krene 0.08. Dunajska in praška borza danes nistf notirall Berlin, d e v i z e: Rim 914.05 — o so v vojnih letih gnetli v slovenskem zaledju, »lično, lc šc huje, suvajo in odriva;o «ed;tj Ruse. »Kaj jih jc treba? Kruh nam od:edajo.» itd. To sliši, in nc samo sliši. V sramotnem •,'lavncni trlasilu mariborskih klerikalcev, v oficijelni »Straži* lahko vsak teden čitaš zabavljanje nad Rusi, pri-tepenri itd. Le tam. kjer bi sc sramot-i.a izjava lahko izrabila v strankarske namrne proti vladi, tam najdejo svoje srce za Ruse. Proti klerikalni kloaki, enemu glavnih »opozicijonalnih* gladil. seveda niso še nastopili, ker jim branj bruno v lastnem očesu... Glej. taki smo, ljubica, «MI!» + Gospod Gosar, priznajte raje! Včerajšnji »Slovenec* piše, da jc doktor Go^ar na nedeljskem shodu v »Unionu* zadel v živo ter ila je z »dejstvi in številkami razgalil korujtcijsko gospodarstvo vladnih strank*, vsled česar da se naš list ne more potolažiti in dr. Gosarja pozabiti. Tako izkrivljeno resnico sc drzne glasilo katoliške duhovščine zapisati tudi še potem, ko le dokazano, da jc dr. Gosar lagal in Talziflcira!. Ako dr. Go-ar laže doma. v kavarni, ali pa v izvrševal nem odboru SLS, je to njegova zadeva in zadeva onih. ki mu verujejo. Na javnem shodu v Unionu pa je nastopil dr. Go*ar kot voditelj SLS in kot ljubljanski poslanec in je baziral ves svoj govor na proračunske številke, ko je hujskal; nroti državi. Jasno jc, da v tem sluča-ju njegove izjavo rii-o več njegova za-1 >cbna stvar, marveč javna zadeva, o kateri smo morali izpregovoriti, ker smo glavnega boljšcvika slovenske luhovske stranke zalotili na laži in falzifikaeiji. Gospod Gosar sc zagovar-;a z novimi lažmi. Mi tega ne moremo prezreti in |Kizabiti, ker nas draži nemorala in nepoštenost, ki se drzne laž in falzifikacijo še naprej vzdrževati. Zanimivo je, da je včerajšnji »Slovenec* dr. Gosarjevih prvotnih 113 nvli-jonov vendarle dvignil na 163 milijonov 83.95/ kron. »Slovenec* želi, da mu fHjmatramo pri iskanju resnice. Evo nas. K vsoti, ki jo je našel včeraj, naj iz proračuna ministrstva za socijalno politiko prišteje še na strani 22., partijo 1903 a), poziera 1—3 ter na stran! 32., v partiji 1006 I za vsako pokrajino zase navedene postavke, ki znašajo za vse pokrajine izven Srbije G3 milijonov 688.864 din. ali 234 milijonov 755.456 kron. Tako bo mogel nepobitno ugotoviti, da so s polmenično navedbo po. krajin v proračunu za pokrajine izven Srbije določeni izdatki sku|iaj na 410 milijonov 841.323, ali okroglo 420 milijonov kron, kar smo trdili mi nasproti falzifikatu dr. Gosarja, ki jc trdil 113 milijonov kron. Ali imata sedaj »Slovenec* in dr. Gosar zadosti? Najlepše je še. gospod Gosar. da odkrit j priznate potvorbo in da kot veren katoličan ne delate z novimi falzifikati še novih grehov! -+- «Ueitcljsld Tovariš« in poslanec i Sušnik. Zadnja številka »Učiteljskega j Tovariša* prav krepko prijemlje bivšega predsednika višjega 6oL-kega sveta ' in narodnega poslanca A. Sušnikn. Očita mu demagogijo, zlobnost iit »lumnarijo*, češ da je v nekem član-|ku, ki ga jc priobčil o šolstvu v «Slo-i vencu*, |>otvoril zakon tor citiral iz zakona samo par stavkov, ki dajejo zakonski dolčbi popolnoma napačen >misel in to »z demagoškim namenom. Ja nahujska že itak sfanatizirane kraj-ne šolske svete in k rajne šolske nad-zomiko šc l»olj zoper šolo in učitcl;-stvo.* »Učiteljski Tovari."* v dokaz svoje trditve navaja dotične odredbe zakona, na katerih je imnroče spoznati Suštiikove falzifikatc. Tako je n. pr. v § 13. i) zakona iz leta 1912. izpre-ineuil »stranske* posle v »strankarske posle*. Čla.Kim krnjnih šolskih svetov je razlagal, da so po zakonu opravičeni obiskovati šole in prisostvovati pouku, povedal jim pa ni. da niti krajni šolski nadzornik, niti kak drug član kra'nega šolskega sveta ni-ina pravice, da hi med poukom al; vpričo učencev delal opazke o ter", kako se ravna ž njimi in kako se jih uči. Sušnik je pač hotel dati podeželskim župnikom in cerkvenikom z napačnimi nav(xli!i neopravičeno moč nad učitelji. »Učiteljski Tovariš* pravi, Sušnikova demagogija zoper učitclj-«tvo »ne dela ravno časti narodnemu poslancu, še manj pa profesorju Suš-i.iku kot inteligentu.* Prosvefa LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Nedelja, 5. fet r.: Ob 15. .Peterčkove poslednje sanje*. Izv. Nedelja, 5. febr.: Ob 20. »Vražja ženska* Izven. Opera. Nedelja. 5. febr.: .Faust*. Izv MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Nedelja, 5. febr.: Ob 15. »Svet*. Ljudska predstava. Ob po! 20. »Poljska kri*. Izv. • Sfovo intendanta g. Juvančiča. Iz gledališke pisarne nam poročajo: V obeh poslopjih Narodnega gledališča je nabit ta-lc razglas: »Z ozirom na svoje zdrav, stveno stanje sem naprosil kr. vlado, naj me razreši dolžnosti upravnika Narodnega gledališča v Ljubljani. Poslavljajoč se od zavoda, ki sem mu stal že drugič in to nad dve leti na čelu. Izrekam vsc.n gg. članom uprave in osobja, ki so me v najtežavnejših razmerah pri mojem tru-dapolnem delu podpirali, svoje priznanic in svojo zahvalo. — Upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani: prof. Frid. Juvan-čič m. u.* Za upravitelja gospodarskega referate v Narodnem gledališču Je od ministra prosvete postavljen rač. nadsv. Lindtner. Dosedanji upravitelj g. Rus bo premeščen v pisarno kakšnega urada. Hudožestvcniki v Skandinaviji. Nastop moskovskih umetnikov v Kodanju pomeni velik triumf. Časopisi so že v naprej navdušeno priporočali ruske umetnike, toda že prva predstava Je nadkrilila vse pričakovanje. Posamezne igralce so skoro s silo prevzele imovitejše hiše kot goste. Hudožestvcniki so morali obljubdi. da se iz Stockhoima še enkrat poviueio v KodanJ. ANTON LAJOVIC: Problem IjubSiart-skega gledališča Naše gledališče je sedaj že dve leti v državnih rokah, vendar ne napreduje, temveč propada. Zato je treba, da premo-tfimo mloge našega gledališča In pa napake, katere povzročajo, da gledališče ne more kvišku. Z destvom, da država krije ves deficit g'edališkega obrata, so podani viJikl ln naloge, katere r.ai Ima narodno g'cdali-šče. Prepričan sem, da ogromnih žrtev za tako naiodno gledališče država ni napravila simo v namen, da bi nudila kratko-časie in zabavo naši publiki, ne zato da ti publiki dajda samo circenses, temveč, da bi dajala duševni kruh kulture. Delo gledišča mora biti stalno obrnjeno s svojim pogledom daleč v bodočnost, na kulturne posledice svojega početja. Delo gledišča mora biti sistematično In vsmerje-no tako. da se ozira v prvi vrsti na mladino in jo skuša pripravili do primernega gorkega razmerja k umetnosti. To ima za pos'cdico dvoie zelo važnih stvari. Prva Je idejna stran, katera se pokaže najbolj izrazito v tvorbi repertoarja. Pri tem si je tre'ja držati pred očmi, kako silno avtoritativno učinkuje vsako delo, katero Izvede narodno gleda'išče. Glede vsakega takega dela Ima mladina, zanašajoč se na kulturno merodajnost gledališkega vodstva, sugestiven vtis, da ima izvajano delo zanesljivo umetniško vrednost Izvajano delo si mladina, če le mogoče. sama nabavi, si ea doma zaigra ali prečita, tako da so taka dela vsakdanji kruh za mladino. G edališče ima silno težko, skrbi in odgovornosti pono nalogo, da izbira tak repertoar, kateri Je v resnici zmožen stalno dvigati nivo naše umetniške kulture. Druga stvar je matcrijc-na. Naši ljubljanski gledališči ste glede prostorov tipično malo-mešč-.inski. Mladina in preprosti narod nimata pripravnih prostorov. Največji del g'edišča zavzemajo lože, katere zaseda ali pa prazne pušča meščanstvo. Najmočnejše umetniške tvorne sile se stekajo v mesta iz neizčrpnega rezervoarja priprostega naroda na deželi. Zato bi bilo treba, da sc do sedaj zanemarjenemu delu nareda širše odpro vrata našega gle-JIšča, torej zlasti m'adlnl In preprostemu naro-Ju. Praktično ti to spoznanja pomenilo kasiranje prcccjšnlega števila lož In na tistih mestih namertitev cenenih sedežev. Na drugi strani bi bilo celo grupo sedežev na ba'kcnu ali na galeriji treba rezervirati za diiaštvo, zlasti za žensko dijaštvo. Naše gledišče bi si moralo postaviti strlne Idejne smernice, kntere bi regulirale repertoar za dališo dobo. Prva na-•oga bi po mojih mislih bila: gojiti z vsemi silami slovensko in jugos'ovanskn literaturo. Iz tujih ku'tur nai se pri nas prinašajo samo reprezentativna dela. Prvenstvo mora imeta seveda slovanska kultura, v ostalem pa bi se moralo prinašati tuja dela v neki medsebojni rnvno-vesnosti, zaradi tega. da dobivamo v neki harmoničnosti vplive tujerodnih kultur. Z ozirom na dosedanio orevalenco nem- škega vpliva bi zaenkrat omejil dotok nemških del na naibolj reprezentativna. Taka kulturna politika bi bila zmožna v najizdatnejšl meri pospeševati razvoj naše jugoslovanske kulture. Drugo važno vprašanje ie vprašanje štedenja. Ker smo kulturno zelo mlad narod In šele v začetku svojega razvoja, moramo stremeti za tem, da s čim mnnjšlm kon-zumom energije pridemo na kulturni nivo drugih narodov. Naše ku'turno delo mora biti torel posebno premišljeno In smotreno, to delo opravljeno z največjo koncentracijo sil. Ta ekonomika v delu pa ima za posledico nujno tudi ekonomiko v rratcrlielnih sredstvih. 2a'lhog so nekateri upravlte')! naših državnili Inštitutov delali z denarjem na inko lahkomiseln način, češ sa) država ima, torej naj plača. To Je greh. Prva na'oga vsakega upravnika državne insti-tuciie ie dan in noč skrbeti za to, kako z najmanjšim izdatkom denarja in dela doseže največji cncrgctičnl efekt. Tu se pa mora reči, da pri danih naših kifttirnih razmerah niti or&anl-acija, kakoršnja postoji pri naših narodnih glediščih. nI iistvariena z vidika ekonomike duševnih sil in denarnih sredstev. Naši državni inštituti ne le nimajo med seboj nobenih ožjih stikov, temveč da sc v gotovih pogledih med seboj celo bojkotirajo. Med našim in zagrebškim g'edall-ščem vlada znatna napetost, oziroma Je vsaj obstojala. !n vendar le po molih 'mislih tako enostavna gosoodarska zahteva, da bi vsi ti državni inštituti morali I biti enotno vodeni v raznih gospodarskih pogledih, pa tudi v pogledu na kulturno politiko. Zato bi dal v boljše razumevanje en sam primer. Hrvatje imajo jako znatno število domačih opernih del. Ker pa ie njihova operna produkcija razmeroma še mlada, je naravno, da ni še nastala ona operna tradicija, katera je poleg individuelnega ustvarjajočega talenta sovzrek, da se ustvarijo dela, ki se daljšo dobo vzdržijo na repertoarju. Večina dosedanjih oper iz hrvatske glasbene literature, torej niso repertoarne opere. Doživijo par repriz in izginejo za vedno. Takšen zunanji neuspeh za komponista ne pemeni pobude, temveč tru narobe dostikrat vzame veselje do dela. Enotno kulturno vodstvo državnih g'edl.šč ali pa vsaj Intenzivnejši stiki med njimi ti dali možnost, da bi se nova domača operna dela, recimo hrvatska, ne izvaja'a samo v Zagrebu, temveč tudi na ostalih velikih državnih gledališčih. Seveda bi bilo pri tem neekonomično, da bi vs^ko g'cdal!šče tako novo delo, ki Je zmožno le par repriz, samo na-študiralo, temveč zagrebški ansambl. ki ]e dc'o že naštudral, bi z njim gostoval po bližnjih odrih in s tem bistveno pripomogel do kulturnega medsebojnega zbllžanja ln tudi avtorju samemu pre-skrbel znaten moraličen in inatcrijelon efekt. Princip zdrave ekonomike pa pravi še nekaj druzega. Ni namreč mogoče, da bi naša a'i za- ! rrebška ali katerakoli opera aH drama j ftalno držala znaten umetniški nivo, če j se nc posreči, da je vsaj jedro ansambla kolikor mocoče stalno. To se da doseči le s tem, da tvorijo to Jedro naše domaČe sile. Takih sil Imamo zelo malo v našerr solističnem opernem ansamb'u ln skorai nič v orkestru. Vse to si moramo šele vzgojiti. Prospeh narodnega gledališča le bistveno odvisen od obstoja In prospel.3 naše dramatične, operne in instrumentalne šole. UsoJa narodnega gledališča je torej zvezana najtesnejše z usodo kon-servatorija. Kakor drevo brez korenin ne more stati pokonci, tako bi g'edišče kot narodna institucija morala propasti, če ne dobi podmladka, katerega mu more vzgojiti le konservatorij. Skrajno nesmiselno bi bilo, če bi hodil konservatorij trajno svojo pot, narodno gledališče pa svojo. Tako kulturno delo bi bilo neekonomično tratenje naših sil, pri katerih smo vsled svoje revščine tako silno navezani na ekonomično in Intenzivno iz-rabitev. Zato se ml zdi za rešitev našega narodnega gledišča neizogibno potrebno, da prideta narodno gledališče in pa konservatorij v vodstvo ene same roke. Ce bi bilo to enkrat doseženo, je treba stremeti za sintezo v gospodarskem in kulturnem pogledu In formirati med posameznimi državnimi in narodnimi gledi'či tako ozko zvezo, da bodo postopala v vseh ozi'ih v medsebojnem stiku in tako konccntrilno kot kak trust Le v štedenju z duševnimi in materi-lelnimi silami in v koncentraciji dela, je po mojih mislih spns našega narodnega gledišča in sploh vseh državnih gledišč v naši državL Priloga Lutrih" Št. 31, dne 5. februarja 1922. Od papeža do papeža Pogreb Benedikta XV. Papeževo truplo je bilo položeno na oder najprej v Vatikanu v preetolni dvorani. Ob odru je stalo Sest gardistov plemiške garde. V ponedeljek dDe 23. m. m. so prenesli truplo iz Vatikana v baziliko sv. Petra. Ta dan so začeli žo <>b dveh zjutraj brati maše v kajvlicj i • '^g r» stolne dvoran-?. '~>b S.30 so začeli prihajati v Vatikan kardinali, prelatje, člani diplomatskega zbora, predstavitelji rimske aristokracije in drugi veljaki. Kardinali so nosili v znamenje žalovanja črne talarje z vijoličastim pasom. Izprevod je krenil iz prestolne dvorane ob 9.45 Na čelu je korakal oddelek palačne garde, za njim oddelek papeževih orožnikov in zopet dva oddelka papeževe garde, častniki iti poveljniki papeževega vojaštva, nosilničarji, častni komorniki in papežev laiški in duhovniški dvor, trije »sedariji* (nosilci papeževega prestola »sede« gesta-toria*. na katerem prinašajo papeža iz Vatikana v baziliko sv. Petra) z voščenimi bakljami. generalni štab ols-miške garde, furir svetih iotem dostop in je v ogromnih masah hodilo kropit mrtvega pa- peža. Oder je bil pokrit s rdečimi preprogami. in jc mrlič ležal na njem v polnem papeškem ornatu z mitro iz zlate tkanine na glavi, v »fanonu* (četvero-barvnim pajčolanu* in paliju (plašču) in s rdečimi svilnatimi rokavicami na rokah. Okoli odra je stalo 16 velikih svečnikov z gorečimi voše»nr\i bak-ijami. Ker je Benedikt XV. edrvHi pred #vojo smrtjo, da mu trupla no sinejo baizamirati. se je truplo kmalu začelo razkrajiti in se je zato pogreb določil ž-o na četrtek dne 26. m. m, Ta dan ob 12.30 so zaprli baziliko sv. Petra. Ob .15. so se zbrali kapitel. duhovščina in seminar sv. Petra v zakristiji in j>otem vstopili v cerkev. Pred njimi so nosili čuvaji bizilike_ v črni uniformi s svojimi palicami voščene baklje. Izprevod se je ustavil pred oltarjem »della Cattedra*, kjer so se bili zbrani kardinali, prelatje in veliko število povabljencev, med njimi diplomatski zbor. Istočasno so nosilci prenesli paj>eževo truplo iz kai>ele sv. zakramenta pred ta oltar, kjer so ga položili na pripravljeni oder. Okoli so stali švicarski gardisti in orožniki. Na obeh straneh nosilniee je visel veliki j >a pešk i klobuk iz karmezinasto rdečega baržuna. Ta dva klobuka po-tnenjata j>apcževo duhovno in svetno oblast. Ob rosilnici so stopali gardisti plemiške garde in nosilci v svečani uniformi iz rdečega aamasta z vijoličastimi plašči, rdeče obrobljenimi, in belimi rokavicami, za nosilnico vatikanski funkeijonarji v svojih službenih oblekah, nadškofje. škofje in monsig-norji. Traplo so položili na oder. nad katerim sc je dvigala velikanska triara (papeževa troobročna krona). Tu so zo[>et blagoslovili truplo in tri krste, pripravljene, da jtolože truplo vanje. Notranja krsta je iz cipresovega lesa. prevlečena z atlasom, z enakim pokrovom, na katerega je vdelan križ iz orehovega lesa. Druga krsta je svinčena in tehta štiri metrske stote. Na pokrovu je napis s papeževim imenom Ln letnicami njegovega življenja in pa-I>eževanja. Tretja krsta je iz hrastovi-ne z enako opremljenim pokrovom kakor druea. Po blagoslovu so položili truplo v krste, nakar je majerdomus pokril po-Kojniku obraz in roke z dvema pajčo-lanoma iz bele, z zlatom izvezene svile, ceremonijski prefekt pa potem celo truplo s pajfcolanora iz karmezinasto rdeče svile. Nato je major domus položil k nogam pokojnikovim tri mošn,ličke iz rdečega baržuna, v katerih so se nahajali drugi trije mošnjički iz enakega blaga in v njih zlate, srebrne in bronaste svetinje, kovane za časa pokojnikovega jiapeževanja. Poleg tega je i>oložil v krsto kovinasto cev, v kateri sc je nahajal pergament s pokojnikovimi življenjskimi podatki. Kancler in notar sv. Petra je prečital nato uradno listino o papeževi smrti in pogrebu pokojnikovega trupla. Nato so kardinali drug za drugim poljubili [K)kojnikovo nogo. nakar so krsto zaprli in pokrove pritrdili z vi>aki. Ko je še furir svetih palač položil na krsto v ob.iki križa dva vijoličasta traka, ki so jim konce pripečatili na krsto, so krsti dvignili na vozič, s katerim so jo zapeljali do papeževega oltarja. Pred krsto je stopala samo duhovščina sv. Petra, ki je opravljala mrtvaški obred, in vsi kardinali. Krsto so s pomočjo žrjava spustili v kripto. Grobnico so zaprli z opeko in pogreb-ci so se polagoma razšli. Papeževa pisemska zapuščina Takoj po paževi smrti so zapečatili njegovo delovno sobo. da se tako obvarujejo interesi dedičev, a predvsem Cerkve same. Zlasti velja to za listine, ki se nahajajo v tej sobi. Po izvolitvi novega papeža se bodo listine pregledale. Papež Benedikt XV. je, kakor poročajo tukajšnji listi, pred nekoliko meseci dal urediti svoje papirje |>o mon-signorju Zizzardu in kardinalu Lau-rentiju. ki je bil njegov posebni zaupnik Tako se sedaj vsa njegova službena in zasebr.a pisma nahajajo v tajnem arhivu vatikanskem, zlasti pisma iz vojnega časa, med njimi tudi njegova korespondenca s španskim kraljem in jezuitskim generalom patrom Ledo-chovvskim. Druge listine, med njimi v prvi vrsti papeževa korespondenca z neko odlično italijansko gospo, ki pa se ne bavi s politiko, pa so se vrnile dotičnim osebam. Oskrbel je to kardinal La uren ti. Časopisje je mnenja, da se enako zgodi tudi z onimi listinami. ki se še nepregledane nahajajo v zapečateni papeževi delovni sobi. Konklave Konklave. zaprti prostori, v katerih se nahajajo kardinali, da izvolijo novega papeža, se nahaja v vatikanskih [K>slopjih. ki obkrožajo dvorišče svetega Damaza. Vsi vatikanski funkeijonarji, ki so stanovali v teh prostorih, med njimi tudi major domus in milo-ščinar, so se morali preseliti drugam. Vsakemu karndinalu so odrejene tri al štiri sobe, v katerih stanuje s svojim tajnikom in slugo. Glasovanja se vrše v sikstinski kapeli. Ker je bi! konkla- ve že dne 2. februarja, so morali vse te izpremembe izvršiti v kratkem roku devetih diu. Kakor se zatrjuje, znašajo stroški za te priprave okoli poldrugega milijona lir. Kardinali tekom konklava ne smejo zapustiti za konklave določenih prostorov in imajo za izprehajališče določeno edino le že imenovano dvorišče sv. Damaza. Tu se morejo porazgovo riti med seboj, a napram drugim osebam morajo strogo molčati o svojih namonih glede glasovanja. Pravilno 'oi morali biti kardinali — tako se je tudi godilo v starih časih — vsak v svoj; sobi zazidani toliko časa. da jih navdahne sv. Duh in potem izvolijo novega i>apcža po tem navdahnjenju. Danes seveda kardinalov, ki prihajajo v Vatikan z avtomobili, ne zazidavajo več v konklavske celice, ali da sc ohrani vsaj še videz nokdanje strogosti, se zazidajo ob začetku konklava vatikanska viata. Papeži po narodni, oadr. državni pripadnosti Doslej je sedelo na stolu sv. Petra 256 papežev. Po narodni, oziroma državni pripadnosti je bilo 15 japežev Francozov, 13 Grkov. 8 Sirijccv, 6 Nemcev, 5 S|>anccv. 2 Afrikanca, 2 Savojca. 2 Dalmatinea. 1 Anglež, 1 Portugalec, 1 Švicar, 1 Nizozemec, 1 Krcčan in 198 Italijanov. Dolgost vladanja papežev je bila zelo različna. 8 jih je umrlo tekom prvih 30 dni papeževanja. 40 preden so dopolnili eno leto. 22 jih je umrlo pod dvema letoma. 54 jih je papeževa! o od 2 do 5 let, 57 od 5 do 10 let, 51 od 10 do 15 let, 18 od 15 do 20 let, in samo 9 nad 20 let. Kako je bil izvoljen Benedikt XV. Po smrti papeža Pija X. se je sestal konklave k volitvi novega papeža dne 31. avgusta 1914. Navzočih je bilo 5« kardinalov, ki so bili že takoj spočetka razdeljeni na dva tabora. Prvoga, ki je vstrajal na intrangigentnem stališču Pija X., so vodili Merrjr del Val, Dillot in de Lai. Nasprotniki, pod vodstvom kardinala Maffija, so očitali Pi-•evi politiki, da je povzroOla rot>elpo izolacijo cerkve, in so zahteva1 i, da mora poslati novi papež kak kardinal, ki bo znal cerkvi vrniti njen diploma-tični vpliv. Kandidat prve skupine za papeža je bil kardinal Serafin. kardinal druge skupine Maffi sam. Maffija je podpirala tudi večina inozemskih kardinalov. Manjše skupine so kandidirale šc kardinale Ferrato, della Chieso in Gasparija. Prva volitev se je vršila L septembra. dobili so Maffi 21 Serafini 14, Fcrrata 9 Chicsa 5 in Gaspari 4 glasove. Štirje kardinali so dobili po en glas. Takoj izvedeno drugo glasovanja ni prineslo nikakih pomembnejših iz-prememb. Pri tretjem glasovanju, ki sc je vršilo še isti popoldan, je dobil Maffi že 2G glasov, Serafini 19. della Chicsa 11 in Mercier 1 glas. Fcrrata jo odpadel. Naslednji dan zjutraj je obdržal Maffi svojih 26 glasov, Serafini pa se mu je nevarno približal, ker je zbral za sebe 24 glasov. Bilo je vedno bolj podoba, da se bo grupiral'« okrog njega vedno več kardinalov in da bo papeški prestol zasedel zopet »Pijevec*. To pa je hotel Maffi na vsak način preprečiti, zato je zbral svoje zaupnike, jim izjavil, da sam ne kandidira več, in jih prosil, naj delujejo na to. da bodo oddali vsi kardinali, ki so volili doslej njega, pri prihodnjih volitvah svoje glasove della Chiesi. To se je tudi zgodilo. Kljub temu pa je dobil pri večerni volitvi Serafini 27 glasov, della Chiesa pa samo 25. Po par glasov so dobili še vedno Maffi, Terratta in Mercier. Da preprečijo izvolitev Serafinija. so začeli živahno agitacijo za delTa Chieso tudi vsi Inozemski kardinali. In ree je dobil pri prihodnjih volitvah dne 4. septembra dopoldne della Chiesa 39 glasov, Serafini j>a padel na 17; en glas je dobil Ferrata. Della Chiesa je dobil dvotretjinsko večino in bil tako izvoljen za papeža. Nadel si i« ime Benedikt, XV. Prorokbe Malahijeve Cela vrsta starih prerokovanj se peča z novimi papeži. To so kabali-stične špekulacije, polne starinskih krogov, puščic in druge srednjeveške navlake, ki lahko pomeni vse ali pa nič. Od teh prerokovanj so najbolj znane prorokbe Malahijeve. Ta monili je živel pričetkom enajstega stoletja in je napisal knjigo s prorokbami o papežih. Druga roka je najbrže nadaljevala prvotni tekst do »konca sveta*. Knjiga s temi prorokbami je bila zadnjikrat natiskana in izdana 1. 1670., to najnovejše izdanje je torej že dovolj staro. Malahijeva prorokba ima to posebnost, da je menih za vsakega papeža izrekel poseben rek. čegar smisel označuje življenje in delo dotičnih papežev. Slučaj je hotel, da se smisel teh splošnih rekov zares strinja z dogodki. Zato se najdejo še nekateri, ki trdno verujtjo v to prorokbo. Cisterzijanski menih Malahija je tako n. pr. z^ Pija IX. pripravil označbo »crux de cruce*, križ od križa. Res jc podlegel Pij IX. v borbi z zedinjeno Italijo in izgubil svojo državo. Lahko je bilo spraviti to prorokbo v sogla-j" z istino. ker je križ v grbu savojske kraljeve hiše. in od te italijanske dinastije, ali od njenega križa, je prišel »Križ* premaganemu Piju ... * Za Leona XIII. je Malahija rekel, da je »lumen de eoulo*. »luč z neba* ali j »luč na nebu*. Nekateri razlagajo, da je s tem mišljena Leonova svetost, drugi pa mislijo na njegov grb, rcpatico na modrem polju. »Ignis ard^ns* naj bi bil Pij X. Po-mon te označbe so spoznali, ko je ta papež pričel svojo ognjevito gonjo i proti modernizmu. Bolj skrbi polna je beseda Malahijeva o Benediktu XV. »Religio depopu-lata*. Ljudje brez vere! No. zares je mnogo vere izpuhtelo v zadnjih letih, ne samo »verske* vere, ampak vere v marsikaj. Gotovo je. da je danes truiuf uživanje in sirovi materijalizem in da je marsikomu »vera o sebe vzeta*. Prerok pravi, da sledi potem le še osem papežev, potem pa pride — pogin sveta. Nov? papc? fina označbo intrepida*. neustrašna vera. Njemu": sjedi »pastor angelicus* (angeljski pa* stir), j>otem »pastor et nauta* (pasti* in pomorščak, — torej ne več vatikanski jetnik,), dalje »Hoč florum* (cvet* ka cvetja), j«otem zadnje trije s sedaj se nerazumljivimi simboli: »De medie* tate lunae* (O sredini lune), č«De la^ bore soliš* (O delu solnca) in »Gioria olivae* (slava oljke). Potem [>a pridfl; zadnji pa|»ež, Peter Rimljan, — torej-zopet Lah —. ki bo pa imel težave,-Malahija namreč pravi: »V času. ko bo sveta katoliška cerkev izstavljena -najhujšim preganjanjem, bo papež Pe--ter Rimljan, ki bo [>asel svoje ovce z velikim naporom, nato pa bo človeštvo projiadlo in strašni sodnik bo sodil čio-veštvu*. Tudi po tej prorokbi no bo sedanja generacija več doživela zadnjega papeža. Papeževi volilci Sveti kolegij šteje danes 61 kardinalov, od teh 31 Italijanov in 30 inozem cev. Po državah se razdele tako-le: 5 Francozov: Lucon, Amlrian, Duboia. Maurni. Billot. 1 Belgijec: Mercier. 3 Angleži, oziroma Irci: Logne, Bouf ne, Casquet. 3 Nemci: Bertram, Schulte. Faulhaber 2 Avstrijca: Piffl, Fruhwirt. 1 Madžar: Czernoch. 2 Poljaka: Kakovvski, Dalbor. 1 Holandec: Van Rossum. 5 Spancev: De llerrera. Merrv del VaL Saldevilla v Ramioro, Benloch y kiwo. dol v Barraitucz. 2 Portugalca: Mendes, Bello. 2 Sev. Araerikanca: O Conncl, Don ghertv. 1 Kanadljec: Begie. 1 Braziljanec: Arcoverde de Albu- querque. 1 Čeh, a samo po vatikanskem nazira-nu, ker sedanjega kardinala Skrbenske-ga, ki je bil protežiranee avstrijske vlade. Cehi ne priznajo več in ga je češka vlada kmalu po preobratu odstavila kot praškega nadškofa. Tako je Skrbcnsky danes menda edini kardinal, ki ne zastopa nobene države. 31 Italijanov: Vannutelli, de Lei, Vico, Granito di Belmonte. Pompili. Gagliero, Prisco, Francicca Nava, Richclmv. Pa-cilieri. Cagglano dc Avvezedo. Maffi. Lu-aldi. Gasparri, Mistromgelo, Scapinelli, la Fontaine. Ranuzzi. Sbaretti. Roggia-ni, Ascalesi, Sili, Nelpre di Ponzo. Ra. gonesi. Pat t i. Tacci. Bisletti, Lege, Mar rini, Giorgi. LaurentL Prvi tecaf na srednjih šolah Statistični pregled Podajamo na kratko statistiko o stanju in usj>ehib naših srednjih šol koncem prvega semestra, ki je v marsičem zanimiva. L DRŽAVNA GIMNAZIJA V LJUBLJANI: ima 8 razredov z 10 paralelka-mi; 34 profesorjev in 3 pomožne učne moči; učcncev je 720. od teli G94 javnih in 26 privatistov; največji razrcl je 1 a. ki šteje 54 učencev in najmanjši 6b s 25 učenci: ugodne rele je dobilo 441, to je 63.5 odstot. učencev, elen nezadosten red je dobilo 95, to je 13.7 odstot.. 2 ali več nezadostnih redov 152, to je 21.9 odstot. vseh učencev. REALNA GIMNAZIJA KRALJA PETRA L OSVOBODITELJA v LJUBLJANI: 8 razredov s 6 paralelkami; 27 profesorjev in 5 pomož. učnih moči: C01 učenec; največji razrel je 111. a z 58 in najmanjši VII s 26 učenci; prve rede je dobilo 234 ali 56 odstot. učencev, eden ali več nezadostnih redov pa 267 ali 44 odstot. učencev. DRŽ. REALKA V LJUBLJANI: 7 razredov z 11 paralelkami; 34 prof. in 2 po mož. učni moči; 722 učcncev. od teh 10 privatistov; največji razred 11. b ima ."0. najmanjši VI. a 27 učcncev; eden ali več nezadostnih redov ima 350 ali 50 odstot. vseh učencev. DRŽ. REALNA GIMNAZIJA KRALJA ALEKSANDRA L V LJUBLJANI (prej nemška gimnazija): 8 razredov. 1 para-lelka; 16 prof.. 3 pom^ž. učne moči; učencev je 204 (159 moških in 45 ženskih); največji razred je I. a, ki ima 44 učencev, najmanjši VIII.. ki ima samo 2 pri-vatista;' ugodne rede je dobilo 107 ali. 53 odstot.. eden ali vec uemuostiiib re-lov pa 97 ali 47 odstot. vseb učencev; zavod se polagoma slovenizira; prvi razred ima slovenski učni jezik, ostali raz-:-cli [m še nemšKesra. MESTNA ŽENSKA REALNA LN REFORMNA GIMNAZIJA IN DEKLIŠKI LICEJ V LJUBLJANI: 13 razredov. 28 prof., 502 gojenki; največji je IV. a razred s 53 gojenkami; najmanjši VI. razred ref. real. gimn. z 11 gojenkami; pr-: vi red je dobilo ob koncu semestra 33S. | to je 66 odstot. gojenk. nezadosten red I je dobilo 97 gojenk. to je 19 odstot. : DRŽ. MOŠKO UČITELJIŠČE V LJUB-I LJANl: 4 letniki (in 4 razredi vadnice): A. P. Čehov: Osvetnik Kmalu ko je Flodor Fjodorovič Siga-Jev zasačil svojo ženo na krivih potil:, je stal v trgovini z orožjem Schmuck & Co. in si hotel Izbrati pripraven samokres. Na njegovem obrazu je bilo Citati jezo, togo in neupogljivo odločnost. »Vem, kaj mi je storiti,* si je dejal. »Temeljna ideja družinskega življenja je osramočena, čast je potlačena v blata, pregreha obhaja zmagoslavje; zato moram, kot član meščanske družbe in kot mož časti, prevzeti ulogo osvetnika. Najprej ubijem njo in njenega ljubimca,, nato samega sebe ...» Nikoli sl še ni iskal revolverja in še nikdar nikogar ubil; toda moč njegove domišljije mu je predočevala že tri krvava truDla, razbite črepinie, razlezle možgane stekanje ljudi, gručo zijal, raztelesc-nje trupel... Z škodoželjnostjo globoko užaljenega si ie že slikal grozo sorodnikov in občinstva, kakor tudi smrtni boj nezveste žene in v mislih je že čital uvodnike po časopisih, ki bodo pisali o rušenju družinskega življenja. Trgovski romočnik, živahen dečko, ki je posnemal Francoze, malce debelušen in v belem telovniku, mu je predložil cel kup samokresov in pripomnil s spoštljivim smehljajem in med mnogimi prikloni: »Svetoval bi Vam, gospedine, da si vzamete ta-le izvrstni revolver. Sistem Smith & VVesson. Najnovejša pridobitev na polju Izdelovanja strelnega orožja. Trikratni učinek, z izvadkom, zadene na šeststo korakov, osrednji užig. Dovolite, gospodinc, da Vas opozorim na točnost izvedbe. Najmodernejši sistem, gospedine.,. Vsak dan lih prodamo dvanajst, zoper roparje, volkove in ljubimce. Zelo zanesljivo in jako orožje, strelja na največjo oddaljenost in predere ženo in ljubimca. Kar se tiče samomora, sploh ne poznam boljšega sistema, gospodine...» Pomočnik je napenjal peteline in jih Iz-prožal, sopel v cevi, meril ln se delal, kakor da je čisto iz sebe od navdušenja. Ako sl pogledal njegov vzhičeni obraz, si mogel misliti, da bi si sam rad pognal kroglo v čelo, ako bi ime! revolver tako izvrstnega sistema kakor je tvrdke Smith & Wesson. »In koliko stane?* ga je vprašal Siga-jev. »Petinštirideset rabljev, gospodine.* »Hm!... To je preveč!* »V tem primeru Vam predlagam drugi, nekoliko cenejši sistem. Tu, ali izvelite pogledati ta revolver? Imamo izredno izbiro, različne cene... Na primer ta revolver tu, sistem Lefaucheux, stane le osemnajst rubljev, toda .. .* (pomočnik ie zaničljivo nagubančil čelo)*... toda, gospodine, ta sistem je že zastarel. To ku-ouieio dandanes le še liudie. ki se ori- števaio k intelektuanemu proletarlatu, in blazneži. Sebe ali svojo ženo z Lefau-chcusem ustreliti, velja dandanes za znak slabega ukusa. Dobri ukus priznava samo Smitha & VVessona*. »Nimam povoda ustreliti niti sebe niti koga drugega,* je lagal Sigajev s čemernim obrazom. »Hočem si le kupiti revolver za bivanje na deželi... da ostrašlm tatove.* »Ni naša stvar poizvedovati, v kakšen namen kupujete orožje,* ie odvrnil smehljaje se pomočnik in diskretno povesil oči. »Ako bi vsakekrat hoteli vedeti za vzrok, bi morali trgovino zapreti, gospodine. Da plašite tatove, za to Lefaucheus ni primeren, gospodine, ker povzroča le slab zamolkel pok; tu bi Vam priporočai navadno Mortimerjevo pištolo na streine kapice, takozvano dvobojno pištolo...* Nenadoma je šinfa Sigajevu v glavo misel: Ali naj ga pozovem na dvoboj? Toda deial si je: To bi bilo preveč časti zanj... Taka lopove je treba kratkomalo postreliti kakor pse. Graciozno se obračajoč sem in tja In stopicajoč naokrog se pomočnik ni prenehal smehljati In blebetati in je položil pred kupca celo grmado revolverjev. Naj-mičnell in nalvabljiveli med vsemi ie bil videti Smith & VVesson. Sigajev je prijel v reke revolver tega sistema, ga nepremično ogledoval in se zamislil. Domišljija mu Je s!ika'a podobo, kako razbije dotičnl lobanji, kako bo tekel potok krvi po preprogi In lesenih tleh In kako bo umir?ioča izdajalka zdrgetavala z nogo... Toda za nleznvo nenasitno srce je biio to še premalo. Krvavi prizori, stokanje !n strahota njegovega srca še niso zadostili .. Moral si ie Izmisliti še kaj strašnejšega. »Imam jo: nJega in sebe ubijem,* si le mislil, nio pa pustim pri življenju. Naj hL-a počasi, mučena po očitkih svoje vesti m zaničevanju svoje okolice. To je za tako nervozno bitje, kakor je ona, daleko večja muka kakor smrt...» »Vidim, gospodine, da Vam Smith & VVesson ugaja,* ie prekinil trgovski pomočnik njegove sanjarije. »Ako Vam Je predrag. Vam rad popustim pet rubljev.. Sicer pa imamo še druge, cenejše sisteme.* S Fr?ncoze posnemajoče ročnostjo se Je prodajalec obrnil in snel s police še dvanajst tokov z revolverji. »Tu, gospodine, so po trideset rubljev. To ni drago, in to temmanj, ker so tečaji grozno padli in carina neprestana narašča, gospodine. Zakiinjam se pri bogu, gospodine, iaz sem konservativnega mišjenia: toda tudi laz že začenjam godrnjati. Prosim Vas, tečaj in carinski tarif sta nas privedla tako daleč, da si morejo sede j nabaviti res dobro orožje le še bogati iudie. Ubožnejšim ne preostaja drugega, kakor da posežejo po tulskih proizvoalh ali k fosfornim vžigalicam. In tu'sko orožje — ie samo za nesrečo! Ustreliš s tuskim revolverjem na svojo ženo in zadeneš samega sebe v lopatice.* Sigajev je naenkrat občutil, da bi bil zelo zapostavljen In pomilovanja vreden, i ako bl bil mrtev In bi ne moče! gledati Imuk nezveste žene. Maščevanie ie šele iakrat resnično sladko, ako imamo možnost, opazovati njene posledice; kakšen zmisel pa ima, ako ležiš v grobu In ne opaziš ničesar od tega! Alt naj ne naredim raje tako? ie raz-•riMjal. Njega ubijem; potem se udeležim pogreba in bom gledal, po pogrebe pa usmrtim samega sebe... Vendar, aretirajo me pred pogrebom in ml vzamejo orožje... Tedaj raje tako-le: usmrtim njega, ona naj ostane pri življenju, in jaz... iaz se za enkrat ne usmrtim is se dam prijeti. Usmrtiti se, je še vedno čas. Moja arctacija bo imela to dobro, da bcm pri sodni preiskavi pred oblastjo In pred družbo mogel odkriti vso nizkotno početje svoje žene. Ako pa se usmrtim, bo v svoji In=tni lažniivosti in predrznosti morda zvalila vso krivdo name, In družba bo smatrala njeno postopanje za upravičeno ter me bo mogoče zasmehovala: ako pa ost-n™1 živ, tedaj. Trenotek na to ie mis'il: Da, ako se usmrtim, tednj bodo k-ivdo morda pripisovali meni in me obtoževali malenkostnega mišljenja... Razen tega, s čim oa sem z-<-'"'ll. da si vzamem življenje?. Z ničemer. To Je prvo: in drugič, ustreliti se, je boja-'"-ost. Tedni storim tako: njega usmrtim, niej pustim življenje, sam na se izročim sodišču. Sodili me bodn in ona nastopi kot priča ... Morem si -predstav')-'ti njeno razburjenje in osra-moč"r.'e. ko Jo bo Izpraševal moj zagovornik! Simnatlje sodišča, ovčinstva In časopisja b"do seveda na moji strani...> • Tako Je prevdarial; prod*Ja'ec pa ie. mbgil prcderl vedno več b'aga ln srna--tral za svoio dolžnost, da kunca zabava 16 prof- S pomol učni moči; 168 učiteljišči iikov (+ 171 dečkov vodnice); ▼tak razred ima ca. 40 učencev; eden ali več nezad. redov ima 26 učencev ali 15 in pol odštet. DRŽAVNO ŽENSKO UČITELJIŠČE V LJUBLJANI: 4 letniki (in 4'razr. vadnice); 10 prof-, 2 pomož. učni moči: 184 učenk (-t- 165 učenk vadnice); največji letnik je IIL ki ima 52 učenk; izmed vseh učenk jih je padlo samo 6, to je 4 odstot. TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA V LJUBLJANI: ima skupno 28 razredov z 1 pa-ralelko: 43 prof., 5 pomož. učnnih moči; vseh učencev je 6-19; največji razreJ je pripravljalni tečaj stavbne rokodelske šole z 47 učenci in najmanjši III. letnik kiparske šole s 4 učenci; eden ali več nezadostnih redov ima 91, t. j. 17.0% vseh rednih učencev; najboljši jo IV. letnik stavbne šole, ki nima nobenega nezadostnega reda. DRŽ. TRGOVSKA AKADEMIJA V LJUBLJANI: ima sedaj 2 letnika, a se razširi na 4. priključen je abiturijentski tečaj za absolvente srednjih šol; 4 prof.. 12 pomož. učnih moči; vseh učencev je 78. od teb ima prav dol>er ali odličen uspeh 48. a nezadosten 12 učencev; abi turijer.tski tečaj šteje 46 ieduih in 10 izrednih slušateljev. DRŽ. GIMNAZIJA V KRANJU: ima 8 razredov, 3 paralelke (I.—III.); 12 prof., 6 pomož. učnih moči: 33S učencev, od teh ima prve rede 211, to je 63 odstot. učencev, eden ali več nezad. redov pa 121. to ie 37 odstot. učencev; največja razreda sta L a in I. b po 40, a najmanjši VII. z 18 učenci. DRŽ. REALNA GIMNAZIJA V NO-VEM MESTU: 8 razredov, 2 paralelki: 17 prof. in 1 pomož. učna moč: učencev 210 (vpisanih začetkom leta) 207 redo vanih koncem I. sem.: največji razred je III. s 45. najmanjša VII. in VIII. s po 17 učenci; od vseh učencev jih ima eden ali več nezad. redov 147, to je 49 odstot. DRŽ. NIŽJA REALNA GIMNAZIJA V KOČEVJU: 4 razredi brez paralelk; 7 prof.. 1 pomožna učna moč, 113 učencev, od katerih ima elen ali več nezad. redov 32, to je 28 odstot. učencev; največji je I. razr. z 42. najmanjši IV. razr. z 10 učenci: IV. razred je še humanističen in z nemškim, a vsi drugi s slovenskim učnim jezikom: nemški profesorji so nadomeščeni s slovenskimi. DRŽ. GIMNAZIJA V .'ARIBORU: P razredov, 4 paralelke; 20 prof.: -181) (rc I-nih) učencev, od teh ima eden aii več nezadostnih redov 120 učencev, to je 255 odstot.; po številu največja razreda sta I. a in I. b po 48 učencev, relativno (dinamično) največji pa jc 8. razr. s 41 učenci, najmanjši je IV. a z 29 učenci; zmanjšan pritok tujcev ugodno vpliva na napredek in uspeh. DRŽ. REALKA V MARIBORU: 7 razred >v, 4 paralelke; profesorjev in pomož. učnih moči je 20; največji razreJ je III. % CO. najmanjši VI. z 28 učenci; učencev je 431, od katerih ima oden ali več nezadostnih redov 151 učencev, t. j. 35 odst. DRŽ. MCSKO UČITELJIŠČE V MARIBORU: 4 letniki in 4 razredi vadnice, 1 paraielka (v I. let.): 15 prof. in 5 pomož. učnib moči; 135 učencev na letnikih in 221 na vadnici; izmed letnikov je največja III. a s 53, najmanjši prvi s 34 u-čenci; z enim ali več nezadostnimi re ii je 53 učencev i v letnikih), to je 21 oJst. DRŽ. ŽENSKO UČITELJIŠČE V MARIBORU: i. in H. letnik; 4 prof. in 5 pomožnih učnih moči, 57 gojenk. od katerih imajo razen 2 vse prve rele; zavod se je lansko leto reaktivirul in šteje torej letos samo 2 letnika; prihodnjo jesen postane popolen. DRŽ. REALNA GIMNAZIJA V PTU-JU: S razredov, 2 paralelki; 17 prof., 1 p.:mož. učna moč; vseli učencev je 217. od teh 95 z enim ali več nezad. redi, to je 44 odstot.; največji je m. razred ■ 15, najmanjši VII. s 6 učencu DRŽ. REALNA- GIMNAZIJA V CELJU: 8 razredov, 8 paralelke; 19 prof. j in 2 pomož. učni moči; 308 učencev, od j teh ima 49 odstot. eden ali več nezad. 'redov; največji je IV. razred z 88, naj-| manjši VI. s 14 učenci | DRŽ. REALNA GIMNAZIJA V MURSKI SOBOTI, o kateri nismo pravočasno prejeli podatkov. Imamo torej v Sloveniji skupno 19 srednjih šol 9 404 učnimi močmi in 6776 učenci: od teh je imelo ob koncu I. tečaja šolskega leta 1921/22 29.4 odstotkov eden ali več nezadostnih rodov. V teh rezultatih še ni vštete realne gimnazije v Murski Soboti, kar pa ne spremeni veliko, ker ima le še majhna število učencev. Najmočnejše število učcncev imajo realka, I. drž. gimnazija, tehniška srednja šola, realna gimnazija in licej v Ljubljani. Najmanjše število uečncev pa imajo trgovska akademija v Ljubljani, bivša nemška realna gimnazija v Ljub-1 ani, realna gimnazija v Kočevju in žensko učiteljišče v Mariboru, ki pa niso popolne. Zanimivo je. da se kaže najboljši uspeh na ženskih srednjih šolah žensko učiteljišče v Ljubljani in Mari boru in licej v Ljubljani), kar je pripisovati največ dejstvu, da pridejo dekleta v srodnjo šolo z boljšo pi edizobrazbo kakor dečki in da so navadno tudi boljše situirane nego fanti. Vzroki slabega napredovanja V splošnem so zaključni rezultati napredovanja v prvem šolskem polletju za spoznanje boljši od lanskih. Treba jc namreč upoštevati, da bi dobili učenci in učenke, ki imajo samo po en zadosten red. ob sklepu drugega poletja iz dotič-nega predmeta ponavljalne izpite, ki bi jih po dosedanjih izkušnjah, z ogromno večino povoljno prestali. Takih učcnccv je med padlimi dobra polovica, tako da se odstotek res ncpovoljnega napredovanja zelo zmanjša. Vendar pa je število še vedno precej večje, kakor je bilo normalno pred vojno. Obrnili smo se na ravnateljstva naših srednjih šol s prošnjo, da nam navedejo momente, ki so se posebno povdarlal kot krivda slabega napredovanja. Šolska ravnateljstva so se nam odzvala polno-Stcvilno; iz zanimivih odgovorov posnemamo sledečo sliko: Glavna krivda leži še vedno na vojnih posledicah. Vojna psihoza še vedno kvari moraio velikega dela učenccv in jih ovira v resnem strem'jcnju. Učenci nižjih razredov prihajajo v srednje šole v splošnem s slabšo pripravo in predizobrazbo, kakor jc bilo to pred vojno. Drugi važni faktot, ki le tudi samo posledica vojne, leži v silnem poslabšanju materijelnili razmer, v katerih moraio današnji srednješolci študirati. Higijcnič-iio nadzorstvo stanovanj, ki se je začelo zadnja leta pred vojno že lepo razvijati, je danes popolnoma nemogoče. Saj si stariši po ogromni večini ne morejo iz-liirati stanovanj, ampak morajo biti hvaležni. da sploh dobe kako luknjo, kjer lahko namestijo svojega otroka. Tako stanujejo danes dijaki v nedopustnem števi-u v prostorih, ki so vse prej kakor zdravi in snažni. V zvezi s pomanjkanjem stanovanj Ic dejstvo, da imajo danes nekatere srcdnic šole velik odstotek dijakov, ki sploh nc stanujejo v mestu, kjer Je šola, ampak sc vozijo vsak dan po železnici na več ali manj odda'jcne domove starišev. V Ccliu na primer ie takih dijakov okrog 23 odstotkov. To seveda zelo ovira pridno In redno učenje. V isto pog'avJe spada naposled tudi slaba hrana. V današnjih razmerah deloma ni mogoče dobiti povoljncga in zadostnega prehranjevanja, v veliki večini pa staršem primanjkuje sredstev, da bi zmogli naraščajočo draginjo. Posledica tega dejstva Je pojav, da pada v zadnjih letih število kmečkih dijakov, ki so tvorili poprej ponavadi najboljši kader vsakega zavoda. Nadaljna krivda s'abih uspehov leži v današnji šoli sami. Zlasti nižji razredi so tako prenapolnjeni, da Je pcdagogič.n pouk skoraj nemogoč. Se vedno primanjkuje šolskih knilg. Tudi drugih učnih pripomočkov ni na razpolago. V prvih razredih so učcnci vrhutega brezdvomno preobloženi. Saj se morajo poleg slovenščine in hrvaščine učiti še kar dveh tujih Jezikov, kar ie za deset- in enajstletne nujno potrebuje, iante gotovo preveč. I stabilizacija stanja vode v Skaderskem jezeru jc tedaj odvisna od regulacije Driraovega rokava ter Bojane. Prav isto velja seveda glede eventualnega osuševanja najplitvejšega dela jezera _ , , ali glede usjiosobljenja plovnosti v je- roma varlhl učcncev in učenk se mnogo zcru ^ veCjj promct jj, vodno zvezo z premalo zavedajo važnosti stikov s šolo. In vendar bi se dalo s pogostimi raz- Naposled Je treba omenftl 5e enega velikih vzrokov, to je pomanjkanje sistematičnega sodelovanja šole in doma. Mnogo se je že pisalo o tem, a razmere se še vedno niso dosti spremenile. Starši, ozi-! govori staršev ali varihov z učitelji odpraviti mnogo nedostatkov in v izdatni meri Izboljšati učenčevo napredovanje. Le šola in dom skupaj moreta nuditi mlademu učencu ono vodilno roko, ki jc tako Politični odmevi. »To tukaj so angleški revolverji novega sistema, ki smo Jih prejeli šele pred kratkim,, je besedil. «A opozarjam Vas v naprej, da Smith & \Vesson vse te sisteme daleko prekaša. Pred nek?) dnevi — gotovo ste že čita'i o tem — Je kupil pri nas revolver neki č-stnik. Sistem Smith ft Wesson. Ustre'il Je na ljubimca in — le pomislite! — krogla je prodrla gladko skozenj, prebila bronasto svetilko, zadela ob klavir, odletela in usmrtila bo-Icrjskcga psička in obdrgnila ženo. Sijajen učinek, ki dela čast naši tvrdki. Častnik se nahaja sedaj v zaporu... Gotovo bo obsojen in poslan v prisilno delo! Z:.kaJ prvič imamo prezastarelo zakonodajo; d'ugič, gospodine stoji sodišče vedno na strani ljubimca. Zakaj? To Je ze'o preprosto, gospodine! Sodniki, porotniki, državni pravdnik m zagovornik žive samo s tujimi ženami in se čutijo bolj pomirjene, ako Je v Rusiji enega šopi oga manj. Odlični družbi bi bilo za-željeno, ako bi pos'ala vlada vse zakonske može na Salialin. O gospodine, ne morete si niti predsta-!;->ti, s kakšnim ogorčenjem me navdaja dandanašnja r.ravna pokvarjenost: ljubiti tuje žene je sedaj ravno tako običajno, kokor kaditi tuje svaljčice in čitati tuje knjige. Od teta do leta peša pri nas promet; in to ne pomenja, da se niža število ljubimcev, temveč da se zakonski možje tidajajo v svoj po'ožaj ter se boje sodišč in prisilnega deh.» Prodajalec se Je ogledal naokoli In nato zašepetal: »In kdo ie kriv tega, go spodine? Vlada!. lil radi poVuNiega prasca na Sahalin, tudi nima zmis'a. Je premišljeval Sijta-icv. Ako me pošljejo na prisilno delo. do- bi moia žena možnost, da se zopet poroči in vara d:Ugega moža. Obhajala bo zmngos:avje... Torej: ženo pustim pri življenju, sebe ne usmrtim, in njega... tudi ne ubijem. Moram si izmislit! kuj pametn.jšega, da bosta krivca bolj občutila. Kaznujem Ju s prczlranjem in Jima naprtim sramotno pravdo za ločitev zakona... «Tu, gospodine. Je še en nov sistem,, je dejal pomočnik in snel s police novo Jvanajstorico. «Usojam si Vas opozoriti na posebni mehanizem zapore ..» Sigajcv po svojem zadnjem sklepu revolverja sploh ni potreboval; prodajalec pa se jc bolj In bolj razvnemal in mu razkazoval vedno novo blago. Debelušnemu soprogu je bilo mučno, da se je prodajalec radi njega zastonj trudil, se zaman navduševal, smehljal ln izgubljal čas. »No !cp\» Je zajecljal, »potem pridem kasneje torej še enkrat, ali... ali pošljem koga.. Ni se ozrl, kakšen obraz je napravil prodaJa'ec; da bi pa svoje čudno vedenje vsaj nekoliko popravil, ie smatral za lotrcbno, da kupi kar-koli. Toda kaj Jc hotel kupiti? Meta! Je svoje poglede po stenah prodajalnice, da bi si izbral kaj kar najcenejšega, in Je opnril zeleno mrežo. k! je visela na vratih. »Tu... kal pa je to?. Je vprašal. »Mreža za lov prepelic.. »Koliko stane?« »Osem ruh'jev gospodine!« »Zavijte mi Jo...» Debelušni gospod je plačal osem rub-'jev, vzel mrežo in rd'e! iz prodajalnice; čutil se Je še bolj užaljenega kakor prej. j?ala doseči svoj cilj. da jp izigravala --Kemal Dašo woti Grkom, k*- 'ih ie Aji- Zanimivo mnenje ^ o zunanji politiki Italije »Neue Zurcher Zeitung« objavlja zanimiv dopis svojega milanskega dopisnika o lugreških italijansko zunanje politike. Ia članek prinašamo tudi mi, ,;er je aktualen baš sedaj v asu italijansko kabinetne krize, ki je razen drugih vzrokov izbruhnila tudi radi neuspehov italijanskega zunanjega uiini-tra della lorrette. Članek slove: »Italijanska zunanja politika rada prepušča neodgovornim faktorjem, da uranijo iluzije in stavljajo v javnosti zahteve, ki jih italijanska zunanja politika trpi in k njim molči ter jim s tem laje potuho, ker sama na tihem 'ipa, Ia" bo morda kdaj le iuiela kakšno korist od takšnih zahtev. Ta pogreska italijanske zunanje politike pa ni še le od včeraj, marveč je že jako stara. Ker pa italijanski odgovorni politmi ne uvidijo te svoje pogreške, zato se širijo vodno splošne pritožbe, da odgovorni italijanski državniki nimajo ciljev, da ne vidijo dalje, ko do konca avoj-ga nosu, in da tudi nimajo hrbtenice. Te pritožbe se pojavijo vselej, kadar se vidijo tieus[»olii navidezno ra-finiranih političnih potez. Ko pregleduje italijansko časopisje svetovni |>o-ložaj, konstatira melanholično, da Italija nc zavzema v evropskem koncertu tiste vlogo, ki U tikala razvijajoči se zmagoviti državi. Zunanjemu ministru della Torretti dajejo dobre nasvete in ■-■a i-ozhajo. naj energično zastopa italijanske interese na bližajoči se pariški Iztočni konferenci. Pa ravno to |>ot so italijanski izgledi na uspeli prav ]>o-sebno slabi. Glavni defekt italijanske zuuanje politike je omenjena potula za razne iluzije, ki se ne morejo nikdar uresničiti. Zato je koristno, če se na pravi politični proračun za bodočnost. Glavna italijanska iluzija jc njihova zahteva po političnem vodstvu Mah-antante. Splošno je bilo začudenje nad velikim pogumom Italije, da se je upala vsiljevati sama sebe za voditeljico te novo nastajajoče skupine proti njeni volji. Ne samo da Italija ni imela nobenega prepričevalnega razloga za svoje ponujanje. — Maia antante bi bila morala biti zares nekoliko prismojena, da bi pristala na skupnost interesov, ki ne pomeni nič druzega. ko odkrito stremljenje ]kj italijanski kontroli! Ker se pa italijanski nacionalisti še le nazalnje briga*« za realnosti in ker jc lepa boseda želo ugajala innožhi, so |>o Italiji razpravljali o tej zadevi z obzirnostjo, ki je bila zelo slična propagandi. in to razpravljanje je zares čim dalje tem bolj puetajalo pravcata propaganda neodgovornih. Vlada pa je molčala. Njen molk jo da'al |>otuho nacionalističnim iluzijam, ki so na ta način postajala »upravičeno zahteve«. Naravno, da jc- s tem |»ostala vlada soodgovorna tudi potem, ko so se te :iade razblinile v nič. Se predno so se pomirili nad tem neuspehom, |>a že prihaja druga žalostna novica. Pod vodstvom Uumu-uije in Jugoslavije nastaja nova balkanska zveza. V Beogradu so sc zaroke kralja Aleksandra z rumunsko princeso še |»osebno veselili zato. ker pomeni ta zaroka poraz della lorrette. Grška še sicer ni defiuitiv no pristopila Mali antanti. Toda ker so se balkan--ki problemi v Bukarešti rešili s pomočjo ženitev, si v Rimu niti ne upajo Ivoiniti nad tem, da bo Grška pristopila. Mala antanta postaja pošastno velika. Obenem je ona tudi balkanska zveza, in obenem ogroža že itak tc-avno italijansko pozicijo v Albaniji. S tem se tudi pojasnjuje tajnost, zakaj osešt ozemelj v Aratoliji in ob Črnem morju, če trcl.i tudi z orožjem. Toda no umiku iz Albani'e si seveda živa luša ni upala, da bi na kaj sličnega mislila. Vlada je namesto tega posku- glija ščitila. Predno se jc tudi Franci,^ priliznila Turkom, četudi iz drugi!' razlotrov. jo bila Italija niihov edini četudi sila egoistični prijatelj. Ce bi turška vlada v Angori kar naonkrat stavila zahtevo, da se odpravi v Ana-toliji vsak tuj vpliv, in če bi mogel Kemal paša to svojo zahtevo podpreti tudi z orožjem, potem bi se bila italijanska politika napram Turkom izVn-?a'a zares za zelo ponesrečeno. Italija bi bila hranila kačo na svojih pršili... Ravnotako so italijanski kritiki z ■asnim pogledom spoznali nepravilnost in zavoženo«t renarnci'sko politike napram Nemčiji To so celo državniki spoznali |>ogrcšnost francoskega stališča. Časopisje zato neprestano nridiga in podnPuio Francoze, kako Skodtijeje narodi drttg drugemu in sobi, s tem. da vstrajajo pri zahtevah, ki so sicer morda res še tako upravičeno, ki so '>a neizvedljive ali ki gotovo zelo ogrožajo skupnost narodov. Ta tudi ta beseda bi bila imela čisto drugačen vpliv, če bi b!la Italija v svoji lastni ztinanv •Killtiki dala dober vzgled. Dobro Ir bilo. če bi slabe izkušnje dalo ita!"ar»-ki zunanji politiki drugo »mer, ki bi 1 ula enako koristna za Italijo kakor tu li za mir mod narodi.« Izgleda torej, ila pričenjajo tudi (lru ji spoznavati Lahe! Črna gora in nova albanska meja Ze zadnjič smo omenili, kako neugodna jc novo določena albanska meja za Črno goro. Radovič je v svojem govoru ravno to posebno j>oudarjal in navdajal tri točke, kjer je bistveno prizadeta Črna gora: Bojana, Skader in Ciievna. morjem. Ali z dragimi besedami: posest Ska-dra je predpogoj za regulacijska in melioracijska dela ob Skaderskem jezeru. Naposled pride na vrsto še prometno - politična stran. Crui gori Ježi sicer Kotor pred nosom, toda lažji in prirodnejši izhod na morje bi bil preko Skadra. Vsa Črna gora visi k Skader-skemu jezeru; po Škadru mora težiti, dokler ga ne dobi. Cetinje kot giavno mesto dežele je zemljepisno povsem neprikladno. Pri-roduo središče predstavlja le Podgori-ca — v današnjem obsegu dežele. Da pa bi se to mesto moglo primerno rai-viti, zato je potrebno, da seže črnogorska meja preko reke Cijevne. Največji unikuni dosedanje meje pa je odsek ob gorenjem Liinu. takoimenovana Ver-moša. Tu je Avstrija leta 1903. dosegla, da sega Albanija popolnoma protinarav no v mal. a najvišji del doline gorenjega Lima, in to samo zato. ker bi sc mogla po tej dolini izpeljati edina, razmeroma ugodnejša in laži? železnica iz srednje in južne Srbije sk> zi Črno goro na morje. Ta dosedanji albanski nos proti severu, ki ga lahko opazujemo na vsaki karti, je predstavljal tedaj oni zapah, s katerim je hitela Avstrija zapreti Srbiji pot nz morje in zvezo s Črno goro. In isti za jiali naj bi po najnovejših mejnih določitvah ostal tudj zana[>rej. Ako hoče tedaj Jugoslavija Črni go ri dati predpogoje za gospodarski razvoj in napredek, ji mora prej ali &lf-': pridobiti Skader in njeno obližje. Obtožba V beograjski reviji »Novi Život«, ki ji je direktor naš sedanji minister vna-tijili po,; „,. i,;i„ sčanske narode čuva grozote vojn' izrabil, tedaj bi Črnogorcem ne bilo treba tr|»eti siromaštva. Da pa se to doslej ni zgodilo, zato jo iskati krivde po eni strani v preteklosti Črne goro; vedno bojevati ie s Turki je pov zročilo, da so moški delo radi prepuščali ženskam ali pa ga vsaj niso vršili z ono ljubeznijo in napredkaželjnostjo, kakor jih opazujemo pri prebivalstvu, živečem v mirnih, normalnih raz.merah. Seda i, ko je ta bojevita, junaška doba minula, je treba ljudi uvesti v intenzivno delo in z vsemi silami potegniti deželo v tok gospodarskega razvijanja in nai»redovanja. . . Ravno glede slednjega pa tvori nova l^cl.t.gen) svojega nevarnega soeeoa meja izredno težke ov ire, ki izvirajo iz j Donavi. posebnega položaja deželo. Predvsem! v svojem poročilu razmotnva , alf;, jc treba vedeti, da bi bil najboljši. I o tem pojavu in pravi: »Moglo bi s grozote vojn' Pravo mišljenje paj>eževo (bil je takrn r>aj>ež še Pij X.). se vidi iz sledečega. Palfy je [»osetll papeževega državneg: tajnika; v razgovoru o avstro - ogrski noti ta ni kazal nikake blagosti in s-pravljivosti. dasi jo je označil kr--ostro, jo je vendar odobraval ter je obenem indirektno izražal nado, da bc> monarhija vztrajala; prijiomnil je. kako je škoda, ia Srbija že davno ni ponižana (klein gemacht). Ta izjava se tudi krije z mišljenjem papeževim, ki je v zadnjih letih večkrat obžaloval, da še Avstro - Ogrska ni kaznoval.' najrodovitnejši in kliniatično najugod nejši predel Črne gore na jugu. Ob Bo-ani. ob Skaderskem jezeru v njegovi bližini. Ob Bojani se širi na desni, torej že sedaj črnogorski strani, prccej obsežna primorska ravan, ki bi mogla i oditi najboljše sadeže, toda je še pretežno močvirna in često poplavljena, kar pov zroča Bojana. Z regulacijo Bo-ane bi moralo biti tedaj združeno o-u-šenje te ravnine, kar bi bilo tem laž»e ker se nahajamo tu v neposredni bližini morja. Toda regulirati mejne reki se je izkazalo še vedno kot zelo komplicirano. zlasti pa še. če imamo opraviti z državo, kakor je Albanija. vprašati, kako jc to razumeti, da katoliška cerkev v dobi, ko jo vodi poglavar quasi svet (heiligmassiz\ prevzet od pravih apostolskih idei. kaže tako bojevito (kriegoriseh)? Od-crovor je jako enostaven. Papež in ku-rija vidita v Srbiji požrešno (fressen le'-bolezen, ki neprestano prodira pre': mozgu monarhije in jo mora » časo-r razkroiiti. Avstro - Ogrska je in osta-jo kljub vsem drugim eksperimentom, ki jih je kurija delala v zadnjih deceni-iih. katoliška država k a t' esochen naj-iačja ku!a vere. ki je Kristovi cerkvi v naši dobi ostala. Porušiti to kulo bi [»omenilo torej za cerkev, izgubiti naj Se težavrejše je s Skaderskim jeze- večjo oporo in gledati i>ropast_nienegn rom. Kakor znano, je obala tega jczc- r-ajjačjega ,orca v borbi proti pravo-ta na celi severni strani, posebno pa v ' avJu-. Je toreJ « AvstrtvOp- črnogorskem odseku, nenavadno i)lit-:;ko direktn:J spoved samoobramV-. va; ako naraste jezero le za malo viši- ''V° i:?žreg"° Položen, ako bo treba no je vse obrežie daleč proti severu!tuJl 8 sl'o, odstrani iz svojega organiz- l»otdavljeno. Poplavam vzrok pa ne leži toliko v povečanem vodnem dotoku po črnogorskih rekah, marveč v glav nem v tem. koliko vode dovaja jezeru rokav Dritna. ki se ravno pri Ska-dru izteka v Bojano in ob času velikega deževja takorekoč dobesedno zajezi odtok jezera. V takih slučajih mora tedaj Bojana sprejemati vodo Dri-ma, tačas pa Skadersko jezero narašča. ker za njegovo vif»o vodo ni možnosti odtakania. Vsaka reeulaciia in ma. tako je tudi za katoliško cerkev indirektna zapoved, da stori vse. ksr bi moglo tej svrhi služiti...» Poročilo, ki se v izvirniku nahaja v državnem arhivu na Dunaju v zvezku P. A. 801 Interna LXX.. je posebni zanimivo sedaj, ko «e voli nov i>apc-ž, ker nam 'asno kaže našemu ujedinje-nju sovražno politiko Vatikana, ki s« do daues ni spremenila. Gospodarska vprašanja Carinske olajšave za železniški materijal Po mednarodnem dogovoru morajo že lezmške uprave vseh evropskih držav medsebojno popravlati lokomotive, ten-derje in vagone, ki se meti potom pokvarijo; železniška uprava pa, ki je lastnica pokvarjenega prevoznega sredstva, mora oni železniški upravi, ki je dolžna po-praviti prevozno sredstvo, odstopiti brezplačno potrebne specialne dele (kolesa, osi itd.). Za uvoz, odnosno izvoz takih delov je Generalna direkcija carin trlede carinske prostosti, pa tudi glede formalnega postopka samega od red da posebne oljašave. Iz odnosnih predpisov posnamemo v glavnem sledeče: 1.) Uvozne carinske ekspedicije inozemskih posameznih delov se na osnovi «1. 6 (točke 11) zakona o splošni carinski tarifi — po kateri so prosta o.410 kron in 4% zemljorazbre menilno posojilo iz leta 1891. Stanje tega doljja znaša dne 30. junija 1921 vsega skupaj 15,420.020 kron. Vsega dolga ima torej Hrvatska ln Slavonija 48.096.036 kron. Bosna in Hercegovina je Imela skupaj pet konsolidiranih dolgov: 1.) 4% zemalisko posojilo iz leta 1895. skupaj 21.804 088 kron; 2.) 4»/2% zemaljsko železniško posodilo iz leta 1898. ki znaša sodaj skupaj 22.3fi4.250 kron: S.) 4V2% zemaljsko železniško posojilo it leta 1902 v zneska 77 876.103 kron; 4.) 5% zemaljsko železniško posojilo iz leta 1014 v znesku 84.558.128 kron in 5.) 5% zemaljsko investicijsko posojilo iz leta 1914 ravno tako v znesku 34.558.128 K. Celokupni dol? Bosne in Hercegovine znaša torej 191,220 987 kron. Slovenija: Slovenski dolgovi se delijo na Kranjsko, Štajersko in Koroško. Dolgovi Kranjske znaša k) skupno: 24.636.302.24 krone in 270.575.81 švicarskega franka. Razen tega ima Kranjska sprejeti tudi gažirani dolg za lokalno železnico Ljubi jana - Kamnik v znesku t.480.000 kron. D a 1 m a i c j a je dolžna skupno vsoto 6,152.567 kron. Vojni dolgovi: Vojne dolgove imamo različne: v narar vi in v gotovini. V gotovini smo dobili od francoske in angleške za časa vojne 936.635.406 frankov. — Ameriška vlada nam je dala za pomoč ujetnikom in interni rančem v neprijateljskih zemlkih in za podporo naroda v Srbiji 12.000.000 dolarjev po kur-zu 5.18, kar znaša 62,160.000 zlatih fran kov. V naravi. Ker niso dospeli »e vsi podatki od naših zaveznikov, se sklepa približno na 1 mili'ardo frankov. Vojni dolsrovi Srbije znašajo torej okoli dve milijardi francoskih frankov. Povojni dolgovi Povojne dolgove imamo v inozemstvu in v državi. Dolgovi v inozemstvu: posojilo v Ameriki leta 1919: 15.000 000 dolar-;ev po 5.18, kar znaša 77.700.000 frankov. — za nakup ameriških zalog blaga v Franciji 25.000.000 dolarjev, kar znaša po istem kurzu 102,500.000 frankov. — Od francoske vlade smo prejeli leta 1919 50.000.000 frankov. Kaši povojni dolarovi v Inozemstvu znašajo torej skupno 357,200.000 francoskih Irankov. Po konvenciji z dne 29. maja 1920, za-klkičeni z Hiško narodno banko o poso. jilu v znesku 15.000.000 drahem; porab-ijeno je doslej za nakup tobaka skupaj 1050.000 drahem. Kurz: 100 drahem — 300 dinarjev. Posojila v naravi predstavljajo viseče dolgove v inozemstvu za nakupovanje blaga ra ministrstvo prehrane in obnove zemlje. Notranja posojila obstoje v blagajniških bonih v znesku 500.000.000 kron ln 100 milronov dinarjev ter v 000 000.000 kronah, pridržanih z 20% o priliki markiranja kron. — Obstojijo viseči dolcrovi, ki ne znašajo več, netro 200 milijonov dinarjev. — Država dol guje še: zaradi likvidacije agrarnih od-nošajev v Bosni in Hercegovini 65.000.000 Din v gotovini in 130.000 v obveznicah, k I se bodo obrestovale 4 odst.; 7 odst. investicijsko posojilo znaša 500,000.000 dinarjev. Ako se k temu prišteje še dolg pri Narodni banki v znesku preko 4 m;li ardo Din, znašajo skupni dolgovi naše države: 2,372 293.466 francoskih frankov, 5,757 097.CCO dinnrjev, 271,586 002.24 krone, 270.575.81 švicarskega franka. Žigosani e predvojnih madžarskih obveznic Delegacija ministrstva financ objavlja uradno: Reparacijska komisija v Parizu je odločila, da ogrska država ne bo žigosala obveznic predvojnih negažiranih posojil bivše Ogrske, ki so imovina državljanov nasledstvenih držav, a so se nahajale za Časa, ko je stopila v veljavo trianonska mirovna pogodba na teritoriju Ogrske, najsibo. da so bile na teritorij prenešene po zakonitih določbah ali vojnih odred bah bivše Avstro-ogrske monarhij«. Obve/nice pa. ki se nahajajo na ozem-l;u nasledstvenih držav, se bodo žigosale do 28. februarja 1022. z žigom do-tične države. Ol žigosanja so izvzete obveznice, kojih lastniki bodo do tejra Ine vložiti pri dotičnih vladah pošnje, la se naj obveznice ne žigosajo. 7. ozirom na navedeni odlok repara cijske komisije in na podlagi rešenja gospoda finančnega ministra D br. 1(583 z dne 24. januarja 1922. so pozvani naši državljani, ki imajo svoje obveznice predvojnih negažiranih posojil bivše Ogrske iz kateregakoli vzroka na Ogrskem ali v nasledstvenih državah bivše Ogrske, t. j. AvstriM. Češki, Poljski. Ro-munski ali v Italiji, da do vštetera 15. februarja t. 1. vložijo pri generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu prošnjo e sledečimi podatki: 1.) Ime in priimek, stan in bivališče lastnika (natančni naslov). 2.) Vrsta (uradni naslov posojila), seri-jz, številka in nominalna vrednost vsake obvoznice. 8.) V«.r»k zakaj so obveznice deponi rane (n. pr. zastava, lombanl, sodni de-!*>zit itd.), eventualni dolg, za katerega .luž;,o kot jamstvo. 4.) Kraj in ustanova pri kateri so obveznice shranjene. 5.) Ali so bile prenesene na Ogrsko vsled vojnih odredb bivše avstro-ogrske vlade. 8.) Ali ao obveznice t kaki nasledsro- ni državi prostovoljno deponirane, ali se iz kakega drugega vzroka Um nahajajo. 7.) Od kedaj je lastnik teh obveiuic v njih posesti in 8.) je priložiti proSnji potrdilo o državljanstvu. V prošnjah, ki morajo biti kolkovane po zakonu o taksah, naj bo izrečno navedena zahteva, da naj se obveznice ne-žlgosane vrnejo naši vladi. In da se pro testira proti njih definitivnemu žigosanju. Vložitev teh prošenj v odrejenem roku je obvezna za vse naSe državljane, ker se na prošnje, ki bodo vložene po preteklem roku, ne bo moglo ozirati, in si naj potem zamudniki posledic«, ki bi nastale, sami sebi pripišejo. Iz generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu, dne 24. januarja 1922. D br. 1083. Ljubljanski trg Mesa pretočeni teden ni primanjkovalo. Goveje meso I. vrste 38 do 42 K. na trgu po večini 34 do 36 K ter 28 do 30 K. Telečje meso 40 K, svinjsko 46 K, hrbet brez priklade 60 K. Slanine jc dovolj po ceni 74 do 80 K kg; mast 85 K kg. Micko liter 10 K, surovo maslo 140 K, čajno maslo 180 K. Jajc na trgu zopet primanjkuje: plačujejo se po 8 do 9 K komad. Mestna aprovlzacija razprodaja jajca vsak dan. dokler traja še zaloga, po 6 K komad na Poljanski cesti št. 15. Sadje na trgu ima sedaj sledeče ccnc: jabolka 18 do 24 K kg, oranže 4 K komad. Mlevskl Izdc'kl slone na ceni 24 K za moko št. 0, najslabša črna moka 17.50 K, iešprenj 20 K, otrobi 8 K, koruzna moka 17 K, ajdova moka 26 K. Pšcnica 17 K kg, rž 13.56 K, ječmen 12.70 K, oves 12.50 K, proso 9 K, koruza 13 K, fižol 14 do 15 K, leča 37.50 K. Zelenjava Ima vsled letošnjega pomanjkanja visoke ccne. Čebula 20 K, krompir 6 K; mestna aprovizacija 5 K. Dotične stranke, ki nimajo zadostne zaloge krompirja do jeseni, naj se pravočasno preskrbe s krompirjem pri mestni aprovizacijl, dokler traja še zaloga. Špecerijsko blago: slabša kava 96 K, kava I. vrste 160 K kg, kristalni sladkor 56 K, v kockah 60 K. riž od 30 do 44 K po kakovosti, namizno olje 95 K, jedilno 84, slabša paprika 60 K, boljša 150 K kg, petrolej 20 K liter, testenine 32 do 36 K. «= Važen sestanek mariborskih trgov-cev zaradi plačil v Češkoslovaško. Tr- ■rovski gremij v Mariboru vabi za torek dne 7. februarja ob 16. uri na razgovor vse manufakturiste in druge intereuirane trgovce, ki imajo proti češkoslovaškim dobaviteljem še kake obveznosti. Postanek se vrši v gremijalnih prostorih O zadevi bo poročal tuilj zastopnik tr-govsko-obrtne zbornice g. Mohorič. >= Novosadska produktna borza dne 1. februarja: Koruza: baška, nova, uovosad-sko okrožje 1183 (denar) 1190 (zaključek) banatska, nova, pariteta Bečkcrek 11G3 j Mdago), banatska, nova, ladja Donava j 1190 (denar) 1200 (zaključek), banatska, | kikindsko okrožjo 1170 (zaključek); fižol: bel nov 1160 (blago), bel star 1060 ! i blago); moka: št. 0 i. vrečami ab Bač-ka 2100 (blago), za kuho 2000 (blago), krušna 1850 (blago), krmilna brez vreč ab Bačka 1050 (blago) 1000 (denar), št. 0 brez vreč ab Srem 2100 (blago), za kuho 2000 (blago), krušna z vrečami Osijek 1860 (blago); otrobi: pšenični z vrečami ab Slavonija 805 (blago); svinjska mast: netto ab Bačka 7200 (zaključek). Tendenca čvrsta. » Nova tvornica sukna v Bajl. Iz Budimpešte poročajo, da se osnuje v Baji nova tvornica sukna, kateri na čelu stoji Madžarska deželna centralna hranilnica. - Zveza s Dalmacijo. Trgovinska ln I - Dobrovoljačka banka d. d. v Zagro- obrtniška zbornica v Zagrebu javlja, da bn. Oblasni saves dobrovoljaca otnu* parobrod .Trioste. (družbe «Dalmatia.) j »Dobrovoljačko banko d. d.» v Zagrebo obnavlja zopet svojo rodno plovbo Ba- z delniško glavnico 10 milijonov dinar- ____. ... .. . .___ . f\t. nnr, i „ T..: — v, 10o riinflripr kar-Korčula s pristankom v Splitu, Bolu. Jelši, Starem gradu, livarn, Visu, Komi-ži, Veliki Luki. Parobrod «Trieste» odhaja iz Bakra vsak ponedeljek ob 8. uri /.večer. Parobrod »Split« vrši redno vožnjo od Bakra do Metkoviča s pristankom v Sibcniku, Splitu In Makarski. «Sp!it» odhaja kot doslej iz Bakra vsak četrtek ob osmih zvečer. Nova ielezol)varna v Dalmaciji. Kakor poroča splitski «Zivot». se jc osnovala v Splitu večinoma z italijansko glavnico nova družba, ki bo zgradila veliko moderno železolivarno, in sicer na zajiad-ni obali med današnjo tvoniico cementa .n pokopališčem. «2ivot» protestira proti temu, da se tvornica gradi na proetoru, kjer bi to kazilo mesto. = Nazadovanje produkcije v Vojvodini. Listi poročajo, da je produkcija v Vojvodini izza preobrata zelo nazadovala. Vojvodina s Sremom ima 60.000 vagonov manj izvoza hrane in raznih poljskih pridelkov, nego doslej. Zlasti se to vidi pri številkah o produkciji sladkorja in pridelku pšenice. Iz same Bačke se jo moglo minulo leto izvoziti le 3000 vagonov pšenice, t. j. toliko, kolikor se je pred vojno pridelajo pšenice 6amo na zemlji grofa Kotička, dočim sc je leta 1918. (hI meseca avgusta do oktobra izvozilo iz Bačke 18.000 vagonov pšenice. Pred vojno je samo Lcnta izvozila 5000 vagonov pšenice, Stari Bcčej 2500 vagonov, Ada 1500 vagonov. Sest sladkornih tvornic je proizvajalo prej 12.000 vagonov sladkorja, dočim proizvaja danes samo 2000 vagonov. Ce bi bila produkcija ostala kot poprej, bi danes država ne potrebovala uvoza sladkorja. — Padcu produkcije je pač letos kriva v prvi vrsti suša. Da pa se je pšenice tako malo izvozilo iz Vojvodine, bo pa eden vzrokov tudi ta, da proda-ccnti zadržujejo blago. =Našl gozdovi In njihova vrednost. Bivši naš minister dr. llinko Krizman je napisal v dunajski »Die B«rse» članek o gozdnem bogastvu naše države. Naša država ima 30.7 odst. celokupne površine obraščene z gozdtvi. Po pokrajina1! raz-dd;cno pride: na Srbijo t M7.000 ua. na Maccdo i'jo 570'xvi ha, Cni > -.->r > 201 /nO ha. HrvaUko-SSvonro 1t '<'.2'W ha. Bo-sno Hercegovino ba Dalma.i.o 378.300 ha. Slovenijo 710.110 ba. Vojvodino 200.220 ba. Skupaj torej 7 664.220 ba. Vrednost teh gozdov predstavlja glavnico 60 milijard dinarjev. = Omejen uvoz in prevoz živine Iz Rumunlje. Na predlog ministra za poljo-privredo je sklenil ministrski svet z ozirom na zelo razširjene kužne bolezni v Rumuniji, da je do nadaljnjega prepovedan vsak uvoz in prevoz, goveje živine, ovac ter kož v naši državi. Uvoz in prevoz konj. žive in zaklane perottiine, mesa, mesnih izdelkov in masti je dopuščen le i» železnici, a to samo preko ?.ombolje, kjer pregleduje take pošiljatve veterinar. = Dobava drv. Komanda Potiske Divizijske oblasti v Subotici razpisuje dobavo lrv za razne garnizije. Tozadevne ustne licitacije se vrše dne 20., 22.. 24., 27. februarja in dne 1. marca 1922. v pisarni intemianture komande Potiske divizijske oblasti v Subotici, vselej ob 11. uri dopoldne. Predmetni oglas ie v pisarni tr-•rovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri Komandi mesta v Ljubljani na vpogled. = Kriza v češkoslovaški industriji. Iz Prage poročajo: Naraščanje češkoslovaške krone povzroča zastoje v češkoslovaški industriji. Železarne v Vitkovicah kakor tudi več tvornic vagonov odpuščajo delavstvo. Tu Ji v tekstilni industriji se pripravljajo oonska 120.000, Kina 1,650.000. Mehiko 165.000, Brazilija 500.000, Peru 1-16.000, Argentini ia 2G.000. — Žetev leta 1921 je bila najslabša od leta 1900. ki ie odpeljal na Svcinico proti večeru 1» '(■stilno pri »Slepem Janezu, mojega psa, folčje pat me. sliši na ime »Paz.», ow ga pripelje takoj uatai. 2^3 A'ojzij Dular, V žmarje št. 70. Št. 735. Dne 24. februarja 1922. ob 11. uri se vrši pri gradbeni direkciji v Ljubljani, Turjaški trg št. I, ll.nadstr. ponudna obravnava za dobavo mejnikov za novo državno mejo med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter republiko Avstrijo. . Natančnejši podatki so na razpolago pri gradbeni dirckciji med uradn.m. urami. Zapečatenim ponudbam, kolkovanim s kolkom za 20 Din je priložiti potrdilo finančne deželne blagajne v Ljubljani o vplačani kavciji v znesku 5% ponudene vsote z izjavo, da ponudnik v celoti sprejme dobavne pogoje, dovolitev ministra za gradbe, da se ponudnik sme udeleževati javnih licitacij ter potrdilo pristojne davčne oblasti, da so plačani vsi davki. Vse priloge morajo biti pravilno kolkovane. Namesto dovolitve za udeleževanje pri Javnih licitacijah zadošča za sedaj ponudbi priložena prošnja na ministrstvo za gradbe, kolkovana in opremljena v zmislu razglasa gradbene direkcije št. 3776 z dne 17. oktobra 1921, Ur. 1. št. 129 z dne 26. oktobra 1921. in pravilno frankirana kuverta, naslovljena na ministrstvo za gradbe. Gradbena direkcija si izrečno pridržuje pravico, da odda dobavo brez ozira na ponujeno vsoto. . . x. . Nepravilno kolkovane aH pomanklivo opremljene ponudbe se ne bodo vpoštevaie. Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani. dne 4. februarja 1922. Gradbeni direktor: Inž. A. Klinar s. r. 8 <0 m ti a o -4 ti Rods Ro^a: črni ABCDEFGII ■ ■ ■ ■ B HŽH H s'mSmS mAmtmA i m Wk__ ABCDEFGH beli 3 o 3 Se k OJ s o rt N o ce <6 s s as 5 (0 I* JM ■O 2-: n M O Šah V dopisu ir Ljubljane, objavljenem nedavno v zagrebških »Novostih«, me slavijo kot mojstra v šahu. Po dolgih letih, polnih razočaranj, sem torej vendarle doživel ono priznanje, o katerem sem tolikokrat sanjal: Priznane so moje zasluge na štiriinšestdesetih poljih slave. Šah je kraljevska igra. Pravzaprav nič ca ljudi moje vrste. Toda baš visoko-aristokratska atmosfera te igre me je vedno privlačila. Takšen revež, kakor sem jaz, sme kvečjemu na tem polju prestavljati škofe, dame in kralje, ki se sicer uspešno odtegujejo mojemu vplivu. Kraljevska, plemenita igral Rad šah i ram z gospodom majorjem Trdobranskim. Gospod major je sodeloval v mnogih vojnah, proti Prajzom, proti Pijemontezarjem in proti Morlakom. V svetovni vojni je zbiral znamke za rdeči križ. In reči smem, gospod major je neustrašen nasprotnik! Ze pet let križava vsak dan svoje kmete v kavami Evropi. Videl sem gospoda majorja v položajih, ... vsakemu drugemu bi stali lasje kakor ježove bodice. Trdobranski ni nikdar prišel ob hladno kri. Z očesom nf trenit, nJtf pobledel ni. vj afvolasf vojščak strahu ne pozna. Igro pričnevj navadno * penzioner-skira gambitom starejše plačilne vrste. Sedma poteza je s konjem, ki napade belo damo. Sedaj sta mogoči dve vari-janti. Beli opazi, da je dama napadena, in jo reši. To je varijanta iz Lvtomišla. Ali pa beli napad prezre in izgubi damo. To partijo igra Njegova ekscelenca, bivši Feldzeugmeister ad honores Stieglitz von Donnenschwert. Ranjki žandarski stražmojster Nerada je iznašel sijajen odgovor na to potezo. Major Trdobranski pa odklanja Ncru-dov odgovor in vleče belega tekača od a 2 na b 8. H8je črno polje. S to potezo ima moj nasprotnik čisto nepričakovano dva črna tekača in s tem neodoljivo premoč. To zanimivo končno igro najdeš objavljeno v šahovskem kotičku »Obče-slovenskega lovskega lista», št. 52. t legendo: »Boli vleče in v treh minutah matira!» Kakor vsi mojstri, igramo tndl mi piere toushče, to se pravi, skoraj vsako figuro pošlatamo, predno jo potegnemo. Ko je pa poteza že storjena, pa je nasprotnik ne odobrava, potem se pokaže naše viteštvo v najjasnejši luči. Na zahtevo že tudi ene same stranke, da, celo samo kibioa. se poteza razveljavi aii »vzame nazaj*. Oj, ti kibici! V gostih gručah se zbere okrog nas in nas motijo • svojimi nasveti. Poslušamo jih iz uljudnoeti. Petru-ška je zadnjič primerjal našo borbo z dvobojem, pri katerem prestrežejo nasprotniki udarce z žilo, mesto z orožjem. Nekateri kibici rišejo. Radi se nam pridružijo in imajo svinčnike že priostrene, da skicirajo naše obraze. Bogme, ti ljudje pridejo na svoj račun! Sah je miroljubna zabava, če poznaš že prihodnjih pet, deset ali petnajst potez svojega nasprotnika. Kakor je nekoč Aerenthal trdil: Svetovni mir je zasigu-ran za desetletja v naprej! Borza je pri tem seveda ostala medla. Kaj pa pri nas? Na šahovnici? Pri nas je večen nemir. Mi plešemo na vulkanu, z eno nogo v grobu, in nad nami visi na nevidni nitki Damoklejev meč. Desno, levo, tu, tamkaj, povsodi neznane opasnoeti. Vsaka poteza prinese smrt. Tebi ali meni? Zato so naše partije tako zelo napete. Kibici pa ogledujejo v naših obrazih strah, kes, bes, srd, tesnobo ... Pet let se že udaja gospod major strastnim premembam te igre. Pred časom je osivel. Jaz pa sedim t pretresenimi živci, če moj nasprotnik od časa do časa vpraša: »Kdo ima potezo?» Vprašanje, kakor zanjka. Saj odgovori gospod major redno sam nanje. Kratko se do- takne dveh, treh figur kakor za postfoS-njo. nato skoči njegov junaški konj čez tri ali štiri polja kakor amaj, in — moja usoda je za peča te nain da se bori moj nasprotnik s samim kraljem proti celi na novo postavljeni vrsti mojih čet, nikdar vam ne popusti partije, nikdar ne izgubi nade. On veruje v čudeže. Cesto dovolj so «• tžidi & zgodili. Borba s tako žilavim nasprotnikom seveda ni lahka. Večina partij konča tar ko, da gospod major enostavno noče vleči iz šaha. Pctruška pravi temu: Večni šah. Na ta način je hrabri Trdobranslr rešil ie marsikatero situacijo ... ular 8 Fabiani Z:2Ž Zalogi z manaiaktaro. Skladišče Balkan, Ljubljana. Jadranska montanska družba Snojev!: „Montana". d. z O. Z. Telefon iL 9- Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J) B„J... . !,„_„,- Vi» vrsta kovin, rudnin ta kemikalij ter vse In«* Prodaja in Kupuje srnjake Izdelke. .padajoče v rudarska, fnilnarako na debelo: import. ta k.»ij.ko stroko. Eksport# Skladltča i Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.] Špedicija: Balkan, d. d„ Dunajska e. 33. [d p.] Trgovine: L Mikuš, izdelovanje dežnikov, Mestni trs 15. Jerenda Fran, koutekcija, mauatak tura na debelo, najnižje cene, Emon-eka cesta 8. J. Kostevc, manufakturna trgovina, St. Petra cesta. A. Zibert, Prešernova ulica, priporoča svojo veliko zalogo čevlje'. I. Fon, specerijska in delikatesna trgovina, Stari trg 6. Matej Orehek, modna trgovina in zaloga čevljev, Kolodvorska uL 36. Mehanična delavnica i |d. p.) Sar Franc, Cank. nabr. 5. Tel. 407 Puftkarjl: Kaiser F. K„ Šelenburgova nI. 6. Pisalni stroji i (d. p.i Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel 407 Razmnoževalni aparati i Id. p.i Bar Franc, Ganic. nabr. 5. Tel. 407^ M. Schubert, Kongresni trg. Modistka Iva Siler, Kongresni trg 6. Kleparstvo: T. Korn, Poljanska cesta 8. Seliškar Ivan, urar, Ljubljana, Rožna dolina 10. Vsako popravilo izvršujem točno in ceno. Brusovnlca: Vekoslav Vanino, Stari trg. Ure, zlatnina in sreuruiua, Ivan Pakiž, Stari trg 20. Obleka, perilo, različna drobnarija. Fran Kraškovič, Siari trg št 22-Nizke ceue. Modna trgovina Peter Sterk, btari trg 18. Nizke cena Trgovina z mešanim blagom J. Lončar. Sv. Petra cesta 30. F. Fajdiga 8in, zaloga pohištva, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. Ustanovl;ena L 1870. A. Fuchs, trgovina z zlatuino, srebr. nino, urami itd. Seleuburgova ulicr- 28 osnutak društva, za supskripciiu dionica i odriavanje konstituirajute glavne skupifine „DobroYoljačke banke d. d. u Zagrebu". Potpisani zaključili su, da osnnju društvo pod nazivom Dobrovoljaflca banka dioničarsko drnltvo n Zagrebn. I. Svrba je društva, da bude temeljna gospodarska organizacija sviju jugoslavenskih dobrovoljaca, a zasnovana je, da koncentrise sv intelektualne i materijalne snage dobrovoljaca, kako bi tirne isti mogli doprinositi sukcesivnom gospodarskom preporoda i razvitku domovine sa stalnom brigom oko poboljšanja materijalnog stanja onih dobrovoljaca, kojim je svetski rat donio bilo telesne bilo materijalne štete, tc sa brigom na poticanje, osnutak i finansovanje svijn ekonomskih organizacija dobrovoljaca, koje se prema društvenim pravilima predvidjaju. II. Društvo se osniva na nepredvidjeno vreme, a sedište mn je u Zagrebu. III. Temeljna glavnica društva iznositi če D 10,000.000 — razdeljena n 100.000 komada dionica po D 100 nominale, koje glase na ime. Predbježno predaje se subskripciji D 2,500.000 ili dionica 25.000 komada po D 100 nominale. IV. Upisivanje dionica obavljati če se: Kod Prve Hrvatske štedionice i Srpske banke n Zagreba tc kod sviju njihovih podružnica za npisivače iz Hrvatske i Slavonije, te Istre i Medjumurja. Kod Srpske centralne banke, kod Hrvatske ccntralne banke, te kod Muslimanske centralne banke a Sarajeva za npisivače iz Bosne i Hercegovine. Kod Ljubljanske kreditne banke n Ljubljani i njenih podružnica za npisivače iz SloTenije. Kod Centralnog kreditnog zavoda kao filijale Srpske banke n Ncvom Sadu za npisivače iz Bačke i Baranje. Kod podružnica Jadranske banke n Dalmaciji za npisivače iz Dalmacije i Črne gore. Kod Dobrovoljačke banke za Banat d. d. u Velikom Bečkereku za npisivače iz Banata. Kod sviju oblasnili saveza kraljevine SHS. V. Rok za upisivanje dionica traje od 1. febrnara do 30. marfa 1922. VI. Prigodom upisa imade se uplatiti najmanje 50 nominalno vrijednosti pribrojiv dinara 5 po dinnicf za pokriče utemeljitcTjnili troškova. Ostatak uplačuje se nsjkasnije tri mjeseca nakon zaključenog npisivanja i to kod onih zavoda, kod kojih je prvi dio uplačen bio. VII. Uplačena svota prvoga dijela propada u korist .Dolrovoljačkog fonda" kod DobroToljačke banke d. d. n Zag.tbu, n koliko druga nplata ne bi uslijcdila naken propisanoga roka i opomene. VIII. Reparticiju dionica pridržaju si utemeljitelji kao i pravo imenovati prvo ravnateljstvo. IX. Kroz 30 godina od protikolacije društva unapred mogu biti birani u ravnateljstvo društva principijelno samo dobrovoljti, žto je n društvenim pravilima predvidjeno. X. Glavna skupština dioničara održavati če se u Zagrebu na dan 9. aprila 1922. n prostorijama Oblasnog Saveza dobrovoljaca za Hrvatsku i Slavoniju, Kipni trg broj 9. Eventualna promjena prostorija za održanje glavne sknpštine javiti če se putem novina, a svi pot-pisatclji ovoga subskribcionoga arka potvrdjuju svojim potpisom, da sa na ovu skupština pravodubno pozvani bili. XI. Dnevni red skupštine ustanovljen je u § 154. trg. zakona. 881 Oblasni Savez dobrovoljaca n: Saraievu, Zagrebu, Vel. Bečkereku, Splitu, Kovom Sadu, LJubljani. Banka československlh legija, Prag. Sove? čusko-slovenskih legionara, Prag. Mjesna organizacija dobrovoljaca: Split, Benkovac, Obrovac, Kistanje, Knin, Strm:ca, Kosovo, Orniš, Vodice, Sl-rad!r, Imotski Vrlika, Vrgor-c, Zaostrog, Metkovič, trcegnovl, S;nj, Budva. Bratci GrbalJ, Krivollje, Divuia, Kova-Gradiška, Kosinj, Dalj. Vrginmcst, Gornji Mihobac. Srb, Divoselo, Zagreb, Osijek, Pakrac, Medak. Bjelovr, PlaSki, Caglič, Crkveni-bok, Požega, Dubica, Krlževac, Ovor, Pčellč, Grublšnopolje, Petrhja. Krnjak Orahovica, Daruvar, Donji Miholjac, Slatina, Ralč, Voinlč, Budincl. Srezkl odbor dobrovoljaca: Sarajevo. Ilostar, Srezka organizacija B hai G. dr Ivo Lipovičak, Zagreb, Vladimir Vasilievič, Zagreb, Ante Jerkavič, Zagreb, Lovro Hribar, Split, dr. Klement Puharič. Split Ar.dro Zokovič, Split, Vilomir 6re' Ljubljana, Janko 3ukovec, Ljubljana, Fran Peternel, Ljubljana, Ljuboaiir Gligič, Sarajevo, Nikola Baroi, Sa.-ajevo, (Š m/j f Domače vesti * Kralj Aleksander na pokopališču.] Iz Beograda |>oručajo: V petek j>oi>ol-dne je kralj Aleksander v spremstvu prvega adjutanta generala Iladziča obiskal novo beograjsko pokopališče, da obišče grobove naših velikih mož. ki nam jih je iztrgala smrt v zadnjem času. Obiskal je grobove vojvode Živo-jina Mišiča, ministrov Mdorada Dra-Škoviča in Koste Stojanovira, genora-lov Sturma-Juršiča in Rado Božano-viča. Pri vsakem grobu se je kralj zadrgi dalje časa in prižgal po pravoslavnem običaju vsakemu pokojniku svečo na grobu. * Bolezen Ljube Davidoviča, šefa demokratske stranke in bivšega ministrskega predsednika, se je v zadnjih dnevih obrnila toliko na boljše, da upajo zdravniki, da ne bo treba opera-cije. * Prihod novega poljskega poslan.ka v Beograd Prihodnji teden prispe v Beograd novi poljski poslanik na našem"'dvoru gosp. Osudski. Kakor poročajo. je novi poslanik pooblaščen, započeti pogajanja o trgovinski zgodbi mod našo Vraljsvino in Poljsko. * Žalna služba božja za narodne mu-čenike v Sarajevu. V Sarajevu se jc vršil v pravoslavni cerkvi včeraj pa-rastos za v Avstriji umorjene Jovano-viča. Iliča in Cabriloviča. * Spomenik Runjaninu. V Novem Sadu se jc osnoval pripravljalni odbor, ki bo zbiral prispevke, da sc postavi v Novem Sadu spomenik komponistu narodne himne »Lepe naše domovino Runjaninu. * Za povratek naših državljanov iz Rusije. Ministrstvo socijalne politike jc poslalo na zunanje ministrstvo dopis, v katerem se to naproša, naj to pooblasti delegate za mednarodno konferenco v Genovi, da stopijo »i v pogajanja s sovjetskimi zastopniki glede povratka naših državljanov iz Rusije. * Umrl je v Trsatu eden najznanej-ših arhitektov v Primorju Franjo Mat-kovič. Med drugim je zgradil poštno poslopje, velik kolodvor, carinski urad m skladišča na Reki, kakor tudi narodni kazino na Tr»atu. Matkovič jc bil zaveden Jugoslovan. * Prva posledica zvišanja tiskarskih stroškov v Sarajevu. Kakor poroča »Jugoslavenski list», preneha izluv.ili sarajevski »Narod« kot dnevnik. Članom uredništva so službe žp odpovedane. »Narod* je glasilo male politične skupine okoli drja. Nikole Stojano-viVa. * Maša v hrvatskem jeziku se bere danoi, v zagrebškem »Kolu*. * Redukcija državne podpore za ljubljansko gledališče. Na poJlagi nekih časopisnih vesti so Sirijo po mestu govorice o redukciji državne podpore za gledališče. Gotovi hujskači žo zlorabijo to govorico ter dokazujejo, da hoče «Bco-srnid* Slovence zopet »kulturno udariti*. Govorica ie povsem neosnovana. Naše Narodno gledališče sploh ne uživa nobene državne podpore iz enostavnega razloga, ker je — državni zavod. Redni proračun gledališča za leto 1921 znaša vsoto 4.141.5-17 kron. za leto 1022 pa je pre-liminiranih 5,697.564 kron rednih izdatkov (torej za 1,550.017 kron več) h katerim pridejo še draginjske doklade za ooobje ter vsota za odkup inventarja v znesku 4.200.000 kron. Vesti o redukciji gledaliških podpor se ne nanašajo na dr-pet poročila s pesnikom V. Nebeškim, pokrajinske zavode. * Mučna pogreška. Pod tem naslovom se je oglasil v petkovem »Slov. Narodu* g. dr. Bnrian, da popravi pogreško, ki se je pripetila piscu našega članka o Poženi Nemcovi v nedeljski številki »Jutra*. Pisec je oslan!ajoč se na starejšo češko verzijo zabeležil, da se je B. Nem-c.ova po smrii prvega svojega moža zopet poročila s pesnikom V. Nebčškim. To verzi« smo, ako se dobro spominjamo, čitali baš te dni tudi v »Prager Preste*. G. dr. Rurian nam je to pogreško oči vidno silno zameril. Vendar se nam zdi, da ni bila tako velika, da ne bi je mogli sami popraviti, ako bi nas bil g. dr. Burian nanjo opozoril. * Senzacionalna aretacija v Parizu. Ministrstvo za zunanje zadeve v Beograda je dobilo iz Pariza poročilo, da je tamešnja policija aretirala več Srbov zaradi neke večje goljufije, ki so jo izvršili v Parizu. Glavna krivca sta Manir Nikolič in dijak Ostojič. Zanimiva je afera z Manirjem Nikoličem. Njega je pre.l nekaj meseci poslalo ministrstvo za zunanje zadeve v Pariz in ga prilelilo na-?-;m"u pariškemu poslaništvu z nalogo, da v francoskem časopisju zastopa naše interese. V pariškem poslaništvu je bil Ni-količ referent za tisk. Detaili o izvršeni goljufiji še niso znani, vendar je ministrstvo za zunanje zadeve čim je prišlo pariSko poročilo, takoj odpustilo Niko-liča iz službe. » Preskuševanje ln nadzorovanje parnih kotlov spada od dne 1. februarja naprej v delokrog obrtnih nadzomištev. V smislu naredbe ministra za socialno politiko ostanejo do izenačenja v poedinih pokrajinah še v veljavi dosedanji tako-zvani zakonski predpisi. * Občine Grsbe, Vratja vas ln Vratji vrh je ministrstvo za notranje za leve izločilo -z političnega okraja mariborskega ter jih dodelilo političnemu okraju Ljutomer. Politična občina Lokavci iz niši dižavi prisojenega radgonskega o-kraja pa se stalno dodeli političnemu o-kraiu Maribor. • Zaradi pomanjkanja drobiža Je odredila finančna delegacija v Zagrebu, da mora tamošnja državna blagajna poslati davkarijam zadostno količino kovanega novca po 5 in 10 par. • Nagrade za ubite volkove. Pokrajinska uprava za Slovenijo izplačuje za vsakega ujetega ali ubitega doraslega volka 1500 kron, za mladiče iz gnezda pa po S00 kron nagrade. Za volka, ujetega ali ubitega med gonjo se plača le 1000 kron. Vsakega ujetega volka je ubiti, ubitemu pa pri županstvu iztekniti jezik. Da je bil volk res ujet ali ubit v območju pokrajinske uprave za Slovenijo, mora potrditi županstvo na pristojno politično oblast. • Sprejem v signalno službo. Uprava državnih želcznic v Subotici sprejme več peduradniških pripravnikov v signalno službo. Prosilci morajo poleg drugega dokazati, da so izvršili 4 razrede srednje tehnike ali obrtne šolo. Natančnejša navodila dajejo inšpektorati državnih železnic. • Mestna zastavrava proti poštnim uradnikom, ki so zapleteni v tatvino dolarjev na pošti. Vstop v dvorano je dovoljen le proti vstopnicam, ki se bodo oo odpeljali v bolnico. K:o je dobil Ludvik puško, noče povedati. • Ako se otrok odda v varstvo. Mati-jas Gracija. žena delavca južne železnice v Borovnici, je odšla po opravku v Lju-i>ljano. Zato je oddala svojo enoletno lici v varstvo neki sosedi. Ko se je zvečer vrnila domu. se ji je zdelo čirlno. zakaj da otrok venomer :oče. Pri natančnejšem ogledovanju pa je nesrečna mati opazila, da je otrok po i-adnjem delu ves opečen. Materi konč-io ni preostajal.i drugo, kakor da je od l-ua otroka v bol n len. • Okraden šofer. V Vilfanovi gostilni na Jožici so šoferju Prošku ukradli kožuh vre len 2000 kron. • Tihotapci tobaka so zalotili v večji družbi v Vinkovcih. Družba je imela moderne stroje za od pošiljanje tobaka in cigaret. Tudi si je preskrbela ponarejen žig »Bosansko-hercegovačke duhanske uDravo v Saxaievu». * Ubit razbojnik. V DranJamkem Sla- tiniku je vlomil v trgovino Seiler Gjuro Radakovifi ter pobegniL Orožnikom se je posrečilo, da so ga aretirali na postaji v Našicah. Ko so ga gnali nato skozi gozdove, se jim je Radakovič nenadoma odtrgal in zbežal. Ker na njihov klic ni obstal, ao ustrelili nanj in ga smrtno zadeli Zeparjl v zagrebški davkariji Zepar-ji posebno ljubijo Zagreb. Ne vami so ti zlaati v električni železnici na trgu in na kolodvorih. Zadnje dneve so se pojavili tudi T davkariji, kjer so se ljudje drenjali s plačevanjem davka. Enemu so odnesli listnico z večjim zneskom denarja ter blokom kopalnih kart, drugemu so zamenjali star klobuk za novega. 2e-parji so svoj posel opravljali v pričo policije, ki je delala red. * Vsled zaljubljenosti pobegnit od vojakov. Pred sarajevskim vojnim sodiščem so je zagovarjal redov Elvard Princ, ker ;e pobegnil od vojakov ln izvršil več tatvin na škodo države in svojih tovarišev. Princ je pred sodiščem izjavil, da pobegnil od vojakov vsled svoje ljubice, ki ga je v pismih rotila, naj se vrne, ker da brez njega ne more živeti. Celo pretila da mu je, da ga zapusti, ako so ne vrne. Brez denarja in brez dokumentov ni mogel domu. Mučila ga jc tudi misel, kako naj se zagovarja pred vojnim sodiščem kot bcguncc in tat. Tako je kolebal iz dneva v dan, dokler se ni podal v Bištrih pri Sarajevu v tunel, kjer se je hotel vreči pod vlak. Tam ga je prijela policijska patrulja in ga izročila njegovi komandi. Ko je njegova ljubica v Ljubljani doznala, da je njen fant v z.iporu, mu je pisala, da mu ostane zvesta do groba in da ju ne more ločiti niti zapor... * Nezgode. Ogris Marija, soproga finančnega komisarja, je šla na trg. Na potu pa je padla in si zlomila levo roko. — Marija Sernak, dninarica, stanu Viča Reber 5, je šla k maši v stolnico. Rav-no pred cerkvijo pa ji je spodrsnilo, da ;e padla in si zlomila desno roko. — Jug Ludvik, nadsprevodnik južne želez niče je doma v Jenkovi ulici pred hišo nadel* in si zlomil levo nogo. — Crček Mbin, di:ak je teiova.lil na drogu. Sošolec Smmlcj pa ga je po naključju sunil, la je podrl z droga in si zlomil levo roko. — Martinu Severju, delovodji južne železnice je pri delu priletel košček nrrmoga v desno oko in ga ranil. * Sarajevska policijska kronika. V preteklem letu se je izvršilo v Sarajevu 11 zločinov perverznosti in 8 zločinov po-»iPenia. Število teh zločinov je v primeri "z letom 1920 močno narastlo. Ravno ako je narastlo število zločinov zamorit-ve ploda lansko leto na 8 slučajev. Minulo leta so ni izvršil noben slučaj javnega nasilja, dočim jib je bilo leta 1920 17r Število tatvin je padlo o . . Beograd Oun&j . . Praga . . Inoiuost. . ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 720 8 7*0-4 721 1 731 2 749 8 713 3 746 7 Zrama tem nerat ura 14 4 7 33 40 40 60 2-0 Veter juir. jug. nap. zapaii juu. tzh. zapad brezTctra Oblafno O-10 Padavine mm oblačno ,* pol obL n t» N več obl. 10 ™ ! 12-0 Opomba: V l.jubl ani »e barometer polagoma dviga, temperatura viSja. fcoiure vzbaja db 7'22, zabsja ob 17 U8. •Mati* u ao «*«*I>| Oi». S-—, raakih ••3i!|n|!t> S s««»ai ■ Ol«. - Trso»»ki ®q'»«i, doDi»o»«"l«. •• •r«i>l6» S Dm. - <»'»4« •• n»B'«l 'L«nlu> t>i<» « — inamkan.i N« .praian a aa od^o.ar • a»» '« .oraSanio Drllotena tna^»a ia odgovor ■ razvidni pri županstvu na Bledu. 266 Trgovski pomočnik (pnslnvodja) sli trgovsko na-»Iražfii.i žens' a. sc spre me na deželi Naslov povč upra a »Jutra-. 270 Trgovskega aotrndalka start-jšo nioi4, za vodstvo večj«-trgovino z mešanim b agom dovclj izvcibaucpa 6a mo prvovrstno moč, spicjm«* tvrdka Norb. Zan-er & s n Sv. Peter T lavinski do.lui. 281 Nekaj vagonov dndkeca, porskega, stisnjenega sei.a ima n-iprotbij Ludvik Modic. Bloška polica pri Rikeku. Istotam se prodaš a tuili dva zelo dolua iatriian^ka liraka in eu pes čuvaj. 222 Sobo 156e mlajši gospod pri boljSi rodbini. z eleklrieuo razsvetljavo, po možnosti z uporabo kopal nire, ima dovol enje stanovanjske a uradi. Cenjene po-.udbu ua upravo «Jutia» po>d «Sredin-rnesta« na upravo »Jutra«. Trije psi la ena psloa, voleje pasme, sr pro »jo. Kote m, fotograf, Litija. Z83 MejrerJev knnvcrsaeijski leksikon dobro ohranjen, se proda. Vpraša se v upravi »Jutra« pod »Leksikon«. Klad gospod, Primorec, veseleg* značaja, poln idealov, sc zeli v svrlio dopisovanja, eveut. pozuejSo /euitve sezuaniti z (r°spo-iličuo v starosti od 16 do 22 let. Prednost imajo gospodične z uuomadeževano preteklostjo, uiso pa tudi drugr izključeno. — Ponudbe pod a Dob o srce« na upravuKtvo »Jutra«. 237 Redka, prilika za one, ki od svo ega kapitala nimajo drugo kot gole obresti. Vi si labko hranjeni kapital l ojvoj te, in vrhu tesra ilolii-va'e zanj kb lerie ooresti. čt pišete takoj ua Veko la» Uiu liatti. Trbovl e l. poštni pre ilal U «a potrebne inf rmaert katero boste takoj dobili. 26."' Frangalse 2i>7 chercbe une chambre, meu-hlče ou noti daus famdl? diBiinguče Ecrile tous «b"raB ^aise« au journal. Ved dobro ohranjene obleke, čevl;ev, lepa rimska s knja, nov višnjev kostum M proda pri Krel«lj. I oljud-ska cesta 18, pritličje, levo. Zamenja >e »tanovanje /.nično, svetlo, z električno lučjo, na cesto, obstoječe iz ; dveh Bob in kuhinje, z dvema j ali tremi sobami in kuhinjo, I če rt o/oče v sredini mesta j Istotam se sprejme več gospodov ali gospodičen na domačo meiAanako hraao. Naslov pot< iz prijaznosti uprava «Jutra», Prešernova ulica 64. 21/a Akademik, ki ima glolioko duševna ljubi lepe umetnosti, želi in •imue zveze v r-rckauo, mlac in naobražetio gospod ud Ponudbo pod »Mlada pota — f popolni diskretnosti m upravo »Jutra«. 29? Fin, akademiAno lz obraten goapod, i izborno situiran, umetniško navdahnjen, v 30. let:h — išče znanja z e'eifa tuo gr> spodieno v starosti od 17 do 24 let, z ljubmm obra-om. lepo postavo in veselo naravo. Pod: 1 I ing. Oukič in drug I | Liubliana, Resljeva cesta 9. | | ee priporoča za vsa v to | | stroko spadajoča dela. j ^1 i« 8 i o 1» v* o »•* »J v* o M u It »> o « v* s l* o » o x> n »t n O v» O « \t d. d. —— v Ljubljani — prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava Ia čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: 2018 Prometni zsvoJ za premog, d. d. v liublianl, Nunska nlica 19. i v! j V? J •m fcV uS K s J v* t* k* L'i Vil i* tt <\ i «! v*? a i-i; a iv [ ».-i £ 8 . n r * > V '■ - JUGOSLOVANSKA UNION-BANKA | iktB k*pi^20n0„0„00° i Rezerve K 16,000.000 preje MARIBORSKA ESK0MPTNA BANKA j 21% I I I Ustanovlj ena leta 1872 ■ ■ usianuvijoua. iBta io m ■ f, Beograd, Gornja Radgona, Kranj, Liubljana, Maribor, Murska Sobota, Velikovec ■ ^^ VS6 bančne posle J TP« I • i p| 1 P* • TI* ™ _________ m m i. __ ^ ® _ _ Ustanovljena leta 1872 Ekspozitura v Škof j i Loki. i najkulantneje i »alg mm as^ s^v i r^.- --jt? a:- : v— ta- ms£ 'zzss assz £S35 ns jsos r^rr ^^ ^^^; ž N"«t!=nila Delniška tipkama. H. d. v Li