Šmarsko občino bodo morali podreti Imeniten glasbeni in družabni dogodek Št. 82/ Leto 64 / Celje, 20. oktober 2009 / Cena 1 EUR □ OdgovorneurednicsNT tavMCwn TTTf __ Sveče za umrle mlade Celjane Starši treh mladih, ki so umrli na avtocesti v začetku oktobra, so včeraj sredi Celja izvedli prvo od napovedanih opozorilnih akcij« Povzročitelj se medtem zdravi na psihiatriji. Požar terjal dve življenji Požar na večstanovanjski hiši v okolici Radeč je terjal življenje 39-letne Simone Čajko in njenega 7-letnega sina. Vzrok požara še ni znan. Sankaku je najboljši v Evropi DOGODKI Direktor Termo-tehR^e RudoK Krono viek (lovo) jo ragij^o gazelo prejel že pred dvema letcmia, letos )e šla v roke tehničnega direktorja Dewesofta dr. Jureta Kneza (na sredi). Franci Pliberiek (desno) s svojim podjatém Mik Celje do letos se ni prisai v ož^ izbor, se je pa redno pojavljal na lestvici IDO najhitreje rastočih podjetij v roQiji. Gazela šla v Zasavje Po več letih )e naziv saviajsko-zasavske gazele romal v Zasavje. Dobilo jo je podjetje Dewesoft, ki izdeluje merilno in prograjnskoopremo za merilne inštrumente. Med nominirane] sta bila še braslovška Termo-tehnika in voj-niški Mik Celje. Izbor zlate gazele 2009 bo v četrtek v Ljubljani, no-cninirance, regijske gazele in ostale, pa bosta pozdra- vila tudi predsednik države Danilo Tiirk in minister Zâ gospodarstvo Matej La-hovnik. Kot pravijo nekateri nekdanji nominirane i in dobitniki zlatega kipca> nominirana podjetja sedaj najverjetneje čaka obisk katerega izmed inšpektorjev. Pogostokrat se namreč ^odi. da se inšpektorji na najboljša podjetja v regiji spomnijo ta- krat, ko 80 ta kje pohvaljena. KP Foto: GrupA Brezplačna delitev protipoplavnih vreč Stab Civilne zaščite Mestne občine Celje bo ta teden občanom s poplavnih območij razdeljeval protipoplavne vreče za zaščito objektov. Protipoplavne vreče s peskom bodo občani lahko dobili brezplačno pri podjetju Nivo od danes (torka) do petka od 8. do 12. ure, razen v sredo, ko bodo vreče razdeljevali od 12. do 16. ure. Protipoplavne vreče bodo.tokrat prvič razdeljevali preventivno. Kot je povedal svetovalec za zaščito in reševanje zaMest-no občino Celje tn namestnik poveljnika civilne zaščite Danilo Praprotnik, so se Zâ tako akcijo odločiii predvsem za to» da v času» ko bolj kot običajno pričakujemo poplave, občanom omogočijo dodatno zaščito. Koliko vreč bo posameznik dobil. bodo odločali za vsakega posebej» saj je veliko odvisno od objekta, ki ga je treba zaščititi, od vdomih mest poplavne vode, veliko je odvisno tudi od velikosti in dolžine vreče. Na voljo bo 1.500 vreč, nekaj pa jih imajo v civilni zaščiti še na zalogi. Praprotnik pravi, da so nekaj vreč razdelili že ob poplavi pred dvema letoma, tako da ti občani verjetno ne bodo več prišli prosit zame. Občani jih bodo dobili v trajno last. Če niso izpostavljene soncu, dežju» vlagi, da jih torej hranimo na suhem, po možnosti v temnem prostoru, lahko zdržijo več let. 5k Za blok 6 tudi nadzorniki Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) je včeraj so^ašal, da je Novelirani investicijski program primerna podlaga za začetek gradnje bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj, kar v praksi pomeni dokončno zeleno Itič za gradnjo bloka. Nadzorni svet se je strinjal, da HSE izda starševsko garancijo za investicijo, ter je izdal predhodno soglasje k dokapitaJizaciji Teša za dobrih 85 milijonov evrov. Prva verzija investicijskega programa za gradnjo šestega bloka je bila izdelana leta 2006 in je bila osnova za pridobitev 350 milijonov evrov kredita Evropske investicijske banke. Zaradi spreminjanja razmer se je ves čas spreminjala tudi predračunska vrednost naložbe. je aprila že presegla I»34 milijarde evrov, zdaj pa znaša 1»105 milijarde evrov. Nadzorniki so nalo^ potrdili zaradi znanih razlogov» torej boljšega izkoristka premoga, manjše^ onesnaževanja ter socialno in stroškovno primernega scenarija postopnega zapiranja Premogovnika Velenje. S potekom življenjske dobe bloka 6, predvidoma leta 2054, bo končana tudi premogovniška dejavnost v Šaleški dolini. Za gradnjo bodo 300 milijonov evrov prispevali HSE in partnerji, lOO milijonov pričakujejo od investitorja, torej Teša. za ostalo, 700 milijonov evrov, pa bodo najeli kredite. Blok 6 naj bi poskusno obratovanje končal novembra 2014, seveda pa se bo do takrat precej spreminjala podoba Šoštanja. »Po dolgih in zahtevnih pogajanjih ter usklajevanjih, povezanih z naložbo v izgradnjo bloka 6, z zadovoljstvom ugotavljam, da so izpolnjeni potrebni pogoji za začetek izvedbe zahtevne investicije,« je povedal predsednik nadzornega sveta HSE dr. Franc Žerdin, nekdanji direktor ve- Uillil A ■ A • « Minister celjsko šolstvo ocenil za zelo dobro Minister za šolstvo in Šport dr. Igor LukŠiČ se je v petek v prostorih Šolskega centra Celje udeležil regijskega posveta ravnateljev vrtcev ter osnovnih, srednjih in glasbenih šol in dijaških domov ter direktorjev šolskih centrov. Pogovarjaj pa se je tudi z dijaki. Kot je povedal minister Lukšič> je na srečanju z ravnatelji dobil dober vtis o celjskem šolstvu. »V glavnem so ravnatelji Izrazili zadovoljstvo, da se je politika na šolskem področju umirila in da se imajo končno čas ukvarjati z realnimi problemi. Precej odprtih vprašanj je na področju investicij. Eni želijo imeti manjše telovadnice ob šoli, Gimnazija Celje-Center bi na primer rada Šla v temeljitejšo rekonstrukcijo. Pogledali bomo, kakšne so možnosti za sofinanciranje. Nekaj se že investira v ta prostor, toda v teh konkretnih primerih očitno premalo. Sicer pa smo se pogovarjali tudi o odprtih vprašanjih s področja zakonodaje»« Je dejal [gor Lukšič. Eno uro svojega časa je minister v petek posvetil tudi pogovoru z dijaki. Ti so izpostavih vrsto problemov, od šolske prehrane, kjer so v osnovi podprli idejo, da bi država sofinancirala tudi osnovnošolsko prehrano, do dijaških domov Ti so prezasedeni in po mnenju dijakov tudi predragi. Prav tako so mu dijaki povedali, da so preobremenjeni z učno snovjo pri posameznih predmetih. Kljub izpostavljenim problemom je minister LukŠič Celje zapustil z dobrimi vtisi, »TXidi v pogovoru z dijaki se je pokazalo, da je celjsko šolstvo zelo dobro. Ravnateljem pa želim, da bi tako dobro delali še naprej,« je petkovo srečanje v Celju zaključil Igor Lukšič. BA novitednik viniuw.novitednik.com ^ banka celje ^i^ř^^kT^t i*, i. * •• m ik J ilLiLaLILILILILILILII.. iLiLIl iLliiflilLiiitltitltihl ibiLil ' __árA^.A^aU éá^AAj. Am. đ ^ d ^ .T m.^ ^Si ' ft jui^'^^-'l'f'i ' Depozit Dvojček • polovico sredstev vežemo za 1 mesec, drugo za 3 mesece, oboje po 2,20 % obrestni meri • pohvico sredstev vežemo za 6 mesecev^ drugo za 13 mesecev, oboje po 3,50 % obrestr^i meri Ponudba velja do 3 i. oktobfa2009. lodepožirenad hOOOevro^/. Večna www,banka-c€tje,si lenjskega premogovnika. US NOVI TEDNIK DOGODKI Občino bodo morali podreti Graditelji so na nekdanje šmarsko jezero čisto pozabili __: t.:^..^ K^níh ro7TTr.U nrot/ r^l/n câ msnâliK iâl^aVi Cfai-â V Šmarju pri Jelšđh, kjer je naselje na močvirnih deh, se osrednja občinsko-upravna stavba pogreza tako, da je na eni strani nagnjena že za 16 centimetrov. To so nepričakovano ugotovili pred nameravano gradnjo občinskega prizidka in vse kaže, da bodo stavbo morali podreti. Pred gradnjo načrtovanega prizidka, ga potrebujejo za Širitev občinske uprave, so seveda morali opraviti statično preverjanje stavbe, takoimenovane»5tare občine« (poleg nje je še ena. modernejša opečna zgradba}. Prišli so do šokantne ugotovitve, zato je, kot vse kaže, najboljša rešitev, da stavbo podrejo ter zgradijo novo. Presenetljive ugoto\itve tudi zato, ker na stavbi oi no- benih razpok» prav tako se je dobro izkazala med uničevanjem potresa na Kozjanskem leta 1974. »Takoimenovana stara občinska stavba je bila leta 1962 zgrajena brez pravega temeljenja ter nadstropje višje, kot je bilo v projektu, zato se ves čas na eni strani deloma pogreza,« potrjuje župan Jože Čakš. Načrtovalci ta-koimenovane stare občinske stavbe so očitno povsem pozabili, da je bilo območje na-selja Šmarje pri Jelšah nekoč jezero, na kar nakazuje staro ime njihove župnijske cerkve Marija na jezerú (na otoku tega jezera na) bi bili pozidali Škapulirsko kapelo danes znamenite kalvari-je)» ime »pri Jelšah« pa naj bi bilo zato, ker da stojijo cerkev in trške hiše na oka- menelih jelšah. Stare hiše v Šmarju pri Jelšah so tako gra-dili na pilotih ter ne previsoko, varčnost Iz leta 1962 pa zdaj Šmarčanom povzroča sive lase. Šmarčani bodo namreč morali po vsej verjetnosti obstoječo občinsko-upravno stavbo izprazniti ter poiskati za občinsko upravo ter upravno enoto začasne nadomestne prostore. Teh seveda ni, vsaj ne takšnih, kot bi jih začasno potrebovali med gradnjo nove občinsko-upravne stavbe. Med drugim imajo v mislih, vsaj za dve leti, prazno poslopje Šmar-skega hrama, nekdanje gostilne pri Habjanu. »Zato smo trenutno v položaju, ko skupaj z upravno enoto in ministrstvom za javno upravo iščemo nadomestne prostore. Šokantna ugotovrtev. ki povzroča Šmarčanom siva lasa. Na videz brazhifana, vendar v resnici statično problematična občinsktHipravna stavba v Šmarju pri Jelšah, ki jo bodo morali po vsej verjetnosti podreti. da bi lahko obstoječo občinsko stavbo izpraznili. V tem času bi zgradili nov upravni center Šmarja pri Jelšah. Trenutno so aktualne različne kombinacije teh rešitev,« pravi župan CakS, ki omenja, da bodo vse to dokončno vede- V Tevčsh so ^ak največjega vodovoda v laski občini prerezali (z leve) predsednik KS Vrh nad Laškim Stanko Selič, župan Franc Zdolsek, ki je predstavniku koncesionarja, upravljavc^j vodovoda, predsedniku uprave Pivovarne Laško Dušanu Zorku uročil tudi ključe reiervoarja, ter predsednik KS Marija Gradec Rajko Čliek. Težko pričakovana voda pritekla iz pip Brez vodovoda si dandanes nI mogoče predstavljati vsakdana. To misel smo v petek v Tevčah ob otvoritvi največjega vodovoda, kar jih je kdaj gadila laška občina, večkrat slišali. Medtem ko je za večinood nas voda iz pipe nekaj samoumevnega, so se je v delu Laškega med Lahom-nico m GraČnico krepko na-čakaii. Pred več kot petimi leti je občina vendarle pričela s pripravo projektne dokumentacije za vodooskrbo in lani avgusta pričela graditi 29 kilometrov dolg vodovod, vreden kar 1,36 milijona evrov. Precejšnji dei sredstev, skoraj 900 tisoč evrov, je občina pridobila iz naslova evropskega skla- da za regionalni razvoj. Vodovod, na kater^ se bo lahko priključilo 192 gospodinjstev in KS Vrh nad l^kim in Marija Gradec, je v letu dni zgradil velenjski VeKo, občina pa je zatem pridobila zanj Se uporabno dovoljenje. Do vodoo-skrbe so laku prišli v naselji!] Leskovca, Kladje, Erjavček, Tevče, del Lahomnega, Rel«, TYojno ter Njivice. Predsednika omenjenih KS, Stanko SeUč in Rajko Čižek, ob petkovi otvoritvi» na kateri so se zbrali številni krajani, ki so poskrbeli tudi za kulturni prodam in pogostitev na domačiji Iva-fïâ Medveda, nista skrivala za-dovoijstva. Župan Prane Zdolšek je v nagovoru poudaril, da je ob- čini v zadnjih desetih letih uspelo zgaditi kar 97 kilometrov vodovodov, skoraj polovico zgolj v zadnjih treh lelih. »V vodovodno infrastrukturo smo vložili kar 4 milijone evrov iz proračuna ter državnih in evropskih sredstev, lipam, lid bomo do leta 2013, ko se zaključuje tudi evropska finančna perspektiva, končali izgradnjo glavnega vodovodnega omrežja,« je povedal ZdolSek in napovedal, da se bodo oskrbe s pitno vodo kmalu lahko veselili še drugod po občini. V naslednjem letu naj bi začeli z izgradnjo vodovodov Vrh-Lažiše, Radoblje in Globoko, nato naj bi začeli diti vodovod v Zgornji Rečici, zatem Še na območju Rlfen-gozda. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA Spomin na žrtve vojne t^a območju šmarske upravne enote bodo prve komemoracije ob dnevih mrtvih, ki bodo pri spomenikih NOB, v četrtek, 22. oktobra. V Podsredi in Zibiki bosta v četrtek ob 11. uri, vLesičnemob 11,30 ter v Bistrici ob Sotli ob 12. uri. V petek, 23. oktobra, bodo v Šmaiju pri JelSah ter Kozjem (v obeh krajih ob 11. uri), v Rogatcu ob 12. uri ter v Podčetrtku ob 13.30. V Rogaški Slatini bo komemoradja 30. oktobra ob 12. uri. Komemoracije pripravlja Zveza borcev za vrednote NOB. BJ !i proti koncu leta. O tem bodo med drugim govorili med bližnjim obiskom ministri- ce za javno upravo, Irme Pavli nič Krebs. BRANE JERANKO OBELEŽITEV DNEVA MRTVIH KOMEMORACIJE 2009 POČASTITEV SPOMINA ČASTNIM MEŠČANOM Mestna občina Celje se vsako leto pred 1. novembrom -dnevom mrtvih poleg spominskih komemoracij, spomni tudi umrlih Častnih meščanov. Časmi meščani, pokopani na celjskem pokopališču so: Albert Sirk, dr. Josip Tominšek, Stane Kokalj, Fedor Gradišnik, Blaž Pristovšek, Fran Roš, Janko Orožen, Franc ECač, Rado Jenko in Jože Marolt. Ob tej priložnosti bodo predstavniki MOC v sredo. 28. oktobra 2009 ob 12. uri obiskali njihove grobove na Mestnem pokopališču in prižgali sveče. Ob dnevu mrtvih bodo delegacije Mestne občine Celje polagale vence na naslednjih grobiščih in spominskih obeležjih: STARI PISKER. četrtek» 29. otóober 2009, ob 11. uri osrednja slovesnost in polaganje venca GROBNICA GOLOVEC, četrtek, 29. oktober 2009, ob Î2. uri polaganje venca TEHARJE, četrtek. 29. oktober 2009, ob 13. uri polaganje venca KOMEMORACIJE, Kl JIH PRIREJAJO KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENJ BORCEV ZA VREDNOTE NOB KO Dečkovo naselie pri spomeniku heroja Ivana Kovačiča Efenke petek, 23. oktobra 2009, ob 10. uri KO Hudinia pri spomeniku pri OŠ Hudinja petek, 23. oktobra 2009, ob U. uri KO Šmartno v R.d. spomenik pri kulturnem domu v Smarlnem petek, 23. oktobra 2009, ob 11. uri KO Tone Grčar Zahrad ob spominski plošči OŠ Frana Kranjca Polule petek, 23. oktobra 2009, ob 11. uri KO Store Na Upi pri spominski plošči OŠ Štore petek, 23. oktobra 2009, ob IZ. uri KO Trnovi le pri spominski plošči gasilskega doma Trnovlje petek, 23. oktobra 2009, ob 16. uri KO Štore Svetina pri spomeniku padlih borcev petek, 23. oktobra 2009, ob 16.30 KO gkofia vas pri spomeniku v Škofji vasi petek, 23. oktobra 2009, ob 17. uri KO Liubečna pri spominski plošči pri Domu krajanov petek, 23. oktobra 2009, ob 18. uri ' m Še nekaj dni čakanja ... Delavci Biva hiâ bodo v naslednjih dneh, dokJer na svoje račune ne dobijo vsaj akontacije plače, še ostali doma. Direktor Peter Golob jim je včeraj na zboru delavcev spet pojasnil svojo vizijo. kako in kdaj bo podjetje znova uspeSno. Pa tudi» da posojila za poplačilo zdaj že treh neizplačanih plač ne bo dobiL Delavci si lahko poplačilo obetajo Še-le> ko ho nadaljnje delo za-čelo prinašati dobiček. »Nekateri bomo izkoristili dopust, drugi nadure oziroma bomo ure nadoknadili s kasnejšimi nadurami. Kot pravi direktor, bomo po najbolj optimistični različici vsaj nekakšno akontacijo plače prejeli še vtem tednu, po drugi prihodnji teden,« je povedal eden od delavcev. Dru© je bolj ilustrativno dodal: »Kaj bomo hodili na delo, Če še za potne stroške nimamo?« Vseeno delavci niso poslušali navodil sindikalnega zaupnika in zahtevali stečaja podjetja, čeprav so zgodbic o uspehu in ostalih obljub po več letih dela v tem pcdjetju že siti. »Le to naj povem. V 30 ietih dela tukaj sem zamenjal že vsaj 12 direktorjev, slišal nič koliko obljub in >pogoltnil< veliko neizplačanih ptač. A kje naj zdaj najdem drugo delovno mesto?« »Delavcem sem predstavil situacijo, v kateri je podjet- je- Predebatirali smo tudi situacijo, v kateri so delavci. Sami se lahko odločijo, kako bodo ukrepali naprej. Kljub temu, da je v tem tednu v izplačilo zapadla že tretja plača, sem jih povabil k sodelovanju. Pojasrul sem, na kakšen način lahko podjetje čim hitreje pride do izplačila plač,« je po zboru povedal direktor Peter Golob, ki je še vedno trdno prepričan, da podjetje lahko izpelje iz težav. Pa če- tudi banka ni odobrila tistega» kar so pričakovali. »Banka je načelno odobrila našo vlogo, a le del. ki se nanaša na nadaljnje sodelovanje. 6-nanciranje projektov in novih naročil. Ni pa pripravljena plačevati obveznosti za na-zaj,« je pojasnil Golob. »A imamo naročila in iz tega naslova lahko pričakujemo akontacije, s katerimi bomo lahko pokrili obveznosti do delavcev, da bodo ti spet lahko prišli na delo.« Glede na to, koliko izgube, dolgov, reklamacij se je v preteklih letih nabralo v podjetju (transakcijski račun je dodat- no blokiran tudi zaradi ložb delavcev, ki so jih ti preko svojega odvetnika na podjetje naslovili že pred devetimi led, odvetnik pa jih je »uspel« vložiti šele letos poleti), bi bilo mogoče pričakovali, da bi bilo za direktorja bolj enostavno vložiti predlog za stečaj, kot lesti iz težav, ki so jih zakuhali dru^. »Stečaja po naših možnostih in uvidih ne bo,« je odločen direktor in po novem solastnik skoraj 90-odstotnega deleža Biva hiš. »Mi, Lesne gradnje, niti slučajno nebi prišli v podjetje in postali večinski lastnik, če bi razmišljali o stečaju. Podj^je ima perspektivo, dobredelavce, znanje, kar omogoča, da na kvaliteten način obdela naročila, ki so že v hiši in ki šele prihajajo.« ROZMARl PETEK DbIbvcí so včeraj po zboru odšli domov. Dokler no bo vsaj delno akontacijo plač, dvorísěo podjetja na Gomilskem ostaja prazno. Thermana v enem tednu do treh nagrad L^Ška Thermana jev enem tednu prejela kar tri prestižne nagrade. Poslušalci oddaje Dobro jutro, Slovenija ter ostali anketiranci so Tliermani po nazivu naj wellness, ki ga je prejela že spomladi, ponovno prisodili Še naslov naj kopališče. Gospodarska zbornica jo je izbrala za naj e-projekt, Vojvodinci pa so ji podelili turistično prizmo. > Nagrada za naj kopališče je v Thermani že »klasika«. nagrado za naj wellness pa so dobili že prvo leto po od- prtju. Ponosni so tudi na nagrado gospodarske zbornice, kjer so pohvalili njihov e-projekt, saj so s pomočjo različnih ponudnikov oblikovali edinstven hotelirski sistem na podlagi t.i. pametne kartice, s katero obiskovalci enostavneje uporablja- Roman Matek s pHznanjem, kije uodprio sorijOK različnih priznanj Thermani. m jo vse njihove storitve- Z eno samo kartico tako odpirajo vrata garaže, sobe, plačujejo vse storitve v Thermani, za piko na i jih na televiziji pričaka poseben pozdrav, namenjen zgolj njim. »Pravzaprav sami nismo odkrili ničesar. Uporabili smo znanje različriih ponudnikov in jih povezali v gostu najbolj uporabno celoto,« razlaga direktor mag. Roman Matek. Še posebej je Matek ponosen na tretjo nagrado prejšnjega tedna, turistično prizmo. »Gre za nagrado, ki jo v Novem Sadu podeljujejo za napredek v turizmu. Nanjo smo res še posebej ponosni, saj vojvodlnsko-srbski trg sodi med ene najperspektivnejših trgov v prihodnosti.« V začetku prihodnjega meseca bodo v Laškem prvič v Sloveniji pripravili t. i. Ex-Yu turistično borzo, na kateri se bo predstavilo 60 domaČih in tujih ponudnikov turističnih storitev. RP Foto: SHERPA V ospredju finančne delnice Pozitiven trend se je na ljubljanski borzi nadaljeval tudi v zadnjem tednu. Razlog za to je optimizem na večjih tujih borzah, potem ko se je začela sezona objav poslovnih rezultatov za tretje letošnje četrtletje. Prvi rezultati poslovanja največjih ameriških družb so boljši od pričakovanj, kar dviga vrednost delnic. Nekaj takšn^ vzdušja se je preselilo tudi med domaČe vlagatelje. i^RECLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 12.10. IN 16.10.2009 omkf HHHH mtvfipR CIC6 DnkamB Oelie 44.01 0.30 •2.66 QEÏQ Câtis 5120 29.80 •0.19 GRVG Gorenje 14.11 894.60 4.91 PILA Pivovsms Laško 28,26 45.70 •2.62 JTKS Juleks 41,00 . 125.20 2.50 ET06 €tol 130,00 10.40 0.00 V zadnjem tednu je glavni domaČi borzni indeks SBl 20 pridobil 4,1 odstotka in zaključil tedensko trgovanje.pri 4.633 indeksnih točkah. K rasti trga so veliko prispevale delnice Nove KBM, sicer druge največje domače banke. Te delnice so se podražile za 10,7 odstotka. Eden izmed vzrokov za rast tečaja teh delnic je ocena analitikov Iz bančnega velikana Citigroup, kjer so napovedali, da so delnice Nove KBM vredne 19 evrov. Pri trenutni ceni to pomeni, da je prostora za rast še za okrog 30 odstotkov. 7\jdi ostale delnice finančnih družb so močno pridobile; delnice pozavarovalnice Sava so se podražile za U,3 odstotka, delnice Zavarovalnice Triglav pa so pridobile 3,6 odstotka vrednosti. INDEKSI MED 12.10. IN 10.10.2009 SBI20 4.633.46 3.54 Vplačila v vzajemne sklade v Sloveniji in po svetu rastejo. Ne zamudite priložnosti in se oglasite na brezplačnem svetovanju v poslovalnici llirike na Slovenski cesti 54a, v Ljubljani. ROMAN GOMBOC GREGOR GRMEK borzna posrednika IL[RIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Svet zavoda DESETKA CEUE, finončn^^cuno vods k« in svetovalne stoHhre za zavode no podlagi 13. člena Sratuta zavoda DESETKA CEUE rozpisuje prosto delovno mesto direlcterja/-ic0 zflvodo DESETKA CEUE Krekov trg Celje Za direktorja/'ico za vodo je lahko imenovan kondidal/4(a< ki poleg splošnih pogojev, določenih z zokonom, izpolnjuj« Še naslednje pogoje: • da ima srednjeloisko oziromo visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri, - da tmo najmanj 5 lef delovnih izkušenj, • da ima ustrezne strokovne in organizocijske reference pri delu s področja vzgoje in izobraževanja \n Rnanc. Od kandidatov se zahteva, da poieg dokumentocije o izpol< njevanju oogojev predložijo krotek opis dosedán ih delovnih izkušenj, kratek življenjepis in progrom razvoja in ciela zovoda v naslednjem mondotnem obdobju. Mandat direktofjaAce tro-ja 4 leto z možnostjo ponovnega imenovanjo. Predviden 2oče> tek delo 21.2. 20)0. S kondidotom/^ko bo deiovno razmerje sklenjeno zo določen Čos za čas mandato in s polnim delovnim čosom. Delo bo opravljal/-a na sedežu zavoda. Kandidoti/4(e nof prijave pošljejo na noslov: DESETKA CEUI, flMBme - recuftoved^ke In svetovalne stoHfve u lovede Celje » pripitom »He odpini| - ze tmfát dírektorfa/-ice<( Rok za zbiranje prijav |e 15 dni po objavi razpiso. Kondidoti/-ke bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni po sprejemu sklepa o Imenovanju direktorja/-tce. Roman Žlenderprí oknu, kije patrsbno uinenjavfi. Ko vsak dan piha ... Težave pri menjavi stavbnega pohištva - IXidi najemniki morajo opraviti svoj del - Lepotica na Cankarjevi sameva Kriza se pozna povsod. Tudi ko pride do obnove stano-vanj ali le delov stanovan). Na nas se je obrnil bralec, ki ima že nekaj Časa dotrajano stavbno pohištvo v stanovanju. ki je sicer v lasti Nepremičnin Ceije. Na N^remič-nine je že nekajkrat klical in pošiljal dopise, da bi mu pohištvo vendarle zamenjali. Ib se bo zgodilo v prihodnjih tednih, vendar, kot opozarjajo na Nepremičninah, ni težava le v enih balkonskih vratih in enem oknu. Roman Žlender je invalidski upokojenec, ki živi v Miklošičevi ulici 4. V stanova- nju živi že 13 let, v tem času pa mu v Neprenučninah niso §e ruč zamenjali, kot pravi: »V tem času nisem niti za en >§raui< prosil-« Sender nadaljuje opis stavbnega pohištva: >Okno v kopalnici je staro, ima še neko staro čudno kljuko. V glavnem prostoru so balkonska vrata, ki ne tesnijo, tako da mi piha od vsepovsod.« Prav prepih je pri njem, ki ima hude težave s hrbteruco, problematičen. Ibdi zato je na Nepremičnine pisal, da bi mu zamenjali stavbno pohištvo. »Pisal sem jim Že lani. Odgovorili so, da bom novo Danica Doberiek IVenutno imajo na Nepremičninah od 400 do 500 najemnikov, ki so upravičeni do subvencij pri plačilu najemnine. Tb je približno petina vseh najemnikov, ki jih imajo. Kakšen je cetizus, ne mo-rejo natančno povedati, ker se izračunava za vsakega najemnika posebej. Metodologi|o izračunavanja določi država. Je pa precej težko priti do subvencije, kar nam lahko pove primer Romana Žlender-ja. Ta ima 361 evrov pokojnine, živi v 22 kvadratnih metrov velikem stanovanju, za katerega plačuje okoli 56 evrov na mesec. Subvencije nima. stavbno pohištvo dobil letos. Zdaj je zima pred vrati, a imam še vedno staro,« opozarja Žlender. Dopisov je bilo res veliko, kot nam je povedala tudi direktorica Nepremični n Danica Dober šek. Doberškova pravi, da ni težava le v enem oknu Ln enih balkonskih vratih: »Problem je cela stavba. V kolikor zamenjamo eno okno in ena balkonska vrata, pridejo vsi ostali najemniki in zahtevajo isto. Kar je logično. Mi imamo načrt menjave stavbnega pohištva, ki ga skušamo menjati po dotrajanosti, ugotovljeni starosti, zamenjamo pa vse stavbno pohištvo v posamezni stavbi.« Miklošičeva ulica 4 bo na vrsti v prihodnjih tednih. Zamenjali bodo stavbno pohištvo v vseh stanovanjih, ki so v lasti Nepremičnin. V treh letih bodo zamenjali vse Pri menjavi stavbnega pohištva so v Nepremičninah omejeni z denarjem. Kar je v času krize še bolj logično. Si- cer na leto v povpreflu zamenjajo, kot pravi Oob^rškova, stavbno pohištvo na 30 stavbah, To pomeni od 200 do 300 novih oken in vrat, kar stane od 500 do 600 tisoč evrov letno. Dobej^kova priznava, da bi bilo nekatero stavbno pohištvo treba že prej zamenja- ti: »Naš stanovanjski fond je bil relativno slabo vzdrževan in tega se je zdaj nabraJo toliko, da dejansko ne zmoremo vsega zamenjati, kar bi tudi že bilo pourebno- V dveh, treh letih bi morali zamenjati vse. Morate vedeti, da imamo 2.400 stanovanj, od tega je nekaj novih, vse ostalo je staro.« Dostikrat ludi najemniki preveč pričakujejo od lastnika stanovanj. Treba je vedeli, da je najemnik tisti, ki mora prebeliti stene, v pristojnosti najemnika so tudi tla, torej menjava podov. Velikokrat se tako tudi najemniki ne držijo tistega, česar bi se morali. Tèko so stanovanja po izpraznitvi velikokrat potrebna precejšnjih obnovitvenih del, ker najemniki ne skrbijo zanje tako, kot bi morali. Bo »Kliub« zaživel? Dober primer, kjer je bila (inje delno še vedno) stavba v k^astrofć^em stanju, kot pravi Doberškova» je stavba v Can-karjevi ulid 13. Čeprav legendami Kljub že kar nekaj časa nima več odprtih vrat, se vpro-storih na Cankarjevi ulici 13 ni prav veliko spremenilo. V Nepremičninah Celje so stavbo kupili od Mestne občine Celje. Obnovili so ostrešje, kjer so zgradili 13 mansard-nih stanovanj. Dve stanovanji so prodali, ostala ostajaj o prazna. V prihodnjih dveh mesecih bc«3o dokončali še grinjo dvigala za ta stanovanja. Lepotica v Cankarjevi pa je tudi v spodnjih prostorih bolj ali manj prazna- Kot pravi Danica Doberšek, sta tako poslovni dei, kjer je bil včasih ECljub, in stanovanj ski del v spodnjem delu stavbe problematična: Kljub krizi se odstotek tístih, ki ne plačujejo najemnine oziroma zamujajo s plačili, zmanjšuje. Prav tako se znižujejo aieski, Id jih najemniki dolgujejo Nepremičninam. Kot pravi Doberškova, je tako tudi zato, ker najemnike že po treh mesecUi opomnijo in jim zagrozijo s postopki. »Mi imamo stavbo (spodnji del, op. p.) že nekaj časa na prodaj v celoti. Zanimanja za njo ni, Čeprav je na eminentni lokaciji, fasada je obnovljena. Očitno je tudi recesija nekaj naredila.« Doberškova dodaja, da je ta del stavbe najbolj primeren za prodajo in obnovo v celoti, vendar če ga še nekaj časa ne bodo prodali, bodo ta del stavbe prodajali po ddih. Sicer pa je v stanovanjskem delu še približno pet na-jemnikov, ki si zelo želijo iti na drugo lokadjo. Spodnji del stavbe je namreč nujno potreben obnove, še pravi Doberškova: »Stanovanja so potrebna obnove. Poslovni del pa smo prevzeli v tako slabem stanju, da tisti, ki so bili prej v tem prostoru in ki so bili skrbniki tega prostora, niso odigrali svoje vloge.« Spomnimo, da jevtej stavbi letos januarja tudi gorelo. Čeprav so mansardna stanovanja lepa In urejena, je spodnji del s kletmi vred celo nevaren, kot smo že takrat po-ročah. Ln tega, da je obnova res nujna, se v Času krize verjetno ustraši tudi kakšen sicer potencialrti investitor. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA 100% PRILOŽNOST! ZMAGOVALIII POTROŠNIŠKI KREDff. Un(Crodit - Vaš partner \n ponosni sponzor UEPA Champions League. Na zgrv^lte 100^ prtloiiooallS ZaCnU sszono z TrnsgovElnim fjotroSndktfn kWom 2 u^ocinû cćtmno iwD. to id do tlr^ U^ Chanv^ Lfagua v ma(u ?OIO sMa,VK vtianA Ubo^e imtno formo z nqemom ivMi« Mi Oo 2aooo EUR in rrtožnosMd odplatila do 10 let SlepnprMiQfvjalQro? Pnbružrlese rtooometr^smu v^woer^ ria www.urtcredHbw*.» PM»« te«« «> ttovM tano iJriûM n UnO«« n cKlcerMf) craAHft. «oi^ mxpott h lefleweB W «<• i^osm WjiMjmá, gomn t âiUniCreditBank Bo država šentjurske dimnike le zaupala Celjanom? S koncesionarjem za opravljanje dimnikarskih storitev kmalu tudi Šentjur Občina Šentjur |e edino območje v Sloveniji brez koncesionarja za opravljanje dimnikarskih storitev. Neurejene razmere se vlečejo že od leta 2004» ko je pristojnost podeljevanja koncesij z občin prešla na državo. Pogodbo za opravljanje dimnikarske dejavnosti ima Občina Šentjur sicer sklenjeno s podjetjem Dimnikarstvo Celje> ki je na lem območju prisotno že 49 let, vendar ta pogodba za državo ni bila veljavna, zato je vlada Dimni-karstvu Celje v zadnjih petih letih že dvakrat zavrnila vlogo za pridobitev koncesije. Ko je bilo izvajanje dimnikarske službe preneseno na državno raven, je ministrstvo za okolje in prostor objavilo javni poziv, naj dimnikarska podjetja, ki imajo z občinami sklenjene pogodbe« oddajo vloge za koncesije. Na podlagi prejetih vlog je ministrstvo začelo podeljevati koncesi- AllenCvek je. Dimnikarstvo Celje je brez težav dobilo koncesijo za opravljanje dimnikarske dejavnosti v občinah Dobje, Dobrna, La$ko> Store In Vojnik, zapletlo pa se je s Šentjurjem. »Vlada nam je vlogo zavrnila, v obrazložitvi pa zapisala, da r^m koncesije ni podelila zato> ker naša pogodba z Občino Šentjur ni bila sklenjena na podlagi predhodnega javnega razpisa in da je ta pogodba zato za njih neveljavna. Na enak način smo imeli pogodbe sklenjene tudi v ostalih občinah» pa smo vseeno dobili koncesijo,« pripoveduje direktor Dimnikars-tva Celje Allen Cvek. Uporabniki nič na slabšem Na odločbo vlade so se celjski dimnikarji pritožiU na celjsko upravno sodiSče. To je razsodilo v korist dimnikarjev, a je vlada naio še enkrat zavrnila njihovo vlogo in sodišče je lani aprila vnovič razsodilo v prid Dimni-karstva Celje. »Sodišče je obakrat potrdilo, da izpolnjujemo vse pogoje za pridobitev koncesije. Kljub temu je okoljsko ministrstvo konec lanskega leta objavilo razpis za podeljevanje koncesij. Na upravnem sodišču smo na podlagi dobljenih sodb zahtevali umaknite v razpisa in to tudi dosegli. Ministrstvo namreč ne more objavljati razpisa, dokler ne odloči o naši vlogi,« pojasnjuje Cvek. Dimnikarstvo Celje tako še vedno čaka na koncesijo s Razstava likovnih dsl uporabnikov dnevnega cantra Šent CoÍbíb Ob dnevu duševnega zdravja Šent Celeia, del slovenskega združenja za duševno zdravje, je ob svetovnem dnevu duševnega zdravja pripravil recital literarnih del uporabnikov in razstavo njihovih likovnih del. Center za duševno zdravje v skupnosti Savinjska regija je začel delovati pred desetimi leti. V centru delujejo tri stanovanjske skupine, in sicer v Petrovčah, Šmarju pri JelSah in Slovenskih Konjicah, ter dnevni center Šent Celeia v Gregorčičevi ulici 6 v Celju, kjer izvajajo tudi programe zaposlitvene rehabilitacije. Dnevni center je namenjen predvsem zmanjševanju socialne izključenosti in pomoči uporabnikom pri vsakodnevnih aktivnostih. Odprt je vsak dan od 7.30 do 15.30. Prav v dnevnem centru so odprii razstavo likovnih de), obiskovalci pa so lahko prisluhnili tudi njihovim literarnim delom. ŠK Foto: GrupA strani države. A zaradi tega šentjurski uporabniki dimnikarskih storitev niso nič na slabšem, pravi Cvek, saj Dimnikarstvo Celje na tem območju čisti dimnike na podlagi leta 2004 sklenjene pogodbe z Občino Šentjur. »Kar se tega tiče, mi normalno delamo. Ovira nas le to, da se drugi dimnikarji zraven mešajo in nam hodijo v zelje. Ko naši fantje pridejo k hiši, ugotovijo, da so pred nami že bili drugi dimnikarji. Vmešati sta se hotela tudi mariborsko in velenjsko dimnika rsko podjetje, a je vlada njuni vlogi že zavrnila z utemeljitvijo, da smo mi edini, ki smo pravočasno oddali vlogo za koncesijo,« pojasnjuje Alien Cvek. Vlada Dimnikarstvu Celje koncesije torej še ni podelila prav zaradi vseh teh sodnih postopkov. Sicer pa je, koi pravi svetovalka na ministrstvu za okolje in prostor l^a Božo-vič, predlog odločbe o izbiri koncesio naija že na vladi. »Pri-čakujem, da bo ta o koncesio* narju odločala v roku 14 dm,« pravi Božovičeva. BOJANA AVCUŠTINČIČ Čepravie spiva kazalo, da loitfia n« bodo mogii v csl^ mianjkalo. Šlurf|ska karftas Ce^ je tako ràzdeia ktf 150 kiogran^ Razdelili 150 kilogramov kruha v škofijski karitas Celje so v petek prvič razdeljevali kruh. Za akcijo so se odločili zato, ker bo letošnji teden Karitas, ki se bliža, nosil naslov Kruh za življenje. Razdelili so kar 150 kilogramov kruha. Ker je akcija tako dobro uspela, bodo odslej kruh razdeljevali vsak petek. Kruh bodo torej razdeljevali tudi ta petek. Kot že prejšnjič ga bodo razdeljevali na treh lokacijah. Začeli bodo ob 8. uri pri Župnijski karitas Blaženega Antoria Martina Slomška na Don Boskovem trgu na Hudinji, pol ure kasneje bodo kruh delili v Župnijski karitas sv. Duh Celje, ob 9. uri {morda kakšno minuto Čez) pa ga bodo delili Še na sedežu Škofijske karitas Celje na Muzejskem u:gu 8. Kruh bodo tudi tokrat razdeljevali glede na število ljudi, ki živijo v gospodinjstvu. Posamezni družini bodo tako podarili od dva do tri kilograme kruha. Če bo tudi v prihodnje odziv dober, bodo akdjo razširili še na druga območja in ne le na območje Mestne občine Celje. ŠK, foto: SHERPA RECEPT ZA KRtZO KUHARSKE BUKVE NA MIZOÎ liL ê in tnale ^oópodinje! za ue O • ft 1 s a o» H a o a. •tr* LU , J.Mn. ir/. v 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje i NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 ^ la samo 20 EUR VX Informacije: 03/4225-100 naslov: NARO£ll!NICW u^raklkit^oKv^m nawMi neprektieno naročam napralilkf D narocatn fcomplalov tfrt kniig v AKCIJSKI PROOAJI nsrotii dve, lii^ tri po cen 2Đ EUR {«- poitnna) ItvodDV IbtofiteWnBdwiaiwpiáiipĎ m EUfl za inod poltiiina). uvodov knjige Kuhafsle iHjlnre - TriwagfiL «bfaRfgwaw in žamno^nje IM po ca\ 7,93 EUR 23 izvod {* poitina]. Bvockn knjigs »Bža. žap m ««aitfa po ceni 10 EUR Z9 'má poSûiinsl. NaniCiNn poSí^ie na naslov: NT&RC d.o.o., P/alemov9 19.3000 Csifi NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV Kljub mrazu je bila na Glavnem trgu v Celju pracajsnja gneča. Precej lepše so izgledale tudi stojnice, ki tokrat niso bile pod Šotorom. Podeželje navdušilo! Zavod Celeiâ Celje, društvo Raznolikost podeželja, ZEPP Deteljica in Zveza ekoloSkih kmetov Slovenije so tokrat s prireditvijo Podeželje v mestu zadeli v polno. Očitno Celjanom manjka biološko pridelane hrane, saj je bio dan v središču mesta pritegnil ogromno ljudi, ki so kljub relativno visokim cenam precej hitro izpraznili stojnice. Kol vedno je bil tudi tokrat pa tokrat ponudbo bio obar-glavni namen prireditve, da vali, Pridelki, ki so jih pro-meslu približa podeželje. So dajali kmetje od blizu in da- Steklarje bo zastopal Čeferin Odvetnik Aleksander Čeferin bo v tožbah proti državi brezplačno zastopal vse nekdanje delavce Steklarske nove. Kot je povedala sekretarica celjske območne organizacije smdikâta KNSS Slovenije Majda Medved, je odvetnik Aleksander Čeferin že presedal vso dokumentacijo v zvezi z dogajanji v Steklarski novi. Tako je med drugim ugotovit, da kazenska ovadba, ki so jo sredi leta 2007 proti nekdanjemu direktorju Mihaelu Kolarju vložili delavci, ne bi smela bili enostavno zavržena (kot je to marca letos storila okrožna državna tožilka Ema Mazej). Tožbe bo, v primeru, da vlada ne bo našla načina za poplačilo delavcev, vložil tudi proti državi kot edini lastnici Steklarske nove. Ta je vendarle bila pristojna za imenovanje direktorja in članov nadzornih svetov. RP Tribuna o epilepsiji Danes, v torek, bo v Bistrici ob Sotli javna tribuna o epilepsiji. Strokovnjaki iz društva Liga proti epilepsiji bodo govorili o epilepsiji pri ljudeh različnih generacij, o psiho-socialnih vidikih te bolezni ter predsta\ili svoje društvo. Na tribuno so povabili predstavnike s področij zdravstva, predšolske vzgoje, šolstva, centra za socialno delo, policije 1er zavoda za zaposlovanje. Tribuna, ki bo v kulturnem domu« ob 17. uri, je posebej namenjena občanom Bistrice ob Sotli» Kozjega in Podčetrtka» oi^nizira pa jo Rotary klub Čatež v sodelovanju z Osnovno Šolo Bistrica ob Sotli. BJ Dobrodelno v Velenju V petek ob 19. uri v Domu kulture Velenje pripravljajo dobrodelni koncert, izkupiček pa bodo namenili za družino Paterneš iz Cirkové, ki ji je pred meseci požar uničil domačijo, za nakup avtomobila za potrebe Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje ter za nakup avtomobila za družino nepokretnega devetletnega Ve-lenjčana Žige Pintarja. Na koncertu bodo nastopili ansambla Spev in Šestica, Tanja Žagar, Irena Vrčkovnik, ansambel bratov Avbreht, Pop Design ter skupina Sinji galeb. Poleg glasbenih nastopov bodo pripravili dražbo 20 likovnih del Članov Društva šaleških likovnikov. US leč. so bili namreč biološko pridelani. Zato tudi malce dražji, ampak kot kaže, si Celjani želimo take ponudbe, saj je dobrot kmalu zmanjkalo. Obiskovalci so jih veliko tudi poskusili. Vegetarijance so lahko prepričali različni namazi, za mesojedce so bile na voljo domače klobase in salame, pa domač kruh, veliko biološko pridelane zelenjave, sveže mleko, sokovi in še bi lahko naštevali. Otroke je navduševala vožnja s kočijo in dva konji-ča, ki sta vlekla kočijo, sta se v soboto precej nahodila. Prav to, da so prireditev prestavili na soboto, je verjetno Se dodatno vplivalo na velik obisk. Kljub mrazu. ŠK Foto: Grup A Direktorica Zavoda Celsia Celje Milana Čeka Pungartnik je preverila kakovost zelišč. Lepotno znižanje 19.10.- 31.10.2009 -50% Kavilacija , n i ■ 50% Pomlajevanje kože -50% í.iíting ko/e , ,,, . . . -50% 1 rajno odstranjevanje dlâcic Več informacij na 0590 K7 600 in 040 494 444 1 H i. îi 11 S S ^ r ^ASPA^A C^n^ do.d., VV«llnM a Aapart /XÎfSï&Ù Lêdna Dobrotfnftki 22b ^^ ^ 3230 T*].; OSdO 00 040 494 444 ^•mail: info^Weflneia-MparB.com Internet: vkiww.wettnmt-B^perc.âCMn Trta z viticami prijateljstva Weissovi so v Okonini pripravili četrto trgatev najstarejše zgornjesavinjske trte v Okonini» vasici z »Ni-ninin) očesom« blizu Ljub-nega, stoji Apova domačija. Ta je pred nekaj leti me-njaia lastnika, kupili so jo Weissovi. Nič posebnega, pravzaprav, te ne bi ob domačiji rasla najstarejša zgomjesavinjska trta. Prav zaradi »brajde« so se lastniki, ki sicer gradijo nov dom> odloČili» da bodo tudi staro domačijo obnovili in tako ohranili trto. "Hidi drugače je Okoaioa eden redkih slovenskih krajev» ki se je v davni preteklosti imenoval po vinu - kraj je na-mreč nosil ime Weinberg. Še zdaj pa je ob vsaki starejši hiši» kozolcu ali uti zasajena trta. Pri Apovih daje trta domačiji poseben čar, Weissovi pa jo negujejo kot otroka. »Nikoli niti pomislili nismo, da bi jo podrli. Hl$o smo kupili pred leti in, zanimivo, prvič smo se» čeprav nisem poznal nobenih podrobnosti, slikali prav pred to trto,« je pripovedoval gospodar Rado. »V začetku zaradi oblice dela niti ni bilo pomembno, kje bomo spali, še hiša je bila v obupnem stanju, nato smo jo začeli obnavljati.« Potem ko so iani na tni izvedli korerUt poseg in jo tako ohranili pri življenju, jo je letos spomladi gospodar Rado prvič sam, seveda upoštevaje sut)gâ navodila stroke, obřezal. Na trti se je zdaj bohotilo kar precej dišečih grozdov. Da je bila sUka prijazne do* mačije popolna, so Weissovi pripravili četrto uradno trgatev in nanjo povabili vse Oko-nince in druge številne prijatelje, predvsem pa glasbenike» saj je glasba pomemben del življenja pri Weissovih. Najmlajšega Robija namreč skoraj ne srečamo brez harmonike, oče Rado pa se je. tudi zaradi sina, začel ukvarjati s pisanjem besedil Široko odprta vrata »Ni veliko družin, ki bi povabile toliko ljudi na svoj dom, odprle vrata in okna te stare hiše samo zalo, ker ob delovala tudi žena Katka, Weissova pa sia vino poimenovala Rosina» kar pomeni začetnice imen njunih treh otrok. Robija, Simona in Nataše. . Med šteNilnimi domačini» ki so se zbrali pri Apovih, se je širil vonj po sladkem grozdju, pečenem kostanju in drugih dobrotah, točili so jdbolčnik in vino. pa tudi drugače so se domači na vsakem koraku izkazali s svojo gostoljubnostjo. Te so bili deležni tudi različni glasbeniki, ki so se odzvali vabilu. DomaČemu Robiju so pomagali člani ansambla Golte, premierno pa so predstavili skladbo Praznik, za katero je besedilo napisal Rado Weiss, uglasbil pa jo je Brane Kiav-žar. Med trgače so se pome šali Še Člani ansamblov Čar in Katzewienkel, Fantje treh vasi, ljudske pevke Lipa in Pušeljc, pa še koga bi našli. Seveda so dogajanje zaokrožili s slavnostnimi rezi prvih grozdov, trto pa so do konca obrali šele takrat, ko je izabela dosegla pravo sladkobo. URŠKA SEUŠNIK Okoninska trta se na 30 cdntimetrih višine »ponašale s 85 «ntimetri obsega, pn Čemer gre veijetno za eno nejdebelejlih trt Vsekakor pa drii. da trta v Okonini zdruhije ljudi in spleta ^ce prijateljstva. njej raste )brajda<.« je na sobotni trgatvi pohvalila gostitelje ljubenska županja Anka Rakun. Trta ob Apovi domačiji sicer velja za najstarejšo zgornjesavinjsko, toda domačini so prepričani, da prekaša tudi tisto z Lenta -če ne drugega, imajo Mariborčani, kot se spodobi za gospodo, žlahtno trto, »braj-da« ob domačiji v Okonini pa je, podobno kot živelj v okolici, samorodna, mogoče potomka trt, ki so nekdaj rasle na okoninskih hribih, na katerih so pridelovali vino, namenjeno menihom v gornjegrajskem samostanu ali celo ljubljanskim škofom. Kdo bi vedel, Čeprav tako da- leč o zgodovini gospodarji na Apovi domačiji zaradi slovesa mariborske trte niti ne raz-mišljajo. Kakorkoli, kraljica sorte izabela iz leta v leto dokazuje, da je Še živa. Veliko zaslug za to ima že pokojni Ivan Zupan, ki je pred leti v Oko-nino pripeljal tudi vinske viteze, lani pa sta Božo Zor-jan in mag. Ibne Zafošnik s svojim znanjem poskrbela, da trta s krasnimi grozdi še naprej ponazarja energijo in voljo do življenja, Na letošnji četrti javni trgatvi so Weissovi med obiskovalce razdelili kar nekaj steklenic z lanskim pridelkom, Sicer trta daje približno sto litrov vina, rekordna pa je bila letina s 103 liiri. Laru so, potem ko so trto obrali in stisnili, vino stočili v lične steklenice. Da ne bo pomote, za »dizajn« steklenic je poskrbel Rado, pri čemer je so- Prvi grozdi izabele v rokah trgaeev < it : SteklBnice Rosine so Weissovi podarili prijateljem, tudi ljubenski županji Anki Rakun. Woissova družina: mama Katka, Simon. Nataša z naraščajem, oče Rado in muzikant Robi Obstaja »pripoved« zgomjesavinjskega publicista Aleksandra Videčnika o fevdalnih časih, ko je te kraje obvladovala benediktinska gospoščina v Gornjem Gradu. Takrat je bilo. vsaj po urbarjih sodeč, v Zgornji Savinjski dolini več kot 300 vinogradov, največ, kar tretjina» v ljubenskem okolišu, čeprav o površinah nI podatka. Zaradi lege domnevajo, da je bilo v kraju Weinberg, Vinogradu ali zdaj Okonini, veliko dobrih vin. Zgodilo se je. da so podložni kmetje odrekali plačilo »gorice«, verjetno za plačilo vinske desetine. V spor se je na prošnjo gomjegraj-skega opata vmešal celjski grof Friderik. Menda se je moral Friderik kar truditi, da je prepričal podložne kmete, v zahvalo pa je samostan dajal po 200 veder vina celjskemu grofovskemu uradu. Ko je prišlo do odprave dajatev v naravi, so menihi menda vztrajali, da je treba dajatve pri vinu Še vedno odvajati na tak način. 'Hidi iz lega sklepajo, da je tam okoli rasla trta, ki je dajala dobro vino. Vinograde v Zgornji Savinjski dolini je v 19. stoletju napadla trsna uš in povzročila njihov konec. Na trgatvi ob nedolžnost Brente, »štulke« in »polvači« - V soboto )e bila trgatev starodavne trte na virštanjski Banovini »Stoletja tri med vami jaz živim, bol in radost z rodom virStanjskim delim,« je zapisano na spominski plošči v VirStaoju, kjer imajo vsaj tri stoletja staro trto. V soboto je bila trgatev starodavne trte na stavbi Banovine, kjer je bilo veselo, kot se za takšen dogodek spodobi. Trta na Banovini je avtohtona sorta, in sicer rdeča žlaht-nina, po domače »gutedl«, vendar je njeno točno starost težko določiti, saj je bila v zgodovini poškodovana. VirŠtanj-čani so hudomušni in pravijo, da je âe starejša od tiste na mariborskem Lentu. »Znova pomlaienadvi^sevnebo,kjer zveirom obujata spomine,« je na trgatvi recitiral \nršianjski književnik in turistični kmet Slavko TopliSek. »Bodi še dolgo našega Viištanja zaklad,« je bQo slišati milo prošnjo. Gospodar trte Jože Jug je v pogovoru s povezovalko programa ZdenkD Ivačič povedal, da je za viršlanjsko starodavno trto treba skit>eti malo drugače kot za druge trie, nujen je namreč poseben način rezanja. K pravi trgatvi sodijo prave pesmi, ki jih je med oboki Banovine odlično zapela tamkajšnja skupina Pilštanjski gospodarji. V soboto je bilo grozdje v virštanjskih vinogradih večinoma potrgano, viselo je le še na trti Banovine, kjer so bile nekoč kleli celjskih grofov. Tam so ga potrgali na prireditvi, ki sta jo pripravila Društvo vinogradnikov Virštanj Kozjansko in "Diristično kulturno društvo Virštanj, Vinogradniško društvo povezuje vinogradnike v občinah Podčetrtek in Kozje, zato sta se prireditve udeležila oba župana, kozjanski Andrej Kocman ter podčetrteški Peter Mišja. Mišja je spomnil, da je vinski pridelek slabo plačan, zato upa, da bodo odgovorni v državi storili več, da bo dru^Ce. Prijatelje vinske kapljice je posebej pozdravil predsednik vinogradnikov Vinko Martin-čit ki je opozoril na septembrske nadpovprečne temperature, kar bo od vinogradnikov zahtevalo Še večjo skrb. Prvi grozd je nato utrgal župan Podčetrtka, zadnjega, kot najvztrajnejši berač podžupan mag. Marko Jurak. ki je predsednik KS Virštanj. Vinogradniki so prišli s starimi brentami, »štulkami« in »pol-vačem«, dvema domačima »deklinama« pa so umili noge, saj sta nato morali po stari nava- di z golimi tlačiti grozdje. Pravijo, da so v starih časih smele to početi le device. Pomembno opravilo zato ni minilo brez t^nih in drugačnih pripomb moškega dela obiskovalcev, saj so se starejši spominjali čenčanja (mlajši pa so o tem tudi že slišali), da je tista »deklina«, ki je odšla na trgatev nedolžna, do naslednjega jutra nedolžnost ponavadi i^ubila. Ni kaj, fantje so se o svojih podvigih pri nežnejšem spolu že od nekdaj radi hvalili, k njihovim pripovedim pa je gotovo prispevala še odlična virStanjska vinska kapljica. Toda na tigatvi ob virštanjski Banovini so imeli v soboto pomembnejše teme, saj sta berače, kol v starih Časih, obiskala v srednjeveških oblačilih grofica in grof, ki sta preverila» kako sladko je letos grozdje. Naprava je pozneje pokazala, da ima nič manj kot 115 eksiov sladkorja! Lepoto svojega kraja so seveda opevali rudi šolarji, ki so nasio-^ paii v kulturnem programu, obiskovalci pa so razmišljali še o turistični prihodnosti te čudovite pokrajine. Ta je nedvomno obetavna. Viiltanju se dobro piše. BRANE JERANKO Na romantičnem Virstanju so pripravili trgatev starodavne trte po sfarih vzorih, z brerrtami, »stulkami« in »polvačem«. Po 9tari navadi so grozdje tlačilo »dekline da jo s svojimi okol je varstvenimi dejavnostmi in projekti, izvedenimi v sodelovanju s krajem in občino, obdržimo. Zavedamo se, da so prav mladi tisti, ki lahko spreminjajo dosedanje razmišljanje in delovanje ter ustvarjajo pogoje za udejanjanje trajnost-nega razvoja naše dežele. LUCUA BEVC Adi Smolař na obisku 6. septembra, dan pred začetkom bralne značke, je 50-letnico bralne značke na OŠ Petrovče obeležil kan-tavtor Adi Smolař. Na njegov prihod so se učenci pripravljali kar nekaj časa, saj so na uvodnih urah KlZ-a brali njegove zgodbe iz knjige Pujsa in Andrej Mi-gec, poslušali njegove pesmi in o njih razmišljali ter se pogovarjali. Ibdi radijci naše šole so temu dogodku name- nili kar nekaj minut svojega programa. Tako je v sredo veČ kot 300 otrok In nekaj učiteljev v šolski telovadnici z Adi-jem Smolarjem zapelo in se ob ritmih njegove glasbe tudi zazibalo. Uvodni program sta odhčno vodila učenca Zala Županič in Luka Len-ko, zaplesale so tudi plesalke, ki vadijo pod vodstvom Maje Bubik, mladi novinarji pa so izkoristili priložnost in v intervjuju z njim Izvedeli marsikaj novega o njem. Glede na njegove poučne pesmi, smo si v šoli za vodilo bralne značke skozi vse šolsko leto sposodili naslov Smolarjeve pesmi Ko svet prijazen bo postal ... Mogoče pa je kdo ravno ob tej prireditvi ugotovil, da je svet lahko tudi prijazen - zlasti z našo pomočjo. T. K. B. in S. K REPORTAŽA i- ■•-•UWS'l in v glavi že pišem ko I umno >Pustiti sledi<. Deržek je pravi profesor v Platonovem smislu, ki ga nese pedagoš-ki eros in ki s takim žarom uči francoščino in življenje, dâ je pustil res velike sledi.« Komplimenti DerŽku in dogodku, ki je bil zaneslji* vo letos med največjimi družabnimi dogodki v mestu, so kar deževali- Predsednik uprave Gorenja Franjo Bo-binac je zapel Šanson L'important c'est la rose je dejal, da je bil večer nostalgično lep, lep dogodek v spomin preteklosti. »Seveda pa tudi sedanjosti in verjamem, da tudi prihodnosti- Samo profesor Deržek t % A' / ^ 1 I ^ Najbolj hvaležna za vse nastopa sta bila slavljenac In njegova nepogrešljiva soproga Carmen. Pedagoškemu se je pridružil eros šansona Koncert jubileju Slavka Deržka v čast je bil imeniten uspehu koncerta in slavljancu m nazdravila tudi Tina Goren^^^ glasbeni in družabni dogodek Miha Alujewč. >»2jvJjenja nisem izbral« izbralo me je. To )e moje življenje. Cest ma vie. 1 did it my way ...>« je v programski list velikega koncerta šansonov zapisal Slavko Deržek. In s temi mislimi povzel svojo ljubezen do francoskega je-zika> do francoskih šansonov in francoske kulture. To ljubezen je v letih poučevanja razdajal med dijake in ti so mu zanjo hvaležni. Ob 60-letnici so se mu zato oddolžili z nastopom na koncertu in mu podarili doslej zanesljivo najbolj dragoceno darilo. Prepolna dvorana Narodnega doma v Celju je z bučnimi aplavzi in stoje pozdravila vse nastopajoče na koncertu Cest ma vie, ki ga je v čast jubilantu pripravila Hiša kulture Celje. V 19 glasbenih točkah so se nastopajoči, pretežno nekdanji Derž-kovi dijaki, danes pa uspešni umetniki, menedžerji. Igralci in še kaj. sprehodili skozi najlepše francoske in slovenske šansone in na ta način z njemu najljubšimi pesmimi voščili svojemu nekdanjemu profesorju. Ali, kot je ob koncu koncerta dejala Tina Gorenjak - Človeku, ki je mnogim dijakom spremenil življenje in jim odprl nova obzorja. Res lep večer, ki so ga pripravili kot rojstnodnevno darilo, se je dotakni) tudi občinstva in številnih uglednih gostov. Najbolje pa je v srž zadela Manca Košir, ki je povedala: »Ganjena sem »Andreja Zskonjsek Krt je na odrih pela ianstine veliko prej kot operne arije ...tt jfl o imenitni sopraníetkí v programski ííst zapisel Denek. Mestop Kristine Strašek. ki je iznajmlajše »Derikove garde«, je v cigansko obarvanem šansonu Bohémienne obogatil nastop plesalk Madje Šketero. Katre Petriček in Nuske Pristovsek. sem razmišljala zgolj o plesu. On je v meni prepoznal nek talent, še zdaj ne vem, kako. Vsekakor mi je odprl povsem novo pot...« Tudi Nuška DraŠček, ne le odlična pevka, tudi imenitna frankofonka in nekoč zlata maturantka, je bila zadovoljna. »Monsieur Deržek nas je res vse zaznamoval. Pri njegovih urah francoščine se nismo učQi le jezika. Res je frankofil v pravem pomenu besede in nam je predstavil francosko kulturo. Hvala bogu. da je tako navdušen nad francosko glasbo, da jo )e prenesel tudi nam. Mene se je več kot prijela.« Med uglednimi gosti, med katerimi so bili ob županu Bojanu Šrotu tudi predstavniki francoskega Inštituta ter ugledni slovenski glasbeniki. je bil tudi Mojmir Sepe. »Vtisi po koncertu so neverjetni. Bil je tako lep in prisrčen večer, da kar težko kaj povem. Nisem tega pričakoval. Vse je izpadlo izvrstno. Sem in tja ljubiteljsko, kar me sploh ne moli, pa tudi profesionalno. Vse je bilo na mestu. Prisrčen, dober, krasen večer.« Darilo Deržku, ki je bilo hkrati tudi darilo mestu Ln meščanom, ne bi bílo popolno brez izvrstne glasbene spremljave, za katero je poskrbela za to priložnost Z godalnim kvartetom in bobnarjem okrepljena in vse boljša zasedba Gamma, ob klavirju pa v nekaterih točkah še Adriana Požun Pa-vlovič in Ivo Umek. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA m je sposoben združiti toliko ljudi v dvorani in na odru.« Miha Alujevič» ki je navdušil s Himno ljubezni, pa je dejal, da je bil to eden lepših večerov v življenju. »Ne bomo si ga zapomnili le zaradi profesorja in njegove soproge, ki so nam pomagali prebroditi gimnazijske dneve, ampak tudi zaradi vzdušja. Hvaležni smo lahko, da smo bili na odru.« Tina Gorenjak je bila neizmerno vesela, da so na svoj način Deržku vsaj malo povrnili za ves njegov trud z dijaki. »Res je ogromno naredil za vse nas. Zase (rdim. da brez njega nikoli ne bi bila igralka, ker o tem nisem razmišljala. Kriv je, da sem se preizkusila kot igralka in kot pevka, prej W/ y / ? Koncert je s svojim nastopom sklenil Franjo Bobinac, tu so se mu v zaključku skladbe Pomembneje vrtnica na odm pridnjžili ni nastopajoči. - it. 82-20. oktober 2009 - Anžoj Dežan |e na koncert pnsel zadnji hip. V Londonu, kjer ûenutno študira, ni hotel izustiti nobenega predavanja. Navdušujoče v Areni Petrol Razočarani Velenjčani še upajo na naslov prvaka Itinajsti krog je bil srečen za CM Celje> toda le glede zmage. Celjski nogometaši namreč zaradi odlične igre niso potrebovali sreče. In je tudi niso imeli. Zmagalî so gladko, vendar jih je sodnik Bukovec prikrajšal za enajstmetrovko, gostom pa jo je podaril- Kot'Barcelona Celjani so po domiselni in hitri igri po goiih Bjelkanoviča, Bezjaka in Komna iz enajstmetrovke vodili s 3:0, v sodnikovem časovnem dodatku pa je iz sumljivo dosojene najstrožje kazni zaostanek Ljubljančanov znižal Milenkovič. Tokrat manj razpoloženi sodnik Miran Bukovec iz Lendave bi moral enajstmetrovko za CM Celje dosoditi že v 68. minuti pri izidu 2:0, ko je Koruna zrušil Grabus. Za 1:0 je po podaji s kota Rajko Rep spretno Žogo usmeril proti vratom, da bi odbitek pričakal branilec Boris Bjeikanovič. Svoj prvi prvenstveni gol je dosegel tudi Roman Bezjak. Imenitno se Je znašel po Urbančevi asistenci. Trener MiJan Đuričtć je hvalil in opozarjal: »Z delom smo ustvarili dobro i^o. Zdaj ne sme priti do samozadovoljstva. To se nam je že pripetilo pred kratkim in posledica so bili porazi ter padec po lestvid. Upam, da smo se česa naučili, iskreno Čestitam svojim fantom, ki pa nimajo številčne podpore s tribun. Če bodo tako nadaljevali, se bo tudi to izboljšalo. Želimo igrati kot Barcelona» čeprav vemo, da nam to nikoli ne bo uspelo, A k perfekciji je treba težiti.« Najboljši posameznik je bil vezist Dejan Urbanč, odigral je domala brez napake: »Vsi smo zaslužni za zmago. Od prve minute smo vsilili svoj način i^e. Trener zahteva na treningih kombinatomo igro,« Ne glede na to, da imajo pri Interblocku finančne težave, Je bilo težko pričakovati takšno prevlado. »Morda me je res presenetila njihova manjša agresivnost To smo znali izkoristiti. Ibda rudi mi imamo težave, a pristop ni bil vprašljiv.« Sledi gostovanje pri Gorici, ki jezačuda na zadnjem mestu. »Ko smo jo premagali v Celju, si ni zaslužila poraza.« Moštvo je precej pogrešalo Urtanča, ko je imel težave z zdravjem. »Poškodba Režnja se je precej zavlekla. Zdaj je povsem pozdravljena.« V zadnjih letih ni bil v ospredju, zato je sedanji status razwseljiv. »Hidi sam nisem pričakoval takšne vloge. Na vsakem treningu sem se trudil že prej. Očitno je trenerju po godu, da izpolnjujem njegove zahteve in mi zalo zaupa,« je zaključil Urbanč. Šele od 56. minute je zaigral Uroš Komu: »Boljši smo bili skozi celomo tekmo, odmor za-radi reprezentančnih tekem nam je priáel prav. Potem ko smo suvereno dobili prvi polčas, je bilo lažje igrati v nadaljevanju.« V 6S. minuli ga je v kazenskem prostom zrušil Grabus, toda sodnik se ni oglasil: »Stik je bil, če me ne bi spotaknil, bi nadaljeval proti golu.« Ko je Bezjak priigral enajstmetrovko, jo je Korun zanesljivo izvedel: »Res me vratar Rozman dobro pozna, Tokrat se je meni izšlo po željah.« V91. minuti je padel Tabot, Bukovec pa je pokazal na belo točko, izgledalo je kot rapaka. »Res sem podrsal, vendar le v blok in se ga nisem dotaknil. T\jdi >Urbi< je bil blizu, a pravi, da ni storil prekrška.« CM Celje se bo v pokalu pomeril z Muro v gosteh. Brez borbe ne gre Rudar je četrtič izgubil. Velenjčani ostajajo na drugem mestu, vendar ga bo s takšnimi predstavami nemogoče zadržati. Strateg »knapov« Marijan PuSnik je bil upravičeno razočaran: »Tekmo smo odirali katastrofalno. Linije 50 bile nepovezane, brez agresivnosti in borbenosti, kar sicer krasi naSe moštvo. Nekateri igralci so pač začeli raznušljad, da lahko tek- Poraz pod Savojskimi Alpami V zadnji četrtini obračuna v Franciji so velenjski roko meta Ši dvakrat znižali zaostanek na tri gole, to pa je bilo tudi vse. Doživeli so drugi poraz, spel na gostovanju. Nerešljivi uganki za moštvo [vice Obr-vana sta bila vratar Mickael Robin s 16 obrambami in bombarder Bertrand Roi ne» ki je dosegel kar 13 goiov. V četrtem krogu (7. november) pa se bodo morali Velenjčani zelo potruditi, da ne bodo doživeli Še prvega domaČega poraza, ko bodo gostili Veszprem z odpisano celjsko falango, ki pa se ob Blatnem jezeru odlično znajde: Dejan Perič, David Koražija, Renato Sulič, Mirsad Terzič. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Ivan Čupić js bil najboljši strelec Gorenja v Franciji. 3. krog 1. dela lige prvakov - skupina B Chambery - Gorenje 28:24 (14:9) CHAMBERY - Dvorana Le Phare, gledalcev 3.000, sodnika Oyvind Togstad in Rune Kristiansen (Norveška), delegat Bjom Ericsson (Švedska). CHAMBERY: Robin 16 obramb; BussUer» Botti, Barachet, Csaszar 3, Nocar 3, Roine 13, Capeîla, N'Diaye, Dumoulin, Paty, Massot l, Detrez 3. JoQ 3 (1). Trener Phillipe Gardent. GORENJE: Gajič 8 obramb. Skok 2; Kavaš, Bezjak 4, Natek 5, Mlakar, Rnič 1, Žvižej 1, Golčar 1. Harmandič2,Cupi-č 6 (23, Šimič 4. Trener Ivica Obrvan. Sedemmetrovke: Chambery l (1), Gorenje 4 (2). Izključitve: Chambery 8, Gorenje Î2 minut. « Skupina B: Rhein-Neckar S točk, Veszprem 4, Kielce 3, Gorenje, Chambery, Bosna Z. Marko Kolsi (v rdečem dresu) je bil ključni igralec Rudarja, potem pa se je tezje poškodoval. Nekaj več srsčo je im se je po poškodbi gležnje uspešno vrnil v celjsko moštvo in je bil proti Intorbíocku najboljši igralec. me odigrajo brez borbe. Glave gor, še vedno smo drugi!« Še najbližje zadetku sta bila Triťkovič in Sulejmanovič. Toda povedli so domači in nato še bolj napadali. »Ni jim bilo CM Celje (4-4-2): Muj-činovič • Gob^, Anđelko-Vič, Bjeikanovič, Bakarič ' Straus, Urbanč, Rep, Lo-vrečič ' Dvorančič, Bezjak. igrali so še Koru d, Močič, M oči vnik. LESTVICA 1.SNL lUlKAKOPCR IRUDAft 3.0UMI>UA(^) 13 4.CMCaJE 5, MAIII90R 5.DOMŽAlf IIITTfRBlOCK 6. NAFTA 9.LASOOMAVA t3 10. HTT GORICA 13 6 1 4 4 21:10 31 21:16 25 21:13 20 19:16 20:16 19 17:23 ie 7 14:ie « 7 21:26 14 6 13:20 13 6 16:23 9 težko, glede na to, kakšni so bili mojije dodal Pušnik. V 87. minuti je Rudar ostal brez Aleša Jeseničnika» ki je pre-jel drugi rumeni karton. Zmago Domžal je v sodnikovem dodatku potrdil Dalibor Stojano-vič. Aiem Mujakovič §e vedno verjame, da lahko ekipa os- Rudar (4-3-2-1): Savić-Jeseničnik, Cipot, Sulejmanovič, Dedič * Goiob, Tolimir» lYiíkcTvič - Grbič, Tomažič Šeru^ - Mešič. Igrali so še Mujakovič, Lo Duca, PraSnik^. Sankaku je najbo Polovica evropskega prvaka • od spodaj navzgor Lutíjs Pcřlawler. Vlora Bedeti in Tin Trstenjak. Elektra boljša od Zlatoroga Cmer: »Sodniki so nas okradli!« Dejan Urbane (v rumenem dresu), ki voji naslov državnega prvaka: »Poraz pomeni za nas veliko ra-. zočaranje. Še vedno pa si želimo v letoSnji sezoni v Velenje prvič prinesti naslov prvaka. Tekem je še veliko in z delom ter srečo veijamem, da nam lahko uspe.« Jutri bo Rudar v osmini finala pokala NZS gostoval pri Kopru» potem pa ga bo v soboto gostil v DR DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: Grupa jši v Evropi V soboto je bi) v Šoštanju pravi sosedski košarkarski derbi. Domačini so ugnali Zlatorog s 75'.73. Obe moštvi sia pričakovali prvo prvenstveno zmago, ki je nato ostala doma. V prvem delu tekme sta se moštvi izmenjevali v vodstvu, in ko je že kazalo, da bo odše] Zlatorog na odmor z dvema točkama razlike» jeTadejKoštomaJspolaganjem v zadnji sekimdi izenačil na 41. Tudi v drugi polovici tekme sta si bili moštvi enakovredni, vodili sta največ za tri točke. Minuto pred koncem je Luka Di-mec s prostima metoma popeljal »pivovarje« v vodstvo s 73:71. Na nasprotni strani je s polaganjem izenačil Koštomaj. Zlatorog je imel priložnost, da povede, a j e v enem napadu zgrešil dva meta. Tadej Horvat je nato izkoristil nezbranost gostov: »Vesel sem zmage, sploh nadZlatorogom, ker je zelo neugodna ekipa.« Na klopi Laščanov je bilo ves Čas srečanja videti veliko negodovanja ob sodniških odločitvah. Miha Čmer seje 23a(oro-gu pridružil letos: »Dobro smo se pripravili na tekmo, na koncu pa nam je zmanjkalo sreče. Nerad komentiram sojenje. Menim, da so nas sodniki okradli.. To je bila javna kraja, saj je eden od treh sodnikov dosodiJ 20 osebnih napak. Vseeno so domači zmagali zasluženo.« Za Elektro je prvič zaigral novinec Američan Andrew Brian Feeley, ki je z 20 točkami upravičil naziv okrepitve. Soštanj-čane čaka danes že nova tekma, tokrat povratna v pokalu KZS. V Mariboru se bodo pomerili z Messeijem, ki so ga pred tednom dni premagali s 30 točkami razlike. Andrew Brian Faeley (2Z090)jd na prvi tekmi za Elektro dosegel 20 točk, Uika Oimec pa za Satorog 14. Prvd zmaga tudi za Hopse Potem ko so Hopsi na uvodni tekmi letošnje sezone v zadnji sekundi izgubili proti Šentjurju, so tokrat gladko, s 77:65, premagali ljubljanske Parklje. Po dobro odigrani prvi četrtini so prvi polčas dobili le s tremi točkami prednosti. Novi prvo- ligaš se je Polzelanom dobro upiral, toda njihove zmage le ni zmogel ogroziti. Pri Hop-sih se je strelsko ponovno izkazal kapetan Primož Koba-Je, ki je dosegel 22 točk. Že včeraj je moštvo Boštjana Kuharja odigralo povratno pokalno tekmo z Radensko. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Petra Nareks, Tina Trstenjak, Urška Žolnir, Vlora Bedeti, Ana VelenŠek in Lucija Poiavder (od najnižje od najvišje kategorije) so evropske klubske prvakinje. Celjski judo klub Sankaku je v finalu evropskega klubskega prvenstva v Orleansu s 4:1 ugnal domači Pontauit. Trener Marjan Fabjan je še enkrat dokazal Evropi in nasploh judoističnemu svetu, kako mojstrsko se brusijo borke v čudežni telovadnici na Lopati. V pre d tekmovanj u so s 4:1 ugnale črancoski Levai-lois, s 3:2 pa nizozemski Ke-namju in rusko Javaro Nevo. Čestitke, Marjan Fabjan. Kdaj je bilo najtežje» v finalu ali kdaj v predtekmo-vanju? Ni bilo razlik. Ves Čas je šlo na nož. Kar pokalo je od bojevi tosti. Moja dekleta niso ^opuščala. V vsako borbo so cenila» kol da je njihova zad- ria. Z vami nista potovaii Re- Marjan Fabjan: »Zdravo. Evropski prvaki smo ...n gina Jerneje in Maja UršiČ. AJi gre za denarne tei^ve, vas zveza ni finančno podprla? NI šlo le za zvezo, od nikogar nismo dobili denarja. Vsi sponzorji so se izgovarjali na recesijo, tisti, ki bi nas morali financirati, pa so tr-dilii da ne gre za moštveni šport in da sredstva za to tekmovanje niso predvidena. Po špartansko in nomadsko - Beđetijeva odlično zamenjala poškodovano šam-pionko - Iz spalne vreče na tatami ramo prilagajati na takšen način. Kaj pa posamezni učinek - je katera od vaših varovank prekrmarila turnir brez poraza? Po manjši poškodbi Urške Žolnir jo je zamenjala Vlora Bedeti in dobila obe borbi, tudi proti evropski pod-prvakinji iz Rusije. Ostajate v Franciji? Drugega nam ne preostane. V Parizu se bo v Četrtek začelo mladinsko svetovno prvenstvo. Na njem bodo nastopile Tina Trstenjak, Vlora Bedeti in Ana Velen-šek. Za prekaljene Zolnir-jevo. Nareksovo In Polav-derjevo nimamo letalskih kart, da bi se vrnile domov. Vezane so na vrnitev s kombijem. Pomagale bodo pri pripravi sotekmovalk. Upam, da bo katera od mladink blizu stopničk. Do srede pa se moramo še znajti glede namestitve, DEAN ŠUSTER Foto: G ru p A Ste res morali pred tekmo prespati na nenavadnem mestu? Ja, po prehodu francoske meje smo kombi zaustavili na bencinski črpalki. V njem je bila ponoči temperatura tri stopinje Celzija. Nič hudega, imeli smo tople spalne vreče ... Po drugi strani seveda ni pošteno do nas. ki predstavljamo Slovenijo, da se mo- ORAMA NOGOMET 1. SI, 13. krog: CM Celje ■ Interblock 3:1 (2:0); Bjelkano-vič (10), Bezjak (34), Korun (77-11 m); Milenković (90-11 m), Domžale • Rudar 2:0 (0:0); Kr-cič (51), Stojanovič (94). Olim-pija - Maribor 0:1. Koper ■ Gorica 1:1, Drava - Nafui 1:2. 2. SL, 10. krog: Šentjur-Dra-vinja 1:0 (1:0); Hankič (26-ag). Vrstni red: Primorje 23, Triglav 20, Mura 18, Aluminij 16, Dravinja 14, ŠenUur, Bela krajina 13, Livar Î0. Šenčur 9, Krško 4, 3. SL-vzhod, 10. krog:Xb-vinar Štore • Zreče 1:3 (0:2); Cater (62-11 m); Alenc (24), Trunki (34, 81-11 m), Mons Claudius - Pesnica 0:3 (0:1), Stojnci - Simer Šampion 0:3 (0:0); Omanovič (49), Kožar (69), Uzičič (89). Odranci -Smarrno 3:4 (2:3); Kompan (4), Jelen (8). Mujanovič (38. 82-llm). Vrstni red: Stojnci, Malečnik 19, Simer šampion, Zreče i8, Šmartno, Čar-da 17, Dravograd, Pesnica 16. Odranci 15, Veržej 13, Tro-mejnik 12, Kovinar 7, Mons Claudius 6> Paloma 3. Štajerska liga, 10. krog: Šmarje • Koroške gradnje 3: i (0:0);DžaferoviČ (72), Mauher (82), Jevšenak (90), ŠoStanj • Bistrica 1:5 (1:3); Smajlovič (45-11 m), Peca - Rosaška 0:1 (0:0); Tadina (58), Vransko -Poljčane 0:3 (0:3). Vrstni red: Bistrica 25, Ormož 20. Šmarje, Pohorje, Gerečja vas 17, Koroške gradnje 16. Rogaška 15, Peca, Podvinci 14, Poljčane 13, Šoštanj 12, Partizan 9. Bukovci 6. Vransko 4. MČL - MNZ Celje, 8. krog: Pivovar Laško - Brežice 1:4 (1:0); Davídoňč (36), Kozje • Žalec 1:4 (0:1); Kolar (76-11 m); Gračnar (38), Čačulovič (48), Ilič (66). Privošnik (83). Vrstni red: Brežice 18. Žalec, Radeče 10, Kozje 6. Pivovar 3. MALI NOGOMET 1. SL, 6. krog: Oplast ■ Pe-kamaDuhlliS (3:1);Rusmir (14), Delamea (26), Hudarin (30), Litija - Dobovec 5:1 (4:1); Vojsk (2). Vrstni red: Litija 16, Dobovec 15, Gorica 14. Piintar 12, Oplast 10. Izola 9. Sevnica 4. Škofije 3. Ptuj 1, Pekarna Duh 0. ROKOMET L SL, 6. krog: Klima Petek Maribor-Celje Pivovarna Laško 27:28 (13:15); Razgor 6, Fur-lan 4; Kokšarov 7. Vugrinec 6. Zorman 5, Toskič 4, Kojić, Go-renšek 2, Razgor, Dače\nč 1. Vrstni red: Celje 12-0, Slovan 10-0> Cimos 8-2, Gorenje 7-3. Maribor 6-4, Trimo. Ribnica 4-8, Ormož 3-9, Merkur 3-7, Krško 2-8, Prevent 1-11. 1. B SL, 4. krog: CoriSnica -Celje Pivovarna Laško B 24:32; Marguč 11, Ranevski 8, Vodišek 5. Špiljak 4, Mlakar 3, Klančar 1, Vrstni red: Krka 8, Šmartno. Aiples 6, Ajdovščina, Grosuplje 5, Celje, Sevnica. Sviš 4, Kočevje3, Radeče 2, Izola 1, Gorišnica D. KOŠARKA L SL. 2. krog: Hopsi - Par-kiji 77:65; Kobale 22, Jagodnik 15, Godler 10,Ibok9,Svi-ridov 8, Skok 3, Lorbek 2; Mu-rič 13, Kosec 12, Elektra - Zlatorog 75:73; Feeley 20, Ćup 19, Koštomaj 15, Horvat 8, Le-kič 6, Bilič 5. Podv^nik 2; Bub-nič 17. Dimec 14, Strnad 12, Goljovič 11. Rizvić 6, Čmer 4, Brodnik. Pelko 3, Nikolič-Smrdelj 2. Vujasinovič 1. Vrstni red: Krka, Helios, Škořja Loka 4, Hopsi, Slovan, Parklji, Elektra, Šentjur, Zasavje 3, Koper, Zlatorog, Šenčur 2. L B SL, 2. krog: Branik ■ Konjice 77:68; Celj 20, Vranjko-vič 17; Sivka 22. Ga^nik 21, Smaka 11, Vipotnik 5. Skaza 4, Jereb 3, K^lič 2, Hrastnik -Rogaška 103:86: Koritnik 21, Godiceij, Vajdič 19; Ambrož 20, Jolič IS, Smajlovič 12, Spešič 11. Pimgartnik 8, Pešič 7, Ravnikar S, Peuovič, Kos 4. Vrstni red: Maribor, Grosuplje. Janče, Branik 4, Litija, Medvode, Rogaška. Postojna, Hrastnik, Nova Gorica 3. Kraški zidar. Konjice, Triglav, Gradišče 2. 2. SL - vzhod. 2. krog: Pak-man Celje • Union Olimpija mlajši 81:70; Ribežl 30, Ger-nek23, Kočevar 17, Bregar, Fe-iicijan4, Bjelanovič3; Markus 17, Bošnjak 14. Ilirija - Terme Olimia 76:62: Lenarčič 33. Bo-jović 18; Štahl 20. Gobec 17. Hunski 12. Abramovič 5, Tru-paj 4, Kačarevič 3, ivačič 1, Cal-cit Mavrica - Vrani Vransko 92:72; Kajnih 37, Martlnčič 16; Lukan 21. Kovačič 17, Ocvirk 16, Vaši 6. Govedič 5. Jan 3, Lanšak, Marovt 2. Vrstni red: Pakman, Bistrica 4. Ilirija. Terme Olimia, Calcic 3. Radenska, Ježica, Lastovka, Podboč-je. Union Olimpija ml., Vrani 2, Dravograd 1. L SL (ž), 1. krog: Ilirija -Konjice 92:70; Škof 21, Zalar 20; Javornik 20, Kobale, I. Klančnik 14, Božičevič 9, N. Klančnik 7, Zdovc 4, Krajnik 2. Kozmetika Afrodita - Merkur Celje 42:113; Baloh, Turk 9, Unverdorbern 8, Starček 4, Muhovec, Lesjak, Volarič 3, Škei 2, Vodeb 1; Turčinovič 21,VerboleJ9, Barič 16, Hughes 12, Abramovič 10, Čoh, Kerin, Richards 7. Kopušar, Ja-godič 6, Belak 2. Jadranska liga (ž), 2. krog: Mladi Krajišnik - Merkur Celje 64:69; Deura 18, Ža-kula 14; Tavič 18. Hughes 15. Verbole 13, Richards, Barič 11, Kerin 1, ODBOJKA L DOL. 5. krog: SIP Šempeter • Triglav 1:3. Vrstni red: Triglav, Calcit 12. Marchiol 11. Kropa 10. Šempeter 9, Krka 6. Svil 5, Galex - Mir 4, Duol 3, Maribor 0. \. DOL (ž), 4. krog: Koper-Aliansa 3:1. Vrstni red: Koper 12, Nova Gorica, Aliansa, Ruše 9, Sloving Vita) 6. Ljubljana 3, Novo mesto, Jesenice - Bled 0. (KM) ^iži" lil ť 'o' I a» ŠPORTNI KOLEDAR Toreli,_2(LJL0. KOŠARKA Pokal KZS, 4. krog, 2. tekma: Maribor - Elektra (17). Rogaška - Zasavje (19). Maribor: Branik - AIpos (20.30). Sreda. 21. 10. NOGOMET Pokal NZS, osmina finala« Murska Sobota: Mura - CM Celje. Koper - Rudar (14). ROKOMET Pokal RZS, osminćs finala, Velenje: Gorenje - Prevent (19). Velika Nedelja - Celje Pivovarna Laško (19.30). KOŠARKA l.SL (ž), 2. krog, Celje: Merkur - Ilirija (19.30 14 ^KULTURA novi tednik Polnoletne muze Z Lave v Čret Danes pojasnjujemo poimenovanje dela Celja, Id ga imenujemo I^va. Naselje» ki je danes sestavni del cel j* ske mesine a^omeraclje, so k mestu priključili leta 1964. Jedro naselja Lava je med savinjsko železnico in bivšo strugo Sušnice. Na vzhodu sega do Dolgega polja in na zahodu do Babnega. V zgodovinskih virih se Lava prvič pojavlja okrog leta 1480, in sicer kot Leenn, pri Čemer sta omenjena tudi prva kmetija in manjši dvorec, najverjetneje predhodnik današnje graščine Zgornji La-novž. Prvotna Lava je bila večja In kmetije so bile pred letom 1848 podložne različnim gospodarjem, tako celjski grajski gospodi, ki je imela sedež v Novem Celju, kot tudi celjski župniji oziroma opatiji» brunberškim in no-vokJoštrskim posestnikom ter celo celjskemu mestu. Zaradi bližine mesta so namreč Celjani močno vdirali v posestni sestav naselja. Celjski zgodovinar Janko Orožen navaja zanimivost o celjskih ur-barialnih kmetijah. V celjskem grajskem urbarju iz leta 1498 Sla na Lavi navedeni dve kmetiji. Prva je bila v lasti sodnega sluge z imenom Jure, medtem ko je bila druga kmetija v posesti graščinskega oskrbnika. Po urbarju r^o korn 5€ im€nuj€ ... iz leta 1751 so bile na Lavi že Štiri novoceljske kmetije. Ko so v času reform avstrijskega cesarja Jožefa n. uvedli davčne občine, je sklenjeni del i^elja pripadel davčni občini Mediog, od dveh manjših delov je pri tem eden pripadel kot predmestni del davčni občini Celje in drugi davčni občini Ostrožno. Hiter razmah je Lava kot naselje doživela po ietu 1842, ko so gmajno ob Sušnici razdelili med domačine. Takrat so se okrepile tako že obstoječe kmetije, nastalo pa je (udi nekaj novih. Že omenjeni zgodovinar Janko Orožen navaja, da je bilo leta 1848 na Lavi osem starih kmetij, na bivši gmajni pa sta nastali dve novi manjši posesti. Doleta 1880 so se jím pridružile še štiri manjše kmetije. med leti 1880 in 1911 pa je na Lavi nastalo še sedem novih domačij. V tistem času so v naselje že šilih tudi meščani Celja. Tako je bila v tem obdobju ^ajena že prva meščanska hiša. Imenovala seje po lastniku Komnu. V njej je bila po 2. svetovni vojni več Film o baziliki V Marijini baziliki v Petrovčab so v soboto predstavili film, ki v besedi in sliki govori o zgodovini tega sakralnega in kulturnega spomenika kot osrednjega svetišča Škofije Celje, prikazuje pa tudi delo in življenje patrov dominikancev v Žalcu, Petrovčah in Sloveniji. Poleg številnih vernikov se je premiere udele^ tudi pater Ante Gavrič, provencial Hrvaške dominikanske province. Film je posnet v štirih jezikih, slovensko različico pa je napisal pater Ivan Arzenšek, ki se je tudi zahvalil vsem ustvarjalcem. TT www.radiocelje.com kot dve desetletji veterinarska postaja. Najdominantnejša stavba na Lavi pa je prav gotovo Zgornji Lanovž. Kot smo v uvodu že navedli, je bil prvi dvorec zgrajen že v času knezov celjskih. Kasneje je bil Zgornji Lanovž pristava grofov Thur-nov. Te so nasledili grofje Rei-sigi> ki so v renesančnem slogu zgradih današnji dvorec in povečah gospodarska poslopja. Rei sigi so svojemu gospoščinskemu uradu, kije imel sedež v Zgornjem La-novžu» priključili Še Gorico in Lahovno. Vendar je v naslednjih obdobjih Zgornji Lanovž počasi izgubljal svojo posest. Pred 1. svetovno vojno je bila v lasti Avgusta Sušnika, kasneje družine Vasič in Lešnik. Gozdno drevje, ki je obdajalo dvorec, se je počasi umikalo. Nekaj časa je ostal samo še hrastov drevored na severni strani posesti. Na graščinskih tleh je v 19. stoletju nastala tudi večja domačija, ki je bila sprva v lasti celjske meščanske družine Hauswirth. Leta 1905 je domačijo odkupil znan celjski posestnik Vinko Kukovec in tam postavil večjo žago ter mizarsko delavnico. Poleg Kukovčeve posesti so bile na tem območju zgrajene še tri manjše kmečke domačije. Po letu 1945 je Lava povsem spremenila svoj videz. Prej pretežno kmečko okolje je z zgraditvijo sodobnih večstanovanjskih blokov in s postavitvijo industrijskih objektov dobilo urbaniziran mestni značaj in Lava je postala tudi po svoji funkciji zgolj ena od celjskih mestnih četrti- Prihodnji teden bomo v tej rubriki napisali veČ o razvoju Čreta» še enega predela Celja. Foto: SHERPA Zgodbo o naselju Lava je za objavo zapisal mag. Branko Goropev^k. V Muzeju novejše zgodovine Celje so sprejeli pobudo Vladimire Skale, da po 18 letih obudijo spomin na modne ustvarjalce, ki so v preteklosti postavili na noge blagovne znamke celjske tekstilne industrije, od metražnih tkanin Metke do kreacij Topra. Zastavili so projekt Pohioletne muze, ki bo obudil spomin na dogodek, ko je muzej pred 18 leti odprl svoja vrata za modno revijo> na kateri so predstavili tekstilije Metke. V tistem času izredno odmevna revija je prvič prikazala metražno blago v obliki modnih kreacij in ta dogodek ter uspehi modnih oblikovalcev, ki so ponesli ime takratne celjske tekstilne industrije v Jugoslavijo in tudi svet, zaslužijo posebno obravnavo. Takšno, ki bo već kol le nostalgičen spomin na nekdaj cvetočo industrijo, ki je propadla, in na delo oblikovalcev in kreatorjev, ki so Šli po svoji poti in zvečine tudi lepo uspeli- »Zato smo v sodelovanju z muzejem pripravili več dogodkov, od jutrišnje modne revije in otvoritve razstave do modnega foto sessiona, okrogle mize, ki bo modno popotovanje z nostalgijo, ter Še ene modne revije, Id bo 5. novembra tudi zaprla razstavo,« pravi pobudnica Vladimira Skale. Mag. Tanja Roženbergar Šega dodaja, da se je muzej v projektu takoj našel. »Smo muzej novejše zgodovine in prav je, da s svojo dejavnostjo segamo na vsa področja še ne minule zgodovine, vse do danes,« je povedala ob prestavitvi projekta. Med imeni takratnih modnih oblikovalcev in kreatorjev velja vsaj omeniti Tbma-ža Jastrobnilca, Natašo Čagalj (danes asistentko Stelle McCartney), Uršo Drofe-nik, Diano Kotnik I^vtižar, Joiando Thaler, Milan ko Močnik. iVlajdo Jankovič in Nataâo Špat. Otvoritev razstave Polnoletne muze, na kateri bodo skozi fotografije obudili spomin na dogodek pred 18 leti, z modno revijo pa pokazali današnje kreacije takratnih oblikovalcev v Celju, bo jutri, v sredo, ob 19. uri. BRST Od kraja do raja S položitvijo venca na grob Antonu Novačanu so se v petek začela že 17. No-vačanova gledališka srečanja, vsakoletna revija komedij stalno delujočih ljubiteljskih gledališč Sloveni-je. Letošnja srečanja prinašajo šest predstav, ki se bodo zvrstile do 21. novembra. Prvo predstavo - Od kraja do raja - pa so v soboto uprizo- rili člani Gledališča Toneta Čuiarja z Jesenic in dodobra nasmejali občinstvo- Izviren tekst, ki se ukvarja z večnim vprašanjem odnosov med moškim in žensko in njunim (ne) razumevanjem, odlični kostumi in prepričljiva igra so zadovoljili gledalce- In pred njih na smešen in nevsiljiv način vnovič postavili vprašanje, kaj je krivo za nesposobnost razumevanja med spoloma, Zgodba se vrača v svetopisemski čas, a vseeno ne odgovori, kdo je krivec - Adam, Eva, Bog ali Kača. Novačanova srečanja se bodo nadaljevala v nedeljo (in ne v soboto, kot je zapisano na plakatih] z Goldonijevo klasiko Sluga dveh gospodov v izvedbi KUD Predoslje pri Kranju. BS, foto: GrupA Kdo je izvirni krivac neruumevanja med spoloma, so se v predstavi Od kraja do raja v komediji Amedeje Učen vprašali flladaliŠČnikj z Jesenic. Zgodbe iz njegove vasi če bi zapisali, da bralci ne uspejo tako hitro bratí knjig Lojzeta Seliča, kot jih ta hitro piâe> ne bi bili daleč od resnice. V zadnjih nekaj ietih je napisal že šest knjig. Zadnjo - zbirko petih povesti - je izdal poleti» nastaja pa že sedma. Knjigo Zgodbe iz moje vasi je Lojze Selič posvetil svoji rojstni vasi Voglajni» saj so štiri zgodbe prav iz te vasi, Je ena je iz sosednje. »Veliko zgodb iz naše preteklosti žal tone v pozabo. Da bi se ohranile vsaj nekatere, sem jih zapisal Pri pisanju sem se opiral samo na svoj spomin, saj sogovornikov, ki bi mi lahko pri tem kaj pomagali, nisem imel. Vsi so namreč že pomrli. Pri čemer so vse zgodbe, objavljene v knji-napisane po resničnih dogodkih. IXtdi imena oseb in krajev v knjigi so resnična, le v zgodbi, kjer pišem o posilstvu, sem jih spremenil.« pripoveduje Lojze SeiiČ. Kot pravi avtor. Je knjiga med bralci naletela na izjemen odziv. Ziasti navdušeni so bili krajani Voglajne. Lojze Selič bo Zgodbe iz moje vasi javnosti predstavil v četrtek ob 18. uri, na literarnem večeru v domu Sv. Jožefa nad Celjem. BA Razstava najboljših srednješolskih fotografij bo v Šolskem cen^ Celje na ogled se do konca novembra. Fotografije na vsakem koraku Mesec fotografije v organizaciji društva Svit se je v petek nadaljeval z dvema dogodkoma. V Šolskem centru Ceije so odprli drugo vseslovensko srednješolsko fotografsko razstavo, ki so jo letos pripravili pod sloganom Fotografiram, torej sem. Sodelovalo je 150 dijakov. Predsednik društva Svit Marko Rebov je bilo sodelujočih dvakrat veČ kot na lanski premieri te društvene akcije. »Ne navdušuje pa le število sodelujočih» ampak predvsem odnos do fo- tografije in njihova kakovost, ki je na zavidljivi ravni,« pravi Rebov. Zvečer pa smo v Mestnem kinu Metropol videli tudi bero fotografij» ki so nastaie med mednarodnim fotografskim ex-temporom Celje skozi oči fotografa. Sodelovalo je nekaj manj avtorjev kot lani, le 19. Tretje mesto je dosegel David Brusnjak, drugo J ure Kra vanja, zmago v^ no fotografijo pa je, prav tako kot lani, posnel Tomaž Čraej. Povedal je. da je imel spet srečo, ko je posnel portret pijanega možaka pred zgovornim grafitom. »Sprva sploh nisem mislil sodelovati, potem se mi je posrečila ta fotografija. Pozna se, da je fotoaparat vedno z menoj in tako z obilico sreče posnamem fotografije neponovljivih trenutkov,« se je nagrade veselil Čmej, Predzadnji dogodek ob mesecu fotografije dru§tva Svit bo odprtje razstave Bistvo očern skrito, srcu odkrito, na kateri bodo na 11. 05 Celjerazstavili fotografije osnovnošolcev iz vse Slovenije. BS. foto: SHERPA Godalci v novi sezoni Celjski godalni orkester je tudi za to sezono pripravil 5voj abonma in v njem pet koncertov. Prvi bo na sporedu že nocoj, v torek, ob 19.30 vNarodnem domu. 35-člaDski Celjski godalni orkester, ki ga vodi Nenad Firšt, je eden od mestnih in državnih fenomenov. Čeprav je to ljubiteljski sestav, vsako leto pripravi vsaj pet koncertnih večerov, vsako sezono pa na svojih nastopih gosli tudi vrsto uglednih sloven- skih in tujih glasbenikov solistov. Nocojšnji prvi koncert nove sezone so že tradicionalno predpremiemo odigrali v Celovcu in na Opčinah pri Trstu. S tem so nadaljevali plodno čezmejno sodelovanje v prostoru Alpe-Jadran in sodelovanje z Glasbenim gledališčem Gabriel iz Celovca, ki že od leta 2005 prireja koncertno serijo Prisluhnimo sosedu. Za prvi koncert je umetniški vodja celjskih godalcev segel predvsem po sodobni glasbeni literatim» pri čemer bosta dve skladbi izvedeni krstno v Sloveniji. Godalci bodo igrali dela Thomasa Modrej a, Alojza Sreboinja-ka, Bojana Glavine in Petra SavUja» dodali pa bodo še koncert za violončelo in orkester v D-d uru Josepha Haydna. Kot gostje se bodo občinstvu predstavili tenorist Gabriel Upuš, pianist Luca Ferrini in violončelist Gal Fa-ganel. BRST Razstava naznanila Ipavčeve dneve v Ipavčevi hiši so minuli četrtek razstavili dela, ki so konec avgusta nastala na 9. ex tempom Šentjurske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Z odprtjem razstave so se začeli letošnji IpavČevi kulturni dnevi, ki se bodo nadaljevali do konca novembra. Na Prevorju se je družilo kar 36 slikarjev. Strokovno je nad njimi bdel akademski slikar Denis Senegačnik, ki mu je pri izboru odkupne nagrade pomagala Tatjaru Cmok. Nagrado Je prejela domačinka z Že-gra in vsestranska ustvarjalka Polonca Kitak. WÊSSSâ^v^m^S^M ip^ cCTtkmjE ^M v^l na koocert, ki ga prir^a v dvcnini Narod;)e|3 doma vC^ju22.l0.2009ob 19.30 Na končenu sodelujejo gostujoči zbori Iz čr«ifl|«vca pH Slovenski Bistrici, Rogalke Sladn« in Šentvida pri f^lni. Vstop prost. Na prireditvi je Šentjurski župan Štefan Tise I mentorju šentjurskega Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Ivu Brodeju za zasluge na likovnem področju v zadnjem desetletju podelil županovo priznanje.TisějeomeQil,da se v naslednjem leiu končno obetajo ustreznejši galerijski prostori, ki bodo urejeni v obnovljeni stavbi na Zgornjem trgu. BA Državljanka sveta Alma M. Karlin - državljanka sveta. Tak je naslov nove monografije o sloviti Ce-Ijanki, ki so jo v petek predstavili v Muzeju novejše zgodovine Celje. Monografija je razdeljena na tri poglavja. V prvem prinaša Almino bio^afijo, v drugem delu je prvi prevod ene od Alminih novel, v tretjem pa so zbrana pričevanja o Almi> zbrana iz tujih časopisov, od umetnic, ki so se ukvarjale z Alminimi deli, sokrajanov ... in tudi bogastvo virov. Med drugim tudi zadnje Almino pbmo založniku, v katerem je pretresljivo potožila, kako bolna je, a hkrati zapisala, da si še vedno želi razvozlati pisavo Majev. Avtorica monografije. Celjar^ Jerneja Jezemik, se je proučevanja Alminih del lotila že v gimnazijskih letih» za monografijo pa pravi, da je doslej daleč najbolj celovit vpogled v delo in dediščino, ki jo je zapustila Alma M. Karlin, »Mono^afijo je treba imeti že zato. ker je bila Alma dolgih 50 let zamolčana, s svojim delom pa zasluži pomembno mesto v ^odo\ini Celja in Slovenije.« Sinoči so v Pokrajinskem muzeju Celje slavnostno odprli razstavo Alma M. Karlin - Poti, avtorja mag. Vladimirja Šli-barja. Danes, v torek, je razstava ves dan na ogled brezplačno. Monografija, ki je že na voljo v vseh knjigarnah, je izšla v založbi Mladinske knjige in zajema tudi fotografije, rokopise, risbe, razglednice in slike predmetov, ki jih je Alma zbirala in prinesla s petih celin. BRST TORCK« 20.10. 10.00 (do 1$.00) Pokrajinski muaj Celje ._ Alma M- KarUn • poU brezplačen ogled nmtave vČastAlmiM. KotUr 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Drobižnka otroška ustvaijalmcaiRog' led Banke Celje 10.30 in 16.30 Muzej novejše — ^odovine Celje___ Živeti v Celju derrvnstracijaobiTi&vljarja AnlonaMuž^ 12.00 Zgodovinski ď^hiv Celje Naj zmaga pravica o(^itje razstave o razvoja pravosodnih organov na Ceïjskem 13.00 Kulturnica, Velenje______ Pink predstai/U^ roruam Janje Vidmar, dobitnice večernice Z008 16.30 Dom krajanov Resnik Ura pravljic 17.00 Knjižnica Velenje Jesen v knjižnici delavnica za otroke 17.00 Knjižnica Ponikva Ura pravljic 15.00 Knjigama Antika Celje Antični večer - V oklepaju literami pogowr s Paaidjo DodiČo fifenem pesrùSkâri pwer\ai Pet minai bíaznasti IS.OO Medobčinska spltôna _knjižnica Žalec_ Psihoterapija - potreba in izziv sreázr^ 5 pmlsrai'mjd SÍO-venskega inštituta za psihoterapijo 19.00 Celjski dom_ â^jenje brez mask konartbroadwa^skeinffx-pel glasbe skupine Cift of t fie heart 19.00 Dom sv. Jožefa Celje OrgeUki koncert nasiapa Angela Tomanič 19.30 Narodni dom Celje Cd j$ki godalni orkester Î. (^nmajski koncert: solisti Gabriel Upu£, tenor; Luca Fèrrini, kúnňr; Gal Ri-ganel, violonielo; dirigent t^enadFiršt 19.SQ Dom kulture V^je Igor Stravinski: ^odba o vojaku abonma Klasika in izven 20.00 Domll.sloveoskega tabora Žalec_ Krlzantema na klavirju gla^)enD-gledaUški projekt SMC Ljubljana 10.00 Muzej novejšezgodovvie C^lje_ Veterinar se predstavi obiskveterínojjaHokaKný-nika 17.00 Knjižnica Pri Mišku Knížku_ Čudežni pralni stroj Leo* nard predsaua QedaÍíSáiKu-Kuc 17.00 Knjižnica Velenje_ Ura pravljic Vesna Gaber Podhmmik o knjigah T^mna, temna noi' in Zgodbaovolka in lisici 17.00 ObčinaSenljur_ Odraščanje in osamosvajanje otrok za starše - predava Stanko Gefjoija 18.30 Čemer Gustav Šentjur Legenda o Bočkem zmaju predstava lutkovne skupine H. OS Fog Slatina 19.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Polnoletne muze modna rev^inoi^TT^ raz-stave 19.00 SD Šedina Dramlje Razbojnik Guzej mêd krivico, maščevanjem in legendo otvoritev razstave, avtor Milenko Strašéc 19.30 Kulturni center LaSko_ Mavrica zmagovalcev Mavrica polk in valčkov z ansambloTna Roka Žlindre inColie CmiTEIC22.10. 10.00 Muzej novejše z^ovine C^je_ Dn^ižnica otroška vstoaijainiai in ogled Banke Celje 15.00 (do 17.00) Muzej na _prostem Ri^tec_ Peka kruha v črni kuhinji in Zelitf-arska dejavfric^ etnografskademonstrac^ in učnodaživljajskadelav-nicaSimoneAránšekinire-neRc^knr 16.00 Medobčinska splolna knjižnica Žalec Ko ^>regovori srce. zmore gbva. zmorejo roke srečanje s stanovalcidomov za starejše v občini Žalec 16.00 KnjlžnjcaSožtatj_ Ura pravljic o knjigi O dveh raAah 16.00 KnjižracaDobje_ Ura pravljic 17.00 Celjski mladipstó center BuČkarija pmsiovanje izida 20. ŠtevU-keglûsilaBuâcePf na območju Radečr j€ terjal dve življenji. V ognju, ki se je v nedeljo ne-kaj minut pred 23. uro razširil iz mansardnib prostorov, sta umrla 39-letna mati in njen 7-letni sin. Drugemu mladoletnemu otroku se je pred pogubnim ognjem uspelo rešid s skokom s podstrešnega okna in se zdravi celjski bolni* šnici. Okoliščine požara Še niso pojasnjene. Po vasi naj bi dan po tragediji zao* krožile raziične zgodbe o tem, zakaj je zagorelo. Uradni odgovor bo znan še-lepo končani kriminalistični preiskavi. Nekaj minul pred 23. uro so rade$ki gasilci prejeli poziv o požaru na stanovanjski hiši Brunška Gora 14. Požar je izbruhnil v mansard-nem delu večstanovanjske hiše. V mansardi je bivala štiričlanska družina, v srednjem delu hiše babica in v pritličju sorodnica družine. V času požaru so se v zgornjem delu hiše zadrževali mama in oba mladoletna sinova, Očeta takrat naj ne bi bilo v hiši, požaru sla prav tako ušli obe ženski. Ko so gasilci deset minut zatem prihiteli na kraj nesreče, so ugotovili, da se ogenj izjemno hitro širi. Za njimi so tja prispeli še gasilci iz Jagnjenice, Svibna in Vrhovega. »Prve minute gašenja so bile izjemno otežene. Celotno ostrešje je bilo v plamenih. Prvič nam vpad v objekt ni uspel, saj je bilo prenevarno, da bi lahko vstopili v hišo. Edini način, da smo lahko prišli vanjo, je bil skozi gorečo streho,« posredovanje 46 gasilcev opisuje poveljnik gasilskega društva Radeče Franc Titovšek. Prva naloga gasilcev je bila iskanje tistih družinskih članov, za katere so predvidevali, da so ujeti v zgornjih pro štorih hiše. »Slutih smo, da so možnosti za preživetje izjemno majhne,« pravi Titovšek, pri čemer so kmalu naleteli na mamo in 7-letnega sina, za katera ni bilo več pomoči. Vzrok smrti 39-letne Simone Čajko in njenega sina je najverjetneje zadušitev. Starejšemu sinu se je iz obje- ma žarečih zubljev uspelo rešiti skozi podstrešno okno in se zdravi v celjski bolnišnici. Pomoč sosedov Dan po požaru so bili sosedje Cajkovih redkobesedni. Zakaj je zagorelo, ni želel nihče ugibati, Čeprav naj bi se pojavile različne govorice. Prvega soseda Čaj ko vi h Maksimiljana Felserja je v nedeljo zvečer zbudil telefon, ko je nekdo od gasilcev želel izvedeti, kje natančno gori. »Z ženo sva se hitro oblekla in stekla do hiše. Otrpnila sva, ko sva izvedela, da sta v hiši umrla mati in sin. Na srečo se je drugemu fan- tu uspelo rešiti. V življenju še nisem videl, da bi hiša tako močno gorela. To je velika tragedija za kraj. Čajko-vim bomo pomagali, kolikor se bo dalo. Že danes bomo stopili skupaj, da se dogovorimo, kako jim pomagati glede hrane in novega ostrešja.« Kraj nesreče sta si včeraj zjutraj ogledala tudi preiskovalni sodnik in tožilka. Kriminalisti Se zbirajo obvestila in informacije o okoliščinah požara, ki naj bi dale dokončen odgovor, zakaj je usoda tako kruto posegla v življenje Čajkovih, da sla morala umreti mati in sin. MATEJA JAZBEC Fowr SHERPA V Brunški Gori so se kraj. Že včeraj naj bi domačini zavili v molk. Kot poudarja prvi sosed Čajkovih, je izguba velika tragedija za se dogovorili, kako pomagati ostalim dnizinskim članom. Je policist okužen? Policist se je zbodel z iglo odvisnika. Ob-stdjd nevarnost okužbe s hepatitisom C Eden od policistov na našem območju je pred dnevi odvisniku preprečil samomor, nato pa se zbodel z njegovo iglo. Zdaj obstaja nevarnost, da je policist celo okužen s hepatitisom C. Pred dnevi sta policista žalske policijske postaje namreč morala posredovati v enem od stanovanjskih blokov na območju Prebolda. Na Številko lis je namreč pred tem klicala mati 24-le(nika, ki ga je prijavila zaradi kršenja javnega reda in miru. Ko sta v stanovanje prispela policista in s kršiteljem želela izvesti postopek, je ta nenadoma odšel na balkon in grozil s samomorom. 24-letmk je želel skočiti iz tretjega nadstropja, vendar se je za njim pognal eden od policistov, ga prijel za jaioio in povlekel nazaj v stanovanje, kjer je kršitelja miril Se drugi policist. Prvi se je, medtem ko je moškega prijel za jalcno, zbodel v njegovo injekcijsko iglo. Le-teh je imel kršitelj polno v žepih. Tudi že uporabljenih. Šlo naj bi za odvisnika od prepovedanih drog, za katerega naj bi bilo že znano, da je okužen s hepatitisom C. zato zdaj obstaja nevarnost» da se je s to boleznijo okužil tudi policist. Čeprav naj bi prvi testi bili negativni, je treba nekaj dni počakati zanesljivejše izvide. 24-1 et nega odvisnika so ovadili zaradi nasilja v družini. Je pa to tipičen primer nevarnosti - in ni jih malo - ki prežijo na policiste na terenu. 2e lani smo pisall> da je združenje policistov na ministrstvo za notranje zadeve naslovilo pobudo za nakup in razdelitev posebnih rokavic ravno za takšne primere, vendar do danes še ni točno znano, ali bo ministrstvo oziroma slovenska policij te rokavice sploh dostavila do policistov. Neuradno naj bi rokavice do policistov vendarle prispele decembra, je pa združenje policistov že lani nekaj rokavic kupiio samo in jih razdelilo med policiste ene od ljubljanskih postaj, kjer je postopkov z odvisniki več. SŠol E o d u o (Z ® (Z M 2 Takšne rokavica bi preprečile poškodbo in morebitno okužbo policista. (Foto: www.policist.sl) Oropali Udi Celjski kriminalisti 5e vedno niso prijeli neznancev, ki so v nedeljo zjutraj, malo po sedmi uri, oropali tigovino Udi na Maritorski cesti v Celju. Roparjev naj bi bilo več, bili pa naj bi tudi oboroženi Z grožnjo prodajalkam, ki naj bi jih po poročanju komercialne televizije tudi zvezali, naj bi odnesli kar nekaj denarja, znesek Še ni znan. Kljub temu, da so nekatere podrobnosti že nekaj ur po ropu pricurljale v medije in da je bilo po Celju v nedeljo in včeraj opaziti večje Število policistov, se celjskim kriminalistom še včeraj ni zdelo vredno o tem tudi uradno obvestiti javnosti... Zgodovinski uspehi PGD Nova Cerkev Da pr^ovor »Kakor seješ, (ako tudi žanješ« res drži, po-trju^jo tudi tekmovalni uspehi PGD Nova Cerkev. 2e več let so rezultati naših enot vse boijâi, tokrat pa beležimo uspehe> ki jih bo težko ponoviti in vprašanje je, Če je ka-tero društvo v Sloveniji dose-glo že kaj podobnega. Prvi preizkus usposobljenosti in znanja je bil v soboto, 26. septembra, ko je bilo v Vojniku tekmovanje GZ Vojnik-Do-brna. Ta dan je na tekmovanju nastopilo 8 naSih enot - v vsaki kategoriji po ena. Izkupiček je bil popoln, saj so prav vse naše ekipe zmagale, nastop na re-^jskem tekmovanju pa so si že pred lem zagotovili tudi veterani, ki so zmagali na tekmovanju starejših gasilcev. Za slavje ni bilo veliko časa, saj je bilo do regijskega tek-movanja potrebno odpraviti Še marsilátero napako. Kdor je v tem obdobju prišel pred naà gasilski dom, se je verjetno čudil, koliko ekip trenira naenkrat. V soboto, 10.. in nedeljo, 11. oktobra, pa je prišel čas. ko je bilo potrebno vse svoje znanje ponovno dokazati na tekmovanju celjske reçje, ki je bilo v Zrečah. Rezultati so bili tudi tokrat izjemni, saj so 1. mesto zasedle pionirke, mladinke, mladinci, članice in číani A ter âanice in člani B. Pionirji so bili dru^ starejši ^ilci «veterani pa tretji- Z doseženim rezultatom so se vse enote uvrstile na državno tekmovanje, ki bo naslednje leto. Da so naše ekipe res odlično pripravljene pove tudi podatek, da so članice B na tekmovanju za pokal Gasilske zveze Slove-nij e dosegle skupno drugo mesto, enoti mladink in mladincev sta skupno zmagali na tekmovanjih za pokal celjske regije, mladincem pa je ponaga-jalo vreme in so za manj kol sekundo zgrešDi uvrstitev na olimpijado. Ali s! lahko zaželimo še kaj več? SR£ČKO SENTOČNIK, tajnik PGD Nova Cerkev Odličflo pripravljene Članske ekipe Štorski veterani najboljši z zračno puško Odlično sodekrvanje, ki ga veterani v cbčisú štore gojimo z našo vojsko in policijo, je lahko samo za vzgled. Táko smo letos že tretjič or-ganinrali predstavitev SV, tokrat v spcNinjih Štorah na športnem Igrišču pred gasilskim domom. Veterani smo tokrat oi^-iiizirali tudj strelsko tekmovanje v streljanju zzraCno pu§-ko na obnovljenem strelivu. Pomerili so se pripadniki vojske, Uprave za obrambo Celje. policije PU Celje, štorski gasOd in veterani kot organizatorji. Poleg pripadnikov SV iz Cdja sta se tekmovanja ude- ležili tudi dve močni ekipi iz vojašnice Slovenska Bistrica. Z raslovom Članka sem povedal praktično vse. Podelitev piiznanj je bila pred obnovljenim streliščem za zračno pu^ko. Imeli smo tudi to čast. da jih je podeli naš župan Miran JurkoŠek Glavno nagrado in najbolj pomembno priznanje pa so prejeli kuharji EVOJ enote iz cdjske vojašnice, kjer so nam pripravili okusen vojaški pa-suJj. Zato je med dm^ prejel visoko priznanje naš glavni kuharski mojster Boris Hrenk. SRECKO KRiŽANEC Uspešni mledi gasilci iz Nove Carinre Praznovanje abrahama nekdanjih sošolcev V petek, 9. oktobra, ravno na dan, ko je godova! Abraham, smo se po 50-ih letih srečali soâolci 8. a in S. b razreda OŠ Laško. Od skupno 57 učencev letnika 1958/1959 se nas je srečanja udeležilo 20. Posebej smo bili veseli, da je večer med nami v prijetnem vzdušju preživel razrednik 8. b razreda Stane Drnovšek, ki sedaj živi v Ljubljani. Obujali smo spomine in po doživi jali lepe trenutke, preživete v Soîskih klopeh. Obljubili smo si, da bo naslednje srečanje prihodnje leto. Vsi želimo, da v večjem številu. Zahvala za organiziranje srečanja pa gre sošolkama Darinki Knez • Milčinovič in Dori Šmon -Zeme, ki sta se trudili z zbiranjem podatkov o razkropljenih sošolcih. JB novitednik • ■ * www,novitednik,com www.radioGelje.com Projekt Comenius na I. gimnaziji I. gimnazija v Celju se je letos vključila v đvolet* ni projekt Comenius, ki je pomemben predvsem zaradi možnosti medkulturnega povezovanja in izmenjavanja izkušenj ter metod poučevanja tujih jezikov. Zato nas je v sre-do, 2$. septembra, s svojim obiskom počastilo skupaj 14 profesorjev iz Nemčije. Španije» Danske in Irske. V četrtek smo jih sprejeli na Šoli, kjer so prisostvovali pri pouku (dijaki smo uro izvedli v slovenščini in angleščini, jim predstavili našo kulturo in deželo, imeli pa so tudi priložnost poskusiti našo nacionalno jed, potico). Popoldan so si ogledali Pokrajinski mu- zej Celje, dijaki pa so jim pripravili ogled mesta. V petek so si ogledali Bled (povzpeli so se na grad in se sprehodili okrog jezera), uživali pa so tudi v vodenem ogledu našega glavnega mesta» Ljubljane. V soboto so imeli delovni sestanek, po katerem so jim dijaki predstavili še zgodovino Celja in jih popeljali na malo drugačen ogled mesta, videli so ga lahko namreč s celjskega Starega gradu. Zvečer smo pripravili prireditev, saj je 26. september evropski dan jezikov. Predstavili smo slovenske ljudske pesmi in plese iz različnih slovenskih pokrajin, in pesmi ter literarne tekste v jezikih, ki se poučujejo na naši So- li (to so angleščina, nemščina, španščina, francoščina» ruščina in srbščina], po prireditvi pa je bil še čas za poslovilno zabavo. Gostje so odšli polni novih vtisov o našem mestu in Sloveniji, nad katerima so bili opazno navdušeni. Prav tako niso mogii preh-valiti I. gimnazije v Celju, ki jih je prevzela s svojo opremljenostjo in z »dušo«. Tudi dijaki smo jih pozitivno presenetili s svojim znanjem tujih jezikov in z zelo dobto ter sproščeno izvedbo sobotne prireditve,. Zahvaljujemo se vsem mentorjem in dijakom za pomoč in izvedbo zanimive in poučne izmenjave in upamo na še veliko takih! VERONIKA ŠOSTER Rdeča pika na šahovnici V Celjskem mladinskem centru je na ogled razstava Sabine Zaleznik, dijakinje Gimnazije Celje - Center. Razstavila je imenitne slike, ki avtoričini mladosti navkljub izžarevajo že veliko likovno zrelost. Sabina Zaleznik je bila ob otvoritvi razstave zelo vesela, saj je bil obisk zelo lep. »Vesela pa sem tudi zato, ker je res lepo videti končne izdelke» za katere sem porabila veliko časa in vanje vložila veliko truda,« je povedala 17-letna dijakinja. Naslov razstave je Vsak nov dan kot novo življenje. »Na vsaki sHki je šahovnica, ki je simbol ponavljanja nekih formalnosti. ki se jih ljudje vse preveč poslužujejo. Vsak Človek pa je nekaj posebnega in ima neko posebno lastnost, ki jo lahko izrazi. Zato si želim, da postanete velike rdeče pike na čmobe-lem vzorcu.« Razstava bo na ogeld do konca oktobra. NS V AVTO lOLA ZSAM ■ SOIAIMAJB0U5IW USPEHOM V B-KAKOORIJI Pokliate na brezplačno telefonsko številko 080 20 86 Ob vpisu v tecai CPP ena «ra veinfe gratis» ixvo|ame semlnarfe sa izbris kazenskih te% Tecoj CPP A, B, C, D, E in AM-kategorije v ponedeljelc, 26* 10. 2009, ob 16* uri. Uspešna Maja Krempuš s psičko Evo Celjanka Maja Krempuá obiskuje šoJski center Celje - smer frizer, največ prostega Časa pa nameni skrbni negi in vzgoji svojih dveh psičk Dyane in Eve pasme Ihasa apso. Je aktivna Članica kluba Mladi kinolog in se je letos udeležila vseh pasjih razstav in tekmovanj v Sloveniji v kaťegori-ji Junior handling ter dosera nekaj odličnih rezul-tatov. Že konec septembra je na tekmovanju v Celju v starostni skupini 14 do 17 let osvojila 1. mesto, zmago je slavila tudi v skupni uvrstitvi. Maja se je letos udeležila tudi več razstav v tujini, kjer sta si s psiČko Evo prislužili 3. mesto na tekmovanju v Celovcu, v Varaždinu, Umagu in Gradcu pa sta stali na zmagovalnih stopničkah. V Bratislavi na Slovaškem je bilo pred tednom svetovno lepotno tekmovanje psov. Vzporedno z lepotno razstavo psov pa se je odvijala tudi l.i. JH disciplina, kjer sodniki ocenjujejo, kako otrok vodi psa, kakšen način izbere, da psa najbolje predstavi občinstvu in kakšna sla odnos in ravnanje otroka. Maji se je s psičko Evo uspelo kot edini slovenski predstavnici prebiti v ožji izbor in na koncu sta skupaj stali na drugi naj\ašji stopnički. S tem se je Maja zapisala med dvanajst najboljših na svetu. Naslednji Majin Izziv ali skrita želja je udeležba na najbolj prestižnem pasjem tekmovanju na t.i. Cruftsu v angleškem Birminghamu, kjer bo, če ji bo uspelo, s ponosom zastopala barve Slovenije in Celja. SANDRA ČATER Gluhi ob dnevu duševnega zdravja V ponedeljek, 5. oktobra, je bila na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje svečana otvoritev likovne razstave gluhega slikarja Bojana Cmoka. Z otvoritvijo likovne razstave smo obeležili svetovni dan duševnega zdravja. Duševno zdravje je v današnjem času nujen pogoj za uspešno delovanje posameznika, skupnosti in družbe kot celote. Bojan Cmok, avtor likovne razstave, je bil rojen leta 1964 v Celju. Svet risanja ga je pritegnil že v osnovni šoli. Intenzivneje je začel slikati leta 1993, takrat se je izpopolnjeval na slikarskem tečaju pri mentorici Erni Fer-jančič Fric v Rogaški Slatini. Od leta 1999 je član DLU Rifnik Šentjur, katerega mentor je Ivo Brodej, ki je bil tudi njegovučitelj likovne vzgoje v osnovni šoli Franja Mal-gaja Šentjur. Vse odtlej je reden udeleženec Šentjurskih ex-temporov, kolonij in sku- pinskih razstav. Med njegovimi slikarskimi tehnikami prevladujeta olje na platnu in pastel. Najljubši motivi se po njegovih neposrednih doživetjih odslikujejo v krajinah in tihožitjih. Od leta 2000 je reden član Zvezeglu-hih in naglušnih Slovenije, kjer vedno sodeluje v večdnevnih likovnih kolonijah in skupinskih razstavah, največkrat v Piranu in Kranjski Gori, ki sta njegovi najljubši slikarski destlnaciji. Likovna razstava gluhega slikarja Bojana Cmoka je na ogled vsak dan od 7. do 15. ure do 30. oktobra. siBiLA Cater, Društvo gluhih in naglušnih Celje PROMETNI TELEFON RADIA CELJE Bojan Cmok v družbi z nastopajočimi na otvoritvi razstava V — OZCI-NASVETI EMO TOPEL DOM Adîjo, Gary Vsaka živl)en}ska pot, naj bo človeška, rasÛiD-ska aJî živalska, se enkrat konča. Za mojega mucka Garyja je konec pri$e) prekmalu, saj je umrl star komaj Šest mesecev. Prejšnji leden ga Je veterinarka odrešila hude bolezni, ki ga je doletela le štiri dni pred tem. Našla sem ga namreč že popolnoma izčrpanega na domačem seniku. Nepremično je sedel in gledal vprazno. Tja je prišel umret... A tega si takrat nisem hotela priznati. zato sem ga nemudoma odpeljala k veterinarju. Sledili so trije mučni dnevi zdravljenja, izboljšanja in poslabšanja njegovega stanja» opazovanja, kako mucek trpi, joka, premišljevanja, ali bo sploh preživel to noč, kako naprej ... Nisem ga bila pripravljena izgubiti, zato sem storila vse. kar je bilo v moji moči, da preživi. A kaj, ko je bila bolezen močnejša od njegovega organizma. Pred- zadnjo noč nam je mucek nazorno pokazal, da se ne more več boriti. Zavlekel se je pod zidano kad v kopalnici in ni hotel več ven. Oče je moral razbiti del zidu, da smo lahko prišli do njega. Ze drugič je želel umreti na samem. Tokrat je bilo to dejanje jasna prošnja, naj ga pustimo oditi. Naslednji dan sem ga odpeljala k veterinarju, kjer sem se morala dokončno soočiti z resnico in z odločitvijo o evtanaziji. Med jokom sem mislila le na to, aH delam prav, ali ga ne bom nemara ubila, čeprav bi morda lahko ozdravel. A ko sem mucka pogledala v oči, v katerih sem videla le bolečino in trpljenje, sem vedela, da zanj ni več pomoči. Še zadnjič sem se poslovila od svojega mucka. Zdelo se mi je, da je njegov pogled hvaležen, da ga bom odrešila vseh muk. Upam, da sem ga res... Adi-jo, Gary. NINA ŠTARKBL • hamo do mehkega. Medtem ko se juha kuha, v drugi posodi v slani vodi skuhamo na kocke narezan krompir. Ko je ta kuhan, ga precedimo in iz njega naredimo pire. Vanj vmešamo jajce in nekaj moke - toliko» dd dobimo go- SKUPAJ Sto zmes. Pečico ogrejemo na 200 stopinj Celzija, na pekač položimo peld papir nanj pa kot iižol velike kupčke krompirjeve mase. Pečemo 20 minut. Ko so krompirjevi cmočki pečeni jih kot zakuho vmešamo v ribjo Juho. Palačinke s segedin nadevom Večkrat se zgodi, da nam ostane kaj hrane od prejšnjega obeda. Če je to s^e-dinar, lahko iz njega naslednji dan pripravimo odlične palačinke. Sestavine: jajce, mleko, moka, sol, sladkor, mineralna vodâ, nekaj segedl-narjâ. Priprava: s^tedinar na hitro odcedimo in sesekljamo. Spečemo palačinke, jih nadevamo z maso. vse skupaj zvljemo in položimo v pekač. Palačinke lahko prelijemo tudi s polivko, ki jo naredimo iz jajca in nekaj kisle smetane. Popečemo v pečici in postrežemo! RibjSt ostmkovM ztvizhj, |»c pe jih porabit» u jubo. ZVITOREPKA ZVrrOREPKIKA AKCUA V OKTOBRU lU NOVEMBRU _odstr«ijtvinjtzobn«9a kamna ^^^z BREZPLAČNIM polinnjtm lob 29 uvetjavitev akcijske ugodnosti prinesite v Zvitorepko ta oglas Trftflvftli:Ki 2. C»Ut 03 31 ^ I www.r/řtťrep* j,;. Terapija za razvezane Na Družinskem inštítutu sezoktc^rom vsako 1. m3. sredo vmesecu ob 19. uri sestaja terapevtska skupina za razvezane. Za vse uporabnike je bre^lačna. V skupini se zasledujeta predvsem dva cilja: kako preboleti bolečo izkuSnjo razveze in kako se znajti v novi situaciji glede starševstva kot tudi partnerstva. Ponavadi nihče ne gre v odnos, ki bi ga želel neuspešno zaključiti, zlasti pa se veqetno nihče ne želi znajti v situaciji, ko je treba otrokom razložiti, da bo sedaj »drugače«. Biti del skupine, ki predelujezelo podobne bolečine, kot jaz sam/a, je najboljši možni način za predelovanje čustvenih bremen. Tega se na da storiti na zgolj miselni način, z branjem knjig, ampak v prvi vrsti skozi odnos, tako da začutim in predvsem, da me nekdo začuti v tej bolečini in podpre. Nevarnost je, če se znajdem sam/a in si rečem, pustimo preteklost, »odrežem« občutja» jih porinem na stran, in se mi potem lahko z dvojno mero vrnejo čez čas - v novi zvezi. preko težav otrok ali preko telesa kot bolezen. "Hidi raziskave kažejo, da so osebe, ki se jim je zgodila travma, imela manjše posledice, če so imele ob sebi nekoga> ki so se mu laliko zaupale, ki jih je razumel in podpiral, kot pa osebe, ki tega niso imele. Predelovanje razveze Gre za izkušnjo izgube, kjer je normalen proces žalovanja. Nekaj, kar si gradil, se Uje zrušilo» ti je bilo vzeto. Gre za krivico. Nekaj po Čemer sleherni človek hrepeni, pripadnost, navezanost na ljubljeno osebo, to ti je potem vzeto, Kako se s tem soočiti? S tem, da se prepričujem, da me itak ni bil/a vreden/na {ali obratno)? Ali da hočem na to čim prej pozabiti? (Kako. če me pa morda otroci nenehno spominjajo nanj/nanjo?) Tako, da se mu/ji maščujem? Ali tako, da se prepričujem, da nikomur več ne bom dovolil/a, da me tako prizade ne in se zato ne bom več vezal/a? Gre za veliko občutij, ki jih ta bolečina prebudi, ker gre za dvojno izgubo: izgubo ljubljene osebe m izgubo ljubezni ljubljene osebe. Starševstvo po razvezi Ob iz^bi partnerskega odnosa pogosto ostane Še boleče dejstvo, da Še vedno ostaja starševski odnos, pa čeprav si tega sploh ne bi želeli, ker bi morda želeli za vedno prekiniti stik s to osebo. Ob tem mnogi trčijo ob boleče dejstvo, da se otroci »niso razve-zali«, da niso in nočejo izgubiti nobenega od staršev. Zato je pomembno to razlikovanje; razvezal sem se jaz, ne otrok. BLIŽINA družinski inštitut info@b1aina, www.bliziM.si 03/492-5fr«0 Od tega čbveka ^em stran kot mož/žena, kot starša pa bova morala še vedno sodelovati. To je morda najtežja stvar pri razvezi - morda sem blazno besen na svojo/ega bivšo/ega, hkzHti pa moiam spc^ovati mamo/očeta mojih otrok. Otroci pri razvezi niso krivi Otrokom je treba povedati tri stvari: da niso krivi, ker sia se oče in mama razvezala: da s tem ne izgubijo nobenega starša (Če en stai^ noče več imeti stikov, naj se dru^ Še toliko bolj potrudi, da ne bo zapustil otroka), le da bosta starša živela na ločenih naslovih; in da bo mama/oče naredil/a vse za svoje zdravje, da otrok ne bo v skrbeh za njuno zdravje. Pri otrocih je treba bili posebej pozoren na njihovo bolj problematično kol tudi preveč vzorno vedenje ob teh dogodkih. V obeh primerih gre za neprimerno prilagoditev na nove razmere, ki so otroku v škodo. Prav tako se lahko zgo- OBVESTILO JAVNOSTI! @ Bob Kart Poletno sankališče na Celjski koči 02. BobKart uspešno obratuje že 120 dni v letošnjem letu. Do vključno 20. 9. je bilo opravljenih 40,252 voženj. Od ponedeljka, 28. 9. dalje bo sankališče obratovalo: •Od ponedeljka do petka 16.00 -18.00 •Sobote, nedelje in prazniki 12.00 • 18.00 Za zaključene vnaprej najavljene skupine (najmanj 20 oseb) bo sankaliice obratovalo po dogovoru^ Ob suhem vremenu, vse dni v tednu! www.celjska-koc3.si di, da otrok sprva sploh ne bo »odreagirals ampak šele čez čas, ko se bodo stvari »umirile«. Skratka, težko je za vso družino, stem, da otrod nimajo možnosti odločati se. Še tisto odločanje (če so dovolj slari)» ki jim je dovoljeno, je miio rečeno kruto - pri kom bi živel. Skratka, gre za veliko vsebin, o katerih je zelo priporočljivo, da vsakdo, ki se znajde v tej situaciji, v družbi ljudi, ki prestajajo podobne bolečine kot on sam, podeli svojo izkušnjo, vprašanja, dileme in se preko tega deloma razbremeni, likrati pa najde potrebno dodatno (po) moč, motivacijo za vsakdanje življenje in nov »vzpon«. DRAGO JEREBIC, Spec. ZDT Terapevtski skupini za razvezane, ki jo vodi Drago Jerebic, se lahko pridru* žite do konca oktobra (05/ 492-55-80). Do zdravja z manj teže Več kot polovica Slovenk in Slovencev je prekomer-no težkih in kar 15 odstotkov je debelih, torej z ITM nad 30. Zaradi tega v podjetju Abbott pripravljajo dneve brezplačnih svetovanj v lekarnah po Sloveniji. Gre za dneve, kjer asist. mag. Andrej Kra-vos, dr. med., obiskovalcem svetuje, kako œlovito pristopiti k zdravemu hujšanju. Vsakemu obiskovalcu izmeri krvni pritisk, raven sladkorja v krvi, telesno težo, obseg pasu in i2iačuna ITM (indeks telesne mase). Udeležencem meritev podarijo t. i. začet-m paket, v katerem je brošura s priročnimi informacijami o spremembi življenjskega sloga, dnevnik za sledenje i^ube odvečnih kilogramov. ITM računalo, meter za merjenje obsega pasu in pisalo. Dneve svetovanj pripravljajo po vsej Sloveniji, podroben um^ je objaN^jen m spletni strani www.zdravo-hui' sam.si. Zaželeno je, da se za meritve predhodno prijavite v lekarni ali po telefonu. V četrtek, 22. olUc^ra, bo svetovalni dan od 16. do 19. ure v Lekarni Žalec, Prešernova 6, (712-02-50) in 29. oktobra od 16. do 19. ure v Lekarni Planet, Mariborska 128, Celje (490-31-56). Ameriški slamnik pomaga telesu ^m hitreje premagati prehlad. Z naravo nad prehlad Ljudje, ki so občutljivi za prehlad, naj se mu ponvijo po robu, še preden jih ta dobi v svoje kremplje. Obrambne sposobnosti telesa bodo učin-haviio spM&udili z uporabo pripravkov ameriška slamnika. V času prehladov imejmo v domači lekarni vsaj kakáno od naslednjih zelišč: črni bez^ lipovo cvetje, Šip^, lučnik, pljučnik, vibovo skorjo ... Z uporabo Ie4eh bomo pomagali tdesu, da se kar najhitreje znebi virusa. Če se vse telo ali posamezni deli ohladijo ali premočijo, se poslabša prekrvavljenost sluznic, s tem pa tudi imunska obramba pred wrusi in bakterijami. Organizem se ne more več uspešno bojevati proti povzročiteljem bolezni, Id lahko zlahka prodrejo v sluznico in prizadenejo nos, žrelo, nosne votline, sapnik, bronhije. Pri prvih zrakih prdiiada lahko bolezen še zatremo s sunkovito terapijo s sirupom ali drugimi pripravki iz ameriške-^slamnika (Echinacea purpurea) ali čm^ bezga (Sambu-cus nigra). Ameriški slamnik učinkovito krepi imunski sistem in pomaga telesu pri premagovanju okužbe, črni bezeg pa virusu preprečuje, da bi se razmnožil. Med prehladom uiivamo deset dni trikrat na dan pol žličke izvlečka ameriškega slamnika in tako na najboljši način podpiramo obrambne in zdravilne moči svojega telesa. Vitamin C iz svežega sadja aH zelišč velja za najboljšo zaščito proû virusnim okužbam, kot preventiva pa naj bi se obnesla tudi s karôtinom bogata živila, kot so korenje in druge rumene in rdeče vrtnine, ali sadje ter temnozelena listnata zelenjava, denimo brokoli. blitva, ohrovt, zelje. Sloviti francoski fitoterapevt Maurde Messegue meru, da se pred prehladom lahko zavarujemo s temeljito kuro s timijanom (Thymus vulgaris) in z matfflino dušico (Thymus pu-legoides). Na 1 liter vode vzamemo po 2 ščepca timijana in Piše: PAVLA KLfNER materine dušice, iz katerih pripravimo poparek- Spijemo 3 ali 4 skodelice čaja na dan. Če se otepamo prehlada, nam bo v velilœ pomoč stari dobri česen (Allium sativum). Dvakrat na dan med obrofá pojemo drobno sesdOjan strok surovega česna. Pn akutnem prehladu seveda najbolj koristi, Če uživamo čim več zeliščnih čajev. Priporočljivi so zlasti bezgov in lipov (Tilia platyphyDos) poparek ter poparek iz pljučnika (PulmonariaoffidnalisjaliluČ-nika (Vefbascum) in zavretek iz vrbove skorje (Salix). Vse bolj priljubljen postaja tudi Čaj iz ingverja (Zingiber officinale), Iq odpira nosne poti ter pomirja vneto ^lo in mizlico. Čaj pripravimo kot prevretek: v lonec s pol litra vode vr^mo 3 žličke nastrganega ingverja, pokrijemo in pustimo vreli 10 minut, nato odstavimo in precedimo. Čaju dodamo 2 Žlid limoninega soka in 1 žlico medu. Pijemo večkrat na dan. Simon Ašič je zoper prehlad svetoval sirup iz čebule (Al-litmi čepa) : zrezano Čdjulo skuhamo z medom v gost sirup in jemljemo vsako txro po î žlico. Poleg uživanja vdikih količin zeliščnega <^ja v tem času uživajmo tudi veliko zelenjavne in kokošje juhe. Ker segreje grlo, nam vroča tekočina olajšuje dihanje. HJli^^AliJl 8 - 12 1(9 me«»6no Dr. PIRNAT }a)í2»32:&S.01/S1935 www.pimÂlsi j Strok ali dva časna na dan lahko gbvaruje pred prehladom. BORZA DELA - MALI OGLASI Prosta delovna aiasta objavljamo po poiMcih Zavoda RS za zaposlovanje. Zetadi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav Qko sac&ď; preglednosti objav fzpu^Samo pđ^Oie, ki jih prfrB&ijnjia d^odaiaiti (dafo 2a določen čas. rahtevsa d^wne izkofnia. posabno znanje tn morebitne druge zímbv«). Vsi T>3veddni m manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih daskah obrm^rlh služb in uradov la dalo zavoda: • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanja: http://vwvw.ess.gov.si; • prr delodajalcih. Bralca opozarjamo, da so morebitne napake pn objavi mogoče. UECCLJC «MWlOiOlSMBOBMZBA T/USUUU H^miMJAMJtlJUff K&TALlOUe (izuv. nusmr ii in« talk), uvntu uxovQ^ THM. mMMUl MCTNESA mUÀ. VOflOiEEA S rXLHQKHDtel^aïUinS: mPBCVmiAV^ upiMimsNiis.îamia^tE^iimlm UVU M/t EZDOlUt JHAA. KAK ffiimU WeSI. SfSTAVUA FQMt WASA PœWL imUA uosno mm. mm s ial nno&it bis. ziiuse m nazvanu vuj(v ut AinovoM. Zoezafsucsia «ynxi&Mi SLOV, jinuKft AVTij^TBiirm ion MKO CHU SP. PCTVlftSI»]2V0jNlR SRCIWJA nnJMA RMMZBA vrrzMKs li^'FfmbMKvitmPKCvom lOian » «RK NAfDU u PMKiUW ORU^U AU oe hbavtnltev n s uj PO lUAi ru pooua hauka. 1(3 wf SA eu iwiAâ^ am ten a vzDtfUiE we MBK u IDE» n V siuDâu ^ oftiiCEJi Cas, 3 HESUt Zl.lim VC&O WilNA. PD91EÍ30WME. Ktm lmeCMA Fietujiui: AVTQOQin n orw KL IH KUK TflGOVg^ dJSfí PflOOUA. SVmWUE STRANUa VOeOJE FVlOOa tMK NAAOÍAWE RA ÍK WS BlAfi^c BMBfllW, VOOEUE M TREM^AUS MAA OAllUUE WTUAU III BUU W řUJO; ^ loCď CAS. 12 posffv.ii.ait A/TO MIUKD IWMNE HAM ISHC lUBBIRSM ECn M. 3000 OJE aemamm ELanUKAfi M/t ZWSA ElSCrmnSIAOUU KAO&IEK-nu PUOfEfr ^ \2 KStCn » lOitOS; SAAUS CM» H nUCUECEUC OiL 6nilV2LU 3« COK MCM niMu v mMN( iK na nfaii • M/t pwaja ?fsf{!ma£i^ vim W&weh msofiam DEUyiACMI. SUKQAQWUm: QDUŮH 12 WS- ov. 21.» jflft huud ssniem m rmm pooktji y.fi. iKAN. cmâu2. DHi2u£.eviÉCA fntmi mvmíMi ncnuMfc ZASrmK asUM KlUffl^ PR ZNAW Klirw u QUMvooASvmouKTw f(Xiiír».m.nmĚHi ^ vím liao JE ÏÏRStSQ NA OW)^ CaiA 2 n^ OfMitsif CAS. 3 mm mi jm SOVINSM KHJISA Bjxa. POOfiJi 2A nsiMo « DCmiBiaio ku«, svf niYAUn2AUlMTVQ.SIUtf7 ISULUUMA STMUNTBMK 'ZAvuHiMun zAsnm u UHOU 09ĎN CELE. VEiU ABVW UdKC, KAiÚU SU^ VW» KIA6K zc. »mm oeuliA-ivt UVAROWU m RZtÍMH OSQAH-BUOIlATEKHJ/fflVD ZAFOSliNH oajhn UOQ OBtKUlVAU EE 2X ZNANW STRANV: MOĆ» CAS. 3 IfiSO. &1l.aa 2AVAfi^ VAUCA miA. QA NOVO ttiSnt: PfEKTAVIDŽTVD CBJE. MAWOftSU (OTA KQ A. »80 CEDE «MMUSIBAmW TBMW ímiAňsmiv-i whfSMnttmsmi PflCTAnj KA eUVNH 06UVMAVAII, UWtt. USliMUM HA sotíu DKANA HI HA 2UNAIU(II nSUnWUJ SOÍl ftk. wmnuMD sutAvuAWE LurrmEjS» wm. siupijv. vmL Doioía Cas 31.12^911. ji.tojDot (RnaîM sooStt v eaiii: OKMJiQ ssoStt v auiL PK SEfutvAmiU2t3oncajE koimuust IIMnAUSI y/t I3IIAII KAHDiAT tt HU W htsivsimsvMíimmwttmMhVfPí^ n iK pfusiAvuím mix iiTunaueSu iwiiBiuau u^imutimimswnAXttuai.mMi.fnswK TT ■ SPftCMUAll Ftium Q n?7IIH IU211EIUK. 2ADUn n iKJxn mvšmiK sssTAVUAti mm m v s» CllffHUlASnWT/IIS^ xstm^jmittKMinmKvàHiMnmitu^ m irân nocmm ■ hasa^ 2a pfta^ nUOOUÛNtU, Í2UaCff,ZllimiDV&UM«A mtRvnwjA. TKomA u smrvi ncLa. Hiniam CESTA xazn^nKt ouabioeukovalfc rerbsn nabavi • m/t' pnmam vudov, pflfium inomoo prokoe. 0arčm oslmnmc: odioca 6as. ao.luoos: Hm iwovsu diiv^sa lu imi. mísji RznrciuPEVT FJ2KTBIAKVT - H/t OffiAMZlUNJE 1N iTVAJAfUE tm nniAVA FT noffiAMv. axEunwifi ; ZOMMIOII ^ KMOÍ» ČAl 2l.tunft OMflACtôlSOV NU VQJNi. mniTVlIU oniíu. 00 0. CESUV TOMAZU UNmkzrrnw OMMDUM âcowMisT DtflEICTBfl IRErnKA POOJFIU HA SUIVASitEM M/t vooaut IN OKAHUAEUAKU DQlOtel CAS. fí^Vm HETin nSOVSKA mSiAOil. IW i 3009ISJČ UMVlfOnn« OIPIOWMIN2BIIR S7KU-wSmzAPímnKO WZVOJH TBI WUK ' ll/l DEli) KA RAZVOJU Ki^ iiA mnRA PWAA 0010^ CAS, 3 HQtct 2eiL»ai SQUM TEflW SlSTBi rrS. RAfrtU PAtCWUA n FflDlMJA SOUMW WM SlSmOV, O. OKTHàCA qsuxumSTWC DftCTM Mfiw W snCMJST QFÍALM» UKue 20ÍAVMK SnCUUST OFTALMKOG • H/t SKClUiSnC« ZUAAJBU. ounasnosAiA. svetovana. ÏÏIL «BUttii bu. 3i.iaaR SKÈUi BouiâecA SUL OAAKIIVAUUCA&aOOia;! UE LAiKO dfuvecbrezraxuca snoM M/lumvuuiciCLiivuimjEv.ntu Cu lihjfltt Hsv hiHAa snwîVE n TKtpniA. Oil.0. TniRM on 34.SOflKlPOn MEHAMK vtom WZNIH SMomv snuttunziK wtupwuAiKtKLVMiSTttjn; VDOIK. OUCEir caI 12 MESOV, liti JO« USV KAfi. siOBiïvE m TWsmK DiliL now OOl M, iOfnuFfn cvnuÈAK cffluùutlui v cvetucaimi rosmiasko wtouq v cvnu&tfw. wqcen ca& 12 hiseov, jiim»: muM cvTTuCAem m eesutvw smrvi tuiuu fumsu valw2iiív tab imno unu kunafl mf'Wlf«^ sa'* smii mm 9 RSEPiiiUM. BIUČCI CAS. 8 ics^zv. iiim niu» en TtmiCt 10.912 RKK TVIA OftBâMZXrOft fOSLOMWA V sosnmvu (VSl) VSQ4A PROEMU amwnw • OK^^ V 6DST1SIVII. dUCBi £AI 2i.œ Timu OiL m2ba mWi P^ja. 2maviliSka asn i 3ZÎOUâlO dmodh vnowuwle ncdiqhe NonHsa nnM vnoKAft» vocnc. wt kuitativa. pfiEVBrmH. moMiuk NEJMoCa CAS. 2M0itft VETEUHMOA FOSTAJA laâtd WL haaja stnsixkwii^ UEMOZIBJE ~ osam^oiaia (zdbhazba mflCWM OaASVSSTAVUAlK umffl. PJMAKJE iZDejunc BAAA DQA^ BOUCEN (tí. i NESHL S.ILTttTSaiKWUlKlI IMKSVSKE Sm mVL m UatiHWCBtt B l IM LItiUAKA voofKAvnwewiM VOAK TOVQtHESA VIIOA ttft PO VZRDfl EVWI mAVU nraZE 9UEA. UZVAL^ GUfiO tB STRAR ni KATDlftTUl NAPilM KOJŮNSU HinfAUI^I PflEV» WAIK VCUIW PflBHHlt; ixučur^ 5 ESECEV. &)a2Det THwsraiï KDUU. mvaaárvo n STB» TVl Oiil« auCWA IIUCA i 3330 WZBUC SAOIUA mUCM RDtlUZSA PmSUAia ' niOAJA BUfiA u BMKM Vta. NUâH 6Û, 3 USEE. M lUOtt ERA KOfW 831 NAZARJE UE «.OVEliSKE KOiUICE OSMVNOteUM BOBUZSA POUŽHIX1AVE Đomo HESni JI v SUVBIS^ UM imA^A M • 11^ POMOC m VIUMIZ^ OUH. OeiOA CAS. VUXARODSTVO VIJtM GOfM ORACA SA W u 32S0 nK^ SAm ■ilA MUCaA COMAZIA IDO ) Œl) VAiWHil • M/l RSC» VAWVAM mwos^ immiKmtifut^TMMVfiKímvt^ «Sïïfl HÎBliM ■ ÏAAIPMIS o li. CEIU NA KIM 11/1 ztôt OSTA u nKUI lU 32U Sïâ BHMOHSm KQMEKMMTaWK lOKnAUSI ZA mou n HAUW lOA • PIW^ JA n HAKAVA l£IA IH l£SaH izjfiuv, NIBCEH CAS. 12 NK9SV. 2&1Í ittft; IINIES POUFIS ZA PTOZVIWQ H imMX oiLO. Kn2mc 11.32» snwucE tůamtmiMtm SEVAHJE OBiIVAHiA 9STUA BO n IWS n SlSmiA tSQ moi v fvuruf. oouit» cas. i ueseeev: mum mmnimz^vm QOcmmcDiE awm m spcoauzack z ubu ivt oao ZWAVIIU V 9UŮII AVBtAlfa NEQDUCBI £AS. 2S.IUn: SfLUSTVERI VM 90VB18KE KQWCE. Vf^ m TU 17. m umsfi uiuia UE ŽiWTjyW PHI CEiJir AVnUČM UUIK • UflfUU PRPRAW BAinr ZA lAKlRAUi UURSKA I&A. OOeOVQMKTU VAKM OEUI: NEIftOĆU ČAS. 211121«: HABOUSiBELAHAreiiniA. KZSËBIIIC. nœiiw w sTonrm 0.00, CE:TA LEOlu oQsroni^ l}23DSflflJUN SRBMM raUJOA EZOenUBA inAVUAUC ZAKTTVNW PAOITVQIBOH UNU • SUfW VOaUM/l UPmiAlUS rnUAZAREZAHJI HIINIUA IN WEUElfiÎIVNE sxm OQLOtei £a1 i UESEa 21.1U00K ACEN RJMfilHtA »UAUDCA fWNUA 01 n«WNA flUL ŒSTA unA ooesomixA l 32» SEfTlJUR NAfWM ?T!£ÎBA WAt M/l SIRE&A PUAC TSflJI H AAONIf Htmm.mtBlk 1? um siiiuott on» nvo nttA 2061^ S/. SVnaM 10 A Q22 BaWUE nmn myti-ufirmmvtmmmm UDOIOĆEII ČAS. POûJFni^ iN tmm SVEIUVAIUE NIM OJSTBtSEK ií. SIWU IH. »n LASXO mmvmmtmammaůBm tmum&m muAos ' nwnwTR • ivl imuwa mmsu. NOWAm OnUAJAKJE Oa V OfttAnVM ■ idinct uâa mnwjCA taoCEHtas MESECE, j^xmt KAAL PMCVtlOUA n nSlMNA OA^ &32nimFn!ijswi OOIcn»M9KUB mm snask au vsňmí heikh- h/1 m v auâi amiuaím zd íenuur « ie?ihia auzba. KUd&N tA^ 12 heseov. 1)13». Z1BUVS1VTM DOtt SEfnjUR.QSUlillNA00eMT1ftikA3B.3230 SEKIJUN ORAVIItK lim láEWX AU FnWTEA • ll/í OEIQ v SaSKEV qkpaiosui » OEÍUftU siqíba tumtot ČA& inim. ZBiAvnvai m Semjircstaikiiu nmrmSu ] & 3238 SsfTJUi UE ŠMARJE PRI JELŠAIT OSWIVWKSOISKA OOeViZSA bSntM SiaARlCA>H/l&ttEUEINPQmiMUCII& msm »a ■ AFAmurV. HEUAVA H EVDOnRAU IQU. nUŮH ČAS 6 HESESV. ?eifl» TEWE Bl^ liA UZEH im. ZMVMŠU CESIA M. SSt POOttniTEK SREOIUA POKUQIA EZOftMBA FWatMOaA «/tPOHOCfftVULMHZftSnHIfiJK 001^ tis. 3 MESCt ivvg», VUKMIZEKTVO ms URAN OHACA I.P. IfVSriKIIVA QJCA 3 A 22B(I nEASkAsiAniA suiâ6ui suifitvi -lil-SAMBSim mnAVA nnjH u hla »H SlAflf. PftfRAVA SUM ZA TRAKSfltf I; dOAOrStř NJE 2ML OOIOCEH tAS. B KSOV tMJUt 18WE UIU U. ZSfUMUŠKA OSTAJA. aS4 POOtnm BtONOMSRTnWK PRmUHA TEBENU-H/t PlUAiA NAU£AUe TA^ iom. ocu SÏIRANUMI; ICOOlOttM ČAS. ?nii0t8: onzu iTOesinio. fnazvBiKu ■ rnmu vojsko 17. UD UntVMCA MKMACEVTVatBMK rm« v IICV&RI ' H/t: PtBKiC pn OQU v iUZVOMII LiMlATffUU. OCUAl ČAS. i mSO. 2&h.200ft KOZ-HTM AHtOnA raUH JE ZA PIUCVOBW kqzhenůn fítutm in kimuxo pustitaiiiii qdbxl m. AOfiAkA SATU KSillfZVA OUCA U. 33« ROSA- IKASATIU ROMSKWIST RMEKWJO ttPEBEIT ZA TU n« M/1IS^ nOJ8(m VTUK nCfWAOiA IZmJAVE PKUEKTA: on^ ČAS, 3 HESECl llAMi; SffUXS. KDVINAft PfUZVma TVOWA IN SIWTVE. O.Û.O. T1ŮCA CEnAB.3?MNl8innB( bcûnowst za lumietcuulo oejotnbt KOKROUJST (eOEHI V NAIAVI/PKHUJ LU» ttíw } Wt s ŽELHI P«Bfir?ni USPEdiW VERSKEMU MIÎHSXEMII T«»SKEKI POOJHAII Vtč Kin 3M ZAffîUIIH. STE MUOl VZIRAJ«. OiUWĎII KBMNKAmiM IV MAÏÏ nKiVSKD ŽUCQ. I^ĎM SUS-lAVtA ZA nwč HAftUmOUl PIIOU^ nUiMA HA&E6A pgDJťUA. VAtt NAUKE BOISh SlEKU POnSUN NABAVE. ZlfWUE. VMS IH (MItA HAMlbL PflnUVA KMUIUUU KONTAKTIRANJE 2 OfiSTOJECHH OOaiViïEUI OOIU IN v TUJiH. UttO^^ PfODUO, PO&AJAfUE 2 OOBAVIIEUL PRHAVA P06Đ». mUDB 01 raNUOS ZA WnSL QOCinWfl KITE 2A SVOJ mSGRAH. mSNl m 9SAWST0JM IN WTK noi^ ti 2A Hifi a nm coeuu V uSm aaiMfEH asu haiiymajt mint cai s hesiov. 211120«: JAiatOS TRGOVINA. mZVOMlA IH STOfllîlil, D.Oa CASE lAnOAATUâl 1.391 POOPUT nufiststfamiacue razvumi • OOO v uzvojiim labounmiju • n/l razvoj nbxnenih izkuikoluflrca&shgea 2S.IUIM; kokru afkhita no£ue za fdozvo DUO n PtntETS KflZlinùiQ REMICIIII axovaiSKO PlASTiâlM (ZlfiU GJLO. ROSAltU SUTINA UUCAH.CSBRÛSAâWSUnKA UEVBJHJE ~ deawcbkz pokuca prtflzvooh ouavec 1. ivl flpuvuau mam zak tevmn del pri izdelav) fqjzbelxqv. nvnswsh zaiůd nuoaxov. sstav aoopov « awatov. ha poom miÁíůtómtmmsřmmuu.mMMii nUEm DEI PO NAUKU flSROMA NAVDOIU FKDPOSIA» VLIEHEA. DUaČa tfl i HESSE. 23.il2w; A^ njt slišnim 0.0.0 fik^^ «JCAflV.0fflSJES,3mCELK POMOŽNA QEU V EMiaiC§rvU • N/1 P0n2u V UAoeailTvu mta CAS. 12 «sov, UMim POMOŽNA OSA HA SAAKlďU. MASAB »RAMATl iP. K(I2ELISŒ6A UJCA 2. »20 raBUE VAOnCU STREŽBA f^ lEOV FÏÏNESU Ut P0WČ V Wtí-ti OnoiiEN cu. HESESV. 2&ib2in: PIZZERU SUHA. HM 6R0BEUK. S.P. OSTA v KvtE e. SaVElfU fiRoso črS&NJE • M/l aieyi £IS£EUE DJETRIV V UA OfU PO SUVUUL moCEK cAS. IZ MESESV. 2\A2t» VEEAAD HttUDSU KJAMSr O.OO BKTNSTVa TREOMNA n ŠTOROM • fVOJETJE ZA USPOSABUANJE H ZAPOSIOVAHJI WAUMV. t«ÎA SMOKA etAlMIU 6. 3S0VEIEME mojstbavtomank KOmRQUttNAItiWČMKPREfilSil H/llEHlCUF« flíDt IKnORNU vsa NEOIUCEH ČA^ imM»: AYTO V&EU TbHCM PBEGmTlSOVlU n SIBITO Q.BÍL KOrakA CESTA K. 3220 WEU »qmja poajcma (zobftaoa miSAJAJLA HiJKATESE • SNTER JASB VUâUE • ivl PnoeAJA EinJUTESE T9 PONUDBA li TI HASAVA SXB ZA ČISTOČO mmjoa mes7a NABOČAUE tasa OlUČIH ČAS. 3 HlStO. 22.lOJKft JAfiUS ffteQVTNA IB,S241?OQI\AT moUHK PMBUAUC SftAOSEHESA MATERiAlA CENTEB JAGS VEIEWE • h/1 lU&m. PRQOAIA FVEVZEN. ZMAÍIMA UAUE TK BUSA NAU&WE. MZUSAfUE. RAZVOÍ OOUÊEN ČAl 3 MESat. mHX» JACaC ÏÏKOVINA PBISTVOOUAHSTORnVÏ. saa \J& l/l PQOfUI. ÍA 1b.3w POKUJ FWOR PAl&R STIU2BUE ■ OÍMA KUZDSn DOA DOIO-C9 ČAS. S MESECEV. 2(IOiOOt ANTIEJMIO ^ DJIIL TRG UAfidS^ 6. »20 VEIBUE m FOI M^PEfiEnAZUCKVBSTEKBUKASU£ČICBII)ftU9H laklw ooocen čal 12 «secev. 2110 jm poaivia vmvnók. stanko vonvléllk sj^. fau m veleuu 4x 3320vaiwf WŽBniMiUHALMiTVA SISTEMSKI BIZENÍ M/l MSQ AU VSAJ KAPEHiâ ttSff PREDNOSTI MAIO UHOKUTI Z IZXírÍNJAW (2 funču sctemsu ihtegraoíe m ms funofl*. DOUIÍEH ča& 12 NESEOV; U.)i2Kk TRWMET cílo. RAÛ3NAIW!» itiEMHNB. SUMWVA OSTA IA STO VELEWE UE ŽALEC ~ oswavwotomttotmzsa fwoístajcisik m/lpdmčstabe^ininvauooh ha OOMU. ClSČEUE. ukaue. dsebna d90sa dsebe. snsiAJAfUE SÍASAH. snEMsnt imo&H ČAL 23.IBm SMEČKO. POMOC STABUàM H INVAUONU QSaAâ CM SKAUČ SI. RMEUARSM OLB:A 20. S1I SEMffTEBVSAVIUSlÛlU« mmothfibava VOOft KAWHA- M/lVQZIIK TOVmUAMPO K. NAKLA' OAfUE. KAZHAOAUE. VUEUE POTNIN HAUKOV IN «TA If OSOHEnAOlt WV 2A vozna VOZNK V QSIIBI PROMETU; OOtOtEN ČAII liSCE. Aft ATI. NLIC JQBUH S J*. OAASUSVft 29 A SU BdASUnti vozmh VUf« TOVMM&A VOSU PRPiAZ n ACVOZ TOV& RA PO UAOSS^ NEOOIBCEN CAS. H.IL2009: BUBWOM Enusno PQOJfUE O.OiL lUA tVA»E WANJEK1331» ifiit STPKUMK gflamsk hehamzacui STWJNM TE2KE MADBENE MEHAHCACU • U/l iZKOft. ZASn. NAUAIWU HA OOffiTEM TEftau. NEDOUlClK ČAS. 2lKi00t BUOKOM Umi» POOJETJE OM. LIUUIVANK!lilWUai.33lBllU£ mtakaft KATAKW • M/1 SIREZBA mAČ IN FWftZKOV. NEDOIOCEK ČAS. 21.1121(5: STUL OtfBAMAnu. OlSTKTVO IN ST& RITVE. ULfl. SunaOV TBG 2& 33112A1EC KAIAIW Wl STREŽBA RJAČ V SOSTIKSKEM lOKAUf DNEVNI 8AB. OOIQČQI cAS. 3 MESEO. 16.11 JOQ» Htm bP nSIVHA KA DEBEUI IN OMWia IZVOZ H uvez OXi. SraiU«ftUS.22SimEVAUE WnUKARENGMniK DBfUTNiaecmiwivvaitoAUii- M/l vznžFVAiuE ElíKTRIČMII STSim EIKTROMEHUSKIH NAPRAV IK r^idacu miasms mm smucv )n naprav. PASTAOOEÍlUSTVOVOaA PROSm ONOL VDDEWE PREfr nsajh fwrnt orott naioge K NAVQOIN vftsfie OWEA VOOdE: NEGQUĎN ČAl 21102019: OKO) FENKS arveuia uvarstva mohurstvo, dodelava n n» VKAOiUI.eestaluaeeatiucfu 16.93{b2alfc stbojwtainik RE2KAlíCatVW4 M/l RID HA CMC flEZXAUft NAPRA m Z sAMimoJNv pnoefiunAHjai, moCSN ČAI s MESCEV^ 21IL2BH: SASfflO mm AVIOUAllZAllIE D.D.O. OAOA VAS 1. SO QHUSU nitMinSTTtOJN^A VIXUA mvilMtSE DQAVWE m/1 VOOElit PUMRA UE. OeSANOnAWE H RAmiAW 0(U IGBU^ cAS. mm MAST PROCZVOGUA ih TRSOVW q.OO. fflROVCEIISASSBIPETWCE NiroćnU Novega teđNka boste tahlĐ iwroťnBte ugodnosti- 4 rtkilë oskiBey Novem^il^itflcv'ti^^ bkorfetf itMućno s svo^o naroćniSko ^^ naročrtSto pokđrtco oziroma z osebim dokumentom naraûika Novega teđnica NoiailioHiggine upodnogH — nm pp041 841-385. p mvAUMM PRODAM OIATONIĆNO ftormoniko, dobro ohrart|e-no, Gs. Rs, Ho, izdelavo Avgust Želez-nik Vihniko, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 0SM80-592JS1653-934. 4743 ZIUALI PRODAM PRAŠIČE, mesnore posme, od 25 do 60 kg, možno dostovo in čistokrvne bemordirv ce, store 8 tednov, prodomo. Telefon 031 54W53- èS32 KRAVO sivko, dojiljo, možno tudi mefijovo, prodom. Telefon 641 763-866. L43i DVAbiko, posmo sorole, pc 406 kg, pro-dom.Tefefon{03}S733-246. L430 TKI ledne staro ieliâio ugodno prodam. Telefon 031 497-410. 47st IIUCKE simentolke, težke 250 kg in l»ko, prodom. Telefon 031 S59'{20. L4d3 TIUCO si In ^ rfi), sforo 9 tednov, prodont Telefon 041 794-267. 4758 DVEvisokobrBjitefó.prBdterrtvijo, prodom. Telefon 651 216-372. 47eo KRAVO simentolko, brejo 8 mesecev, 3. tele, pošno, prodom. Telefon 031 858-667. 4776 PITANE krove in lelio, zo izvoz, odkupqemo. Ilaobrokoj. Telefon 040647-223.^438 KRAVO oli telico za zakol kupim. Telefon 031 743-351. 4S76 PRODAM GřRESEzúžívo mefo prodam. Tetefon 031 291Í65. 2141 MOn iz belili in rdeob sort grozdja, v smorsko virstonjsJiem okolišu, prodam. Telefon 031 575-777. âsos KRMNO pe$o(ninkí| prodom. Mfon 031 806-191. 4774 OSTALO PRODAM PRETOOlO črpalko, godinsko fiitozo, iotoi zo 4 osebe, z opremo, polkne 2-(120''140U-|55"86|, oljno pečin otroško kolo 6nix, prodom . Telefon 031 20M67. 4747 ENO sezono rabljene zimske pnevmaNke îmm Polaris, s plotisći, 185"65 R14, prodom. Telefon 041 786-496. 4746 DRVAzfl komín, breza in lipo in štmzimsb gume, 165-65-15. prodom. Telefon 641 61CM09. 4755 ZIMSXEgume.$tiri,21S/55R16,prodom. Telefon051 210-669. 4752 lAHEK gung vqz za ko(^ vprego oK tnto pradcm dn zomenjom a kakšno druge stvQr.Tel8fa)03173^965. 4702 TRt bikio amentob in suho drva, piAilzna 20 m^, okolca Loškega, prodom. Telefon 031 73S446afi(63)5735-l53. U34 HUMMK- míni^zonmdrá, áeAá, ov-Nnitísb kowJi, moHKÉdi, okvo^ sok^ nX omore, mikrovalovne pence, glasbeni sloZpa CD, DVD, MP3. s pilotom, vecsKk. moške obl^e, novo usnjeno jokno, pro-dan.T{!lefonOS1424<303. 47B2 SCMehio ureieno ionsko iz ^tjuqo želi prijoteljo do 66 let. Telefon 041 246-647; agencijo Alan. 4770 39-letno p^eno in bpo ženska iz Zoko želi pn^oteljo. Telefon 041 248-647; ogendjoAlon. 477a VTTKA mamico, 27 let, ž^ pnlotelfo do 38 leî. Telefon 04} 248-647; ogencijc Alon. 4778 IZOBRAŽEN, 404etni m^ želi spoznoti urejeno žensko do 4D let. Telefon D41 248-647; ogennjoJUan. 4776 ZAPOSLITEV ZAPOSUMO sín^nfiáio dekle zo strežbo, v (entRiC^ia.Telefon051 630^67. Cetiski piA, Mortnrska 1,3606Cdie. 4723 ^^enim^SsrSdovalnic^^ ZAUPANJE za vse osamljene 03 031 SOS-4^95 ^aogoldOreSnij^^^^rgboj^ Bre2plačr>a posredovanja ze ženske do 46 M. Posredovalnica ZAUPANJE 03 03-1 336-378 ^eogoldOreènjl^^^rebol^ Srcejeomagab, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, orne. prababice in sestre KATARINE ŠULIGOJ 12 Zagrada 72, Celje {29.4.1919-5.10.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sle jo pospremili na njeni zadnji poli, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Zahvaljujemo se negovalnemu osebju Trubarjevega doma upokojencev v Loki pri 2Iidanem Mostu za skrb in nego v Času njene bolezni. Iskrena hvala tudi gospe Zinki Jazbec za ganljiv govor ob slovesu, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, trobentaču za odigrano Tišino in nekdanjim sodelavkam Markéta na Ljubljanski cesti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Zelo jo bomo pogrešali: hčerka Boža, vnukinja Saša z družino, sestra Anica ter brala Franci in Slavko z družinami 4746 ZAHVALA V 86. letu se je poslovila draga mama, babica, prababica, teta in botra ŠTEFANIJA GORŠEK iz Dola pod Gojko 23 (24.12.1923-12.10.2009) Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sožalja ter darovane maše, sveče in cvetje. Za pomoč in oskrbo se zahvaljujem domu Nine Pokom iz Grmovja, kjer je zadnje leto bivala. Posebna zahvala gospodu patru Branku Cestniku za opravljen obred, pevcem cerkvenega zbora Frankolovo in pogrebni službi Raj iz Vojnika. Hvala vsem, ii ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoča hčerka Ivica z družino 4769 Ztf OSUMO dí^MntQ v pisarni. Pogoj: nemški jezik. Zozeleoe so izkušnje. Jožef Ironsport, Jožef Kukovic, s. p.,iokob 24, !ertjur.tdefon041619-371. 47S4 Spr^smo OMbsa i^moiv itoiMrciifi. Motnofl honoranuça dila u, Imeii« rfdH j^oiCtv». faifomdla vuk tfni wt pon. do pgtSa od B.dolS.Murapp^i tP/4tfj1j sestre in tašCe VERE MARIJE KRIVEC roj. Vengust s Klanca g, Dobrna (30,11.1941-9.10.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sle nam bili v težkih irenuilďh v pomoč in tolažbo. Hvala za vsa izražena sožalja, sveče, cvetje, svete maáe, darovano vsakodnevno molitev in da sle jo v tolikšnem Šievilu pospremili na njeni zadnji poti. iskrena hvala OS Vojnik, Cetisu Celje • dodelava, baru Petra Gornji Grad, gasilcem z Dobrne, pevcem za odpete žalostinke, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Usar in govorniku gospodu Moguju za ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki jo boste skupaj z nami ohranili v najlepšem spominu, Žalujoči: sin Alojz ter hčerke Milena, Jerica in Jožica z dnižinami 4771 Ni te več pred hišo. ne v kiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA v 90. letu nas je liho zapustila ELIZABETA ZDOLŠEK roj. Vodovnik iz Laškega (22.10.1919-9.10.2009) Prisrčna hvaJa vsem dobrim sosedom in prijateljem, vsem, ki ste jo obiskovali» ji kakor koli pomagali ter ji na njeni dolgi, polnosti življenja bogati poti stali ob strani. Posebej bi se radi zahvalili ^agi sosedi Mileni Hiti, ki ji je nudila pomoč, nego in ji v težkih trenutkih znala tudi prisluhniti. HVALA VAM, ker ste z lepimi mislimi in toplimi besedami tolažbe obogatili zadnje slovo, darovali za svete maše in cerkev, sveče, njen grob prekrili z obilnim cvetjem In z ubranimi zvoki prispevali h ganljivosii slovesa. Še enkrat hvala vsem, ki vas nismo imenovali in ste jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njeni L437 RACUNOyODSTVOzQd.o.o..s.p.,dry$-rvQ in zavode, posebei ugodno v mesecu oktobru. Ulsion 031 332-815. Kalikonfo, d. o. o,, Mariboitko 6H, Celjd; www.kolikenlo.sl n IZVUAMO izkope s kombintf ko in mini bo-gri, kiper prevoze, rušenje objektov in odvoz mcteriolo, i^grodnjo konalizocV je, dvor'Á((llQkovonjá,asíalrŤronj8...), montožo gips plošč m o^la grodbeno delo. GMG Vinder, d. o. o., Zodobrovo 126,3211 Škofjo vos,telefonOSl 377-900; gmgvinder^gmoil.com. 4580 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direkten Srečko Srot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agendjskotrlno dejavnost Na$!ov: Prešernova 19, 3000 Celje, tetefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega Ç4 1.25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler NaroČDine: Majda KJanSek. Mesečna naročnina je 8,30 ÊUR. Za tujino je letna naročnina 199.20 EUR. Števtkka transakcijskega računa; 06000 0026731320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5. direktor: Bogdan Romih- Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje S.5% dav^k na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn NamesUiicaodg. ur.: Ivana StamejČiČ Ráčunaliiiákí pretom: [gor šarlah, iOara Ste/anec Oblikovanje: vmw.minjadesign.com E-mail ur^niStva: tednikd^nt-rc.si E-mail tehnična uredništva: iehnika.tednik@ni-rc.$i RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihai E-mail; radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: infod^radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Spela Kuralt, Rozman Peiek. UrSka SeliSnik, Branko Stamejčič, Simona Solinič. Dean §uster. Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Ceije ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejlč Marketing: Zlat ko Bobinac. Vojko Grabar, Vik-lor Klenovlek» Nina Pader» Rok ZaJožnlk, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032. (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. poltí; agencíja