Uredništvo:
Schilleijeva cesta Stev. 3, na dvorišču, L nadstropje.
*	s
Rokopisi se ne vračajo.
*	*
list izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
Upravništvo:
Sehillerjeva cesta štev. !i Naročnina znaša za avstro-ogtrske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 630 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30"— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 245.
Telefonska številka 65.
Celje, v torek, dne 26. oktobra 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto !.
Organizacija naprednih struj na Slovenskem.
Piše Ljudevit Purlani.
„Narodui Dnevnik"4 je prinesel dva članka, v katerih je dokazana potreba složnega insmotrenega sodelovanja vseh naprednih struj na Slovenskem. Jasno je, da si morajo slovenske napredne struje vstvariti najprej skupni program za svoje delovanje na kulturnem, gospodarskem in političnem polju doma na Slovenskem ter še le potem, ko bodemo v tem obziru med seboj jedini spraviti naš domači program v zvezo z naprednim programom osta ih jugoslovanskih strank, tako da se bodo vsi ti programi med seboj spopolnjevali, da bodo tvorili temelj dalekosežne, dobro premišljene in za velikimi cilji stremeče jugoslovanske politične, kulturne in gospodarske vzajemnosti.
Pri sestavljenju takih programov se treba izogibati vsem malenkostnim, strankarskim ali celo osebnim sebičnostim in obzirom, katere treba podrediti blaginji celote. Veliki cilji se dajo doseči po raznih potih z različnimi sredstvi, vse te razlike pa ne smejo biti v resnici več kot razlike v taktiki, cilj nam mora biti vsem eden in isti. Za vzor si vzemimo stranke hrvatsko-srb-ske koalicije, katere so po dolgih, mu-kepolnih bojih, po napornem iskanju spoznale usodopolne zmote svoje prejšnje ozkosrčnosti in strankarske sebičnosti, katera jim je tako zelo kalila pogled, da niso videle, da v svoji malenkostni zaslepljenosti služijo edino le Budimpešti ali pa Dunaju mesto Hrvatski in srbsko-hrvatskem narodu. „Narodni Dnevnik" je priobčil iz peresa voditeljev koaliranih hrvatskih in srbskih strank članke, v katerih je opisan ves ta proces pomalega prerajanja iz malenkostnega in kratkovidnega samo strankarskega rodoljubja v veliko čino-rodno in državotvorno ljubezen do domovine; na tem procesu vidimo kako
so se prej neznatne stranke in stran-čice, katere so bile samo igrača v rokah Hedervaryjeve vlade, prerodile in zlile v mogočno politično orgaoizacijo, za katero stoji ves narod in katera je vsled tega tako močna, da je kakor burja odnesla sistem, ki je poprej dvajset let tlačil Hrvatsko in prečil njen gospodarski, kulturni in politični razvoj.
Prvi nauk, ki nam ga daje hrvat-sko-srbska koalicija, je torej ta: odvr-zimo vso strankarsko sebičnost in ozko-srčnost, uprimo svoj pogled višje in uprezimo vse moči svoje stranke ali struje v službo domovine in narodne skupnosti. Ločimo važno od manj važnega in skušajmo z vso odločnostjo doseči najprej to, kar je celemu narodu najbolj potrebno in ako bi pri tem ena ali druga stranka tudi morala zginiti; narod stoji nad stranko in temu narodu moramo še le vstvariti domovino. —
Naš slovenski Khuen Hedervary je klerikalizem, zato je pred vsem potrebno pojasniti ljudstvu:
1.	Bistvo klerikalizma in njega npliv na življenje narodov v kulturnem, političnem in gospodarskem življenju.
a.	Klerikalizem in šolstvo.
b.	Klerikalizem kot anarhičen princip.
c.	Pomen svobodnega šolstva za vsestranski razvoj narodov.
d.	Slovensko šolstvo: ljudske, strokovne, nadaljevalne, srednje in visoke šole.
2.	Organizacija prosvetnega dela:
a.	vstvaritev napredne
ZDa nstvene revije ali razširjenje in spopolnitev.že sedaj obstoječe v centralno glasilo vseh naprednih znanstvenikov slovenskih.
b.	Reforma naprednega časopisja v tem smislu, da bi se s- pomočjo dnevnih listov politična izobrazba slovenskega naroda poglobila in spopolnila v toliki meri, da bi si s pomočjo boljšega časopisja ljudstvo priborilo večji upliv ne samo na domačo politiko v deželnih zborih in v občinskih za-
st pih temveč tudi na notranjo in vnanjo politiko države.
c.	Reforma poljudno-znanstveneliterarne produkcije, s posebnim obzirom na prevodno literaturo znanstvene, poljudnoznanstvene in leposlovne vsebine.
d.	Skrb za razširjenje teh spisov med ljudstvom.
3.	Politično delo:
a.	Demokratizacija deželnih zborov, okrajnih in občinskih zastopov.
b.	Socialna demokracija in jugoslovanska ideja z narodnega in gospodarskega stališča in uje mogoče razmerje z naprednimi meščanskimi strankami.
4.	Gospodarska politika:
a.	Spopolnitev zadružništva.
b.	Centralizacija denarnih sredstev, vstvaritev slovenskega denarnega trga.
c.	Organizacija slovenske industrije in trgovine.
d.	Spopolnitev gospodarskih zvez s Cehi in Jugoslovani.
e.	Organizacija slovenskega obrtništva. (Skrb za strokovno odgojo trgovskega in obrtniškega naraščaja spada pod šolstvo).
f.	Slovenska zavarovalnica.
5.	Kmetsko vprašanje.
a.	Veleposestvo na Slovenskem in njega pravi pomen v narodnem in gospodarskem obziru;
b.	Velike in srednje kmetije.
c.	Drobni kmetje in njih pomen v ce-lokupnosti slovenskega naroda v narodnem, gospodarskem in socialnem obziru.
d.	Drobni kmetje in obrt na domn.
e.	Vrtnaistvo v okolici velikih mest.
f.	Parcelacija in nacijonalizacija vele-posestev ter drobni kmetje. (Parce-lacijska banka, ki bi se imela še le vstanoviti).
g.	Kmetski delavci.
6.	Slovenci in jugoslovanska ideja.
a. Gospodarska in kulturna vzajemnost
Jugoslovanov.
b.	Konfesijonalizem v jugoslovanskem vprašanju.
c.	Balkanska federacija in Avstrija.
d.	Avstro-balkanska carinska zveza.
e.	Možnost kulturnih gospodarskih in političnih stikov med Jugoslovani in mohamedanskim svetom s posredovanjem Hrvatov, Srbov in Bolgarov
* mohamedanske vere. Pomen takih stikov v boju proti prodirajočemu Vse-nemštvu.
Tu je nekoliko točk, o katerih se lahko določi jednoten program in jed-notna taktika. Mogoče je, da so nekatera omenjenih vprašanj taka, da bi se lahko brez škode iz posvetovanj izpustila, mogoče tudi, da smo kako zelo važno točko prezrli, zato se obračamo na vse napredne Slovence s prošnjo naj se lotijo diskusije.
Cas hiti, delo je nujno, zato se nikar preveč ne obotavljajmo. Naš list je v tem obziru vsakemu na razpplago in bodo tudi drugi naši napredni listi radi odpirali svoje predale vsem, ki hočejo po svojih močeh prispevati k organizaciji naprednih struj in strank na Slovenskem in na slovanskem jugu v harmonično in mogočno celoto. Na delo torej!
Shod slovenske napredne mladine v Žalcu.
Vrli kmečki mladenič Gorišek iz Griž je tako-le nagovoril svoje tovariše in tovarišice: Velepomemben dan bode 24. oktober v zgodovini razvoja spodnještajerskih Slovencev. Z velikimi črkami bode zapisan ta dan v povesti našega tlačanstva tujcem in v povesti naše duševne sužnosti. Bili smo stoin-sto let pod domačim in tujim jerob-stvom, tako, da se nismo mogli razviti do tiste stopinje kakor bi se lahko z ozirom na naše doslej še mnogokje speče duševno zmožnosti. A še danes nas hočejo tlačiti k tlom tiste vidne in nevidne sile, ki ne trpe izobraženega naroda, probujene slovenske mladine
N
L1 STE K.
V stepi.
Ruski spisal Maksim Gorki. — Preložil Fedor Gradišnik.	Dalje.
„Za vraga res!" je vzkliknil vojak in jezno skočil kvišku. „Čemu stokaš? Zakaj nam ne daš miru? Ti pogineš? No, pogini in bodi tih . . . Kdo te pa potrebuje? Molči!"
„Udari ga!" je predlagal „študent". „Vlezimo se spat!" sem dejal jaz. „In ti, če hočeš ostati ob ognju, nehaj enkrat tuliti!"
„Ali si slišal?" je rekel vojak razjarjen. „Zapomni si to! Ali misliš, da te bomo pomilovali in ti stregli, zato, ker si metal kruh v nas in streljal s krogljami? Cmerikavi vrag ti! Če bi bil kdo drugi — fej!"
Vojak je molčal in se stegnil na zemljo,
„Študent" je že ležal. Tudi jaz sem se vlegel. Prestrašeni mizar je
zlezel skupaj, se pomaknit k ognju in zrl molče v plamen. Ležal sem na njegovi desni strani in slišal, kako je šklopotal z zobmi, ludi „študent" se je stisnil in zaspal je menda takoj. Vojak je položil roke pod glavo, ležal z obrazom navzgor in zrl proti nebu.
„Kakšna noč, ne? Koliko zvezd — in ta topli vzduh . . ." se je obrnil proti meni čez nekaj časa. „In nebo... kakor preproga izgleda. Jaz ljubim, prijatelj, to postopniško življenje! Žmr-zovati in lakoto moraš trpeti, zato pa je človek tudi popolnoma prost . . . nobeni oblasti se mu ni treba pokoravati . . . svoj lastni gospod je! Odgrizni si radi mene glavo — nobeden ti ne more kaj zoper to! . . . Lepo je to . . . .-tradal sem te dni in jezil sem se dovolj ... in sedaj ležim tako in zrem proti nebu . . . zvezde mi migljajo, kot da hočejo reci: nič ne de, starec, potuj le naprej po svetu in ne pusti, da ti kdo zrase preko glave .".. to ... da ... in prijetno je človeku pri
srcu ... In ti ... saj vendar veš . . . hej, mizar! Ne bodi hud name in ne boj se ničesar — nič ne de, da smo ti požrli kruli — ti si pač imel kruha, mi ga nismo imeli, pojedli smo torej tvojega... in ti neukrotljivi pričneš takoj streljati... ali ne pojmiš, da se s krogljo človeku lahko škoduje? Zelo hud sem bil nate, in ko bi ne bil padel, bi te bil radi tvoje predrznosti pretepel bratec. In kar se tiče kruha, prideš jutri v Perekop in si kupiš tam — saj denarja imaš — to vem . . . Ali imaš že dalje časa mrzlico?"
Dolgo mi je donel še po ušesih grmeči bas vojaka in tresoči se glas bolnega mizarja. Temna, skoraj črna noč je padala vedno globokeje na zemljo, in prsa je napolnil svež, okrep-čujoč zrak . . .
Kres je metal miren trak svetlobe okrog sebe in razširjal prijetno toploto ... oči so se zaprle in preko njih se me je polotilo v poluspanju pomirljivo in udobno čustvo------
„Vstani! Urno! Pojdimo!"
Prestrašen sem odprl oči in skočil urno na noge pri čemur mi je vojak pomagal, stresoč me močno za rame.
„Nj ali bo kmalu! Naprej!"
Njegov obiaz je bil jezen in razburjen. Ozrl sem se. Solnce je vzhajalo in njegovi svetlorudeči žarki so obsevali nepremično, modrikasto lice mizarjevo. Usta so bila odprta, oči so izstopile iz jamic in gledale so stekleno in grozno. Obleka je bila na prsih popolnoma raztrgana in ležal je nenaravno, krčevito, „študenta" ni bilo videti.
„No, kaj gledaš? Pridi, pravim!" je upil vojak in me vlačil za roko.
„Ali je mrtev?" sem vprašal, tresoč se vsled jutranjega mraza.
„Seveda — če te kdo zadavi, si tudi mrtev," je razlagal vojak.
„Ali ga je — „študent...? sem vzkliknil.
(Dalje prih.)
(dolgotrajno pritrjevauje) temveč si žele v temi tavajoče kmečko ljudstvo, da ga lahko izmozgavajo in delajo z njim kar hočejo. A mi, slovenski mladeniči čutimo v svojih mladih dušah, da tako ne more iti dalje! Mi nočemo duševnega jerobstva duhovni gospodi, temveč izobrazbe in napredka! (Vihamo odobravanje).
Dragi bratje in sestre! Srce mi utriplje veselja, ko vas vidim zbrane v tako obilnem številu! In bi se tudi ne radoval človek, ko gleda to krepko slovensko napredno mladino ? Krepki smo po telesu, a krepiti hočemo odslej tudi svoje duševne zmožnosti (Tako je!). V krepkem telesu bivaj krepka duša! Tavali smo doslej okrog vsak sam za se, kvečjemu smo se kedaj zbrali v gostilni pri kaplji rujnega vinca. Tu-intam smo sodelovali pri veselicah kot igralci ali pevci.
Po končani veselici pa se je navadno končalo tudi naše delo in spali smo svoje duševno spauje dalje. Odslej se naj vrši med nami preobrat.
Dragi bratje in sestre! Danes polagamo temeljni kamen za združitev slovenske napredne mladine. Združiti se hočemo v trdno vez, v krepko mladinsko organizacijo. Okleniti se je moramo vsi s trdno voljo, delati v tej organizaciji z vsemi našimi močmi za svojo izobrazbo, za napredek samih sebe, za napredek našega kmečkega stanu in celokupnega slov. naroda. Naj seme, katero sejemo danes, krepko vzklije in zraste v mogočno drevo, kljubujoče najhujšim viharjem. Naj se zbudi z nami in po nas naš slovenski kmet. obrtnik, in delavec, naj se otrese črnih in nemških pijavk! (Viharno odobravanje). Veliko delo nas čaka! Ali mu bodemo pa tudi kos? Mi verujemo v svoje sile, da bodemo zmogli to! Pričakujemo pa zdatne pomoči, od tebe slovenski zavedni kmet in zavedna kmetica, od tebe slovenski obrtnik in delavec in od tebe slovenska inteligenca. Podpiraj nas v našem delu, in s tvojo podporo raste navdušenost do dela. In vi dragi bratje in sestre! Končujoč svoje besede vas pozivljem še enkrat k krepkemu vztrajnemu delu, po katerem bomo prišli do onega zaželjenega dneva, ki je tako izrazito označen v besedah našega pesnika S. Gregorčiča:
Pepelni dan ni dan več tvoj.
Tvoj je vstajenja dan. Krasni, navdušujoč govor mlad. Ferleža iz Št. Jurja ob J. ž. priobčimo jutri.
Predlog
drž. posi. Vinka Ježovnika in tt. za državno podporo vsled pomanjkanja krme.
L. 1908 je huda suša težko oškodovala štajerske kmetovalce. Krme ie
bilo zelo malo ali nič in kmet je bil
i
prisiljen prodati po nizki ceni svojo živino, ker je ni mogel prehraniti in ker ni bilo mogoče krme dobiti tudi za drag denar. Letos bode tem hujše, ker ni več starega sena in slame v zalogi in ker je znašal pridelek sena na Južnem Štajerskem sploh, posebej pa v okrajih Ormož, Slovenjgradec, Šoštanj in Gornjigrad komaj četrtino navadne letine, otava pa je bila tudi le srednja. Bati se je torej uaravnost katastrof v naši živinoreji. Podpisani predlaga, naj visoka zbornica sklene: 1. Vlada se poziva, naj kar najhitreje nakloni iz državnih sredstev podporo, da si lahko štaj. kmečki živinorejci po znižani ceni nakupijo sena in slame. 2. Naj se odpišejo davki.
Na Dunaju, 22. okt. 1909.
Yinko Ježovnik, Franjo Roblek, dr. Ploj in tt.
Politična hronitio.
Koalicija ?
Slovenci si niso nemško-češke koalicije pod Beckom ohranili v nič kaj prijetnem spominu. Večina naše drž.-zborske delegacije je stala takrat v vladnem taboru in mirno pomagala Madi oškodovati Slovence v narodnem in gospodarskem oziru. Zato nas je pa vlada „nagradila" z nemško gimnazijo v Ljubljani in nemškima šolskima nadzornikoma na Kranjskem in Sp. Štajerskem; ne smemo pozabiti tudi na glasovito belokranjsko železnico, ki se najbrž ne bode nikoli gradila ali vsaj ne tako hitro. Špecijalno rešitve naših slov.-štajerskih zahtev se je Beck previdno ogibal; Nemcem in klerikalcem, ki so takrat rešili Povaleja, na ljubo smo dobili nemške sodnike v slovenske okraje. Kaj čuda, da se nas tudi sedaj loteva nemir, ko slišimo govoriti o novi koaliciji, začasni spravi Nemcev in Čehov? Porodi se človeku nehote v glavi misel: kaj pa, če smo bili zopet tisti, ki smo šli po kostanj vžarjavico? Kolikor moremo soditi, se rešitev sedanje krize suče okrog dveh točk: ali takojšnja koalicija, ali pa uradniško ministerstvo, ki bode pripravljalo novo koalicijo. V naslednjem bilježimo važnejše glasove o tem vprašanju:
„Neue Freie Presse", najzvestejši Bienerthov zaveznik, piše, da je sedaj zopet najaktualnejše vprašanje prehodnega uradniškega ministerstva z Bie-nerthom na čelu. Ako odstopita češka ministra Žaček in Braf, bi bil Bienerth prisiljen svoj kabinet rekonstruirati. Potem bi se stranke zjedinile za odstop parlamentarnih in izveuparlamen-tarnih ministrov in bi se sestavilo'urad-niško ministerstvo. Za to koncesijo (!) Slovanom pa bi se naj dovolila uradniškemu ministerstvu izvršitev določenega delovnega načrta. Po tej ivršitvi pa bi se naj sestavilo novo ministerstvo, pri čemur bi se oziralo na gotove želje nekaterih oseb v Slovanski jednoti, ki še danes rfiso mogoče kot ministri. (Poslušajte, g. dr. Šusteršič!) Pogajanja glede tega načrta se še neobvezno vrše.
Nemški politiki, med drugimi Chiari v N. F. Presse, Sylvester v „Brüx er Ztg." in Hof mann-Wellenhof v graški „Tagesp." se odločno branijo proti vestem, da bi se vršila kaka pogajanja glede koalicije in smatrajo slednjo za nesrečo (!) nemškega naroda. V krogih nemških naprednih poslancev odločno zahtevajo, naj še ostaneta dr. Hochenburger in Schreiner ministra; enake izjave prihajajo tudi iz Češkega. Nemški listi v Pragi, ki so še nedavno tega z vsemi silami dokazovali. da je Hochenburger objektiven minister, pravijo sedaj zelo neprevidno, da je H. „najboljši Nemec" in zastopnik nemškega naroda. Sicer pa so vse izjave za Schreinerja in Hochenburger ja delo teh dveh samih!
Poljski glasovi. Poljski poslanec dr. Löwenstein pravi v „Poljski koresp." o sedanjem pol. položaju: Dr. Steinwender je označil položaj z vprašanjem: nova večina ali nova vlada ? Znabiti leži rešitev v odgovoru: nova večina je nova vlada. Znabiti bi zadostovalo, ako bi se samo obnovilo večino in vlado. — Der Wunsch ist der Vater des Gedankens — Poljaki si žele staro vlado, staro večino in staro naklonjenost vlade za domače svoje razmere, ki so v istini — gališke.
o Slovanska jednota. V brnskem „Hlasu" pravi posi. Šilinger, da je SI. jednota s svojo dosedanjo taktiko omogočila vsem činiteljem, ki jim leži na srcu blagor avstr. narodov, da lahko pričnejo sporazumna pogajanja, ki pa ne morejo drugače končati ko s padcem sedanjega ministerstva in sedanjega sistema. Vsako pogajanje, ki bi omogočevalo nadaljno življenje sedanje vlade, je smatrati že vnaprej za ponesrečeno.
o Državni proračun za leto 1910., katerega predloži v današnji seji fin. minister, izkazuje 42,042.736 K deficita. Potrebščin izkazuje 2.691,499.477 kron, pokritja 2.649,456.741 K. torej nastane omenjeni primanjkljaj. Za pokritje deficita bode predlagal finančni minister davek na dedščine, ki bi vrgel 10 miljonov, davek na rudninske vode s 3, davek na žganje s 16, osebni in dividendni davek s 15, skupno torej s 45 miljoni dohodkov. Vrhu tega namerava finančni minister še predlagati davek na vžigalice in vino.
o Iz Zveze južnih Slovanov. V soboto je zboroval pravni odsek pod predsedstvom dr. Ploja. Sklenilo se je besedilo nujnega predloga, katerega! vloži danes zveza glede zavlačevanja s pro-glašenjem bosanske ustave. V utemeljitvi se bode odločno povdarjrflo, da so avstrijski činitelji voljiii takoj proglasiti ustavo, pač pa zavlačujejo Madžari svoje dovoljenje za proglasitev. Zahtevalo se bode v predlogu 1. naznanilo vzrokov madžarskega zavlačevanja, 2. objavljenje besedila štatuto-vega in 3. takojšnje javno proglašenje.
Drobne politične novice.
Ravnatelj Kestranek je odgovoril na poziv posi, zbornice, da imenuje one poslance, ki izrabljajo mandat s tem, da se dado podkupovati, naj ga oni poslanci, ki se čutijo prizadete, tožijo. To je seveda zelo složno stališče.
Izlet kralja Ferdinanda v srbsko pogorje Kopaonik, ki se vrši v botanične svrhe, komentirajo srbski listi tako, da je to le predhodnik ofi-cijelnega obiska pri kralju Petru. — Kralja spremlja srbski prestolonaslednik Aleksander. Morda se posreči Pa-šičevemu ministerstvu, da bode oživelo one prijateljske razmere, ki so vladale v času, ko se je mislilo na ustanovitev srbsko-bolgarske colninske zveze.
— Posvetovanje za ublažen j e vladajoče draginje se je vršilo na Dunaju. Udeležili so se ga zastopniki prizadetih ministerstev, mesta Dunaja in nižjeavstr. namestnije.
o Češki deželni zbor. Korespondenca „Centrum" potrjuje vesti, da se vrše pogajanja za nemško-češki sporazum v češkem dež. zboru. Doslej še sicer ni uspeha. Posreduje med obema strankama prof. Glombinjski.
Dnevna kronika.
d Osrednji odbor „Hrvatske narodne zajednice za Bosno in Hercegovino" (politične organizacije tamošnjih Hrvatov), proti kateri je sarajevski nadškof Stadler osnoval klerikalno organizacijo „Hrvatsko katoličko udrugo", je izdal nedavno komunike, v katerem obsoja osnutek te klerikalne organizacije kot „opasen korak za čiste narodne težnje", ki teži za tem, da „od Hrvatstva načini skroz konfesijonalni pojam, što stoji u podpunoj opreci sa pojmom nacionalne misli." Dalje izjavlja osrednji odbor, da je Stadlerjev „Hrvatski Dnevnik" prenehal biti glasilo „H. N. Z." „Mi se nikako ne istovjetujemo za hrvatskom politikom preuzvišenoga gospodina dr. Josipa Stadlera, vrhbosanskog nadbiskupa, u koliko unosi u hrvatsku narodnu politiku: katoličku vjeru." H koncu pravi komunike: „Hrvatska misel je po svojem bistvu izključno narodna, v verskem oziru pa istotako interkonfesijo-nalna, kakor je tudi katoliška vera v svojem bistvu odprta vsem narodnostim (internacijonalna). Kakor katoliška vera obsega vse narodnosti tako se hrvatska narodna misel ne veže na nobeno vero. Hrvatski interkonfesijonalni nacionalizem se ne sme mešati z nacijonalno
in internacijonalno katoliško vero." — Vendar enkrat vsaj nekoliko odločna beseda v Bosni!
d Naseljevanje Nemcev v Bosni.
Muslimanski živelj v Bosni in Hercegovini se ne bo nikdar sprijaznil z okupacijo, zato se Turki danzadnem izseljujejo na Turško. Na njihova mesta pa prihajajo v ogromnem številu Nemci, osobito v Vrbasovo dolino, kjer sta že dve veliki nemški naselbini Rudolfstal in Windthorst, (Saj je sarajevski klerikalni ,Hrvatski Dnevnik', bratec ljubljanskega „Slovenca", inserirai „Süd-märkische Volksbank". Op. uredništva.) Zemljo dobivajo Nemci za malenkostne cene. Tako bodo, kakor se je izrazil neki tam naseljeni Nemec, Nemci raztegnili svoje naselbine od Save do dolnjega Windthorsta po celi dolini.
d Hohenzollernski princi — obrtni pomočniki. Sinovi princa Friderika Leopolda, ki so se po tradicijah Hohen-zollernskega roda učili rokodelstva, bodo sedaj delali izpit za pomočnika. Princ Friderik Žiga se je učil mizarstva, princ Friderik Kari pa ključarstva. Predsednik berolinske obrtne zbornice se je že v zadnji seji pečal s prošnjo princev za pripust. Ta sta se pa gotovo izborno naučila svojega dela. To ie taka površnost, da se pravi, si kar norca delati iz rokodelstva. Ta izpit spominja na Eitel Friderikov doktorat: 4 semestre je bil v Heidelbergu upisan, tam ni bil raztfen pri imatrikulaciji nikoli, poslušal nikoli, učil nikoli in slednjič je, po 4 semestrih že, dasi se na Nemškem pripusti k promociji še le v šestem semestru, napravil doktorja — summa cum laude. To se pravi norca delati iz izpitov in predpisov!
d Tarifi južne železnice. Pogovori avstrijske z ogrsko vlado radi povišanja tarifov južne železuice niso prinesli nikakega pojasnila, vendar pa je zadeva nekako uspela. Ni neverojetno. da bode že ta teden možno, skleniti kompromis. Če se bode to res zgodilo, bode južna železnica zvišala 1. janu-varja svoje tarife.
d Državne železnice. Dolžina avstrijskih državnih železnic je znašala koncem septembra 13 959 kilometrov. Skupni dohodki prvih devet mesecev znašajo 452,135.300 kron in so za 4,584.886 višji kot v isti dobi lanskega leta.
o Carigrajsko časopisje proti zagrebški obsodbi. — Mladoturški organ „Le Courrier d'Orient" je prinesel v soboto uvodni članek iz peresa svojega glavnega urednika in poznanega pu-bicista R. de la Jonquierea o razsodbi v zagrebši veleizdajski pravdi. Obširno razlaga historijat cele obravnave in pravi, da je napram razpoloženju sodišča in drž. pravdnika obsodba vsakogar iznenadila s svojo — „blagostjo". Članek se končuje: Cesarju Francu Jožefu preostaja zdaj, da stori dobro delo, kakor pred 30 leti, ko je po svoji lastni suvereni inicijativi pomilostil Svetozara Miletiča in njegove tovariše iz Novega Sada, obsojene pod pretvezo velikosrbske zarote. Hrvatskemu kralju je podeljeno, da popravi krivico, ki jo dela hrvatsko pravosodje."
Štajerske novice.
z Znajo pa znajo. Letos, ko je bila v savinski dolini dobra hmeljska letina, je bil tudi pri vseh savinskih denarnih zavodih silno živahen denarni promet. Savinskih hranilnih vlog je pa hotela biti deležna tudi celjska klerikalna ljudska posojilnica. Ker pa uživa ista vsled nakupa faliranega hotela „Beli vol" precej nezaupanja med ljudstvom, si je hotela isto pridobiti s tem, da je spravila med svet govorico, da ima Ljudska posojilnica v teku svojega dveletnega obstanka že čez 2 0 milijonov hranilnih vlog, kar je najboljši dokaz napredovanja zavoda. Gg. okoli celjske ljudske posojilnice in njeni agitatorji po farovžih, ali se ne sramujete spravljati takih neresnic med svet ? Ali Vas ni sram se posluževati takih agitacijskih sredstev? Danes že vsak ve, kako stoji vaša ljudska posojilnica, vkljub temu, da se ne upate z vašim računom na dan, in sedaj ste pa začeli sanjati o 20 milijonih! Da pa, ne bodemo krivo sodili in v izogib vseh
event. domišljivostij, vam priporočamo da objavite v prihodnjem rSlov. Gosp.,, bilanco za leto 1908. da smo tudi na jasnem, kako stoji s hotelom. Da vam tam ne cveto rožice in da se hotela že vsakdo ogiblje, je kriv le vaš strankarski fanatizem.
z „Spomin svetega misijona". Knjižico pod tem naslovom so izdali celjski lazaristi (med ljudstvom celjski misijonarji zvani); častiti gospodje so se od patra Korošca navzeli toliko narodnega navdušenja, da so dali to-le knjižico tiskati v celjski nemški tiskarni „Cele j a". Zraven so se pa navzeli tudi precej klerikalne prefriganosti, ker na knjižici niso dali navesti niti tiskarne niti založništva. Tako te pobožne in pravične dušice varajo slovensko ljudstvo in — državnega prednika. V nebesa bodo vkljub tenni zleteli nedolžni kot — golobčki.
z Naznanilo. Vse čislane pododbore in vse somišljenike sploh uljudno prosimo, da naslavljajo vse mladinske organizacije se tičoča pisma in denarne pošiljatve na oficijelen naslov: Zveza slovenske napredne mladine v Celju. Ne naslavljajte dopisov in drugih pošiljatev na posamezne odbornike, kakor tudi ne na predsednika (razun v izjemnih slučajih), ker to povzroča le zmešnjave in ovira redno poslovanje. Odbor.
z Zveza slovenske napredne mladine, ki se je bila ustanovila v nedeljo v Žalcu, je prejela tudi sledeči telegram, ki je pa prišel zborovalcem prepozno: Trbovlje. Pozdravljeni Vi fantje in dekleta napredne ideje; Vašemu blagemu dejanju želim stoteren uspehi Napredna misel naj prodre v srca vse štajerske mladine. V duhu pri Vas. Turin.
z Odbor Zveze slov. napredne mladine se je sestavil sledeče: Tov. Andr. Oset, predsednik; tov. Gobec Lizika podpredsednica; tov. Slavko Fe-renc in Janko Lešničar, podpredsednika; tov. Anton Kunej (Celje), tajnik in tov. cand. iur. Al. Trstenjak, blagajnik.
„UEtersteierische Volkszeitung" je začela izhajati v Mariboru. Sedaj izhaja vsako soboto, novembra pa vsako sredo in soboto. List ima nem-škonacijonalno smer in udarja že v prvi številki po celjskih in mariborskih Spiessbürgerjih. List, ki mu je namen boj proti korupciji in renegat-stvu, tiska Rabitsch, ravnatelj mu je Sann eck in odgovorni urednik Watzlawek.
Nemškutarska nesramnost. Pred tedni smo po nemških listih poročali, da je učitelj Zlemenschek od Sv. Ož-balta ob Dravi zaprt, ker je zlorabljal šoloobvezne deklice. „Marburger Zeitung" je takrat bila pristavila, da je bil vrl Koroščev pristaš. Ker mi vendar ne moremo poznati vsake osebe, smo dvomili, da bi to bil slovenski klerikalec, ampak izrekli smo mnenje, aa je nemškutar, kar bi bilo zelo vero-jetno, če pomislimo, da ga „M. Ztg." nemški piše in da služi na dvojezični šoli na nemški meji. Sedaj po dolgem času pa pride zopet „M. Z." in dokazuje, da je bil Slemenšek (tako ga sedaj imenuje) res Slovenec. — Mi seveda obsojamo odločno take izrodke v pedagogiki, obžalujemo moža in njegovo nesrečo, odločno pa zavračamo, da imenuje „M. Z." njega učitelja, „der durch Jahre im echt allslawischen Sinne an der Schule von St, Oswald wirkte". Komu pa je perverznost in pohota bolj prešla v kri kot Nemcem, od knežjih glav na visokem tronu, do ìudarjev globoko pod zemljo? Cela Nemčija.je okužena, omadeževan je knežji gfb in kmetski plug.
u C. kr. avskultant dr. Petriček
(nemški Petritschek) je danes celo dopoldne od 9.—1. ure prisostvoval kot poročevalec različnih nemških revol-verskih listov v neki kazenski razpravi pred tukajšnjim okrožnim sodiščem. Vprašamo si. predsedstvo okrožnega sodišča, kako se strinja ta posel s poklicem drž. uradnika in če mu je za to nalašč dovolilo dopust ?
z Vpisan je v listo odvetnikov g. dr. Anton Božič s sedežem v Celju.
d „Ko bo padel beli snežec" bi še bili lahko rekli včeraj popoldan in pri tem mislili, da ga — po lepih dnevih, ki so še v zadnjem času tu pa tam ustali — še ne bode tako kmalu. Ali ukradel se je v gluhi noči nekje med oblaki, pa je začel polagoma, tiho in previdno kot mačica prihajati, vse nižje, nižje. Priplazil se je po noči ne-opaženo in pustil povsod po planinah in brdih sled za seboj. Upamo pa, da nas skoro zopet ne bode nič več spominjalo na njegov obisk, kajti današnje solnce mu je napovedalo boj in že je videti, da gine pred njim, da v kratkem bolj zmagoslaven zopet pride.
a Iz poštne službe. Poštna aspi-rantinja Roza Schechel je imenovana za oficijantinjo drugega razreda v Ljutomeru.
a Iz šolskih krogov. Nastavljeni so bili: kot okrajni pomožip učitelj za okraj okolica mariborska nadučitelj v Tepanju Jakob Jurko; kot defini-tivne učiteljske moči: pri Sv. Lenartu v Slov. goricah defiuitivni učitelj Al. From od Sv. Benedikta v Slov. gor., pri Sv. Jakobu v Slov. gor. provizorna učiteljica Al. Pernat, pri Sv. Ilju pri Velenju provizorni učitelj Vinko Sto par, v Kapelah definitivna učiteljica v Blanci Marija Boštjančič in provizorni pomožni učitelj v Brežicah Gustav Svetlin, na prvi deški šoli v Mariboru definitivni učitelj na tamošnji tretji šoli Franc Stebich in na šoli v Beli cerkvi suplentinja ^Sofija Schwarz.
d Iz Št. Jurja ob Taboru. V Oj-strški vasi je sbolelo več otrok in odraslih na legarju. Kot prvo žrtev, ki jo je pobrala smrt, imenujemo vdovo Ocvirk.
o Iz Trbovelj. Pred kratkim je zapustil g. Ant. Dolničar Trbovlje in se prestavil v Divačo, kjer je v najem vzel restavracijo južne železnice. — S težkim srcem smo se poslovili od svojega poveljnika trboveljski gasilci. — Radi nenadnega prevzetja restavracije v Divači in ker ni bilo mogoče v tem kratkem času celega društva sklicati, se je zbral na 18. t. m. polnoštevilni odbor, da slovesno še enkrat pokaže, kako visoko ceni moža, kateri ima za prost. gas. društvo velike in t.ajne zasluge. Vse lastnosti, ki jih mora imeti gasilec, da lahko v vsem izpolnjuje svojo naloge, so v tovarišu Bolničarju. Vsikdar nam je bil v vsem pravi tovariš in prijatelj, navdušen in požrtvovalen v vseh stvareh, ki so se tikale našega društva. Marsikoga izmed tovarišev je njegov vzgled spodbudil, da se danes zaveda gasilskih nalog in dolžnosti. Smelo trdimo, da so vsi lepi nastopi in uspehi našega društva njegova zasluga, ker ni štedil ne truda ne stroškov. Tovariši so njegovo zmožnost upoštevali in mu leto za letom zaupali častno mesto načelnikovega namestnika. S svojimi treznimi in pametnimi nasveti v odboru je pripomogel društvu, da je v vsem napredovalo, Načelnik zgubi v njem svojega vestnega namestnika, kateri je bil njegova desna roka; kajti v tem času, ko je bil on namestnik, je bilo prav veselo za društvo. Vezi tovarištva, spoštovanja in hvaležnosti vežejo naše društvo in njega člane na njegovo osebo — in četudi se loči iz naše sredine, s tem
ne pretrga teh vezi, katere si je sam tako utrdil s svojo požrtvovalnostjo.
V	nadi, da ne pozabi našega društva, kakor tudi mi njega ne bomo, mu kliče prost. gas. društvo srečno pot in krepki „Na pomoč!"
z Iz Središča. Naše poročilo o odlikovanju spodnještajerskih vinogradnikov na letošnji vinski razstavi v Gradcu nam je popraviti v toliko, da g. I. Zadravec, veleposestnik v Središču, ni dobil denarnega darila, ampak pri-znalno diplomo za razstavljena vina lastnega pridelka.
z Dopolnilna volitev za Wosch-naggov mandat se vrši 10. novembra.
V	slučaju nžje volitve bi se volilo 16. novembra. Čuje se, da misli kandidirati državni poslanec Marckhl. Na različna vprašanja, ki so došla izvrševalnemu odboru štajerske narodne stranke, kako stališče misli v tem on zavzeti, odgovarja odbor, da bo svoj ukrep pravočasno objavil.
z Pozna toča. Pri Gleichenbergu je v soboto med bliskom in gromom padala toča kakor poleti. Toča je bila grahove velikosti, a ni nič škodovala radi poznega letnega časa. Enemu vozniku so se zastrašili konji.
z Dan 10. novembra, 150 letnico Schillerjevega rojstva, bodo Nemci v „Siidmarkgebietu" zopet slovesno praznovali.
z Poslanec Wastian namerava pristopiti, kakor se poroča z Dunaja, k vsenemški zvezi kot hospitant.
a Štajerski deželni šolski svet je sklenil razširiti dvorazredno ljudsko šolo v Gornji sv. Kunigundi v trirazrednico in je odobril ustanovitev šul-ferajnske šole pri Sv. Lenartu v Slov. goricah.
z Iz Pesnice. Včeraj se je peljal neki inženir z Dunaja v Opatijo v lastnem automobilu skoz Pesnico. Seboj je imel šoferja, ženo, tri otroke in služkinjo. Avtomobil je dirjal z nevero-jetno naglico proti Mariboru. Pred pesniškim mostom se državna cesta močno zakrivi in ta krivulja je postala usodepolna. Tam se je namreč zaletel automobil v neko drevo, ga stri, se prevrgel in se postavil zopet na kolesa. Pri tem premetavanju so padli vsi, ki so bili v avtomobilu, iz njega. Čudno je, da se niso vsi ponesrečili, kajti le inženirja so prepeljali v Maribor, ker se je zelo poškodoval v svoji notrini. Tudi služkinja toži o bolečinah v eni rami. Inženirja so spravili v Maribor v hotel.
z Iz finančne službe. Za davčnega praktikanta v Slovenjem Gradcu je imenovan Maksim Wantur. — V pokoj ]e stopil davčni upravitelj in uradni predstojnik Rajmund Kraschowitz v Laškem trgu. — Umrl je v Mariboru davčni uradnik Jakob Pouch v 55. letu svoje dobe. Zapušča vdovo in 8 otrok.
z V Kapelah je torej res defini-tivno nastavljen nemškutarski učitelj Svetlin. Šolske oblasti se niso prav nič brigale za slovenske ugovore in proteste. Upamo, da bodo narodni Kapel-čani naučili Svetlina pameti!
z Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Vabilo. Društvo za otroško varstvo in mladinski skrb za okraj Sv. Lenart ima v torek 2. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v sodnijskih prostorih svoj občni zbor. Ako je nesklepčen, se vrši ob 11. uri istega dne pri vsakem številu navzočih drugi občni zbor. K prav obilni udeležbi se vabi!
z Iz Zidanega mosta. V nedeljo zvečer so se vračali delavci hrastniške steklarne iz Radeč v Zidan most k vlaku ob pol osmih. Med potjo so krulili „heil" in napadali s kamenjem, kogar so srečali. Napadeni so bili tudi v službo in iz službe idoči železničarji. Ti so poklicali orožnike, ki je šestorico razgrajačev dejala pod ključ. Drugo
bodo dobili pri sodniji. Svetovali bi hrastniškim steklarjem, da naj raje ostanejo doma in s svojim heil-tuljenjem razveseljujejo različne Leilerje in Dir-mayerje. Ali pa so mogoče ti gospodje poslali svoje steklarje učit Radečane in Zidanmoščane slavne hrastniško-nemške kulture?
z Iz Zidanega mosta. Usojamo si uljudno vprašanje na občinski urad in odbor loški pri Zidanemmostu, koliko je resnice na raznih govoricah o skrivnostnem izginjenju občinskega pečata, o raznih podpisih in nekih račatih?
z Iz Maribora. Z ozirom na dopis iz Maribora v št. 233 nam pošilja g. Alojzij Schlick sledeče: „Ni res, da imajo mene na ,sumu zaradi vlomitve Wertheimove blagajne na glavnem kolodvoru v Mariboru, ampak resnica je, kakor sodnijska preiskava kaže— sem jaz dne 10. t. m. okoli 4. ure zjutraj, ko sem imel opravka, opazil ljudskega človeka po stopnicah plaziti, in takoj zbežal po svojega kolega, da bi skupaj zločinca vlovila, a med tem je tat odvrgel orodje in pobegnil."
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Državni zbor.
v Dunaj, 26. okt. Finančni minister Bilinjski je danes predložil državni proračun za 1. 1910 z obširnim poročilom. (Več glej v današnji „Politični kroniki!" Op. uredn.)
v Dunaj, 26. okt. V današnji seji nemškonacijonalne zveze se je odločno zanikalo, da bi se zveza pogajala s Čehi za ustanovitev nove koalicije. Konstatiralo se je, da so vse take vesti izmišljene.
Nemška objestnost.
v Praga, 26. okt. „Bohemia" priobčuje odgovor, katerega je baje dobil njen dunajski dopisnik od nekega ministra na vprašanje, ali bode sedanji kabinet odstopil: Da bi nemška ministra Hochenburger jn Stürgkhlodstopila na željo Čehov, je nemogoče; to bi bila kapitulacija Nemcev pred Čehi. Rekonstrukcija kabineta je tudi tedaj izključena, ako bi odstopila oba češka ministra. Bienerthov kabinet ostane v svoji sedanji obliki na vladi in bode tude eventuelno obstrukcijo mirno pre7 nesel. Čehom se mora dati lekcija, da se ne da nobene vlade ubiti z nujnimi predlogi.
Prestolonaslednik in ogrski klerikalci.
v Budimpešta, 26. okt. Včerajšnji večerni listi poročajo, da je sprejel prestolonaslednik Franc Ferdinand jednega izmed vodij ogrskih klerikalcev, Štefana Rakovskega. O pogovoru se ve le to, da je Rakovski prestolonasledniku priporočal, naj bi se vlada poverila strankam, ki stoje na podlagi nagodbe iz 1. 1867; tako vlado bi klerikalci podpirali.
Knez Ito — ustreljen.
v Šangaj, 26. okt. Po nekem poročilu je ustrelil znanega japonskega državnika in namestnika v Koreji pri prihodu v Karbin nek Korejanec. Ranjena sta tudi japonski konzul in ravnatelj japonskih žaleznic. Morilca so zaprli.
v Tokio, 26. okt. Vest o umoru kueza Ito se potrjuje. Tu vlada vsled njega veliko razburjenje.
Grški kralj vendar odstopi?
o Rim, 26. okt. „Tribuna" je dobila poročilo iz otoka Krf, da misli grški kralj vendar odstopiti. Kupil je na otoku vilo Mon Repos, katera se mu pripravlja za stanovanje. Nemški cesar Viljem da je dal svojo vilo Achilleion za stanovanje ženi grškega prestolonaslednika, Zofiji.
Zopet jedna belgrajska — raca.
o Belgrad, 26. okt. V tukajšnjih oficijelnih krogih gledajo srepo(!) obisk bolgarskega carja Ferdinanda v Srbiji. Hoče si baje s tem samo ogledati zemljo in pripraviti tla za bodočo zvezo Srbije in Bolgarije pod jednim kraljem. V Srbiji ie mnogo pristašev te ideje; med nje šteje tudi sedanji min. predsednik Pašič.
Ruski car v Italiji.
o Turin, 26. okt. „Stampa" poroča, da je dejal italj. minister za zunanje zadeve Giolitti, da se bode tro-zveza sicer obnovila, a da bode Italija v svesti si svoje moči in ugleda v inozemstvu, stavila popolnoma drugačne pogoje.
o Turin, 26. okt. S francosko-ita-ljanske meje je poslal ruski car kralju Viktorju Emapuelu in kraljici Jeleni prisrčno zahvalno brzojavko za ljubezniv sprejem.
ö Chàmbery, 26. okt. Pri sestanku ruskega carja in francoskega ministra za zunanje zadeve Pichona se je razpravljalo o različnih vprašanjih zunanje politike in se je ob tej priliki znova učvrstila rusko-francoska zveza.
Tržne cene.
25. oktobra.
Dunajska borza za kmetijske pridelke.
Na borzi danes medla tendenca, ker je bil konzum slab in ker tudi ni bilo pravih ponud. Zato je bilo povsod vse tiho.
Sladkor. Trst, 25. oktobra: Centrifughi Pilés prompt. K 325/8 do K 33— za odprav. K 321/2 do K 321/8. Tendenca uporna.
Sladkor. Praga: 25. okt. sur. sladkor prompt K 2615, nova kampanja K 26.15 Tendenca trdna. — Vreme: lepo.
Budimpešta, 25. okt.Svin j ad: ogrske stare, težke — do — vin. mlade težke 146 do 148 vin., mlade, srednje 148—150 v, mlade, lahke 146—150 v. zaloga 24.506 komadov. Prignano 943 komadov, odgnano 706. Ostalo torej 24.743 komadov. Tendenca mirna.
B u d i m p e š t a, 25. okt. Pšenica za oktober K 14 96, pšenica za ajril K 1418, rž za oktober K 9'74, rž za
april K 1018, oves za oktober K 7 53, oves za april K 7 65, koruza za maj K 6 68.
Pšeničnih ponudb zmerno, veselje kupiti tudf zmerno, tendenca trudna. Prometa 25.000 meterskih stotov. Efektivna pšenica 5 vin. višja, drugo nespremenjeno. Vreme: kalno.
Obrambni vestnih.
d Za Ciril Metòdovo družbo je nabrala pri vinski trgatvi v „Skalni kleti" gca Marica Gačnik 20 K.
d Za Ciril in Metodovo podružnico gabersko je daroval g. Gurnzej znesek
1 K 40 v., koje je skupil na razprodanih karticah v SKalni kleti. Istotam so izlicitirali gospodje Josip Krivec, Franjo Bratanič in Gumzej malo faj-fico za 2 K 80 v, koji znesek so tudi darovali zgoraj omenjeni podružnici, za kar jim odbor izreka najprisrčnejšo zahvalo.
d Za narodni sklad je nabral v gostilni „Zur Stadt Graz" v Celju dr. D. 4'90 K. 120 je k temu (skupno) darovala g. Podgoršek.
d Za družbo svetega C. in M. je poslal odbor narodne veselice, v Selnici ob Dravi 20 K kot dobiček.
d Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani priporoča najtopleje blago, ki se prodaja v njeno korist. Kakor so se povsod na Slovenskem udomačile družbene vžigalice, tako se naj prikupi vse drugo blago.
d Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ima v svoji zalogi narodni kolek, računske listke in razne razglednice. Slovenci in Slovenke! Sezite pridno po tem blagu. S tem koristite družbi in slovenski prosveti.
d Družbi sv. Cirila in Metoda v
Ljubljani je poslal g. Miha Skale, gostilničar v Šmarjah 7 K, ki jih je nabral v veseli družbi pri trgatvi Miha Skaleta v Šmarjah. — G. Micka Gomzi je poslala 11 K, ki je nabrala med povabljenimi gosti pri trgatvi v dr. Omulčevih goricah pri Ormožu.
Družbi sv. Cirila in Metoda je darovala gdčna Hilda Dolinar 10.700 rabljenih poštnih znamk. Živela vrla nabirateljica!
Društvene vesti.
o Učiteljsko društvo za laški okraj
zboruje v nedeljo, dne 7. dee. 1909, ob 10. uri dop. v šolskem poslopju na Zidanem mostu. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Društvene zadeve. 3. „O vzgojnem pomenu domačije in ljudske šole", predava tov. K. Kveder. 4. Poročili: a) o zborovanju „Zveze jugoslov. učit. društev" dne 15. in 16. avg. t. 1. v Mariboru, b) o zborovanju „Lehrerbuuda" dne 11. sept. t. 1. v Gradcu. 5. Slučajnosti. - P. n. tovarišice pevke in to? variši pevci se naj zbero zaradi pevske vaje pol ure poprej v šoli. — È polnoštevilni udeležbi vabi najprijazneje odbor.
o Bralno društvo na Dolu ima v
nedeljo dne 31. okt. ob 3. uri pop. v posojilniški hiši štev. 6. na Dolu svoj redni občni zbor po sledečem dnevnem redu: 1. Odborovo poročilo, 2. volitev novega odbora, 3. določitev letnega doneska, 4. slučajnosti.
o Slov. akad. društvo „Adrija" v Pragi ima svoj I. redni občni zbor v sredo, dne 27. oktobra ob 8. uri zvečer „u Čižku" — Ječna ulica.
o Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju naznanja, da si je na I. obč. zboru izbralo sledeči odbor: Predsednik Joško Zupančič, podjffedsed. Nace Šlajpah, tajnik Joško Kodrič, blagajnik France Veber, gospodar Fran Veble, namestnika Fran Baš in Ivan Pestot-nik, preglednika Lojze Škof in Anton Peršuh.
GS3
Dr. Anton Božič
uljudno naznanja, da otvori s 1. mo venato. 1.1.
odvetiitšlto pisarno
v Celju, Rotovška ul. 15, I. nadstr.
(nasproti Marijini cerkvi poleg rotovža) ozir. da vstopi Kot družabnik v pisarno g. dr. Lju-dovika Filipiča. odvetnika v Celin. 'Rotovška ulica št. 15. I. nadstropje.
GSD
o Klub slov. tehnikov v Pragi je
izvolil na občnem zboru dne 21. t. m. svoj odbor sledeče: I. Mačkovšek, predsednik; E. Tuječ, podpredsednik; F. Zelenko, tajnik; R. Lončar, blagajnik; I. Zupanič, knjižničar; G. Gulič in R. Vodopivec, preglednika.
Loterijske številke.
Trst, 23. oktobra 1909: Linc- »
18, 20, 41, 23, 29. 90, 67. 5, 3, 83.
9NT0H m
= v Ljubljani =
sv. Petra cesta štev. 8
pri nakupu platna, prtov, pr-tičev itd., bombaževinastega blaga, švicarskih vezil.
Opreme za neveste
perilo za gospe in gospode se
izdeluje doma in po meri. Cene nizke. Blago dobro.
a
Pralnica in svetlolikalnica v Kolodvorskih ulicah 8.
WjS
a b
lepo, novo
kopalno banjo
za 26 K; ista je 4krat bila rabljena in je stala nova 38 K.
Janko Homan
uradnik „Delniške pivovarne* Laški trg.
511 S-l
in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno v Humpoicu
na Češkem. — Vzorci franko. —
Za vse izraze srčnega sočutja ob priliki smrti in pogreba našega preblagega in nepozabnega očeta, tasta itd. gospoda
JVIartina Čulek
tržana in posestnika v Središču
izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo čast. duhovščini, slavnemu veteranskemu društvu, slavni požarni brambi in cenjenim zastopnike^ c. kr. žandarmerije, kakor sploh vsem cenj. tržanom. prijateljem, in znancem za častno spremstvo pokojnega k večnemu počitku.
SREDIŠČE, dne 20. oktobra 1909.
Žalujoči ostali.


Službeni razpis.
513 S-l
Pri c. kr. kmetijski družbi za Štajersko v Gradcu se odda novo ustanovljeno mesto
druzega tajnika
za oskrbovanje v delokrog tajništva spadajočih konceptnih del in sicer s 1. januarjem 1910. Plaòa in pokojnina soglaša s prejemki IX. plačilnega razreda c. kr. državnih uradnikov; letna plača znaša 2.800 K, aktivitetne doklade 960 K in s pravico do štirih triletnic po 200 K, pri službenem potovanju dnevne dijete 10 K, kilometersko pristojbino po 52 vin., železniško vožnjo v II. razredu, kakor tudi vožnjo do in od kolodvora po državnem potnem normalu. Po enoletnem zadovoljujočem službovanju postane služba definitivna
Prosilci za to mesto morajo znati popolnoma nemški in slovenski jezik v govoru in pisavi, redno dovršeno šolo in izpit na c. kr. vseučilišču za poijedelstvo, učiteljski izpit za kmetijske šole oziroma doprinesti ta dokaz v teku prvega leta, kakor tudi opravljanje večletne poljedelske prakse.
Prošnje se imajo vložiti najpozneje do 30. novembra pri centralnem odboru o. kr. kmetijske družbe v Gradcu.
Predsednik: Attems m. p.	Glavni tajnik: Juvan m. p.
510 1
Opravilno štev. A IV, 331/9, 27.
s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
K c. kr. okrajnemu sodišču v Celju, oddelek IV. naj vsi tisti, katerim gre kot upnikom kaka terjatev do zapuščine dne 5. avgusta 1909 umrlega Roka Öoncar, posestnika iz Ivence pri Višnjivasi, ne zapustivši nobene naredbe poslednje volje, pridejo zaradi jiapovedi dokaza svojih zahtev dne 16. novembra 1909, dopoldne ob 9. uri ali pa naj do tega časa vlože pismeno svojo prošnjo, ker ne bi sicer imeli upniki do te zapuščine, če bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla, nikake nadaljne pravice, razun v kolikor jim pristoja kaša zastavna pravica.
€. kr. okrajna sodni j a v Celju, oddel. IV.
dne 22. oktobra 1909.