LETNIK XVI., ST. 17 (740) / TRST, GORICA ČETRTEK, 12. MAJA 2011
www.noviglas.eu
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCU E - TASSA RISCOSSA
NOVI
CENA 1 EVRO
UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY		WM
	NOVI GLAS IE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996	
Uvodnik
Jurij Paljk
Kaj bo ostalo?
//nr
r
I V
|rišel sem, da vas potrdim v veri, kot 'Peter sem prišel v Markovo deželo, a vam iskreno povem, da sem sam svojo vero utrdil na srečanjih in pri bogoslužjih z vami"! je dejal v Benetkah v svojem nagovoru papež Benedikt XVI., ko se je zahvalil beneškemu patriarhu Angelu Scoli, leta mu je namreč dejal po maši s 350 tisoč verniki v parku San Giuliano pri Benetkah, da se je lahko sam prepričal, kako ga imamo radi.
Ti nas potrdi v veri - Peter v Markovi deželi je bil moto papeževega obiska v Ogleju in Benetkah, na severovzhodu Italije, o katerem je v svojih sedmih nagovorih, kolikor jih je sveti oče imel v slabem dnevu in pol, tudi papež ugotovil, da ni več tak, kot je bil včeraj in je zato večkrat poudaril, da moramo ljudje in kristjani na tem območju postati bolj odprti do drugih in drugačnih, da moramo ponovno odkriti živega Kristusa, prenoviti družbo po zgledu oglejske Cerkve. Predvsem pa je sveti oče poudaril, da moramo kristjani v današnji družbi, ki jo znani sociolog imenuje "tekoča družba", ponovno najti skalo, na kateri bomo trdno gradili same sebe in Cerkev in to sidrišče je Kristus, ki je za nas prišel na svet, bil pribit na križ, umrl in vstal, da bi nas odrešil.
V Ogleju, okrog katerega so se vrteli vsi papeževi nagovori, saj je sveti oče velikokrat povedal, da "je oglejska Cerkev bila mati vseh krajevnih Cerkva" na našem območju, nas je sveti oče Benedikt XVI. slovenske vernike pozdravil tudi v slovenskem jeziku, vsem pa nam naročil: "Dragi bratje in dediči oglejske Cerkve, danes sem med vami, da občudujem bogato in starodavno izročilo Ogleja, predvsem pa zato, da vas potrdim v globoki veri vaših očetov. V tem zgodovinskem trenutku znova odkrijte, branite, z duhovno gorečnostjo izpovedujte to temeljno resnico. Samo od Kristusa namreč lahko človeštvo prejme upanje in prihodnost; samo od njega lahko zajema pomen in moč odpuščanja, pravičnosti, miru. S pogumom vedno ohranjajte živo vero in živa dejanja svojih izvorov"!
Če se je kdo slučajno bal, da se srečanja s svetim očetom ne bomo udeležili, se je uštel, ljudje in predvsem verniki smo svetega očeta dobesedno hoteli videti v živo, zato več kot 50 tisoč ljudi ob cesti, ki je svetega očeta v spremstvu goriškega nadškofa Dina De Antonija vodila iz Ronk do Ogleja, zato več kot 350 tisoč vernikov pri nedeljski maši pri Benetkah, zato povsod množice in povsod gneča, kjerkoli je sveti oče Benedikt XVI. bil. Zaradi poostrenih varnostnih ukrepov se danes sveti oče ne more več neposredno srečati z ljudmi, kot se je bil srečeval ter s tisoči in tisoči rokoval njegov predhodnik, blaženi Janez Pavel II. Tudi zato so dali izjemno imalo dovolilnic za srečanje s svetim očetom v Ogleju. Iskreno smo tudi dolžni napisati, da se ob takih obiskih v prve vrste navadno vedno nagnetejo tudi, če že ne predvsem, taki ljudje, ki jih v vsakdanjem življenju krajevne Cerkve nikjer in nikdar ni videti. Pa ne mislimo samo na politike, katerim je sveti oče tokrat resnicoljubno povedal, da bi se morali prenoviti in v svoje vrste spustiti predvsem mlade, ampak tudi druge ljudi, ki so se tudi tokrat znašli na vidnem mestu, medtem ko so preprostim vernikom ostala mesta za preprekami ob cesti...
Kaj bo od tega obiska svetega očeta ostalo? Tega nihče ne ve, veliko, zelo veliko pa je odvisno od nas, še posebej od vseh nas kristjanov, ki smo poklicani, da tudi danes z dejanji, s krščanskim življenjem oznanjamo Kristusov evangelij!
Benedikt XVI. v Ogleju in Benetkah
"Samo od Kristusa lahko človeštvo dobi upanje in prihodnost'
l//
// T epo pozdravljam vse slovenske vernike! Bogblago-
_& islovi vas in vaše družine"!
To so bile besede, s katerimi je sveti oče Benedikt XVI. nagovoril tudi slovenske vernike ob koncu svoje pozdravne misli pred oglejsko baziliko Marije Vnebovzete v soboto, 7. maja.
"Peter na ozemlju evangelista Marka" je množico vernikov različnih narodnosti pozdravil najprej v italijanščini, furlanščini, nemščini in hrvaščini.
Slovensko Cerkev so na srečanju v Ogleju, zibelki krščanstva v Srednji Evropi, predstavljali ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres, ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, koprski škof Metod Pirih in koprski pomožni škof Jurij Bizjak. Sicer pa so v Oglej prišli škofje iz vseh držav, kjer je bil nekoč oglejski patriarhat, torej tudi s severovzhoda Italije, iz Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Nemčije. Pastirski obisk na severovzhodu Italije je Benedikt XVI. začel v Ronkah, kamor je prispel z letalom iz Rima. Od tam je s papeškim avtomobilom odšel v Oglej - prisotnih naj bi bilo 40 tisoč ljudi! - v spremstvu goriškega nadškofa Dina De Antonija, ki ga je nagovo-
ril tudi s slovenskim: "Dobrodošel"!
Na ploščadi pred starokrščansko baziliko je svetega očeta pričakala tisočglava množica vernikov, ki so mu mahali z rumeno-belimi zastavicami, barvami uradne zastave Svetega sedeža. Prisotni so bili tudi predstavniki vladne, deželne in kraj-vene oblasti. Po prihodu je papež Benedikt XVI. takoj stopil na pult ob baptisteriju; tam ga je
čakal oglejski župan Alviano Scarel, ki je častnemu gostu izrekel priložnostni pozdrav. Sveti oče je nato z mislijo na vernike iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Bavarske idealno začrtal krog nekdanjega obsega oglejskega patriarhata in njegovega duha, ki je v krščanski veri potrdil večji del tamkajšnjih narodov. Na začetku pozdravnega nagovora se je spomnil častitljive sekularne pozicije Ogleja, ki je v času rimskega imperija postal most med Vzhodom in Zahodom. "Slava Ogleja pa je bila še vse kaj drugega", je opomnil papež. "Od Jeruzalema je preko Aleksandrije tudi sem dospelo Veselo oznanilo Kristusovega odrešenja. Tudi v to rimsko pokrajino je dospelo seme velikega upanja". Oglejska skupnost je nato postala skupnost mučencev, junaških pričevalcev vere v Vstalega, seme novih učencev in novih skupnosti. "Veličina Ogleja tedaj ni bila samo v tem, da je bilo to deveto mesto cesarstva in četrto Italije, ampak tudi to, da je bil Oglej živa Cerkev, zgledna, sposobna pristnega evangeljskega oznanila, ki ga je pogumno širila v bližnje pokrajine, stoletja ohranjala in hranila", je dejal Benedikt XVI. in prosil svete oglejske mučence, naj tudi danes prebudijo v Cerkvi pogumne in zveste Kristusove učence, ki bodo predani samo Njemu in zato
Foto DPD
prepričani in prepričljivi.
/dalje na str. 8
Priznani vinogradnik Marko Primožič je spregovoril o Združenju proizvajalcev rebule z Oslavja
iLokanda
Slovensko stalno gledališče
Predsednica upravnega sveta SSG Maja Lapornik je predstavila novo umetniško vodstvo gledališča
Upravne volitve
Kandidat SSk za tržaški občinski svet Igor Švab je analiziral aktualne politične tematike pred volitvami
12. maja 2011
Svet okrog nas
NOVI
GLAS
Zasedanje Izvršnega sveta SSO
V pretresu žgoče teme, tudi o krčenju sredstev Urada RS
V	sredo, 4. maja, letos je v Trstu zasedal Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij. Seja je bila v glavnem namenjena trem pomembnim tematikam, ki zadevajo odnos Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu do obeh krovnih organizacij SSO in SKGZ, stanje in izvajanje evroprojektov ter skorajšnje upravne volitve, ki bodo konec tedna potekale na Tržaškem, Goriškem in Videmskem.
Svet slovenskih organizacij je resno zaskrbljen nad odločitvijo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, da se za letošnje leto obema krovnima organzicija-
cev v Italiji. Na osnovi tega načela sta SSO in SKGZ sestavila razvojna dokumenta, ki jih bo v naslednjih mesecih uskladila mešana komisija. To kaže in potrjuje resne namene SSO in SKGZ, da na moder in do članic spoštljiv ter korekten način nadaljujeta na poti pozitivnih reform organizirane civilne družbe. Sadovi takega ravnanja so lahko vidni pri reševanju krize Slovenskega stalnega gledališča kot tudi drugih t. i. skupnih ustanov. Pri tem ne gre pozabiti tudi na uspešno skupno reševanje krize Primorskega dnevnika, edinega slovenskega dnevnika v Italiji, ki je potekalo v sre-
so bili seznanjeni še s potekom nekaterih drugih evroprojektov, v katerih sodeluje SSO. Pri tem je bila končna ocena pozitivna, saj SSO meni, da je slovenska narodna skupnost zelo prisotna v evropskih projektih. To prisotnost bi seveda lahko še dodatno ojačili, vendar bo treba pri tem predhodno pripraviti društva, da bodo razpolagala s strukturo, ki odgovarja razpisnim zahtevam. Izvršni odbor SSO-ja je obravnaval tudi bližnje upravne volitve, ki bodo potekale 15. in 16. maja za Občino Trst in rajonske svete, za Pokrajino Trst, za Pokrajino Gorica ter Občini Tržič in Ronke in za nekatere občine v Benečiji.
Upravne volitve na Tržaškem in Goriškem
Podpora evropskega poslanca Lojzeta Peterleta
Evropski poslanec Lojze Peterle se je v petek, 6. maja, mudil v Trstu, da bi podprl kandidate stranke Slovenska skupnost na občinskih in pokrajinskih volitvah. Slovenski politik se je najprej sestal s pokrajinskim vodstvom SSk na sedežu stranke v Trstu, kjer so ga sprejeli tržaški pokrajinski tajnik Peter
Močnik, občinski svetnik Igor Švab, ki bo spet kandidiral na občinskih volitvah, kandidat in pred-sedsednik vzhod-
nokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič in rajonski svetnik Edvard Krapež. Peterleta sta nato sprejela dolinska županja Fulvia Premolin in njen kolega z Repentabra, župan Marko Pisani. Evropski poslanec se je tudi srečal s Herbertom Dorf-mannom, predstavnikom Jožnotirolske ljudske stranke in kolegom v Evropskem parlamentu. Politika sta njun obisk nadaljevala na Goriškem.
Ob načrtih hitre železnice Benetke-Trst
Igračkanje z ljudmi in milijardami
O načrtovanju gradnje hitre železniške povezave od Portugalske prek Španije, Francije, severne Italije, Slovenije in Madžarske do ukrajinske prestolnice Kijev razpravljajo in pišejo že več kot deset let, a doslej je bilo dejansko uresničenih le nekaj vmesnih odsekov. Marsikje je speljava te proge naletela na nasprotovanje prebivalstva, ker močno posega v krajinske in druge značilnosti prizadetih območij in se njeni načrtovalci niso
v	zadostni meri posvetovali s krajevnimi ustanovami. Kot znano, je pred nekaj leti prišlo do skrajnega odpora krajevnega prebivalstva in njihovih občin do načrtovane graditve novega predora med Francijo in Italijo in proge po predalpski dolini Susa (poleg že obstoječega predora in železniške proge na tamkajšnjem območju).
Veliko problemov je nato nastalo v zvezi z načrtovanjem omenjene hitre železniške proge v petem evropskem prometnem koridorju od Benetk proti Trstu in Divači v Sloveniji. Sosednja dežela Veneta in številne tamkajšnje prizadete občine se niso še dogovorile, ali naj bo omenjena proga speljana v priobalnem pasu, kjer je močno razvit turizem, ali bolj odmaknjena od tega gosto naseljenega območja. Drugo sporno vprašanje je gradnja hitrega tira od že obstoječega železniškega prometnega stičišča pri Červinja-nu naprej proti Trstu in Sloveniji. Njeni načrtovalci so se po nedavni izbiri odločili, da bi od tu nova proga potekala v glavnem v predoru pod Krasom praktično do Trsta, drugi krak pa naj bi se usmeril proti Sežani in Divači, sledeč v glavnem obstoječi progi. Zdrava pamet bi narekovala, da se nova proga v največji možni meri izogne podzemskim predorom skozi ne dovolj poznan podzemski kraški svet. V Divači bi se poseben krak usmeril proti koprskemu pristanišču in bi se tako ure-
sničila gradnja drugega tira Ko-per-Divača.
Ob tem moramo pojasniti, da je prejšnji načrt za železniško povezavo med Italijo in Slovenijo predvideval ovinkaste predore pod Krasom na območju zaščitnega parka doline Glinščice in se nato pri Črnem Kalu v Sloveniji povezala s Koprom in Divačo. Načrt je naletel na odločno nasprotovanje velikega dela prebivalstva, občine Dolina ter številnih geologov in vseh pomembnih naravovarstvenih organizacij na Tržaškem. V zadnjem obdobju
se je za umik tega načrta izrekel tudi tržaški župan. Vsi ti dejavniki so ga označili za tehnično tveganega in finančno neopravičljivega glede na ogromne stroške in dvomljivo gospodarsko donosnost.
Po splošnem mnenju političnih in strokovnih krogov je bil ta prvotni načrt predlagan in izdelan predvsem z namenom, da se zadosti zahtevam pristojnih uradov Evropske unije za dodeljevanje finančnih prispevkov tako za načrtovanje kot zgraditev omenjenega dela v predpisanih rokih. Zato sta se Italija in Slovenija v razmeroma kratkem času dogovorili za izdelavo vseh potrebnih tehničnih načrtov, da ne bi izgubili evropskega prispevka, ki je samo za načrte znašal, če se dobro spomnimo, kar 76 milijonov evrov. Zaradi omenjenega odpora prebivalstva krajevnih in drugih ustanov in organizacij sta se tako naročnik načrta (Italijanske železnice) kot dežela Furlanija Julijska
Povejmo na glas
krajina odločili za izdelavo variante novega načrta v skladu s stvarnimi finančnimi možnostmi.
Tako je Ustanova italijanskih železnic pred meseci izdelala in objavila nov načrt o progi hitre železnice na našem ožjem območju od Červinja-na do Trsta in Divače, ki se povsem izogne območju Glinščice. Prizadete občine ga sedaj proučujejo skupno s krajevnim prebivalstvom. Doslej so prišli do izraza številni utemeljeni pomisleki glede nekaterih odsekov proge po nabrežinskem kraškem območju pa tudi na območju zgoniške občine. Mnogo pomislekov so doslej izrazili tudi razni strokovni krogi glede umestnosti dolgega predora pod Krasom od Nabrežine do Trsta.
Konec minulega aprila pa so v naši Deželi razvnele duhove izjave pooblaščenega upravitelja Italijanskih železnic Maura Morettija, da gradnja hitre železniške proge od Benetk do Divače ni več prednostna obveza, ampak je današnja prioriteta smer jug-sever, to se pra-
vi	baltsko-jadranski koridor, v katerem se bo treba nasloniti na tabeljsko železnico po Železnih vratih in Kanalski dolini proti Avstriji, ki je še vedno premalo uporabljena. Na to progo bi se moral usmeriti promet iz Trsta, Tržiča, Benetk in Ravenne. Zato si prizadevajo, da bi železnica visoke hitrosti čim prej dosegla Benetke. Omenjeni pooblaščeni upravitelj Moretti je začasno zamrznitev petega koridorja proti vzhodu (Trstu in Sloveniji) utemeljil z ugotovitvijo, da prometno območje Ljubljane in Trsta ne jamči zadostnega števila potnikov za omenjeni hitri progi.
Te izjave so sprožile ostre polemike v Furlaniji Julijski krajini. Njen deželni odbor s predsednikom Tondom je ostro komentiral besede visokega predstavnika Italijanskih železnic, marsikdo pa jih tolmači kot "pogreb" načrtovane hitre železnice od Benetk do Trsta in naprej v Slovenijo... do Kijeva.
Iz vsega povedanega dovolj jasno izhaja, kako lahkotno pristojne javne ustanove trošijo velike denarje za nestvarne megalomanske načrte mimo upoštevanja prizadetega prebivalstva.
Alojz Tul
Lahko izvolimo podpredsednico pokrajine
Kljub pomembnosti bližnjih upravnih volitev uvodoma ni mogoče mimo omembe zares velikih dogodkov, ki nas zadnje čase preplavljajo. Najprej tu kraljevska poroka z dvema milijardama televizijskih gledalcev, potem seveda - in to na prvem mestu - beatifikacija Janeza Pavla II., skoraj sočasno likvidacija Bin Ladna, ki je zasnoval napad na New York, in ne nazadnje obisk Benedikta XVI. v Ogleju. Na ozadju vsega tega izjemnega dogajanja potekajo zadnje priprave na tukajšnje upravne volitve s posebnim poudarkom na slovenski narodni skupnosti, katere del smo. Tudi ta dogodek je zagotovo nadvse pomemben, ker gre za odločanje o kar najkoristnejšem upravljanju našega življenja. Ponovno se bomo osredotočili na go-riški prostor, ne da bi podcenjevali volitev ter naših kandidatov drugje, ker je priložnost na Goriškem zares enkratna in je ne bi smeli zapraviti s premalo zavzetim odnosom. Kot je znano, je v svojem programu Enrico Gherghetta napovedal, da bo v primeru ponovne izvolitve podpredsedniško mesto zaupal dosedanji odbornici in članici Slovenske skupnosti Mari Černič. Omenjena napoved je imela in ima upravičeno zelo velik odziv, saj ne samo da daje opravljenemu delu naše odbornice visoko ceno, ampak tudi izpričuje odkrito in hrabro priznanje celotni naši narodni skupnosti. Enrico Gherghetta se je na ta način izpostavil v najboljšem pomenu besede, ker njegove možnosti ne bi bile nič manjše, če se ne bi odločil za
takšen predlog, narobe, bile bi nemara še nekoliko večje. Kdo poreče, da se očitno čuti povsem gotovega in prepričanega o ponovni izvolitvi, pa si je zato privoščil še rahlo drznost, s katero more računati vsaj na več slovenskih volilcev. Slej ko prej pa temu ni tako, saj v politiki ni v navadi, da bi kandidati dopustili kakršno koli tveganost, pa čeprav zelo majhno, kar vsekakor velja za podčrtano ovrednotenje Mare Černič. Enrico Gherghetta si zato zasluži vse naše priznanje, in če ne zahtevamo preveč, priznanje naše celotne narodne skupnosti. K temu velja vsekakor dodati uspešno opravljeno delo Mare Černič, ki je pokazala kot odbornica za okoljsko problematiko izpričan posluh, zavzetost in opaženo prodornost. Zelo dobro se je odzvala živemu vsesplošnemu interesu ne samo naše narodne skupnosti, ampak tudi pripadnikov večinskega naroda, ki si vsi skupaj želimo bolj zdravo in človeku prijaznejše okolje. Stranka Slovenske skupnosti in njeno vodstvo sta na ta način nedvomno dodatno pridobila ugled, saj je njuna predstavnica dokazala, da želi delati v dobrobit vseh pripadnikov goriške pokrajine ne glede na narodnost in politično pripadnost. Ni torej razloga, da ne bi Mare Černič na volitvah kar najbolj številčno podprli in ji dali svoj glas. Sploh to velja za celotno listo z Enricom Gher-ghetto na čelu, posebno zato, ker bi do izvolitve lahko prišlo že v prvem krogu in bi bili nedopustno šibki, če v to možnost ne bi verjeli.
Janez Povše
ma hudo zmanjša finančni letni prispevek. Zaskrbljenost temelji na dejstvu, da je težko razumljiv tak način direktnega poseganja predstavnikov slovenske vlade v organizirano civilno družbo Slovencev v Italiji, ki dejansko zveni kot kazen, ker na določenih področjih ni prišlo do združitve nekaterih organizacij in ustanov. Svet slovenskih organizacij je od vsega začetka opozarjal na nevarnost poseganja oz. vsiljevanja združevanja in vedno predlagal pot odgovornega in poštenega sodelovanja. Tak pristop zagovarja tudi danes in vidi ravno v tem najbolj primerno ter uspešno pot strukturne posodobitve civilne organiziranosti Sloven-
dini devetdesetih let.
V	ta namen poziva SSO ministra Boštjana Žekša in državnega sekretarja Borisa Jesiha, da še enkrat preučita zadevo glede zmanjšanja višine prispevka SSO-ju in SKGZ-ju ter potrdita obljubo predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja, da ne bo prišlo do krčenj in do stanja, ki bi bilo v obojestransko škodo.
Svet slovenskih organizacij je v nadaljevanju ocenil stanje glede izvajanja evropskih projektov. V prvi vrsti je šlo za osveščanje glede strateškega evroprojekta Je-zikLingua, v katerega sta vključeni tudi slovenska manjšina v Italiji in italijanska manjšina v Sloveniji. Člani Izvršnega odbora pa
Upravne volitve so izrednega pomena in napačno bi bilo, da imamo do te temeljne oblike neposrednega demokratičnega udejstvovanja občanov in občank odklonilno držo. Še posebno velja to za Slovence, ki si moramo sami zagotoviti svoje predstavnike, da bodo v pristojnih organih javne uprave zagovarjali in delovali v prid koristim naših ljudi in našega ozemlja.
V	ta namen deželno vodstvo SSO poziva svoje somišljenike, da se udeležijo prihodnjih upravnih volitev v naši deželi, da se odločijo na volišču po svoji slovenski vesti in da podprejo kandidate, ki so izraz Slovenske skupnosti.
POGOVOR
Marko Primožič
Zlata rebula povezuje proizvajalce z Oslavja
ga dela Brd. Veliko je pisal o naših gričih, zato smo bili proizvajalci mnenja, da se obrnemo nanj kot na elito poznavalcev raznih vinskih ozemelj v Italiji od '60. let dalje. Veronelli je pomemben, ker je učil Italijane, kako pristopiti k belemu vinu. Knjigo pripravlja in ureja Luigi Brozzoni s seminarja Veronelli. Knjigo bomo predstavili letos junija; to je velik uspeh Združenja. Publikacija ne govori le o teh šestih proizvajalcih, saj opisuje tudi zgodovino Oslavja od prve svetovne vojne dalje. Opisuje človeški vidik, kaj je svetovna vojna pomenila, kaj je pomenilo opustiti domove in se nato vrniti, vse prenoviti. Govori o globoki povezavi med človekom in zemljo, na kateri dela, o vinogradništvu kot ekonomiji, a sočasno tudi o simbiozi med ljudmi, ki na tem griču že dolgo let živijo in delajo, so se s tem ukvarjali, se ukvarjajo in upamo, da se bodo še ukvarjali. Trta, človek in zemlja, na kateri dela, so neka kostanta, ki smo jo skušali predstaviti v knjigi. To je povezava, v kateri lahko iščemo svoj izvor. Zgodovino lahko razbiramo tudi preko vinogradništva: imeli smo francoske in nemške vplive. Nekatere nemške sorte trt, ki smo jih imeli, na primer traminec ali rizling, so bile vezane na nemško plemstvo, prav tako francoske. Rebula je stara trta, ki veže ljudi na ozemlje. Mogoče smo tukaj ostali tako vezani nanjo, ker je bila kot neka sorta brez zastave ali pa sorta z zastavo resničnih Brd, vsak lahko to bere na svoj način. Veliko let sploh ni bila cenjena. Ima zelo lepo obliko, je edina, ki jo lahko uporabljamo kot namizno grozdje; ima pa tudi dolgoletno tradicijo v zgodovini. Naše Združenje je zelo majhno. Delamo s svojimi sredstvi, nimamo nobenih podpor, zato so tudi naši načrti majhni, a upamo, da bodo imeli velik doseg. Naš prvi projekt je knjiga, drugi pa letno srečanje, ki se je začelo lani junija s praznikom na
O	slavju, ko smo predstavili Zdmženje. Radi bi, da bi to postal letni sestanek na Oslavju. To je vas, ki je v prvi svetovni vojni izgubila svoje središče in nihče ni bil zainteresiran, da bi ji ga vrnil. Slovenci smo vedno imeli določena središča, ki so pomenila simbol združitve: cerkve, trge, stare
lipe. Na Oslavju je bilo vse porušeno, a škoda vaščanom ni bila nikoli povrnjena. Izbrali smo travnik sredi Oslavja, ki ločuje spodnji in zgornji del vasi in je last družine Cussigh. Izbrali smo ga kot simbolično točko, kjer bi se enkrat na leto proizvajalci srečevali, predstavili novosti in se srečali tudi z vaščani, seveda ob kozarčku rebule, da bi se tudi neformalno družili in poveselili.
Vabim vse, da se nam junija pridružijo, ko bomo proslavili prvo obletnico obstoja.
Tretji načrt pa se bo začel, ko bomo imeli knjigo že tiskano. Gre za turnejo po Italiji s predstavitvijo knjige in naših proizvodov oz. rebule z Oslavja.
Kakšna je zgodovina sorte rebula?
V	'60. letih smo imeli na etiketah napis Rebula z Oslavja. Tudi prve očetove steklenice imajo ta napis.
Že v tistih časih je bilo Oslavju priznano, da ima posebno rebu-
lo	v primerjavi z ostalimi deli Brd. Sorta potrebuje dobre lege, obrnjene na jug, na podlagi, ki ni bogata, zato da raste počasi in ne proizvaja veliko grozdja. Rebula je sorta, ki rada zori in proizvede velike količine grozdja, kipa niso primerne za visoko kakovost vina. Na Oslavju ima, kar potrebuje za umirjeno rast. Vinogradi so večinoma stari, čeprav jih tudi danes prenavljamo in sadimo sorto rebulo. Priznano posebnost daje rebuli tudi geološka podla-
ga. Consorzio Collio se je rodil leta 1964, a je šele leta 1992 uvrstil rebulo med priznane sorte DOC. Ime se je takrat spremenilo iz rebule z Oslavja v rumeno rebulo (ribolla gialla). Ko se sedaj pojavljajo dolge maceracije, na katerih proizvajalci še veliko delamo in se o tem pogovarjamo, in na tržišče prihaja veliko novih proizvajalcev, ki imajo v sorti rebula samo komercialne interese,
je zelo modno vino. To je hkrati pozitivno in negativno. Pozitivno, ker ga bomo veliko prodali, negativno pa, ker se mode spreminjajo, a v kmetijstvu in vinogradništvu stvari ostanejo, vinogradov ne prenavljamo tako pogosto. Rebulo hočemo čim bolj karakterizirati, da bi imeli prave stranke, ki ljubijo ta vina in niso vezane na mode.
V	tujini obstaja elitna publika, ki je težko dosegljiva in je od države do države različna in ljubi tipičen in tradicionalen način pridelave, vezan na kakovost grozdja in na principe biološke pridelave grozdja, ki pripada filozofiji proizvajalcev Združenja, in na zelo naraven potek, preko katerega človek in narava prideta do kozarca in do stranke. Zelo priljubljen je v Aziji, na Japonskem, v tistih mestih, kjer je vino že zelo prepoznavno in je življenjski standard zelo visok. Ni veliko takih tržišč, a so ze-
lo	bogata, zato lahko steklenice pridobijo vrednost in se poplača
SSO in SKGZ
Iskanje sinteze med različnimi pogledi
■rano
mano.
«
la CU'	J
' ■	l«|
. ji ti
"t Lij
Marko Primožič, priznani vinogradnik in proizvajalec vina, doma z Oslavja, je z nami spregovoril o Združenju proizvajalcev rebule z Oslavja, ki mu tudi predseduje.
Kaj je Združenje proizvajalcev rebule z Oslavja, s čim se ukvarja in kako je nastalo?
Proizvajalci na Oslavju smo več let razmišljali o tem. Začeli smo se srečevati in nato smo se odločili, da moramo tudi formalno ustanoviti nekaj, da bi nas povezovalo. Tako je nastalo Združenje proizvajalcev rebule z Oslavja, ki združuje šest vinogradnikov. V njem so Dario Prinčič, Castellada družine Bensa, družina Primožič, družina Figelj, kmetija Radikon in kmetija II Carpino družine Sosol. Sedaj, ko se, predvsem v Italiji, veliko govori o rebuli, je prišlo do želje po skupnem projektu. Rebula se desetletja ni mogla uveljaviti, razen pri nekaj proizvajalcih z Oslavja, ki so jo vedno predstavljali. Italijani rebule niso toliko poznali in je tudi niso cenili. Velik del rebule je ostal onkraj meje, v Brdih v Sloveniji. Ko je rebulo spoznala velika publika, se je pojavila želja, da bi povedali več o vrednosti te sorte in ločili rebulo na visokem kvalitetnem nivoju z globoko tradicijo in različnim načinom proizvajanja od tiste, ki jo proizvajajo 'industrijska ' podjetja; le-ta so jo vključila v svojo proizvodnjo in jo prodajajo le zaradi komercialnih interesov.
Na Oslavju jo predelujejo na poseben način. V fermentaciji je v stiku s kožico, zato govorimo o maceraciji. Vino rebula z Oslavja ne vsebuje samo grozdja na visokem nivoju, ampak sta tudi njegova predelava in vinifikacija skupen element, ki prispevata k okusu in barvi vina, tako da lahko rečemo, da gre za originalno sorto, ki se razlikuje od drugih. Združenje je aktiven član Consor-zia Collio; pri promociji sodeluje s celotnimi Brdi, glede rebule pa ima samostojno vlogo, ker promovira poseben proizvod, rebulo z Oslavja. Uradno smo Združenje ustanovili 5. maja 2010, takrat je nastal tudi projekt o tisku knjige, ki bi opisala zgodbo o zgodovini rebule in o tem, zakaj je rebula z Oslavja posebnost. Pripravljamo jo v sodelovanju s seminarjem Veronelli z Bergama, ker je bil Luigi Veronelli eden prvih poznavalcev naših krajev kot posebne-
Ivo Corva, Giorgio Banchig in Julijan Čavdek za Svet slovenskih organizacij in Dorica Kreševič, Livio Semolič in Ace Mermolja za Slovensko kulturno gospodarsko zvezo sestavljajo skupno delovno omizje, ki ima nalogo usklajevati programske smernice posameznih krovnih organizacij. Gre za iskanje neke sinteze, ki naj postane temeljni kamen prihodnjih odnosov bodisi med krovnima organizacijama bodisi med SSO in SKGZ v razmerju do institucionalnih sogovornikov v Italiji in Sloveniji.
Kot je na tiskovnem srečanju na Donizettijevi ulici v ponedeljek,
9.	maja, poudaril predsednik SSO Drago Štoka, gre ta načrt postavi-
ti v že dobro sodelovanje med krovnima organizacijama, ki sicer imata glede določenih vprašanj različne poglede, vselej pa sta pripravljeni na soočenje za reševanje ključnih problematik naše manjšine. Tvorno soočenje med SSO in SKGZ je namreč privedlo do uspešne rešitve krize SSG, tudi obisk treh predsednikov v Narodnem domu v Trstu lani je bil sad tovrstnega dialoga. "Včasih je prišlo do dokaj nasprotujočih si stališč, najini organizaciji pa sta končno spoznali, da pot skupnega sodelovanja najbolj odgovarja. SSO ni bil nikdar načelno proti združevanju posameznih osebkov znotraj krovnih organizacij, taka spojitev pa mora nasta-
ti 'na terenu', nikakor pod prisilo", je pojasnil Štoka in dejal, da sta s kolego Pavšičem z načrtom iskanja sinteze že seznanila ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša in državnega sekretarja Borisa Jesiha. Predsednik SKGZ je delo skupnega omizja postavil na nivo operativne vizije za prihodnost naše narodne skupnosti, kar pa bo gotovo zahtevalo določeno usklajevalno obdobje. "Vsaka rešitev bo potrebovala soočenje z zainteresiranimi in drugimi manjšinskimi subjekti, krovni organizaciji pa bosta z večjo suverenostjo lahko razmišljali o sodelovanju". Tako soočanje bo nedvomno privedlo do učinkovitejše skupne strategije
v	odnosu do nekaterih ključnih sogovornikov, saj kaže, da bo v kratkem (morda že v tem mesecu) imelo prvo sejo manjšinsko omizje pri predsedstvu italijanske vlade. V tem organu bi morali krovni organizaciji braniti interese manjšine: to je z instituciona-
se spet pojavlja želja, da bi rebulo z Oslavja prenesli na to, kar ježe bila, da bi se ločila od enostavnih in lahkih rebul na tako, ki traja, se lahko hrani in lepo stara ter ima tako značilnost, da jo lahko predstavimo med svetovnimi visokok-valitetnimi vini, ne le kot neko prijetno poletno vino. Želimo si sicer tudi tega, a hočemo predvsem poudariti posebnost rebule.
Kam prodajate največ rebule?
Kdo jo najraje kupuje?
V	tujini je rebula večinoma nepoznana sorta, zato jo moramo ponujati. Ko jo stranke spoznajo, jo imajo rade. Zaradi tega si veliko prizadevamo. V Italiji nam je že precej uspelo. V zadnjih letih in predvsem v prihajajočem poletju
trud, ki ga potrebujemo za pridelavo tega vina.
S čim se lahko tukajšnje ozemlje še ponaša poleg z vinogradništvom?
Žal od Gorice do Števerjana nimamo vinskemu turistu, gurmanu, kaj ponuditi razen vina. Pred leti smo imeli na Oslavju dve gostilni, danes tega nimamo. To se pozna. Težko je, da se turist premika, ko ne dobi ponudb za prenočevanje; nobena od naših kmetij ni pripravljena za to. Tudi strukture v bližnjem Števerjanu so v letih oši-bele, kar se tiče prenočišča. Pomanjkanje gostinstva na visokem nivoju se zelo pozna.
Gorica ne čuti in ni nikoli čutila, da so naši griči del njene občine.
Tega dela svojega ozemlja ne promovira. Zdi se, da se Gorica ustavi pri Soči.
Pri združenju delamo nove načrte, predvsem sodelujemo tudi pri tistih, ki grejo od Krmina do Trsta ali od Čedada do Trsta. Veliko se ukvarjamo z "vinskimi cestami", potmi za pešče, pač z vsem, kar je vezano na prosti čas. Začeli smo tudi delati načrte, vezane na Sabotin, ker je zelo zanimiv, enkraten glede razgleda na Brda, četudi je še premalo ovrednoten v turističnih projektih. Sami smo v prvih dneh decembra gostili ameriške časnikarje v skupnem projektu Consorzia Collio, kot Združenje proizvajalcev rebule smo jih sprejeli na vrhu Sabotina. Imeli smo srečo, da je bil lep sončen dan. Predstavili smo jim naše vino pri ruševinah cerkvice sv. Valentina. Lepo je uspelo, ker so se potem sprehodili še po grebenu do kasarne, posneli veliko fotografij in o tem pisali in objavljali na internetnih časopisih in svojih blogih. Zelo smo bi-
li	veseli in upamo, da bomo ime-
li	tudi v prihodnje toliko sreče. Na odprtem smo seveda odvisni od vremena.
Združenje domuje na Oslavju, a deluje tudi na večjem območju med Gorico, Sabotinom in Šte-verjanom, zajema tudi vse bližnje vasi, s katerimi sobivamo na tem delu zahodnih Brd.
Eden največjih problemov je, da se je težko vključiti v lokalne iniciative, ker je težko najti svojo regijo. Smo na meji med državama, pretok informacij ni tako dober, da bi vedeli, kaj prirejajo Solkan, Nova Gorica, Gorica ali Kras. Združenje je zelo majhno in ni-
ma sredstev, zato skuša biti aktivno s prisotnostjo in z vključitvijo v večje projekte.
Kako bi lahko ovrednotili Brda, da bi postala turistično bolj privlačna?
Združenje je prisotno v Consor-ziu Collio, v katerem sem tudi sam udeležen. Brda imajo dober potencial, da bi lahko več uresničila za razcvet turizma. Žal je gospodarska kriza preusmerila turistične izbire. Turist se manj premika, manj improvizira vse bolj premisli, tudi o ponudbah, ki jih najde na spletu. Naše območje ima možnost za razvoj turizma samo z dobrim sodelovanjem z Brdi na slovenski strani. Če bo širšemu območju Brd, slovenskih in italijanskih, uspelo se vključiti v večjo ponudbo, ki gre nekako od Pule do Benetk ali do avstrijske meje, da bi ustvarili tak sistem, v katerega bi se lahko Brda vključila s svojo ponudbo vina in preživljanja prostega časa, bi se turizem lahko povečal. Slovenija je glede športne ponudbe in prostega časa veliko bolj organizirana od Furlanije.
Veliko pomenijo letalske proge low cost. Zelo sta pomembna tudi naše lokalno letališče in nova avtocesta A4. Veliko reklame in turizma gre preko interneta. Ko imaš logistiko, promocijo in ponudbo, brez reklame, komunikacije in prisotnosti v bližnjih tujih državah, ki so prve stranke našega območja, torej v južni Nemčiji, Avstriji in Švici, pa tudi Sloveniji in Hrvaški, ne gre. Treba bi bilo ustvariti več ponudbe. Ljudje se na našem območju zadržujejo za krajši čas. Praktično ni turista, ki bi tu prebil več kot eno noč.
Ali je gospodarska kriza prizadela tudi vas? Kako skušate to premostiti?
Kot vse institucije tudi Združenje doživlja krizo zaradi manjših finančnih sredstev. Pred petnajstimi leti bi lahko črpali sredstva od dežele ali province ali Trgovinske zbornice, sedaj na ta sredstva žal ne moremo več računati.
Pri vinarskih podjetjih je največji problem pritisk tržišča na ceno steklenic. Zelo velik problem je tudi bančni sistem, ker so se po znanih dogodkih v Ameriki 1. 2008 banke začele obnašati do kmetijstva tako, kot so se do industrije, s to razliko, da kmetijstvo nima marže. To je mogoče eden največjih problemov za proizvajalce. Poslovni promet malih družinskih podjetij ni velik in ni primerljiv z industrijo; investicije v nepremičnine so ze-
lo	velike.
Naše območje je poznano po kvaliteti, a je majhno, medtem ko je svetovno tržišče veliko. Naših vin ni problematično predstaviti na tržišču, a problem je v mali dimenziji naših podjetij, ker biti na tržišču, nekaj stane.
Bee
lenga vidika na deželni ravni postalo mogoče, ko je deželni zakon za slovensko narodno skupnost uradno priznal SSO in SKGZ kot organizaciji, ki predstavljata manjšino.
Žal matična domovina takega formalnega statusa krovnima organizacijama še ne priznava, kar je včasih morda razlog, da so s slovensko vlado glede vprašanja financiranja manjšine še nedorečeni in nejasni pogledi. Pavšič je v zvezi z usklajevalno akcijo s SŠO poudaril tudi potrebo po neki širše zasnovani pravni službi, ki bi pomagala manjšinskim subjektom na poti udejanjanja določil zaščitnega in deželnega zakona za Slovence. Pavšič je še omenil, da je v
nekaterih primerih sodelovanje na ravni nekaterih manjšinskih ustanov že obrodilo otipljive sadove, kot na primer dogovarjanje med šolo Emil Komel in Glasbeno matico, srečanje med vodstvom NŠK in Knjižnico Dušana Černeta in skupna pobuda Ob ka-
vi	s knjigo, pri kateri sta soudeleženi založbi Mladika in ZTT.
Skupno omizje ni določilo roka, ko naj bi končalo svoje delovanje: izsledke naj bi vsekakor predstavili pred koncem leta. Štoka je še dodal, da bo nekatera vprašanja lažje uskladiti, nekatera pa - ki zadevajo zlasti založniško in medijsko dejavnost v manjšini - bodo zahtevala daljša pogajanja.
IG
Nekateri pogledi na Edvarda Kocbeka (II.)
Bil je odličen politični
analitik
Kocbek in Dolomitska izjava
Ob Kocbekovi resignaciji zaradi podpisa Dolomitske izjave je pomembno vedeti, da drugega izhoda ni imel.
- Če bi je ne podpisal sam, bi jo Brecelj in Fajfar, ki sta bila tedaj že na tihem člana partije, in bi tako ne bil dosežen niti načelen dogovor, da krščanska skupina ostane kot taka kolektivni član OF.
- S podpisom je Kocbek lahko rešil razkol v OF, ki bi ogrozil odpor. (Podobno je ravnal tudi Stanko Premrl -Vojko, ki ni hotel organizirati vzporednega odpora.) Ce bi do razkola prišlo, bi sledila še hujša revolucionarna represija in množične likvidacije krščanskih aktivistov.
- Kocbek je s tem podpisom sicer moral privoliti v ukinitev samostojnega aktiva krščanskih socialistov, a je le tako preostale aktiviste zaščitil pred likvidacijo, ki jo je partija že na tihem izvajala. Pahor in Kocbek
Še besedo o Pahorju, ki naj bi silil Kocbeka k izjavi o povojnih pomorih vrnjenih domobrancev, podani v znanem intervjuju za Zaliv leta 1974. To zadevo je Pahor ponovno natančno poja-
snil v intervjuju v Sobotni prilogi Dela pred meseci, ko je odgovarjal na očitke Iva Svetine. Kocbek se je sam zavedal, da mora breme zamolčevanja povojnih pobojev vreči iz sebe. O tem piše
L
v svojem dnevniku, ki je delno (!) objavljen (!). Je pa o zadevi spregovoril že leta 1946 (!) na seji CK KPS, ko se je končno vrnil iz Beograda v Slovenijo. Zahteval (!) je pojasnilo (!) partije (!) o terorju, ki ga je izvajala po vojni, in sicer: kaj se je zgodilo z vrnjenimi domobranci, zakaj se izvaja nasilna kolektivizacija kmetov in zakaj preganjanje Cerkve in množično zapiranje duhovnikov.
Kocbekov intimni prijatelj
Brejc - Jože Javoršek ni bil nikoli Kocbekov intimni prijatelj.
Pred vojno je bil sodelavec pri reviji Dejanje. V vojni pa do podpisa Dolomitske izjave Kocbekov kurir, ki se je prišteval h krščanskim socialistom. Da pa si je "rešil kožo", ker je kritiziral podpis Dolomitske izjave, za kar ga je VOS obsodila na smrt, je vstopil v partijo po znanem pogovoru s Kidričem. V povojnem času, ko je bil dr. Josip Vidmar predsednik SAZU, je bil Jože Javoršek njegov tajnik in je seveda hlapčevsko sodeloval v gonji proti Kocbeku. Kocbek politik Zelo pogosto se poudarja, daje bil Kocbek naiven politik. Ce skrbno (!) beremo njegove zapise, spoznamo, da je bil odličen (!) politični (!) analitik)!), saj ježe leta 1952 (!) napovedal npr. razpad Jugoslavije, ki ji bo sledila mednacionalna vojna; titoizem je označil le za obliko stalinizma itd. Vse to in še marsikaj lahko beremo v Osvobodilnih spisih II., ki jih je izdala založba 2000. Je pa res, da Kocbek ni bil operativni politik, kot je bil, recimo, Aleš Stanovnik, saj je bilo njegovo osnovno delovanje namenjeno lepo-
slovju, filozofiji in kulturi.
* * * *
Vse to sem o Kocbeku napisal ne samo zato, ker sem ga osebno poznal, ampak predvsem zato, da bi vsi, ki Kocbeka cenite ali pa ga ne, spoznali tudi drugo stran njegovega življenja in delovanja in tako laže prišli do nekega osebnega zaključka o njem, ki je lahko takšno ali drugačno.
Ambrož Kodelja
Ocean odrešenja
Nekje je ocean odrešenja, kjer se iztekajo in umirijo vse reke človekovega trpljenja.
Tam je obala, kjer pristanejo in gnezdijo ptice naših sanj, in na njej
košček rodovitnih tal, kjer lahko posejemo semena naših pričakovanj, brez strahu, da jih pohodijo človekove noge...
Tam je izhod iz labirinta časa, v brezmejnost prostora, kjer po vrnitvi iz izgnanstva besede dobijo zopet svoj pravi pomen.
Tam je
resnica - resnica, laž - laž, plevel - plevel in ne pšenica.
Razstava v galeriji Ars in v Pilonovi galeriji
Risbe Božidarja - Teda Kramolca
V sredo, 4. t. m., in v petek, 6. t. m, sta bili odprtji dveh lepih likovnih razstav slovenskega slikarja Božidarja Teda Kramolca, ki živi in dela v Kanadi. Dvakrat je bil zaprt v italijanskem taborišču Gonars, od koder so tudi slike, o katerih je na odprtju v galeriji Ars v Gorici spregovorila dr. Irene Mislej, direktorica Pilonove galerije. V tej je razstava z zaok-
roženim risarskim opusom Kramolca. Odprtja v Ajdovščini se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš, ki je v nagovoru poudaril nujnost povezovanja Slovencev z vsega sveta in je citiral Kramolčevo misel iz njegovega romana: "Odločil sem se, da bom gledal naprej"! Razstava je v Gorici na ogled po urniku Katoliške knjigarne.
Novo pri Mohorjevi založbi v Celovcu
"Spomini na Piran" Rosemarie Schulak
Pri Mohorjevi založbi v Celovcu je izšla dvojezična pesniška zbirka avstrijske avtorice Rosemarie Schulak. V knjigi z naslovom Spomini na Piran - Erinnerungen an Piran je objavljenih okrog petdeset tekstov v nemških izvirnikih in v slovenskih prevodih Leva Detele.
Detela je prispeval pod naslovom Subtilni splet pesniških besed tudi spremno besedo o liriki te leta 1933 v Nižji Avstriji rojene ponotranjene pesnice, ki je do sedaj objavila okrog deset pesniških zbirk in dve pripovedni deli. V spremljevalnem eseju je prevajalec med drugim poudaril, da je "za slovenskega bralca še posebej zanimivo, kako tuja avtorica na svojevrsten način opazuje in interpretira zanjo nekoliko eksotično in drugačno okolje". Vsekakor nam avtorica ponuja nenavadno lirično soočenje s Piranom in njegovimi posebnostmi in skrivnostmi. Slovensko morje in pestro naravo doživlja z nenavadnih zornih kotov, več-smerno in globinsko. Medtem ko večina današnjih izletnikov in turistov opazuje novo okolje bolj ali manj površinsko in mimobežno, prestavi Rosemarie Schulak svoje pesniške zarise na razvejeno ozadje metafizično podoživete
RO« VAR C 5CMIAAK
Erinnerungen an Spomini na
bivanjske in zgodovinske usode, v katero je vpet tudi njen lastni življenjski utrip. Značilno je, da avtorica misli in čustva zakorenini v konkretnih podobah iz narave in življenja, kar ustvari svojevrsten splet duha in snovnosti. Podobno kot v svojih drugih pesniških zbirkah skuša Rosemarie Schulak tudi v Spominih na Piran spojiti posebnosti vzhodne -še posebej japonske -lirike z evropskim pesniškim izročilom. Razpeta med srečo in bolečino izpoveduje svoj pesniški kredo, ki ni nikoli samovšečen in nekritično zaprt, temveč raste v odrešenje skozi upanje in spraševanje vesti.
V knjižici, ki obsega 96 strani, je objavljenih tudi pet risb s piranskimi motivi koroškega slikarja, odrskega oblikovalca in arhitekta Hansa Krebitza, medtem ko platnice krasi reprodukcija barvne slike Pirana, delo na Ptuju leta 1893 rojenega slikarja Georga Pevetza, ki je umrl leta 1971 na Dunaju. Bil je član Dunajske hiše umetnikov (VViener Kiinstler-haus). Njegova dela so med drugim v dunajskem muzeju Albertina.
Foto DP
Nagrada Tantadruj Mariu Uršiču
V četrtek, 12. maja, bo v Trstu prva podelitev primorske gledališke nagrade Tantadruj; za življenjsko delo jo bo prejel tržaški gledališki režiser Mario Uršič. Razglasili bodo letošnje dobitnike še dveh nagrad Tantadruj: za najboljšo igralsko stvaritev in za ustvarjalni dosežek iztekajoče se gledališke sezone. Nagrado, bronasto masko kiparja Jakova Brdarja, bo Uršič prejel za zelo bogat in prepoznaven ustvarjalni opus, ki je močno zaznamoval primorski gledališki prostor. Četrtkov večer bo odprlo Slovensko stalno gledališče z uprizoritvijo dramskega dela Zlati zmaj Rolanda Schimmelpfeniga v režiji Janusza Kice.
Ob koncertu v goriškem Kulturnem domu in izidu novega ploščka
Etnoploč: glasbeni most med Vzhodom in Zahodom
Instrumentalni trio Etnoploč je nedvomno eden glasbenih viškov obmejnega prostora med Trstom in Benečijo. Aleksander "Ipo" Ipavec na harmoniki, Matej Špacapan s trobento in did-geridoojem ter Piero Purini s saksofoni in dudukom namreč živijo, delajo in dihajo prav tu, na specifičnem obmejnem obzorju med "Zahodom in Balkanom", oz. "Evropo in Vzhodom", ali pač med "Evropo in Zahodom". Njihova glasba je temu primerna, diha z njimi in diši po zvokovnih drobcih različnih kulturnih realnosti. Kaj iz tega nastane? Nastane 'mineštra', glasbeni ploč, luža v tržaškem narečju, ki pa ni le kalni zvokovni kolaž. Muzika Etno-ploča je povsem nova, unikatna jed, ki zadovoljuje tudi najbolj zahtevna ušesa. Srečneži smo jo lahko degustirali v torek, 19. aprila, v goriškem Kulturnem domu, kjer je skupina predstavila svoj najnovejši arhivski dosežek, plošček Across the border Live 2010. Zgodba tria Etnoploč šteje dobrih
deset let. Beneško tržaški Slovenec Aleksander "Ipo" Ipavec, Goričan Matej Špacapan in Tržačan Piero Purini so sicer uigrani in mednarodno uveljavljeni glasbeniki, ki se večinoma gibljejo na jazz poteh, nastopajo pa v številnih raznolikih projektih. Skupaj so sestavili koncept etnoploča, nekakšno zlitje etnoglasbe z vseh
vetrov v najširšem smislu. Združujejo namreč različne glasbene svetove, ki so na videz nezdružljivi: jazz standarde in blues začinijo s tangom, obilno mero balkanskih ritmov in harmonij, ne manjka italijanskega ljudskega izročila, kakor tudi židovskih, klezmer in skandinavskih vplivov. Prvič smo jim lahko študij-
sko prisluhnili na zgoščenki "Pre... prosto"/ "Sempli-cemente... troppo liberi", ki je izšla leta 2005, medtem pa smo jim lahko sledili na številnih koncertih in najprestižnejših festivalih. Projekt Across the border Live 2010 je zadnji dosežek tega obmejnega glasbenega dragulja. Devet priredb in avtorskih skladb, ki jih podpisuje harmonikar "Ipo", dokazujejo moč Etnoploča v preseganju, celo krepkem, na trenutke kaotičnem razbijanju namišljenih zidov, ki jih vsakdan, a tudi glasba gradijo okoli nas. Trio Etnoploč je pravzaprav živa sinteza njihovega umetniškega načela: avtorji iz različnih kulturnih prostorov se redno zbirajo in živijo v prostoru, ki je končno enoten, skupen in ne dovolijo, da bi jih koncept "meja" kakorkoli omejeval. Rezultat je glasbeni ploč nepredstavljivih razsežnosti, ki pozornemu ušesu nudi to, kar si najbolj želi: iskanje in prepoznavanje specifičnosti, detajlov, zvočnih drobcev v labirintu glasbene mineštre. Trio Etnoploč tudi najzahtevnejšemu poslušalcu nudi prav bogastvo zvoka, ki ga stežka izčrpamo in kateremu ne pridemo do dna. To uspe le najboljšim. Poleg izvrstnih avtorskih skladb se na plošči skrivata še dve presenečenji. Ganljiva priredba
mojstra vokalne tehnike, jazzista Bobbyja McFerrina (Invoca-tion/Makedonsko devojče) ter pogumen poseg v skandinavski jazz legendarne sodobne jazz skupine Esbjorn Svensson Trio (Sip-ping on the solid ground/Django).
Novopečeni album sestavljajo posnetki v živo s treh koncertov na Repentabru, v Tavagnaccu in Kosovelovem domu v Sežani v sezoni 2010, nastal pa je s sodelavci v celoti na primorskih tleh. Na predstavitvenem koncertu v Kulturnem domu v Gorici smo se zbrali najožji prijatelji in ljubitelji etno-jazz glasbe, čeprav je bila koncertna izkušnja vredna nabito polne dvorane. Ravnatelj Kulturnega doma Gorica Igor Komel je najprej pozdravil prisotne in poudaril, da je Across the border bogat projekt, ki je od leta 1995 v Gorico privedel preko 200 kulturnih dogodkov. Trio Etnoploč je strokovno predstavil glasbeni kritik in novinar Messaggera Veneta Giu-
liano Almerigogna. Zanj je trio Etnoploč izvrsten glasbeni dosežek. Poudaril pa je predvsem njihovo konceptualno sporočilo: ni je namreč večje moči, kot je glasba za konstruktivno rušenje vseh vrst meja. Koncert skupine Etnoploč v Kulturnem domu v Gorici je nudil izvrstno, visoko kakovostno in raznobarvno glasbeno doživetje. Obogatil ga je veliki slovenski kantavtor Vlado Kreslin, ki je nekaj skladb zaigral s triom, postregel pa j e tudi z nekaj solističnimi. Slišali smo lahko zanimive različice skladb Danes sem v molu in Ena pesem iz zadnjega Kreslinovega albuma Drevored. Ob pogledu na vživetost in srčno prisotnost Aleksandra Ipavca, Mateja Špacapana in Piera Purinija v triu Etnoploč sem, priznam, zaprl oči. Začelo se je potovanje, ki traja še danes. Trio Etnoploč je pravi vodnik.
Jernej Šček
Kristi ani in družba
12. maja 2011
Romanje v Davčo na Terčeljev grob in Štulčevo grapo
Mučenec Filip Terčelj ne bo pozabljen
Skupina katehistinj in faranov koprske škofije vse od Pivke do Podbrda je v sredo, 27. aprila, poromala v Davčo z namenom, da obiščejo grob duhovnikov mučencev, rojaka Filipa Terčelja in njegovega sobrata Franca
spominsko mašo, ki jo je daroval njihov duhovni vodja, katehet, župnik iz Oseka Bogdan Bric. V mašnem nagovoru se je dotaknil spominov na oba mučenca z besedami: "Prav tukaj, v tem svetišču, na tem mestu sta zadnjič ma-
lastno smrtjo. S pesmijo, posvečeno davški Mariji, so romarji iz svetišča odšli na grob Filipa Terčelja in Franca Krašne, prižgali sveče spomina ter se še z molitvijo spomnili mučencev. Potem so obiskali še davški etnografski muzej in se opoldne okrepčali v gostilni pri Jemcu. Popoldne so vožnjo nadaljevali preko grebena do Štulčeve kmetije, od tod pa peš v globel Štulčeve grape. Korak za korakom so se bližali k spominskemu "Terčeljevemu križu". Obdajal jih je občutek tesnobe ob mislih na tisti dan 7. januarja 1946, ko so po tej poti v snegu in mrazu gnali v smrt prezebli, pretepeni in izmučeni nedolžni žrtvi, duhovnika Filipa in Franca, ki sta pod streli likvidatorjev omahnila v večnost v goščavi le streljaj od Štulčeve domačije.
Molitev in pesem ob križu sta romarje zdramila iz žalosti z odkritimi željami, da bi se to nikoli več ne
Krašno. V Davčo so se pripeljali dopoldne preko Idrije, Cerkna in Novakov. Romarje je ob prihodu v davško svetišče pozdravil domači organist Franc Peternelj, človek, ki je v zadnjih osmih letih vložil veliko truda v prepoznavnost zamolčanih žrtev, mučencev - duhovnikov Filipa Terčelja in Franca Krašne, ki sta svoje življenje sklenila mučeniške smrti pred 65 leti v globeli Štulčeve grape pod o-bronki Porezna. V župnijski cerkvi, ki je posvečena Mariji Presvetega Jezusovega Srca, so opravili
ševala na praznik Treh kraljev, 6. januarja 1946, dva duhovnika, primorski duhovnik in duhovnik ljubljanske nadškofije, Franc Kraš-na in Filip Terčelj. Prišel je na pomoč v božičnem času. Mi smo prišli sem v velikonočnem času, pripotovali, se pripeljali z namenom, da se z molitvijo posvetimo spominu na oba mučenca".
Po maši je Franc Peternelj romarjem nazorno opisal okoliščine te zgodovinske tragedije, o kateri se dolgo obdobje ni smelo govoriti, saj je v ljudeh preveval strah pred
zgodilo, da bi s pošteno in odkrito spravo vendar zagotovili prijateljstvo v slovenskem narodu. Vidno ganjeni so se z molitvijo ob spominskem brezovem križu še enkrat poklonili spominu na oba mučenca. Duhovni vodja romanja, župnik Bogdan Bric, mi je ob križu svoj vtis obiska v Davči opisal z besedami: "Smo še vedno blizu Velikega petka in ta obisk me spominja tudi na veliki petek naše družine, ko so nam ubili očeta 2. junija leta 1943. Na tem kraju, tukaj v Davči, je bil umorjen tudi moj
krstni boter Filip Terčelj. Razmišljam, koliko trden je bil, močan, čeprav preganjan z obeh strani nekdanj e mej e, pa vendar ni izgubil upanja, ni zapustil poklica, ampak se je močno, močno držal Kristusa in svojega duhovniškega poslanstva".
Katehistinja Vida Ličen, ki je v celoti poskrbela za romanje v Davčo, pa mi je ob Terčeljevem spominskem križu povedala: "Veste, jaz sem iz generacije po drugi svetovni vojni, ko smo poznali samo eno stran zgodovine in sedaj po zaslugi naših dobrih duhovnikov ter drugih ljudi, ki so živeli takrat, odkrivamo še drugo stran. Mislim, da smo mi dolžni slediti temu in poslušati, nobenega obsojati, temveč predvsem iskati resnico za vse to, kar se je dogajalo. Vemo, da mi ne moremo doživljati tega tako, kot so to
, J
Sfandrež
Erik, Alessandro, Antonija, Diana, Ester, Rebecca, Alessandro, Anthony, Christian, Erik in Matteo so v nedeljo, 8. maja, v župni cerkvi sv. Andreja v Štandrežu pri Gorici prejeli prvo sv. obhajilo. V svoji"popotnici" jim je župnik in katehet g. Karel Bolčina položil na srce misel, da je Gospod nekaj velikega in dobrega, zato naj ga radi prejemajo in se hranijo z Božjim kruhom. Starše je pozval, naj ne popustijo na krščanskem področju, da ne bodo popustili tudi na človeškem. Otroke bodo ohranili lepe in poštene, samo če jim bodo najprej sami dajali dober zgled pristnega prijateljstva s Kristusom.
Duhovniki pomagajo vsem.
Pomagaj vsem duhovnikom.
Vsak dan 38.000 škofijskih duhovnikov oznanja evangelij ljudem po župnijah ter nudi miloščino, tolažbo in upanje. Da bi lahko nadaljevali s svojim poslanstvom, potrebujejo tvojo pomoč, in sicer dar za vzdrževanje duhovnikov. Darove prejema Osrednji institut za vzdrževanje duhovščine in jih razdeli med vse duhovnike, predvsem tiste, ki delujejo v najrevnejših skupnostih in lahko torej računajo na radodarnost vseh ljudi.
Dar za naše duhovnike. Podpora mnogim koristi vsem.
Darujete lahko na 4 načine:	Dar je odtegljiv:
• z nakazilom na poštni tekoči račun št. 57803009	Kdor želi, lahko pri izračunu davčne osnove za izračun davka od
• s kreditno kartico: v sklopu mreže CartaSi s klicem na brezplačno	dohodkov fizičnih oseb IRPEF in njegovih dodatkov odtrga od svojih
številko 800.82.50.00	skupnih dohodkov darove, nakazane Osrednjemu institutu za
• z bančnim nakazilom v najpomembnejših italijanskih bankah	vzdrževanje duhovščine, do maksimalnega zneska 1.032,91 evrov na leto.
• neposredno na Institutu za vzdrževanje duhovščine v vaši župniji.	Naknadne informacije na spletni strani www.offertesacerdoti.it
KATOLIŠKA CERKEV - C.E.I. Italijanska škofovska konferenca
občutili očividci. Vemo pa, da to moramo spoznavati ter se soočiti s pravo resnico zgodovine".
Spominsko potovanje so sklenili pri družini Peternelj, po domače pri Jureževih, kjer jim je gospodinja Minka Peternelj postregla z okrepčilom domačih dobrot, gospodar France pa je dopolnil pripoved nepozabnih spominov iz svojega otroštva, ko sta njihov dom dan pred smrtjo 6. januarja 1946 obiskala duhovnika Filip Terčelj in Franc Krašna.
Ob slovesu smo vsi skupaj zmolili še molitev za uspešen postopek beatifikacije Filipa Terčelja. Obogateni z novimi zgodovinski-
mi spoznanji o rojaku Filipu Terčelju, so se primorski romarji zadovoljni vračali iz Davče. Njihova nadaljnja pričevanja, ki jih bodo prenašali med mlade, bodo prav gotovo velik doprinos pri opravljanju katehetskega poslanstva.
Anton Sedej
^ • v^l	NOVI
Gonska	glas
Kratke
Vesna Tomsic, kandidatka za pokrajinski svet v okrožju Zagraj, se predstavlja
Stara sem 45 let, poročena z Nemcem, mati 14-letnega sina. Čutim se Slovenka v srcu in duši, Nemka v načrtovanju in uresničevanju ciljev, Italijanka in Evropejka v brezmejnem duhu človeške biti. Pristen izraz naše zemlje in poslanstva tega ozemlja, ki je stičišče narodov, jezikov in
kultur. Novinka v politiki, imam ob sebi in za sabo sposobne ljudi v vrstah Demokratske stranke, ki se prepoznavajo v vrednotah miru, enakopravnosti med rasami in spoloma, spoštovanju okolja, medkulturnem spoznavanju in smotrnem ekonomskem napredku, laičnosti države ob spoštovanju verske pripadnosti posameznikov ter v socialni pravičnosti. Čas za tarnanje, da na svetu ni več idealov in vrednot, je mimo! Svoboda, pravičnost, enakopravnost, ljubezen do sočloveka in narave so ideali, ki so zapisani v samih kromozomih človeške biti. Prišel je skrajni čas, da predramimo svoja srca in zavest iz otopelosti. Naši predniki so se bojevali, da bi nam omogočili boljšo prihodnost, dali so življenja za nas. Čas je, da se jim oddolžimo z aktivno in odločno prisotnostjo na volitvah, naj postane svinčnik naše orožje, s katerim se bomo bojevali proti črnim silam, ki se zgrinjajo nad nas in odločajo o našem življenju. Premišljeno in zavestno pojdimo na volišča in oddajmo svoj znak za stranko, ki se najbolj približuje idealom, kijih nosimo v sebi. Naša dolžnost je, da postanemo kovači svojega življenja v upanju na boljši svet. Ne dopustimo, da nam drugi krojijo življenja, kijih nočemo, saj je življenje eno in vredno gaje živeti z odgovornostjo, v načrtovanju boljših pogojev za nas in prihodnje generacije.
Izlet v Veneto in ogled nahajališča fosilov v kraju Bolca
Slovensko planinsko društvo prireja 29. maja izlet v kraj Bolca v Venetu z ogledom svetovno znanega nahajališča fosilov. Prve primerke so v bližnjem kamnolomu našli že leta 1500. V stoletjih so doslej vpisali nad 200 vrst fosilnih rib, veliko število rastlin in mehkužcev, ki so živeli v toplem in plitvem morju pred približno 60 milijoni let. Bilo je to kakih deset do petnajst milijonov let, preden so na morskem dnu nastale plasti gline in peščenjaka, iz katerih so grajena današnja Brda in dobršen del Vipavske doline. Izlet je primeren tudi za neplanince, saj bo hoje malo. Prevoz z avtobusom, kosilo iz nahrbtnika. Prijave: po tel. 0481/882079 -Vlado-v opoldanskem času ter na sedežu društva v četrtek med 19. in 20. uro.
Prepevanje v Božjo slavo
V	Doberdobu smo doživeli lep in prijazen velikonočni ponedeljek. K nam je prišel v Emavs akademski pevski zbor Alojzij Mav iz Ljubljane. Zbor deluje od leta 1978 in nosi ime po skladatelju duhovne glasbe, duhovniku, članu Misijonske družbe Alojziju Mavu. Zbor sestavljajo pevci vseh starosti. Večinoma so študentje, med njimi pa so tudi mlajši izobraženci iz vse Slovenije. V začetku je zbor sodeloval pri bogoslužju pri večerni maši pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani. Od leta 2007 pa ima svoje prostore pri Sv. Jakobu na Gornjem trgu v Ljubljani. Vsa leta goji cerkveno in prosvetno petje, domačih in tujih skladateljev. Goji pa tudi ljudske pesmi. Nastopajo po Sloveniji in tujini. Izrecno poudarjajo: “Poslanstvo našega zbora je oznanjevanje Božje besede s petjem”! Zanimivo, tega pri naših slovenskih zamejskih zborih v Italiji ne poznamo, četudi vadijo v cerkvenih prostorih, zato je ta poudarek za nas novost! Zadnja leta vodi zbor študent klasične filologije Lovro Frelih, ki ima izredno izoblikovano glasbeno estetiko in se mu pozna, da živi z glasbo in s Cerkvijo. To skuša posredovati tudi pevcem. Ker to sam ima, z lahkoto to posreduje tudi članom zbora.
Pri maši so nam zapeli Premrlovo Danica svetila, Vrabčevo Slovensko mašo, Strmoletovo Alelujo, njim posebej ljubo Nystedtetovo Laudate in znani Strmoletov Ego sum panis vivus.
Po maši pa so nas nagradili še s krajšim koncertom.
Po prijetnem druženju na župnijskem dvorišču so se odpravili pogoriškem Krasu in v zahvalo jim je naš g. Ambrož, na njemu lasten način, razlagal zgodovino prve svetovne vojne in življenje pri nas, z željo, da bi se še kdaj srečali. / Marco Peric
Uspeh najmlajših odbojkarjev Olympie
Na prvi polfinalni tekmi pokrajinskega prvenstva U 13 so najmlajši odbojkarji Olympie prepričljivo in pričakovano zmagali proti ženski ekipi iz Pierisa. V prvem setu sta izstopala Terpin na servisu in Komjanc v napadu. Potem ko so prvi set naši z lahkoto zmagali, so v drugem nekoliko popustili in Pieris je že vodil 20:17. Nato je šel na servis Pisk in je na tem mestu ostal do konca, saj so naši nanizali osem zaporednih točk in prepričljivo zmagali set. V zadnjem setu seje Olympia še bolj izkazala. Pri kazala je namreč lepo in dovršeno igro s sistemom 4-2. Videli smo tudi nekaj lepih in učinkovitih napadov preko centra, kar je za tako mlado ekipo
nenavadno. Na igrišče so lahko stopili vsi razpoložljivi igralci, ki so dobro zaigrali in dokazali, da so vsi tehnično napredovali med letom. Na koncu se je celotna ekipa še najbolj veselila zadnje točke, ki jo je na servisu dosegel najmlajši igralec ekipe (letnik 2000) Paljk Luka. / Andrej Vogrič
Volilna kampanja se nadaljuje
v Kandidatka SSk Mara Cernic na raznih srečanjih
Pokrajinska odbornica Mara Čemic, kandidatka SSk na listi Demokratske stranke za okrožje Gorica VI (Štandrež, Rojce), je konec letošnjega aprila in v začetku maja 2011 obiskala razne objekte in ustanove na štan-dreškem območju.
Pred kratkim je precej vznemirjenja povzročila vest, da se iz goriške čistilne naprave izlivajo v reko Sočo precejšnje količine penaste tekočine. To je precej zaskrbelo prebivalce iz Štandreža in Sovodenj. Novica je imela tudi precejšen odmev v medijih. Pokrajinska odbornica za okolje Mara Černič si je zato ogledala delovanje goriške čistilne naprave. Z njo sta se ogleda udeležila tudi predsednik rajonskega sveta Mario Brescia in pokrajinski funkcionar inž. Flavio Gabrielcig. Ogled goriške čistilne naprave so omogočili tamkajšnji uslužbenci podjetja IRIS ACQUA. Pri ogledu je bil prisoten tudi poverjeni upravitelj podjetja IRIS ACQUA Paolo La-nari.
Skupaj so ugotavljali vzroke omenjenega pojava. Pristojni so ugotavljali, kje bi bila potrebna popravila in dopolnila, da bi čistilna naprava delovala na tak način, ki ne ogroža okolja in še posebej reke Soče. Dogovorili so se, da bo treba čim prej uvesti prozorno in javno obveščanje o stanju delovanja goriške čistilne naprave ter o podatkih, ki se tičejo rednih meritev, ki jih opravljajo na belih in črnih vodah.
Mara Černič se je dogovorila za bolj redno preverjanje delovanja naprave ter dala na razpolago spletno stran Pokrajine Gorica za objavljanje omenjenih podatkov. Na ravnateljstvu šol v ul. Zara
V	četrtek, 28. aprila, se je Mara Černič srečala z Eleonoro Carletti, ravnateljico združenih šol v ul. Zara.
Glavne točke pogovora
- V prihodnjem šolskem letu začeti projekt zbiranja papirja ter osveščanja otrok in družin glede pravilnega ločevanja odpadkov. Ta projekt mora biti voden skupaj s Pokrajino Gorica in družbo IRIS.
- Utrditi sodelovanje in nadaljevati skupne projekte s pobrateno šolo na Dobrovem.
- V prihodnjih dneh organizirati srečanje s predstavniki staršev glede varnosti šolskega poslopja in projekta o zbiranju papirja.
V drugi polovici dopoldneva je srečevala občane pred pekarno Brotto in skupaj s svojimi sodelavci razdeljevala gradivo za volilno kampanjo. Številni občani in občanke so z veseljem spregovorili s Černičevo, pripomnili glede potreb in javnih uslug ter izrazili svoje mnenje glede sedanjega političnega stanja. Srečanje na OS F. Erjavec
V torek, 3. maja 2011, se je Mara Černič srečala s predstavniki staršev osnovne šole Fran Erjavec v Štandrežu. Srečanje je potekalo v eni izmed šolskih učilnic.
V prijetnem pogovoru so predstavniki staršev predstavili delovanje šole, njen pomen za štan-dreško skupnost ter glavne potrebe v prihodnjih letih. Spodbudno je vsekakor dejstvo, da šolo obiskuje 85 otrok iz Štandreža in bližnje okolice. Zaradi tega je šolsko življenje zelo živahno, pa tudi zato, ker šola redno sodeluje z raznimi ustanovami in društvi iz Štandreža.
Glede šolskih potreb so starši podčrtali predvsem prostorsko stisko in pri tem poudarili, da si je treba prizadevati za širitev šolskih
prostorov. To je izrednega pomena, saj predvidevajo, da bo v naslednjih letih še več vpisov.
V Kulturnem domu
Mara Černič se je v sredo, 4. maja,
srečala z ravnateljem Kulturnega
Prisrčen kulturni utrinek v občinskem parku
Dar za goriške mamice
V	parku goriškega županstva je bila 5. maja zjutraj prisrčna slovesnost. Društvo sKultura 2001 je pred dvema letoma dobilo od občine del debla stare sekvoje, ki jo je nevihta izrula. Iz nje je umetnik Sisto Lombardo na kiparskem srečanju na Jeremitišču leta 2009
slovesnostjo si je kip ogledal župan in pohvalil pobudo. Pred kipom se je nato zbralo veliko mamic in očetov malčkov, ki so v vrsti prikorakali v spremstvu učiteljev. Prišli so iz italijanskega goriškega otroškega vrtca Marconi in slovenske štandreške osnovne šole Fran Erjavec. Otroci
izdelal medvedko z mladičem. Kipar je doma iz Bielle, ki ima v grbu medveda. Upodobil ga je z dvignjeno šapo, pripravljenega, da brani svojega mladiča. Delo je poimenoval Materina ljubezen. Ker prav te dni obhajamo materin praznik, so se pri društvu sKultura 2001 odločili, da umetnino podarijo vsem goriškim mamicam in jo z županovo privolitvijo postavijo v občinski park, kjer je rasla sekvoja. Postavili so tudi dvojezični napis darovalca in večjezični naslov dela. Pred
so zapeli in voščili mamicam. Štandreški osnovnošolci so zapeli pod vodstvom učitelja Martina Srebrniča tudi znano Mamica je kakor zarja, in sicer v slovenščini in italijanščini. Otroke je pozdravila občinska odbornica Šilvana Romano in se društvu zahvalila za lepo zamisel, predsednik društva sKultura 2001 Marjan Breščak in obenem predsednik rajonskega sveta v Štandrežu pa je prisotnim orisal nastanek umetnine in njeno sporočilnost. / Marilka
doma, Igorjem Komelom. Pogovor je bil osredotočen na pomen, ki ga ima kulturno udejstvovanje danes in kako lahko nudi več možnosti za promocijo nekega območja oz. mesta. Černičeva in Komel sta ugotavljala, da ima Pokrajina nalogo spodbujati 'izvoz' in ponudbo kakovostne kulturne dejavnosti, ki se razvija v našem okolju. Pomembno je, da našo kulturo spoznajo tudi tisti, ki so izven našega območja. Kultura je od nekdaj predstavljala določeno ozemlje oz. družbeno skupnost.
V	goriški pokrajini je letno približno 1500 kulturnih prireditev, to se pravi, da lahko vsaka oseba izbira med petimi različnimi kulturnimi dogodki na dan. Poleg tega je treba upoštevati, da je na Goriškem 6% prebivalcev, ki se seznanjajo s kulturo in se udeležujejo raznih prireditev. Goriška se tako uvršča med področja, ki dosegajo višje odstotke udeležbe. Taka udeležba pa je tipična za tista področja, na katerih sobiva več narodnosti. Še bolj pride to do izraza, če upoštevamo, da je na državni ravni ta podatek na skromnem 4%.
BCC
CREDITOCOOPERATIVO ZADRUŽNA BANKA
Doberdo e Savogna Doberdob in Sovodnje
ZADRUZNA BANKA DOBERDOB IN SOVODNJE
Obveščamo člane, daje banka sprejela Pravilnik o poteku občnega zbora in volitev, ki Vam je na razpolago na sedežu banke in na podružnicah. Vsak član ima pravico, da brezplačno dobi izvod Pravilnika.
Vljudno vabimo člane na redni in izredni občni zbor članov, ki bo v drugem sklicanju v petek. 13. maia 2011. ob 18.00 uri v Kulturnem domu v Gorici, ul. I. Brass št. 20. s sledečim dnevnim redom:
Redni občni zbor
1) Poročila upravnega sveta in nadzornega odbora, diskusija ter odobritev bilance za poslovno leto 2010 in namemba čistega dobička.
Izredni občni zbor
1) Sprememba 2., 8., 9., 13., 14., 15., 21., 25., 28., 30., 32., 33., 34., 35., 37., 40., 42., 44. in 46. člena statuta banke ter vključitev novega poglavja št. XVI z naslovom Prenosne določbe in novega člena št. 52 - Prenosne določbe.
2) Pooblastilo predsedniku ali namestniku, da odobri manjše spremembe statuta po preverbi Zavoda Banca dTtalia v smislu člena št. 56 z.o. št. 385/93.
Redni občni zbor
2) Odobritev sistema za nagrajevanje upraviteljev in sodelavcev ter obvezno informiranje občnega zbora.
3) Določitev honorarja članom Upravnega sveta in Nadzornega odbora ter odobritev načina o izračunu povračila stroškov pri izvrševanju mandata.
4) Sklenitev zavarovalne police za civilno odgovornost ter zavarovanje proti nezgodam za člane Upravnega sveta in Nadzornega odbora.
5) Po predhodni določitvi števila članov Upravnega sveta, volitve članov v Upravni svet.
6) Volitve Predsednika in ostalih članov Nadzornega odbora.
7) Volitve članov Razsodišča.
8) V skladu s 30. členom statuta, določitev maksimalnega kredita, ki ga banka lahko dodeli članom, strankam in upraviteljem banke.
9) Dopolnitev Pravilnika o poteku Občnega zbora in volitev, upoštevajoč predpise novega Statuta ter morebitno ponovno oštevilčenje členov.
Občnega zbora se lahko udeležijo vsi člani, ki so vpisani v člansko knjigo vsaj devetdeset dni pred občnim zborom.
V	kolikor je za izredni občni zbor potrebna prisotnost petine članov, vas prosimo, da se občnega zbora udeležite.
Osnutek bilance s prilogami poslovnega leta 2010 je na razpolago članom na vseh podružnicah banke v uradnih urah.
P.5.: Pooblastila se lahko dvignejo na sedežu in na podružnicah banke v uradnih urah. Opozarjamo Vas, da na podlagi zakonskih določil mora pooblastitelj v trenutku, ko dvigne pooblastilo, navesti tudi ime pooblaščenca.
ZA UPRAVNI SVET: Predsednik Dario Peric
r "lU r I' ■' " A . U
V nedeljo, 15. maja, 6. natečaj “Bogomir in Mirko Špacapan”
Prisotnih bo 250 pevcev in pevk
Florjane, prof. Bogdan Kralj, pevovodja Peter Pirih, pevovodja Dario Bertinazzi in pevo-vodkinja Loredana Sajovic. Vsakemu zboru bo dodelila oceno, ki bo temeljila na zahtevnosti predstavljenih skladb, into-nančnosti, interpretaciji, na prepričljivosti izvedbe in na splošnem vtisu. Medtem ko bo žirija sestavljala svoje mnenje bo na orgle igrala Eva Dolinšek. Sledilo bo nagrajevanje: prvi trije uvrščeni zbori bodo prejeli denarno nagrado: 600 evrov, 400 evrov in 200 evrov. Letos so se organizatorji odločili podeliti še posebno nagrado publike v višini 300 evrov; prejel jo bo zbor, ki ga bo izbralo občinstvo. Vsi pevski sestavi bodo prejeli knjižni dar. Po podelitvi priznanj bodo prvi trije uvrščeni zbori in zbor, ki bo prejel nagrado publike, odpeli vsak še po eno skladbo. Skratka, priča bomo res velikemu prazniku slovenskega petja.
SCGV E. KOMEL - ARSATELIER
| Snovanja 2011
Prijetno spajanje kulinarike in jazz glasbe
Tretji večer letošnjega pomladnega ciklusa Snovanja 2011 sta Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel in Ar-satelier - Mednarodni center za glasbo in umetnost priredila na kmetiji baronic Tacco na Dvoru v Števerjanu, sredi prelepe gričevnate pokrajine Goriških Brd. Večer z naslovom Joy Spring je bil razdeljen na dva dela. Najprej je potekal enogastronomski laboratorij, Okusi pomladi, kjer se je, ob tradicionalnih lokalnih jedeh Gostilne Koršič, predstavilo sedem števerjanskih vinogradnikov, nato je sledil jazz koncert mednarodne skupine šestih mladih glasbenikov. Na zelo dobro obiskanem večeru so organizatorji tako vzpostavili novo uspešno povezavo med kulinariko in glasbo.
Na pokušnji hrane in vin so se
predstavile kmetije Draga, Humar, Ivan Vogrič, Alessio in Simon Komjanc, Paraschos in Terčič. Laboratorijski jedilnik pa je vseboval dve predjedi: zavitek s kuhanim pršutom, jabolkom in hrenom ter zeliščno frtaljo s sirovo omako; dve topli predjedi: krompirjev zavitek s šparglji in špeclje s prekajeno slanino ter makovimi semeni; glavno jed: telečjo pečenko v frtalji s krompirjem v peči in dve sladici: jabolčni zavitek v angleški omaki ter jagodni mousse s čokoladnim piškotkom. O povezavi med hra-
no in vinom je spregovorila Flavia Culot, pokrajinska predstavnica go-riške sekcije ONAV (Državno združenje pokuševalcev vin). Predsednik Krminskega združenja Avstrija (Societa' cormo-nese Austria), Giovanni Panzera, pa je gostom orisal kulinarične specialitete našega ozemlja.
i
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
vljudno vabi na odprtje razstave
FRANCO DUGO
Antološka razstava ob življenjskem jubileju
umetnika in njegova dela bo predstavil Giancarlo Pauletto glasbeni poklon: Alei Lavrenčič, violina
Hilarij Lavrenčič, klavirska spremljava
Kulturni center Lojze Bratuž četrtek, 19. maja 2011, ob 18.
uri
Na večeru je sodelovalo tudi Deželno društvo vinskega turizma Furlanije Julijske krajine (Movi-mento Turismo del Vino del FVG), ki je prisotnim ponudilo kozarce za degustacijo na dnevu Odprte kleti 2011. Prispevek za nakup kozarcev bodo letos namenili projektu "Stiska Evrope" organizacije UNICEF.
Degustaciji je v polni dvorani sledil jazz koncert Joy Spring z nastopom šestih mladih glasbenikov iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Pevko Albo Nachinovich so spremljali kitarist Gianluca Jan Sturiale, kontrabasist Pietro Spanghero in bobnar Francesco Gavosto, ki že več let vodijo oddelek moderne jazz glasbe na Centru Komel, ter pianist Francesco De Luisa in saksofonist Matic Mikola, ki tudi poučujeta na Centru Komel.
Glasbeniki nastopajo v različnih sestavih, šolali pa so se na priznanih evropskih in ameriških glasbenih ustanovah. V tokratni zasedbi so si zamislili in izvedli zanimive ter inovativne priredbe. Predstavljeni program se je nekoliko oddaljil od tradicionalnih jazz prijemov in črpal navdih v pop in rock glasbi, glavna skupna točka pa je ostala improvizacija. Skupina je predstavila skladbe K. VVheelerja, F. Zappe, A. Nacinovich, J. Gvvizdale in nekaj transkripcij pop glasbe (Mercy Street avtorja P. Gabriela). Z mešanico različnih glasbenih jezikov so predstavili skladbe, v katerih sta se ritem in melodija spretno prepletala in ustvarila prijetno vzdušje.
Katarina Brešan
SKRD JADRO iz Ronk
vabi na
PREDSTAVITEV KNJIGE MAURIZIA PUNTINA DEI NOMI E DEI LUOGHI
o zgodovinski toponomastiki tržiškega območja
knjigo in prisotnega avtorja bo v italijanščini predstavil Fabio Scropetta
petek, 13. maja 2011, ob 19. uri na prazniku v Selcah
Obvestila
SD Sončnica in AŠZ 01ympia
prirejata poletno središče Srečanja 2011 za otroke od 3. leta dalje od 13. junija do 29. julija v Zavodu Sv. Družine. Posebne ugodnosti s predvpisom do 31. maja. Tel. št. 335 5952551 (Damijana).
Plesni večeri Vipava. V želji po utrjevanju enotnega slovenskega kulturnega prostora bomo veseli tudi obiska Slovencev, živečih v Italiji, ki so nekdanji ali sedanji tečajniki plesnih šol, na javni družabni ples, standardnih, latinskoameriških in disko plesov, ki jih prireja vsako parno soboto v mesecu Plesno društvo Vipava. Vabljeni v soboto, 14. maja, ob 21. uri v Kulturni dom, v centru Vipave. Inf.: Jurij +386 (0)31247 578. Udeleženci potovanja z Novim glasom v Nemčijo so naprošeni, da do srede, 18. maja 2011, poravnajo celotne stroške potovanja.
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča udeležencem izleta v Beograd, da bo avtobus odpotoval v sredo, 18. maja, ob štirih zjutraj iz Štandreža pri bankah, nato s postanki v Sovodnjah, Štivanu in na Opčinah. Potreben je veljavni osebni dokument. Priporoča se točnost. Za vsako informacijo kličite po tel. 0481 390688 (Saverij). Za izlet v Orlovo gnezdo od 6. do 8. junija je še nekaj prostih mest. Pohitite! SKPD F. B. Sedej sporoča, da je rok prijave na 41. Festival narodnozabavne glasbe “Števerjan 2011” podaljšan do 20. maja 2011. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja od 6. do 8. junija tridnevn i izlet z avtobusom v Orlovo gnezdo, do Kimskega jezera, v Munchen, Dachau in Salzburg. Vpisovanje po tel. 0481 390688 (Saverij). 0481 882024 (Ivo) in 0481882183 (Dragica). Potreben je veljaven dokument za tujino. Na račun 100 evrov.
Slovensko planinsko društvo v
Gorici prireja ob 100-letnici ustanovitve večdnevni planinsko-turistični izlet v Bolgarijo od 25. junija do 3. julija. Prevoz z avtobusom. Prednost imajo člani. Pomočjaponski: Misijonski krožek Rojan zbira denarne prispevke, ki jih bo izročil p. Vladimirju Kosu za sirotišnico v Tokiu in za vse, kar je v tem popotresnem času najbolj potrebno za tamkajšnje ljudi v stiski. Dar lahko nakažete preko
banke na: MISIJONSKI KROŽEK ROJAN, via Cordaroli 29, 34135 Trieste, IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948, Codice BIC: CCTSIT2TXXX, Saksida - tel. 040 362120.
Mlajša gospa išče delo kot hišna pomočnica (likanje in čiščenje). Tel. 00386 31202993 (dosegljiva po 20. uri).
Prodajam trisobno stanovanje v centru Nove Gorice. Tel. 003865 3025373 ali 003865 3037325.
Čestitke
Našo pevko Matejko Furlan je osrečilo rojstvo prvorojenca Amadeja. Z mamico in očkom Boštjanom se veselimo pevci MePZ Lojze Bratuž z dirigentom Bogdanom Kraljem, ki smo že, po zaslugi pevke tete Mirjam, nazdravili malemu bodočemu pevcu in mu zapeli “na mnogaja leta”.
RADIO SPAZIO 103
(od 13.5.2011 do 19.5.2011)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4,91,103.6 Mhz; na internetu www. radiospaziol03. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, razen ob sobotah, od
21.30 do 22.30. Ob nedeljah od
14.30 do 15.30. Spored:
Petek, 13. maja (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev-Glasba iz studia 2.
Nedelja, 15. maja (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem in rezijanskem narečju.
Ponedeljek, 16. maja (v studiu Andrej Baucon): Narodno-zabavna, zabavna in zborovska glasba -Zanimivosti v naši okolici - Iz krščanskega sveta - Obvestila. Torek, 17. maja (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru -Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 18. maja (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: 1797 - Napoleon na Soči II. del - Izbor melodij.
Četrtek, 19. maja (v studiu Andrej Baucon):	Lahka glasba -
Zanimivosti doma in po svetu -Obvestila.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ DEKANIJA ŠTANDREŽ SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA
vljudno vabijo na predavanje
DUHOVNIKOVA PODOBA IN ISTOVETNOST V SODOBNI DRUŽBI
predavatelj dr. Primož Krečič, duhovnik koprske škofije in duhovni voditelj v ljubljanskem Bogoslovnem semenišču
povezovala bo prof. Mirjam Bratina
Kulturni center Lojze Bratuž četrtek, 12. maja 2011, ob 20.45
POKRAJINSKE VOLITVE 2011
SLOVENSKI KANDIDATI V DEMOKRATSKI STRANKI
15. IN 16. MAJA VOLI TAKO
PartTtoJDemoc
mokratska Stranka
Vesna TOMSIC
Okrožje Doberdob - Sovodnje - Zagraj
PapfftolDemocrato Demokratska StrarNca
POKRAJINSKE VOLITVE 2011
SLOVENSKI KANDIDATI V DEMOKRATSKI STRANKI
Aljoša SOSOL
Okrožje Gorica II - Podgora, Pevma, Oslavje, Štmaver, Stražice
Združenju cerkvenih pevskih zborov Gorica in PD Podgora je tokrat uspel res izjemen podvig: v župnijski cerkvi v Podgori se bo na šestem natečaju cerkvenega zborovske-
ga petja "Bogomir in Mirko Špacapan" zvrstilo kar osem zborov iz Slovenije, Italije in Avstrije, skupno bo 250 pevcev in pevk.
Začetek bo ob 16. uri, ko bo Dario Bertinazzi, predsednik Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica, imel uvodni nagovor. Sledila bo predstavitev in tekmovanje. Zbori se bodo zvr-
stili po naslednjem vrstnem redu: Župnijski mešani pevski zbor Šempeter, Župnijski mešani pevski zbor Trnovo (Ljubljana),
Mešani pevski zbor "Jože Srebrnič" Deskle, Mešani pevski zbor Brezovica, Cerkveni pevski zbor Železna Kapla (Koroška - Avstrija), Cerkveni mešani pevski zbor Cecilija Kobal (Škofja Loka), Mešani pevski zbor župnije sv. Martina Velenje in Mešani pevski zbor F. B. Sedej (Števerjan). Vsak bo imel na razpolago deset minut. Nekateri bodo peli "a cappella", drugi pa ob spremljavi orgel. Skladbe, ki jih bodo izvajali, so primerne za sveto daritev skozi vse cerkveno leto, prednost pa je dana slovenskim avtorjem. Po odpetem programu se bo sestala strokovna komisija, ki jo sestavljajo mag. prof. Ivan
Paj^olDemocrttico Demokratska Stranj
4ž/p n2^
POKRAJINSKE VOLITVE 15. in 16. maja 2011
>, Mara
Černič
V okrožju
NOVI
GLAS
NOVI
GLAS
8 iz. maia zon_____Benedikt XVI. v Ogleju in Benetkah
Benedikt XVI. v Ogleju in Benetkah	12. maja 2011	9
Pastirski obisk svetega očeta
"Samo od Kristusa lahko človeštvo dobi
upanje in prihodnost"
Nekaj osebnih vtisov
Zgodil se je Oglej...
Zgodil se je Oglej. Papež Benedikt XVI., Petrov naslednik, je prišel v Markovo deželo, ki tudi za nas v Sloveniji, še zlasti pa v koprski škofiji, predstavlja začetek krščanstva. Kot sodelavki pri Novem glasu mi je odgovorni urednik omogočil, da sem lahko z dopisniško ekipo spremljala srečanje s svetim očetom v Ogleju zelo od blizu. Bližina do svetega očeta, ki sem jo lahko doživela, se me je globoko dotaknila.
Sicer so se priprave na Oglej pričele že več mesecev prej. V medijih smo lahko spremljali, kako se na dogodek neposredno pripravljajo škofije Triveneta in kakšna pričakovanja ima beneški patriarh kard. Angelo Scola. Poslušali smo lahko o zgodovini in vlogi, ki so jo imeli oglejska Cerkev in njeni misijonarji pri prvem oznanjevanju evangelija. V bližnji pripravi na dogodek pa naj izpostavim našega urednika, ki nas je najprej zbral doma pri skupni mizi, od koder smo se podali v Oglej, da bi skupaj doživeli srečanje s Petrovim naslednikom.
Prihod v Oglej obiskovalca navda s svetim spoštovanjem do preteklosti, pogled na mogočni zvonik in baziliko ga ne pusti ravnodušnega. In ko se ji približa, postane del velikega dogajanja tudi sam.
V pričakovanju svetega očeta
se je vzdušje v starodavni krščanski baziliki, ki je bila v svoji zgodovini priča velikim cerkvenim in političnim dogodkom, postopno stopnjevalo. Presenetilo me je, da k temu ni prispevala zbrana javna molitev, kot bi smel vernik pričakovati pred tako pomembnim verskim srečanjem, ampak cerkvena glasba iz oddajnikov in vzra-doščeni pogovori med zbranimi. Nekoliko so prvič potihnili ob pomenljivem vstopu zbora škofov. Slovence je vzradostilo, ko so po starodavnih kamnitih tleh stopali naši škofje, ki so ob tem dogodku izražali, da tudi s slovenskimi škofijami območje nekdanjega oglejskega patriarhata sestavlja celoto, ki je zajemala evangelij pri istem izviru apostola Marka. In slednjič je cerkev zajela sveta zbranost neposredno pred vstopom svetega očeta, ki ga je pot najprej vodila pred oltar Najsvetejšega. Njegov prihod je spremljala pesem Tu es Petrus, Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo
cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala (Prim. Mt 16, 18-19). Sledil je pozdrav goriškega škofa De Antonija, ki je svetemu očetu namenil tudi slovenski pozdrav »Dobrodošli! « Upravičeno smo pričakovali, da bo povedal vsaj en stavek: »Dobrodošli, sveti oče med nami. «, a mu je zmanjkalo besed...
V podanem razmišljanju je bil sveti oče zelo resen in zaskrbljen. Njegovo naročilo velja nam vsem, naj se ne ustrašimo naporov za novo evangelizacijo. Danes je celotno območje nekdanjega oglejskega patriarha, ki je v svoji daljni zgodovini že izkazalo gorečnost za evangelij, pred zahtevnim izzivom, kako resnico o Božji ljubezni prinesti svetu, da bo družba bolj pravična in bolj humana. Pričevanje naj bo najprej očitno do tistih, ki so najbolj oddaljeni in v stiski, kakor je tudi po apostolu Pavlu Jezus izbral nebogljene, da je razodel svojo moč. »Samo od Njega prihaja moč za odrešenje in mir, zato bodite v vaših cerkvah Njegove priče«, je še poudaril sveti oče. Ob kulturnih spremembah in pluralizmu, v katerem danes živimo, je za kristjane izredno pomembno, da poznajo razlog svojega upanja in ga v spoštljivem dialogu do vseh, ob katerih živijo, znajo tudi predstaviti, saj poznajo Odrešenika, ki je Pot, Resnica
in Življenje. Sveti oče je sklenil srečanje v baziliki tako, da je vsem podelil svoj blagoslov.
Veliko ljubezni do svetega očeta so izrazili tudi tisoči vernikov, ki so spremljali prihod papeža Benedikta XVI. Od letališča do Ogleja, kakor tudi zbrani na oglejski ploščadi in njegovih vrtovih. Tam so bili tudi slovenska zastava ter verniki iz Goriške s svojimi duhovniki.
K plemeniti nalogi pričevanja in oznanjevanja pa veliko doprinesejo dopisnikarji, fotografi in snemalci, ki so se po končanem dogodku zgrnili s terena v tiskovno središče. Vtise, informacije, sporočila, vse so hiteli ubesediti in s sodobno tehnologijo, ki so jo spremljale tudi tehnične težave in napetost, posredovali v svoja uredništva, od koder so dosegle bralce, gledalce in poslušalce po domovini. Lepo je bilo, da je bilo tudi med poročevalci slovenskih medijev zgledno bratsko sodelovanje in prisrčno vzdušje.
Jana Barba
/s 1. strani
Potem ko je krščanstvo v 4. stoletju dobilo svobodo za javno bogoslužje, sta se vpliv in domet Ogleja še večala vse do Panonije, posavskega in donavskega območja, Venetije, Histrije, Retije in Norika. "Oglej je bil utripajoče srce te regije pod učenim in neustrašnim vodstvom svetih pastirjev, ki so jo branili pred širjenjem arijan-stva". Med mnogimi se je papež Benedikt XVI. ljubeznivo spomnil na sv. Kromacija, ki je trdil, "da moramo o Kristusu verovati oboje, da je Bog in človek. Bog od Očeta, človek iz Device... Sicer ne moremo biti rešeni, če o Kristusu ne verujemo obojega" (Kromacij Oglejski, Govor 11).
Ljubljanski nadškof in metropolit ter predsednik SŠK msgr. Anton Stres:
"Zavedamo se, da je bil Oglej dolga stoletja središče krščanstva za velik del naših slovenskih pokrajin. Od svetega očeta pričakujemo besedo spodbude, saj vemo, da se krajevna Cerkev pripravlja na sinodo, ki naj daje perspektivnih smeri za novo evangelizacijo v teh krajih. Verjamem, da nas bo Sveti oče potrdil v veri, saj je to njegova osnovna naloga«, nam je povedal nadškof Stres pred prihodom papeža Benedikta XVI. Po njegovem mnenju je Oglej s simbolnega vidika zelo pomemben še danes za slovensko Cerkev, »čeprav se ta nahaja v novih okoliščinah in njena prihodnost sloni zlasti na lastni odgovornosti. Vemo pa, da so v preteklosti ozemlja južno od Drave dolga stoletja sodila pod avtoriteto ogleja-skega patriarha in da so bili naši predniki pokristjanjeni v veliki meri ravno od tod. « Kakšno vlogo pa ima danes oglejski duh v vidiku nove evangeliza-cije? »Nova evangelizacija pomeni predvsem to, da v novem okolju, ki ni več avtomatično krščansko, mora krščanski duh postati še toliko bolj močan kot v preteklosti. Kristjani ne morejo več pričakovati podpore od sekularnih oblasti v tolikšni meri kot v preteklosti: zato je treba, da vsak kristjan naj postane še bolj veren, tako kot je bil na začetku krščanstva in kot je bil takrat, ko so ravno iz Ogleja izhajali misijonarji in oznanjevali svojo trdno krščansko vero. Tako kremenit krščanski čut se mora razviti tudi v sedanji družbi, da bomo postali misijonarji v svojem okolju".
Novogoriški dekan g. Aleš Rupnik:
“Kadar sem na poti v Oglej, vedno čutim, da se vračam v duhovni dom, Materino hišo naše vere, h koreninam. Ne le zaradi bogate kulturne dediščine, ampak predvsem, da potrdim svojo vero. Prav papež Benedikt, duhovni oče današnjega časa, je prišel v našo Materino hišo, da nas potrdi v veri, iskanjih, skupnih prizadevanjih. Dediščina Ogleja izraža globoko vero, ki so jo živeli naši predniki. Papež nas je povabil, da to duhovno dediščino na novo premislimo, ovrednotimo, varujemo in izpovemo, še posebej ob soočanju z izzivi, ki jih prinašajo radikalne spremembe današnjega časa. Prav izročilo Ogleja nas uči, kako danes spregovoriti o Jezusu Kristusu, v okolju, kjer se srečujejo različne kulture, v znamenjih solidarnosti, v družinah, med mladimi... Povabilo na srečanje s papežem ima za nas na Goriškem še poseben pomen, da preraščamo predsodke, ki so jih ustvarile ideologije polpretekle zgodovine (fašizem in komunizem) in v zavedanju odgovornosti, ki jo imamo, kot ljudje našega časa, z zaupanjem usmerimo naš pogled v prihodnost. Zato je Oglej in Cerkev kraj, kjer se srečujemo, da bi resnično znali odgovarjati na znamenja časov, tako ustvarjati kulturni in medkulturni dialog, kar je naloga vseh, ki živimo ob meji na Goriškem, saj drug drugemu nismo le danost in dejstvo, ampak predvsem dar in obogatitev.
Hvaležni smo povabilu goriškega nadškofa Dina De Antonija z željo, da bi srečanje s papežem Benediktom XVI. v Ogleju zapustilo razpoznavno pot".
Papež je nato vernikom zaupal, da je do njegovega obiska prišlo zato, da bi jih potrdil v globoki veri njihovih Očetov: "V tem zgodovinskem trenutku znova odkrijte, branite, z duhovno gorečnostjo izpovedujte to temeljno resnico. Samo od Kristusa namreč lahko človeštvo prejme upanje in prihodnost; samo od njega lahko zajema pomen in moč odpuščanja, pravičnosti, miru. S pogumom vedno ohranjajte živo vero in živa dejanja svojih izvorov! Bodite v svojih Cerkvah in znotraj družbe 'qua-si beatorum chorus' - nekakšen zbor blaženih, kakor je Hieronim trdil o oglejski duhovščini zaradi edinosti vere, študija Božje besede, bratske ljubezni, veselega in raznolikega sozvočja cerkvenega pričevanja. Vabim vas, da vedno znova postajate novi učenci evangelija, da ga prevajate v duhovno gorečnost, jasno verovanje, iskreno ljubezen, čut za uboge brez odlašanja. O da bi mogli oblikovati svoje življenje v skladu s tistim "sermo rusticus" - s tisto kmečko govorico, o kateri je še govoril Hieronim, ko je mislil na evangeljske vrline oglejske skupnosti. Bodite vztrajni pri 'jaslih', kakor je govoril Kromacij, to je ob oltarju, kjer je hrana sam Kristus, Kruh življenja, moč v preganjanjih, jed, ki okrepča v vsakem obupovanju in oslabelosti, hrana krščanskega poguma in gorečnosti".
V baziliki
mu človeku v polnosti odkriva pomen in smer poti v življenju in v zgodovini". "Zelo primerno je, da ste hoteli, da tudi ta vaš cerkveni zbor poteka v oglejski cerkvi-materi", saj to "pomeni, da se vračate h koreninam, da bi odkrili, kako ste živi kamni duhovne zgradbe, ki ima svoje temelje v Kristusu in svoje nadaljevanje v zelo zgovornih pričah oglejske Cerkve: sv. Mohorju in Fortunatu, Hila-riju in Tacijanu, Krizogonu, Va-lerijanu in Kromaciju. Ko se vračate v Oglej, pomeni predvsem, da se od slavne Cerkve, ki vas je rodila, učite, kako se zavzeti danes, ko se je svet korenito spremenil, za novo evangelizacijo vašega ozemlja in da bi izročali prihodnjim rodovom dragoceno dediščino krščanske vere". Severovzhod Italije je "priča in dedič bogate zgodovine vere, kulture in umetnosti, katerih znamenja so še dobro vidna tudi v današnji sekularizi-rani družbi. Krščansko izkustvo je skovalo vljudno, delavno, vztrajno in solidarno ljudstvo. Do globin je zaznamovano s Kristusovim evangelijem kljub pluralnosti kulturnih identitet. To dokazujejo vitalnost vaših župnijskih občestev, pestre dejavnosti združenj, odgovorna zavzetost pastoralnih delavcev. Obzorje vere in krščanski razlogi so dajali in še vedno nudijo nove vzgibe za družbeno življenje,
Koprski škof msgr. Metod Pirih:
"Oglej je zibelka krščanstva za naše kraje. Skozi zgodovino je od tod nastalo menda 57 škofij v severovzhodnem predelu Italije, v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji, v Nemčiji. Tudi naša stara koprska škofija ima zatorej svoje korenine v Ogleju: zanimivo je, da sta bodisi oglejska bazilika bodisi koprska stolnica posvečeni Materi Božji Vnebovzeti. Vesel sem tudi dejstva, da se Ogleju v vidiku njegove krščanske dediščine daje vedno večji poudarek. Dušni pastirji z naše strani meje, zlasti z Goriškega vsako leto namreč vodijo birmance na romanje v Oglej in k nam v Koper: prav je namreč, da mladi spoznajo našo preteklost, ki je tesno povezana z dediščino oglejskega patriarhata. Prav tako sem zadovoljen, da v duhu oglejskega izročila naši mladi iz Primorske snujejo tesne stike bodisi s slovenskimi verniki v Italiji bodisi s pripadniki večinskega naroda. To je najžlahtnejši način, da se dediščina Ogleja prenaša v prihodnost".
Osrednji dogodek v Ogleju, kjer je svetega očeta ob baziliki pričakalo več tisoč vernikov, je bilo srečanje v patriarhalni baziliki s predstavniki in delegati petnajstih škofij Triveneta, ki se pripravljajo na cerkveno zboro-
Koprski pomožni škof msgr. Jurij Bizjak:
"V Ogleju se veliko krat dobimo, vabijo nas za praznik sv. Hermagora in Fortunata 12. julija. Slovenci močno čutimo, da so tu naše korenine, in tudi danes nas v tem kraju zelo lepo sprejemajo. S tako staro in prečastitljivo Cerkvijo smo v zelo dobrih odnosih. Ta naša skupna, silna zgodovina je danes dobila nek nov pečat: sploh ni bilo mogoče, da bi Sveti oče obiskal Benetke, ne da bi se najprej ustavil v tem tako pomembnem duhovnem hramu. Papež Benedikt XVI. s svojo podobo, s svojim silnim znanjem in s svojo silno duhovnostjo sledi pomembnim premikom v svetu, kjer je veliko - dovolite mi ta izraz - razmetanja! Papež s svojo intelektualno in pastirsko podlago zna v takem svetu tankočutno izvleči najbolje in zna vzpostaviti stik z vsemi različnimi tokovi, ki tvorijo sedanjo družbo«, nam je povedal koprski pomožni škof Jurij Bijzak. Škof Bizjak nam je spregovoril tudi o podlagi veskega čutenja, ki je itak skupen bodisi vernim kot nevernim ljudem: »Tudi tisti, ki se razglašajo za neverne shranijo v svojem življenju verski čut. Vsi smo navsezadnje Božji otroci«, vsi lahko na podlagi soočanja in dialoga pripomoremo k reševanju problemov, ki tarajo svet. »To je treba početi v vsakodnevnem življenju, še bolj na cesti kot pa na uradnih srečanjih ali za pisalno mizo... "
vanje Oglej 2, ki bo potekalo aprila 2012. Benedikt XVI. se je najprej ustavil v stranski kapeli Presvetega zakramenta, nato ga je pozdravil goriški nadškof msgr. Dino De Antoni; za njim mu je msgr. Antonio Mattiazzo, padovski nadškof, v glavnih obrisih ponudil pogled na pot proti drugemu oglejskemu cerkvenemu zboru. Po krajši molitvi in poslušanju odlomka iz Razodetja je papež v svojem nagovoru povedal, da "prek sinodalnega zbiranja Sveti Duh govori vašim ljubljenim Cerkvam in posebej vsem vam, ko vas podpira za še bolj zrelo rast v občestvu in vzajemnem sodelovanju". Cerkveno zbiranje namreč omogoča krščanskim skupnostim, "da predvsem podelijo izvirno izkustvo krščanstva, namreč izkustvo osebnega srečanja s Kristusom, ki vsake-
G. Anton Bedenčič, škofov vikar za Slovence tržaške škofije:
“Papeževega obiska se zelo veselimo, ker je povezan s slovensko zgodovino krščanstva. Oglej in slovenska Cerkev sta bila dolga leta povezana. Zato je danes med nami toliko Slovencev bodisi iz Slovenije bodisi iz zamejstva. To je dodaten dokaz, da smo vsi še vedno povezani v Kristusu in da se čutimo - čeprav v različnih jezikih in kulturah - pripadniki ene Cerkve s tolikimi obličji. Upam, da bosta papežev obisk in njegova osebnost dala novih moči naši zamejski Cerkvi, da se bomo čutili najprej povezani s slovenskim narodnim telesom, pa tudi vključeni v tržaško oziroma goriško Cerkev in da bomo tako zaživeli v svoji identiteti kot Slovenci, kot verniki, kot kristjani, kot Jezusovi učenci in tako pirpomogli h graditvi mostov med dvema narodoma. Tako bomo lahko postali zgled za vse tiste, ki ne morejo najti skupne besede in niti sožitja".
Štandreški dekan g. Karel Bolčina:
"Kakršno vreme, takšno je moje razpoloženje in tisto vseh ljudi: sončno, sijajno, sijoče. Kljub temu da ima sveti oče svoja leta, je danes po mojem mnenju res sijal v lepem, blestečem govoru. Bil je tudi zelo dobro razpoložen in nasmejan, zlasti z otroki. Zdi se mi, da so tudi ljudje pokazali zelo veliko navdušenje, in to ne nad zunanjo podobo, ampak nad sporočilom: 'Potrdi nas v veri'. Zdi se mi, da je sveti oče to danes naredil, in to so tudi verniki danes sprejeli".
navdihujejo namene in vodijo navade. O tem očitno pričajo odprtost za presežno razsežnost življenja kljub razširjenemu materializmu; temeljni verski čut, ki ga deli skoraj vse prebivalstvo; oklepanje verskega izročila; obnovljeni postopki uvajanja v krščanstvo; raznoliki izrazi vere, dobrodelnosti in kulture; izrazi ljudske pobožnosti; čut solidarnosti in prostovoljstva.
Varujte, okrepite, živite to dragoceno dediščino! Bodite ponosni na to, kar je naredilo velike in še vedno dela velike te dežele"!
Gospod nam danes prvenstveno zaupa poslanstvo, da obnovljeni v osebnem srečanju z njim pričujemo za Božjo ljubezen do človeka. "To ste poklicani storiti predvsem z deli ljubezni in z življenjskimi odločitvami v prid konkretnih ljudi, najprej najšibkejših, najbolj krhkih, nezavarovanih, ki ne morejo poskrbeti zase, kot so ubogi, ostareli, bolni, nepokretni". Navzoče je papež tudi pozval: "Poskrbite, da boste v središče svoje pozornosti postavili družino, zibelko ljubezni in življenja, temeljno celico družbe in cerkvene skupnosti. Ta pastoralna skrb je še toliko nujnejša zaradi vedno bolj razširjene krize zakonskega življenja in
Igor Gabrovec, deželni svetnik stranke Slovenska skupnost:
"To je pomemben dan za Oglej in za našo deželo. Oglej je pomemben za Slovence tudi zato, ker se je iz teh krajev prenašala krščanska vera in njena liturgija, ki sta dali pomembnega zagona razvoju slovenske besede. Na Oglej nas torej vežejo korenine slovenstva in slovanstva".
dobre volje gradili bolj človeško, pravičnejše in bolj solidarno mesto".
"Kakor potrjuje dolgo izročilo katolištva v teh pokrajinah, še naprej silovito pričujte o Božji ljubezni tudi s tem, da pospešujete skupno dobro; dobro vseh in vsakega... še naprej nudite svoj prispevek k počlovečenju prostorja civilnega sožitja". Še en pomemben poziv: "Slednjič pa priporočam vam kot tudi vsem drugim Cerkvam, ki so v Italiji, zavzetost, da v novem rodu prebudite ljudi, ki bodo sposobni prevzeti neposredne odgovornosti v raznih družbenih okoljih, še posebej v politiki. To okolje bolj kot kdajkoli potrebuje ljudi, zlasti mlade, ki bodo sposobni graditi dobro življenje v korist in blagor vseh. Od te zavzetosti se namreč ne smejo odtegniti kristjani, ki so romarji proti nebesom, ki pa že tu spodaj doživljajo predokus večnosti". Potem ko je Benedikt XVI. izročil prisotne "blaženi Devici Mariji, Materi Cerkve, in vašim svetim zavetnikom”, je po molitvi očenaša "iz srca" podelil "apostolski blagoslov vam in vašim dragim".
Besede in že sama navzočnost Petrovega naslednika v Ogleju so bile za številne vernike injekcija tolažbe, upanja in poguma, sploh pa krepka spodbuda za organizatorje in delegate zborovanja, ki naj bi čez slabo leto zarisalo nov obraz Cerkvi v deželah severovzhodne Italije.
/daljena str. 16
padca rodnosti. V vsakem	zakonski zvezi in odprta za
svojem pastoralnem delovanju	življenje, zavzemanje za pravič-
se naučite izkazovati posebno	nost in solidarnost". Kulturne
skrb mladim: oni, ki danes gle-	spremembe zahtevajo od ver-
dajo v prihodnost z veliko ne-	nikov, da smo "prepričani kri-
stjani, 'pripravljeni odgovoriti, če vas kdo vpraša po razlogih upanja, ki je v vas' (1 Pt 3,15), sposobni soočiti se z novimi kulturnimi izzivi v spoštljivem, konstruktivnem in zavestnem soočenju z vsemi subjekti, ki živijo v tej družbi". Zemljepisna umestitev severovzhoda Italije, množični pojav turizma in priseljevanja, teritorialna mobilnost, proces stapljanja, ki ga napeljuje vse pre-pajajoča dejavnost sredstev obveščanja, so poudarili kulturno in versko pluralnost. V tem okolju "je nujno, da kristjani, podprti z zanesljivim upanjem, ponudijo lepoto dogodka Jezusa Kristusa, Poti, Resnice in Življenja vsakemu človeku, v odkritem in iskrenem odnosu s tistimi, ki ne živijo svoje vere, z neverujočimi in z verniki drugih verstev. Poklicani ste, da živite v drži, polni vere, kakor je opisana v Pismu Diognetu: ne zamolčite ničesar od evangelija, v katerega verujete, a bodite sredi drugih ljudi z nak-gotovostjo, pogosto živijo v	lonjenostjo, posredujte s svojim
nekem nelagodju, negotovosti	načinom življenja tisti humani-
in krhkosti, toda v srcu nosijo	zem, ki ima svoje korenine za-
veliko lakoto in žejo po Bogu, ki	sajene v krščanstvu, usmerjeni
zahteva nenehno pozornost in	v to, da bi skupaj z vsemi ljudmi
odgovor". Vera se danes sooča z novimi izzivi, kot npr. "včasih obupno iskanje ekonomskega blagostanja sredi hude gospodarske in finančne krize, praktični materializem, prevladujoči subjektivizem. V zapletenosti takih okoliščin ste poklicani, da pospešujete krščanski čut za življenje s pomočjo izrecnega oznanila evangelija, ki ga ponesete s čutečo odločnostjo in globokim veseljem v razna okolja vsakdanjega življenja". Iz vere, ki jo človek pogumno živi, priteka "rodovitna kultura, ki jo tvorijo ljubezen do življenja, od spočetja do naravnega konca, pospeševanje človekovega dostojanstva, poudarjanje pomena družine, ki je utemeljena na zvesti
Kratke
SSO: Kras je treba spoštovati!
V imenu Sveta slovenskih organizacij, v zvezi z gradnjami velikih stanovanjskih hiš in drugih objektov na Krasu v Sloveniji, izražam nad tem pojavom svojo veliko zaskrbljenost. Najprej gre za načrtovanje gradnje, za kar je nujno potrebno imeti ustrezen urbanistični načrt, ki mora ščititi naravne znamenitosti tega edinstvenega slovenskega ozemlja. Sledi pa tudi narodnostni vidik, ki je prav tako pomemben in ga ne smemo spregledati, temveč ga je treba primerno zavarovati. Sporno bi namreč bilo vnašanje določenih zahtev novonaseljenega prebivalstva in ne upoštevati tega, kar je bilo že določeno z mednarodnimi obveznostmi, posebej z normami londonskega meddržavnega sporazuma, ki so v tem pogledu zelo jasno in nedvoumno določene.
V zvezi s tem je Izvršni odbor dal pooblastilo predsedniku Dragu Štoki, da od blizu spremlja celotno zadevo ter izkoristi svoj bližnji obisk v Strasburgu in Bruslju, da o stališču Sveta slovenskih organizacij glede te problematike seznani tudi razne evropske poslance.
Deželni svetnik Igor Gabrovec pri tržaškem prefektu in vladnem komisarju Giacchettiju
Problem z dvojezičnimi izkaznicami s ponovljenimi serijskimi številkami oz. dvojniki v Dolini Aoste (kjer so izkaznice prav tako dvojezične, le da francosko-italijanske) je bil v ospredju na srečanju, ki ga je imel deželni svetnik SSk Igor Gabrovec s tržaškim prefektom in vladnim komisarjem Alessandrom Giacchettijem. Ta je Gabrovcu povedal že pred dnevi nakazano rešitev, ki jo Ministrstvo za notranje zadeve vidi v poenotenju sistema oštevilčenja za vse izkaznice, ne glede če so te eno ali dvojezične. Trenutno je med dvema verzijama razlika v številu alfanumeričnih znakov, kar naj bi dalo povod za že znane težave. Prefekta Giacchettija je deželni svetnik Gabrovec opozoril, da se na ta način reši problem za izkaznice, kijih bodo še izdajali oz. tiskali, medtem ko obstaja velika neznanka za vse tiste izkaznice, ki sojih občine izdale v minulih letih. Posestniki dvojezičnih dokumentov konkretno tvegajo, da se problemi po čistem naključju (npr. kraja ene od dveh “dvojčic”) pojavijo ali ponovijo kadarkoli do redne zapadlosti dokumenta. To se zgodi po petih oz. s podaljškom veljave celo po desetih letih.
“Pravica vsakega državljana je, da razpolaga z veljavnimi in verodostojnimi osebnimi dokumenti in da mu torej ni treba trepetati vsakič, ko se npr. odpravi v tujino na počitnice ali na službena potovanja”, je prefektu dejal Gabrovec in še zlasti poudaril nevarnost, da se težave z dvojezičnimi dokumenti sprevržejo v odločitev, da se ljudje za vsak slučaj raje odločijo za enojezične in torej “nesporne” izkaznice. To bi pomenilo neke vrste posreden pritisk na pripadnike priznane narodne skupnosti in torej nižanje ravni zaščite. Zaradi tega je deželni svetnik Igor Gabrovec prefektu predlagal rešitev preprosto v postopni zamenjavi vseh dokumentov v FJk in v Dolini Aoste, ki nosijo ponovljene serijske številke.
Ob problemu osebnih izkaznic je deželni svetnik Gabrovec prefektu Giacchettiju posredoval zaskrbljenost zaradi zaostrovanja odnosov med domačini na Krasu in podjetjem Terna, ki gradi oz. utrjuje elektrovod med Tržičem in Trebčami. Gabrovec je prefekta opozoril, da domačini odločno odklanjajo načrt, ki ponovno globoko zareže v ozemlje, škoduje gospodarskim dejavnostim in tudi zdravju. Poleg vsega pa podjetje ne spoštuje neodtujljive pravice krajevnega prebivalstva do občevanja s poverjeniki Terne v slovenskem jeziku. Prefektu Giacchettiju je Gabrovec predlagal, naj sprejme odločitev, da skliče omizje z vsemi soudeleženimi dejavniki, se pravi z domačini, njihovimi predstavniškimi združenji (Agrarna skupnost, Zasebni lastniki, stanovske organizacije) in občinskimi upravami.
Problem elektrovoda je bil v ospredju tudi na srečanju med predstavniki Agrarne skupnosti jusov in srenj na Tržaškem, ki jih je spremljal deželni svetnik Gabrovec (kolega Kocijančič je bil upravičeno institucionalno zadržan), in predsednikom deželnega sveta FJk Mauriziom Franzem. Ponovno je prišla na dan potreba po spremembi sedanje trase elektrovoda z osnovno zahtevo, da se trasa vkoplje povsod, kjer je to mogoče. Sestanek na Deželi seje končal z napovedjo Agrarne skupnosti, da bo že v drugi polovici maja ponovno na Deželi, kjer bo formalizirala vložitev peticije proti sedanjemu načrtu elektrovoda.
Razstava ikon v Miljah
Na dveh lokacijah, v centru sodobne umetnosti Cara' blizu podružnice ZKB in v razstavni dvorani Negrisin na osrednjem mestnem trgu Milj, je do nedelje odprta razstava ikon, ki jo je postavila Občina Milje v sodelovanju z ustanovo Russky dom in združenjem za italijansko-rusko prijateljstvo Viva Italia!. Gre za zbirko 60 del iz XIX. in XX. stoletja, ki jo je italijanski moskovski dopisnik Francesco Bigazzi podaril leta 2000 rojstnemu kraju Peccioli zraven Pise, kjer je urejen istoimenski muzej ikon.
Obiskovalec se bo lahko za trenutek prepustil izkustvu sakralne tišine in nedojemljivega sporočila, ki ni zgolj umetniško. Ob stalni osmozi elektronskih in vizualnih dražljajev globalizirane kulture, ki reproducira v nedogled holiywoodske modele, azijske videoigre in vedno nove spletne vragolije, bo ta izkušnja pravi požirek čiste vode, darilo velike ruske duhovne širine, ki od časa do časa pljuskne tudi k nam, v obliki redkega filma, ki dobi po čudnih poteh distribucijo do naših ekranov ali ga oddaja slovenska televizija, ali kakega poletnega nastopa zbora klasične pravoslavne liturgije, ali pa likov Matere Božje, Jezusa in svetnikov pravoslavne tradicije, tudi s finimi gravurami okrašenih pokrovov svetih podob, ki so na ogled v Miljah. Ti so bolj kot poduhovljeni dokaj naturalistično zasnovani, kar morda kaže na okus zbiratelja.
Razstava je odprta do nedelje od 10. do 12. in od 17. do 20. ure na obeh krajih. / Davorin Devetak
Slovensko stalno gledališče
Kobal, Verč in Jamnik so novi umetniški vodje
TA o je novi upravni odbor 1^ Slovenskega stalnega ± Vgledališča začel svoje delo februarja, je takoj začel razmišljati, kako načrtovati smernice delovanja gledališke hiše v prihodnje.
Kot je pojasnila predsednica SSG Maja Lapornik na predstavitvi novega umetniškega vodstva gledališča v petek,
6. maja, v preddverju poslopja na Petro-niovi ulici, je odbor tedaj sklenil, da je in bo SSG še naprej produkcijski teater s svojim gledališkim ansamblom, je in bo še naprej visoko estetsko kvalificirano gledališče, je in bo še v prihodnje kulturno referenčno stičišče slovenske narodne skupnosti v Italiji. "Obenem pa bo odprto na 360 stopinj, kar pomeni, da bo svoje poslanstvo opravljalo v služenju prostoru, ki ga obdaja: SSG je in bo teater tudi za mesto Trst, bo odgovarjalo pokrajinskim in deželnim specifikam, bo še naprej odigralo vlogo kulturnega posrednika med slovensko in italijansko kulturo in segalo do evropskega nivoja", je dejala Maja Lapornik. Poudarila je tudi, da so te namere upravnemu odboru narekovale izbiro novega umetniškega vodstva, kar nikakor ne pomeni nezaupanje dosedanjemu umetniškemu vodji Primožu Beblerju, ki je teater vodil v najbrž najhujši finančni krizi, kar jih je SSG imelo v svoji zgodovini. Lapornikova se je gledališčniku zahvalila za dobro opravljeno delo in naglasila željo, da bi se sodelovanje z njim še v prihodnje nadaljevalo, sicer na drugih nivojih. Predsednica SSG se je v uvodnem posegu zahvalila tudi osebkom, ki so svoj-čas z veliko vnemo iskali in dobili sistemsko rešitev za finančne probleme teatra: to so krovni organizaciji SSO in SKGZ, občina Trst, tržaška pokrajina in dežela FJk. Zahvalila se je tudi
izrednima upraviteljema Paolu Marchesiju in Andreju Berdonu, ki sta SSG vodila v tem kočljivem obdobju. In ravno Berdon, ki je danes član upravnega odbora, je
v svojem posegu obnovil občutke, ki so kolego, gledališčnike in njega tedaj prevevali: "Vselej nas je vodila misel, da bi bilo zamrt-je SSG nepojmljivo. Vedeli smo, da bo gledališče preživelo". V novih, trdnejših finančnih okoliščinah je tako SSG sprejelo nov statut, ki predvideva razširjeno članstvo in večjo težo javnih ustanov v upravnem odboru. Končno ima SSG stabilna tla, od koder lahko vedreje gleda v prihodnost. Težave sicer še niso mimo. Podpredsednik upravnega sveta Alessandro Malcagni je namreč svaril, da ima novo vodstvo "dobre in slabe karte v rokah": znati jih bo moralo suvereno izrabiti, da bo na koncu doseglo "končno zmago". Predsednica Maja Lapornik je v nadaljevanju dejala, da se je znotraj upravnega sveta pojavila potreba po koreniti spremembi v umetniških smernicah gledališča. To preobličenje je bilo zaupano trojici gledališčnikov, ki so z dosedanjo izkušnjo in delom odgovarjali tem načrtom: to so Boris Kobal, Sergej Verč in Jaša Jamnik. Lapornikova je ob koncu svojega posega odgovorila še na očitke, ki so v zadnjih časih prihajali na dan na račun 'ljudskosti1, ki naj bi jo SSG ubral v
bližnji prihodnosti:	"Naše
gledališče mora enostavno biti povezano z območjem, iz katerega izhaja. Stremeti mora po vrhunskosti, obenem mora pri-
vabiti občinstvo, ki se je od njega v zadnjih letih oddaljilo", je dejala in poudarila, da je v letošnji sezoni odpadel goriški abonma; tudi v Trstu so beležili osip abonmajev, kljub temu da je občinstvo nagradilo posamezne predstave v repertoarju. "Če bo SSG bolj povezano s svojo primarno publiko, bo še naprej opravljalo svoje poslanstvo".
Na podobni valovni dolžini je bilo razmišljanje Borisa Kobala, dolgoletnega vodje Mestnega gledališča ljubljanskega. Po njegovem mnenju je treba snovati še naprej dobre programe: če pa publika ne bo zahajala v teater, bo vse zaman. Programska točka novega umetniškega vodstva bo nedvomno "vrniti občinstvo teatru", to pa bo mogoče le v primeru, da bo repertoar znal nagovarjati mesto in manjšinsko tkivo, ki se v gledališče ne odpravlja več izključno zaradi 'narodne obveznosti1. Tudi mesto samo ima drugačno etnično zasnovo kot nekoč. Svoje razmišljanje je Kobal strnil v vprašanje: "ali naj SSG obstaja zgolj zaradi manjšinske politične korektnosti, ali naj teater zaživi kot institucija z neko razpoznavno vsebino"? Ta varianta bo mogoča le v nenehnem snovanju
tvornih stikov z našimi lokalnimi avtorji (slovenskega, italijanskega, furlanskega in srednjeevropskega izvora) in krajevnimi (tudi čezmejnimi) gledališkimi strukturami. SSG mora zato na novo odkriti svojo komunikativno vlogo. Kobalovo razmišljanje je s svojimi idejami dopolnil Sergej Verč, po čigar mnenju je SSG v zadnjih letih izgubilo svojo "matično matrico". Gledališče mora na novo odkriti svojo krajevno in deželno dramaturško razsežnost, ki naj sega v obmejni svet in svet obmejnega vse tja do gledališkega etosa srednje Evrope. Tudi zanj vsebinska in estetska komunikativnost nikakor ne pomenita repertoarne preproščine: obratno, saj ciljata na pridobitev tistega dela občinstva, ki ga že dolgo ni bilo na Petroniovi ulici. Bodisi Verč bodisi Kobal sta poudarila potrebo po okrepitivi igralskega ansambla, ki naj v prihodnje črpa moči nekdanjih tečajnikov šole Studio Art, ki se sedaj šolajo na ljubljanski AGRFT. Čeprav izhaja Jaša Jamnik iz drugačnega okolja kot kolega, je tudi režiser iz Ljubljane poudaril potrebo, naj SSG v prihodnje poteši želje ciljnega občinstva, to je manjšine. Sele nato bo lahko iskal druge dramaturško-reper-toarne profile.
Dosedanji umetniški vodja Primož Bebler je svojim naslednikom voščil veliko uspeha, zaželel je predvsem, da bi se število abonentov v prihodnje res povečalo. Sergej Verč je izrazil upanje, da bi se število abonentov v prihodnji sezoni povečalo za 100 enot. Čas bo pokazal, ali se bo novemu umetniškemu vodstvu ta želja izpolnila ali ne. Program nove sezone bodo predstavili poleti.
V	manjšini se je marsikdo vprašal, ali je zaradi nedavne finančne krize bilo potrebno zaupati mesto umetniškega vodje trojici gledališčnikov: za zdaj velja poudariti to, kar je Verč v svojem posegu jasno povedal: "Budget za službo umetniškega vodje se ne bo potrojil, temveč bo razdeljen na troje".
IgorGiegoii
Foto IG
ESI Podelitev nagrade Vstajenje
Vsaka šibkost lahko postane krepost
V	ponedeljek, 2. maja 2011, so v Peterlinovi dvorani podelili že oseminštirideseto priznanje Vstajenje. Komisija se je izmed štirinajstih del zamejskih in zdomskih avtorjev, ki so izšla v letu 2010, odločila za pesniško zbirko šolnice, pesnice in voditeljice delavnic za osebni razvoj. Rodila se je v Loki pri Zidanem mostu, a si je družino ustvarila v predmestju. Občinstvu je sogovornico in dobitnico nagrade Alenko Rebula predstavila prof. Neva Zaghet, in sicer "kot eno izmed najbolj zanimivih in prodornih sogovornic današnjega časa, saj se z njo lahko pogovarjaš tako o človeku kot o družbi, otroštvu, travmah in še marsičem". Prvo pesniško zbirko Mavrični ščit je izdala leta 1983, sledila ji je V naročju, ki jo je ilustrirala Meta Vraber. Sodelovala je v projektu Pesniki dveh manjšin, leta 1993 je izšla njena pesniška zbirka Globine, ki so nas rodile, višek pa je dosegla pred štirimi leti s knjigo Blagor
ženskam, saj je presegla šest tisoč prodanih izvodov. Prof. Zaghet je pojasnila, da se pesnica giblje med pravo literaturo in esejistiko, a zapolnjuje tudi prostor vmes.
Nagrajena knjiga Sto obrazov notranje moči "vsebuje meditacije, ki jih človek danes krvavo potrebuje, saj se mora sam spopadati s svetom", je še povedala prof. Zaghet. Manca Košir je avtorico imenovala "duhovni svetilnik, ki je prišel ob pravem času". Sama Alenka Rebula pa je pojasnila, da je pri ustvarjanju potrebna skromnost, zato mora "duhovni svetilnik" najprej skrbeti za svojo moč, ki se rodi iz prečiščenega in pristnega življenja, šele nato pa lahko luč ponudi drugim. Prof. Robert Petaros je zbranim v Društvu slovenskih izobražencev prebral poročilo komisije, ki se je sestala pred velikonočnimi prazniki in se odločila, da nagradi knjigo Sto obrazov notranje moči. Pesnici je nagrado izročil Adriano Kovačič v imenu
nosti, a ne znamo biti hvaležni temu, kar nam nudijo. Sočasno je podčrtala tudi vlogo staršev v današnji družbi in dodala, da se oddaljujejo od avtoritete. "Velika težava je v tem, da starši ne znamo biti preprosto ljudje. Ne pustimo svojim otrokom, da iščejo in se vračajo spet domov, kjer jih čakamo. Namesto tega jih neprestano opozarjamo, kako naj se vedejo, ker si želimo ustvariti otroka, ki nam je v zgled. Če gremo po tej poti, ne bomo nikoli
Zadružne kraške banke, glasbeni okvir pa je ustvaril godalni kvintet Fenix.
Alenka Rebula je v pogovoru z Nevo Zaghet naglasila dejstvo, kako je pomembno "odložiti podedovano trnje”. Tako lahko "vsaka generacija naredi korak naprej. Težava je v tem, da se ne znamo več srečati; ne znamo več sprejeti različnosti, ker se radi delimo in obsojamo tiste, ki nam niso všeč, to pa zaustavlja našo ustvarjalnost". Pesnica je prepričana, da ima slovenski narod neizmeren ocean ustvarjal-
prišli do srečanja v ljubezni". Neva Zaghet je ob koncu opozorila tudi na delavnice za ženske in pa na spletno stran, ki jo urejuje sama pesnica in kjer lahko preberemo marsikaj zanimivega. Nagrajenka je ob vprašanju, zakaj smo prebivalci tega koščka zemlje tako drugačni, pojasnila, da smo "med burjo, morjem, revščino in zgodovino, ki nas je premetavala sem ter tja, obdelani kot kraška pokrajina. Vse, kar imamo, smo si mogli sami pridobiti".
Sin
Obvestila
Pomoč Japonski: Misijonski krožek Rojan zbira denarne prispevke, kijih bo izročil patru Vladimirju Kosu za sirotišnico v Tokiu in za vse, kar je v tem popotresnem času najbolj potrebno za tamkajšnje ljudi v stiski. Dar lahko nakažete preko banke na: MISIJONSKI KROŽEK ROJAN, Via Cordaroli 29, 34135 Trieste, IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948, Codice BIC: CCTSIT2TXXX, Saksida-tel. 040-36-21-20.
Darovi
Za Misijonski krožek Rojan: v
spomin na Jurija Slamo darujejo nekdanji sošolci na klasičnem liceju za akcijo riža otrokom misijonarja patra Pedra Opeke na Madagaskarju 200 evrov.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu: ob
zlati poroki Mirelle Urdih in Petra Merkuja darujeta Miranda in Marijan Bajc 50 evrov.
Za rojanski cerkveni pevski zbor daruje prof. Bogdan Kralj v spomin na starše in na Matejko Peterlin Maver 75 evrov.
Poziv pokrajinskega tajnika SSk Petra Močnika
Nahajamo se v ključnem trenutku: razpolagamo namreč z možnostjo, da potrdimo dve dobri upravi, in sicer občinsko upravo župana Neria Nesladka v Miljah in pokrajinsko upravo predsednice Marie Terese Bassa Poropat. Obe administraciji sta dosledno izvajali pravila zaščitnega zakona in nudili dobre storitve v dobrobit območja. Prav tako imajo volilci enkratno priložnost, da odpravijo posledice neučinkovite desetletne uprave desne sredine v občini Trst, tako da glasujejo za kandidata Roberta Cosolinija, ki bo gotovo vzpostavil prijazno politiko do Slovencev in do naših ljudi na kraškem območju: to je bilo doslej izredno zanemarjeno.
ponesti na volišča največje število tradicionalnih podpornikov njegove politične opcije".
To je po mnenju županskega kandidata leve sredine za težaško občino Roberta Cosolinija recept za volilni uspeh na prihodnjih upravnih volitvah. V nedeljo, 15., in ponedeljek, 16. maja, bodo namreč občani poklicani na volišča za obnovo administracij tržaške in miljske občine ter tržaške pokrajine. Konec meseca pa bo na vrsti balotaža.
Cosolini se je v družbi dosedanje predsednice pokrajinske uprave Marie Terese Bassa Poropat, ki bo levo sredino zastopala tudi na prihodnjem	volilnem
soočanju, predstavil v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah v sredo, 4. maja, na srečanju, ki ga je priredilo pokrajinsko tajništvo stranke Slovenska skupnost: stranka lipove vejice namreč nadaljuje federativni dogovor z Demokratsko stranko. Za občinske volitve v Trstu so se na sedežu stranke na ul. Gallina
jine pa pri SSk menijo, da so to zmožni storiti kar sami s samostojno listo Slovenske skupnosti.
Cosolini in Bassa Poropatova sta vsak s svojega zornega kota predstavila levosredinsko volilno izbiro kot opcijo, ki lahko doprinese našemu območju perspektivnejšo prihodnost. Predsednica pokrajine je naglasila opravljeno delo svoje administracije, ki je izkazala veliko zanimanje za dejanske potrebe ozemlja. Njena uprava je namreč namenila 15 milijonov evrov kraške-mu območju, isto vsoto pa je pokrajina uporabila za obnovo pokrajinskih cest na Krasu. Poropatova je podčrtala tudi izpeljavo strateških evropskih projektov, ki so pozitivno učinkovali na delovanje okoliških občin. Pokrajina je bila posebno pozorna tudi do obnove slovenskih šolskih poslopij (šole Stefan in Zois) in do Slovenskega stalnega gledališča, ki je končno dobilo novo upravo in predsednico, ki je izraz tega območja. Predsednica Poropatova je nega-
ra, še manj pa uveljavljanje določil zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Roberto Cosolini je v svojem posegu dejal, da je desetletna Dipiazzova uprava spravila Trst v statični položaj, ki mu onemogoča perspektivnega načrtovanja prihodnosti. To je izraz notranjega bo-
NOVI
Upravne volitve na Tržaškem
Za nov Trst, prenovljen
v duhu
”a volitvah bo zmagal kandidat, ki mu bo uspelo -zoper ravnodušnost, ki preveva odnos državljanov do politike -
v Trstu domenili, da bodo združili moči z DS in tako postavili trdnejše temelje za izvolitev njihovih kandidatov, za obnovo organov tržaške pokra-
tivno ocenila programske smernice tekmeca, sedanjega devin-sko-nabrežinskega župana Gior-gia Reta, ki niti ne omenja večet-nične identitete našega prosto-
ja v desni sredini, ki se je pokazal tudi v volilni kampanji. Leva sredina je po mnenju nekdanjega deželnega odbonika bolj zanesljiva, v primeru zmage bo Cosolini namenil posebno pozornost predmestnim predelom, ki jih je dosedanja uprava zanemarjala. Predvsem pa bo njegova politika sledila načelu transparentnosti in sprotnemu soočanju z občani, tako da se ne bo ponovila napaka poraznega regulacijskega načrta (ki je dejansko ustavljen), ki zasleduje interese gradbenih lobijev in zanemarja dejanske potrebe občanov. Glede slovenske manjšine je bil Cosolini jasen: "Norme zaščitnega zakona še čakajo na udejanjanje. Če zmagam, bom v svojem mandatu sledil enostavnemu etičnemu načelu, ki sloni na celostnem izvajanju pravic občanov, ki jih zakonik predvideva".
Elisabetta Bacd@Ad formandum:
odprtje razstave umetnice Elisabette Bacci bo v petek, 13. 5. 2011, ob 19.00 na sedežu Ad formandum v Trstu (ul. Ginnastica 72). Dogodek prirejata Ad formandum in Gruppo 78 iz Trsta. Vabljeni!
Romarski izlet na Bled. Toplo vabljeni v soboto, 21. maja 2011, na romarski izlet na Bled, Brezje in okolico. S čolni bodo izletniki odpluli na otok, nato si bodo ogledali okolico Bleda in Brezij, kjer jih bosta čakala dobro kosilo in sv. maša. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 7. uri, iz Sesljana ob 7.15, Nabrežine ob 7.20, Sv. Križa ob 7.25, s Proseka ob 7.30 ter z Opčin ob 7.45 (po želji tudi odhodi z drugih vasi). Za vpis (čim prej!) in ostale informacije pokličite tel. št. 347 9322123.
Udeleženci potovanja z Novim glasom v Nemčijo so naprošeni, da do srede, 18. maja 2011, poravnajo celotne stroške potovanja.
POGOVOR
| Igor Švab
Brez Slovencev ne gre!
Kandidat stranke Slovenska skupnost za občinskega svetnika, ki kandidira na skupni listi z Demokratsko stranko in podpira izvolitev skupnega županskega kandidata Roberta Cosolinija, je Igor Švab, dosedanji svetnik SSk v občinski palači na Velikem trgu.
Stranka lipove vejice je za svoje kandidate za volitve v rajonske svete tržaške občine izbrala geslo Brez Slovencev ne gre! Kandidata Švaba smo zato najprej vprašali o samem pomenu tega gesla.
"Že samo poslanstvo stranke Slovenska skupnost ima korenine v narodnoobrambnem nastopanju. To pomeni potrjevanje dejstva, da smo na tem ozemlju zgodovinsko prisotni. Bodisi stranka bodisi izvoljeni predstavniki SSk so se vedno trudili, da bi to načelo čim bolj širili v tem okolju: načelu uveljavljanja naših pravic smo bili vedno zvesti, tudi takrat, ko je znotraj same koalicije prišlo do nasprotovanja. Ne smemo pozabiti, da je pokrajinski svetnik Zoran Sosič odigral pomembno vlogo v zvezi z rabo slovenskega jezika, ko se je pokrajina odločala za odobritev novega statuta in novega pravilnika delovanja pokrajinskega sveta. Tudi na občini smo s kolegoma Furlaničem in Ukmarjem dosledno zagovarjali dejstvo, da
se Trst zaradi zemljepisne lege in preteklosti ne sme zapirati zgolj v ozkogledne političnogospodarske računice, a da je zaradi novih geopolitičnih okoliščin treba začeti neko novo dialektiko bodisi s sosednjo Slovenijo bodisi s Slovenci, ki živimo v Italiji".
Kaže pa, da ta vidik ni prodrl v volilno kampanjo desne sredine niti tokrat glede na sporazum, ki ga je del desnice izsilil v Rimu in po katerem bo v zameno za podporo Robertu An-tonioneju vrh Ljudstva svobode v Trstu ostal še naprej neokrnjen.
Verjamem pa, da so se Tržačani zavedali, da obstajajo v mestu zelo pomembni politični in gospodarski lobiji, ki zavirajo razvoj mesta. To se je pokazalo v dejstvu, da tržaška desnica gre na volitve dejansko razdrobljena. Sedaj je ravno v volilni izbiri tržaških vo-lilcih možnost, da se ta začarani krog končno prebije in da se mesto otrese tako nazadnjaške miselnosti in da z odprtim srcem stopa prihodnosti naproti.
T. i. tržaški lobi, o katerem je pred nedavnim pisal tudi Paolo Rumiz v tržaškem dnevniku
II	Piccolo, ima kljub vsemu še veliko moč v Rimu, če presodimo sklepe pogajanj. Nedvomno, vendar odločitev, ki
je padla v Rimu, sledi načelu, da je volk sit in krava cela. Odločno pa verjamem, daje večina Tržačanov končno spoznala kalna ozadja v mestni politiki, ki zavira vsakršen perspektiven razvoj mesta. Najbrž so se volilci tudi prepričali o dejstvu, da je bil dosedanji župan Di-piazza velik populist in prodajal za zlate svoje povprečne poteze. Resnica je v tem, da Trst v zadnjih desetih letih ni načrtoval razvoja niti ozemlja niti obrtniških, turi-
litika v zadnjih letih izgubila poslanstvo in vrednote. Verjamem obenem, da z resnim delom in zavzemanjem za dejanske potrebe ljudi lahko politika pridobi novega elana. Če presodim svoje delo v občinskem svetu in raznih komisijah, sem kot član opozicije skušal reševati številne probleme na raznih področjih, na primer v zvezi s slovensko šolo in Slovenskim stalnima gledališčem. Upam zato, da bodo ljudje razumeli, da obstajajo v politiki še osebe, ki so pripravljene žrtvovati del svojega časa in vlagati trud za negovanje skupnega dobrega. Mislim, da sem si zaupanje volilcev v svojem mandatu prislužil z delom.
Ali bi lahko predstavili največji uspeh, ki ste ga v teh petih letih dosegli, morda pa tudi katero izmed neizpolnjenih želja? Teh je žal kar nekaj, saj dosedanja občinska uprava ni pokazala veliko zanimanja za socialna vprašanja (glede domov za ostarele), prav tako je ostalo na mrtvi točki povišanje mest v občinskih otroških vrtcih; tudi peticija zainteresiranih za odprtje nove sekcije slovenskih jasli je ostala neuslišana (upam, da bo nova uprava do tega vprašanja bolj pozorna).
Po drugi strani sem s kolegoma Ukmarjem in Furlaničem dobro sodeloval in zaradi te složnosti smo dosegli na primer ureditev šolske jedilnice v Barkovljah in popravilo šole na Katinari. Osebno sem si zelo prizadeval, da je občina spoznala kulturno poslanstvo naše gledališke hiše, kar je
prispevalo k sprejetju novega Statuta SSG in k imenovanju novih upraviteljev.
Kako se SSk in tudi vi dejansko pripravljate na volitve? Kdo so kandidati za tržaško občino in rajonske svete?
Pripravljamo se predvsem tako, da skušamo volilceprepričevati o potrebi, da tržaška jadrnica potrebuje novega vetra v svoja jadra, zlasti pa skrb za mlajše generacije. SSK nastopa na občinskih volitvah na listi Demokratske stranke in tako nadaljuje federalni sporazum izpred nekaj let. Kandidati za rajonske svete so: Ivo Starc (I.), Marko De Luisa (II.), Marko Milkovič (II.), Igor Poljšak (III), Ales-sandor Počkaj (IV.), Boris Slama (V.), Edvard Krapež (VI.) in Sergio Pettirosso (VII.)
Kaj SSk pričakuje od Demokratske stranke, če bo Roberto Cosolini prekosil ostale kandidate?
Upam, da se bodo že itak dobri odnosi z DS nadaljevali in morda nadgrajevali. Mislim, da bi ob suverenem številu preferenc lahko imel znotraj občinskega sveta določeno vlogo. Verjamem, da bi DS lahko Slovenski skupnosti kaj takega zaupala.
Volilna kampanja se je vrtela zlasti okrog vprašanja starega pristanišča, pa ne samo. Več je vprašanj, ki zadevajo strategijo mesta ob gradnjah novih transportnih infrastruktur. Kakšno je vaše stališče glede tega problema?
Trst je bilo od nekdaj pristaniško
in trgovsko mesto. Tržaški politični krogi pa so razvoj pristanišča vzandjih desetletjih močno zavirali in odklanjali sodelovanje s sosednjimi lukami (na primer s Tržičem in Koprom). Trst mora zato ciljati na to, da postane ključno pristanišče za geografsko področje srednje Evrope in v tej luči mora začeti s prenovo temeljnih infrastruktur, ki odgovarjajo potrebam sodobnega blagovnega prometa. Načrt velepristanišča, ki ga je snovala družba Unicredit, kot tudi vprašanje hitre železnice sta tematiki, ki zahtevata temeljito presojo. Nedvomno je treba posodobiti obstoječe infrastrukture - kar sem že poudaril v svojem volilnem programu -, to pa je treba storiti premišljeno in v skladu z obstoječimi finančnimi zmožnostmi, ki so dokaj šibke. Poleg kandidature za občinski svet ste se odločili še za kandidaturo v pokrajinski svet. Kako menite, da se bo bitka za pokrajino razpletla?
SSk podpira dosedanjo predsednico Mario Tereso Bassa Poropat, ki je v teh letih izkazala veliko naklonjenost do slovenske manjšine in tudi - dejal bi končno - do ozemlja. Prav bi bilo, ko bi se na mesto tržaškega župana povzpel Cosolini in da bi volilci potrdili na čelu pokrajinske uprave gospo Bassa Poropat, ker bi tako začeli neko novo obdobje dejanske sinergije, ki je doslej ni bilo. Tako bi se okoristili vsi občani tržaške pokrajine.
IG
stičnih in splošnih gospodarskih vzvodov. V mestu zapirajo tovarne, brezposelnost narašča. Kandidat, ki bo zmagal, vsekakor ne bo imel lahkega dela, saj se bo znašel v praznini, ki jo je v teh letih ustvarila Dipiazzova uprava, saj ne bo za seboj pustila nobenega strateškega načrtovanja prihodnosti. Ali kot politik ob tej volilni preizkušnji zaupate v volilce? Zaupam. Zavedam pa se, da je po-
Po zaslugi Zavoda za šolstvo in Ministrstva za šolstvo in šport RS
Zamejski petošolci na izletu v Ljubljani in Postojni
VIDA VALENČIČ
KO SE DOTAKNEŠ OSEBE
Trk na cesti proti Vremščici
Danes sva želela v naravo. Stran od trume ljudi, s hojo na bližnjo Vremščico, kjer se ti zdi, da si na milost in nemilost prepuščen vetru in soncu. Ceste so prazne, brezskrbno se čudim ob predlogu, da bi vzela še anorak. V tem soncu?!
Naenkrat pa Vremščice ni bilo več. Na srečo le za hip. Na križišču, do katerega pridrvijo avti iz avtocestnega izhoda, se eden od njih sploh ni zmenil za prednost. Možu je za las uspelo tako obrniti avto, da je bil trk le bočen in na zadnjem sedežu. Krivec se ni ustavil, siv avto je zdirjal stran, kot da bi povozil žabo.
Občutek praznine. Veš, da bi se lahko zgodilo najhujše. Veš, da je bil trk pol metra daleč od moževega sedeža. Sprašuješ se o hipotetičnem tretjem potniku na zadnjem sedežu. Svoji nečakinji? O hipotetičnem kolesarju, ki bi v brezskrbni nedelji prisopihal na Kras. Mož izusti "Vidiš, da naju je Bog ohranil za bodoče pomembno srečanje"?!
Meni drve misli dalje, vrtoglavo hitro za brezvestnežem, ki ni vedel, da nama na
srečo ni nič, ni vedel, ali ni na tistem zadnjem sedežu morda spal otrok, mar mu je bilo za vse. Vem, da moram v tem življenju in na tem svetu iskati svetlobo, in vendar si ne morem kaj, da bi se ne spraševala, kje pa sploh živimo, v kakšnem času in v kakšnem svetu?
Po srečnem "naključju" sem ravno danes prebrala kolumno avtorice, ki se sprašuje, ali ni morda dovolj njenega (našega) jamranja. Ali ni morda res nastopil trenutek, ko je nujno, da se zares osredotočimo na to, kar je v redu, ne pa na to, kar ni. Kar ni bilo, kar ne bo. Morda nikoli ne bo. Po večini je lažje izgovorljivo kot izvedljivo in vendar nas vsi zgodovinski misleci vedno znova opozarjajo, da je občutiti srečo, zadoščenje, polnost, harmonijo to in nič drugega. Osredotočiti se tudi na eno samo obstoječo kapljico tekočine v kozarcu. Kar je včasih zelo, zelo, prekleto težko. Zato je tudi življenje stalno, vsakodnevno urjenje, s katerim se približujemo temu, kar je za otroka spontano: občutiti lepoto trenutka, polnost in harmonijo tega, kar je, in ne onega, kar ni.
Vzhodni in jugovzhodni predel mesta (64)
GORICA, NJENE ZANIMIVOSTI IN NJEN ČAS Mariza Perat
Vodja Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko
Odslej bo minister Žekš
V	torek, 3. maja 2011, je minister dr. Boštjan Žekš od nekdanje ministrice Duše Trobec Bučan uradno prevzel posle na Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR). Od gospe Duše Trobec Bučan in nekdanjega državnega sekretarja Damijana Pavlina je prejel dokumente, ki jih "je za razumevanje celotne situacije na
SVLR nujno potrebno podrobno pregledati", je razložil minister.
Po nekaj pogovorih s sodelavci na SVLR in po pregledu stanja minister Žekš ocenjuje, "da je smotrno dati vodjem uradov na SVLR večja pooblastila, da bi leti lahko bolj neodvisno delova-
li	in opravljali svoje tekoče delo". Po mnenju ministra je ključno področje črpanje evro-
pskih sredstev ter ureditev delovanja računalniškega sistema ISARR.
Glede nedavnih dogodkov na SVLR minister meni, da je za nemoteno in učinkovito delo službe potrebno situacijo umiriti. "Diskreditacije službi namreč znižujejo ugled in otežujejo črpanje evropskih sredstev v prostoru Evropske unije", je strnil minister.
Poskus odgovora na pismo Pavla Bračka
Vino je vir veselja in dragocen Božji dar
Glede vina pravi svetopisemski strokovnjak msgr. Gianfranco Ravasi takole: "Trta je ena od najbolj značilnih kulturnih rastlin v Sredozemlju, zato ima tudi vino pomembno mesto na judovskih mizah. Imajo ga za vir veselja, ker spremlja praznovanja (Ps 104,15; Jn 2,1-12). Ima pa tudi mesijanski pomen (Iz 25,6), pri Kristusovi zadnji večerji pa pridobi še 'evharistični pomen' (Mt 26,27-29). Sveto pismo pa ostro obsoja pretirano pitje in ga označi kot pregreho (Prg 23,29-35)", Iz tega lahko vidimo, da ne moremo kar tako negativno označiti samega vina in njegove proizvodnje. Vino spada k prehrani, je hrana, če ga pijemo v zmernih količinah in ga znamo primerno ceniti ter spoštovati. Vino samo po sebi ne more biti tista diabolična zadeva. Nekaj slabega lahko postane samo tedaj, če ga človek zlorabi - težava torej ni v samem vinu, ampak v človeku. Kot vemo na podlagi Svetega pisma, človek ni neko popolno bitje, ampak je grešno bitje. Z njim je odločilno zaznamovan. Ko govorimo, da je alkohol 'a priori' slab in ni hrana, da ga torej demoniziramo, se zelo motimo. Malo manjka, da vina, piva ipd. ne razglasimo za hudičevo iznajdbo, ki jo je treba odstraniti brez vsake milosti. Skušamo ustvariti neko societas perfecta (popolno družbo), kjer ni nobenega
zla, ljudje pa so krepostni. To je velika zmota, ki v skrajnosti lahko privede do zanikanja obstoja greha. A le-tega nekako zanikamo le pri sebi - saj grešijo le drugi, sam pa sem dober, kreposten. Sveta vojna proti alkoholu, takšna gonja, ni rešitev, kakor tudi ni nobena vzgoja. Takšnega človeka danes nihče več ne jemlje resno, v današnjem svetu, ko so propadle avtoritete, pa je edina možnost vzgoje in ponovne vzpostavitve avtoritet v osebnem zgledu, zagotovo ne v farizejstvu, ki ne upošteva človeške osebe v celoti. Spomnim se, kako je v začetku prejšnjega stoletja obstajalo mnogo abstinenčnih društev, ki so vodila pravo ideološko gonjo in moralizirala ter pritiskala na župnike, da bi tudi oni počeli isto in obsodili alkohol kot tisto naj večje zlo. To se je počelo v imenu moralnih vrednot, ki so bile postavljene najvišje in so posvečevale sredstva. Paradoksalno je pa to, da je ravno vse to moralno nedopustno!
Ko človek noče pogledati globlje, iskati globljih vzrokov, priznati svoje grešnosti, pride do takšnih in podobnih ekscesov. Cerkev gleda na človeka kot celoto, kot ustvarjeno bitje, ki ga Stvarnik ljubi, ne pa trpinči na take načine. To bitje se mora svojemu Gospodu le odpreti, mu zaupati svoje težave in se prepustiti njegovemu usmiljenju - gotovo je treba upoštevati tudi Božjo pravičnost, a ta ne
sme prevladati nad usmiljenjem. Vladati mora neko ravnovesje med tema razsežnostma, ne pa, da se med sabo izključujeta. Tudi druge stvari so načeloma dobre, a, v primeru alkoholnih pijač (pa tudi česa drugega), v zmernih količinah. Zagotovo pa vino ni nekaj hudičevega, sicer ga Jezus ne bi izbral, da se pri maši spreminja v njegovo kri!
Pravi način reševanja takih in podobnih težav je trud za vzgojo in kulturo. Koliko sploh naredimo za to? Pravi in prvi kraj vzgoje ter kulture je družina, če jo razbijemo oziroma izničimo njeno neprecenljivo vrednost, potem se to kaj kmalu pozna tudi na širšem družbenem področju, ki nima več vrednot. Nazadnje se še vprašajmo, ali sploh imamo pravo kulturo prehranjevanja in pitja. Smo še sladokusci, ki hrano uživajo počasi, jo okusijo in ob njej uživajo ter se Stvarniku za te dobrine zahvaljujejo? Si še znamo natočiti kozarček prav ohlajenega dobrega vina, ga povonjati, okusiti in z užitkom počasi spustiti po grlu? Mislim, da ne. Za to se ne dovolj trudimo, si ne vzamemo časa za prehranjevanje. Tu se začne, potem pa nam časa začne primanjkovati tudi za bližnjega in za Boga. Ne pozabimo, da nam zdravih užitkov Sveto pismo ne prepoveduje, še več. Lea Bartolini, raziskovalka na področju ekumenske teologije (teologije drugih krščanskih smeri) in judovstva pravi, kako "rabinsko izročilo uči, da bomo v onostranstvu sojeni ne le zaradi naših opustitev, ampak tudi zaradi1 zdravih užitkov', ki smo se jim odrekli, ne da bi to Bog od nas zahteval".
Andrej Vončina
Vzhodni in jugovzhodni predel mesta zavzema mestni četrti Sv. Roka in Sv. Ane.
Naselje pri Sv. Roku se je razvilo ob cesti, ki je iz mesta peljala proti Šempetru. Naselje samo je zelo staro, saj se omenja že leta 1459. Prvotno ime naselja je bilo Pod Turnom. Tako se je imenovalo zaradi stolpa, ki je stal tam, kjer je danes nogometno igrišče. Stolp je bil del palače, last baronov Della Torre.
Prebivalci omenjenega naselja, približno 300 oseb, so bili po večini kmetje - najemniki. Živeli so izven mestnega obzidja, saj je "dolnje mesto" pod gradom že leta 1455 prejelo mestne pravice. Naselje "Pod Turnom" je zato od ostale mestne skupnosti bilo ločeno, in to ne samo zato, ker so njegovi prebivalci živeli izven obzidja, ampak tudi in morda predvsem zato, ker so bili revni in prepuščeni samim sebi.
V tistih letih je na Goriškem večkrat razsajala kuga, zato so se prebivalci naselja "Pod Turnom" odločili, da bodo postavili kapelico v čast sv. Roku in sv. Sebastjanu, zavetnikoma proti kugi. Generalni vikar, škof Sebastjan Nascim-beni, ki je bival v Vidmu, je v to privolil in tako so bratje Ivan, Fe-bo in Nikolaj Della Torre iz že omenjene rodbine baronov leta 1497 pričeli gradnjo kapelice.
Ta je bila dokončana čez tri leta in avgusta leta 1500 je škof Peter Karel, vikar oglejskega patriarha Dominika Grimanija, novo kapelico posvetil.
Kapelica je bila majhna. Imela je en sam oltar. Bil je lesen, vendar lepo izrezljan in pozlačen. Maša se je v kapelici brala samo ob nedeljah.
Pred kapelico je v tistih časih stal vodnjak, imenovan Patriarhov vodnjak. Pozneje so ga zaprli ter ga zamenjali s koritom za napajanje živine. Leta 1909 je arhitekt Anton Laščak, ki je bil doma v naselju pri Sv. Roku, pred cerkvijo dal napraviti vodovod. Odprt je bil 25. aprila istega leta.
Leta 1623 je na Goriškem divjala kuga, vendar mesta samega ni prizadela. Zato so se meščani obvezali, da bodo v zahvalo kapelo sv. Roka povečali in jo vsako leto na svetnikov god obiskali v procesiji. Nova cerkev je bila dokončana leta 1640. Dne 23. avgusta istega leta jo je posvetil in v njej opravil slovesno bogoslužje tržaški škof grof Pompej Co-ronini.
Oskrbo cerkve so goriški deželni stanovi poverili dominikancem, ki so v tem času bivali v samostanu na Kostanjevici. Leta 1648 so jih nadomestili karmeličani, ki so medtem prišli na Kostanjevico, medtem ko so dominikanci odšli v Faro, kjer so si zgradili nov samostan.
Cerkvi sv. Roka so leta 1703 prizidali zvonik, ki so ga leta 1886 zvišali. Leta 1834 so odstranili leseni oltar in namesto njega postavili marmornatega.
V prvi svetovni vojni je bila cerkev popolnoma porušena, zato se nam danes kaže v povsem drugačni obliki. Kakšna je bila cerkev pred vojno, je
lepo razvidno iz perorisbe Ivana Marije Marušiča, ki nam je tako ohranil podobo marsikatere go-riške cerkve in samostana.
Verniki so v cerkev sv. Roka prihajali v vedno večjem številu, še posebno, ko se je bližala kužna nevarnost. Tako je 3. februarja 1689 tja v procesiji poromalo 4000 oseb, da bi se Bogu zahvalili za rešitev pred kugo (Arhiv župne cerkve sv. Roka -Zapiski učiteljice Cassandre Pisani).
Medtem se je naselje Pod Turnom preimenovalo v naselje pri Sv. Roku. Del mesta je postalo leta 1832.
V	cerkvenem oziru je naselje bilo najprej kaplanija oz. kuracija, ki je bila odvisna od župne in pozneje stolne cerkve sv. Hilarija in Tacijana. Župnija se je tu ustanovila leta 1881 in s tem je cerkev sv. Roka postala župna cerkev, četrta po vrsti v goriškem
mestu. Pred njo so v Gorici bile tri župnije: župnija sv. Hilarija in Tacijana (1460), župnija sv. Ignacija (1785), in župnija sv. Vida in Modesta na Plaču ti (1847).
Krstne, poročne in mrliške knjige so se pri Sv. Roku izvedle že leta 1785, ko je tu bila še kuracija. Leta 1855, ko je pri nas divjala kolera, je v kuraciji sv. Roka umrlo 45 oseb, medtem ko leta 1836, ko je pri nas znova razsajala kolera, ni tu za to boleznijo nihče umrl.
Kot zanimivost iz te župnije oziroma naselja naj omenim slovesno procesijo, ki je tu bila na rožen-vensko nedeljo, 5. oktobra 1924. Takrat so iz cerkve sv. Ignacija v cerkev sv. Roka prenesli kip rožen-venske Matere Božje, ki je med prvo svetovno vojno bil v cerkvi na Travniku.
Slovesna procesija je tu bila tudi 20. julija 1928, ko so verniki iz cerkve sv. Ignacija šli v cerkev sv. Roka, da bi izprosili dež. Procesijo je vodil nadškof Frančišek Borgia Sedej. Prisotni so bili goriška duhovščina, bratovščine in katoliška združenja. Vseh vernikov iz mesta in okolice je bilo približno 4000.
Ob cerkvi je do leta 1827 bilo pokopališče, kjer je bilo pokopanih več članov iz rodbin Sembler, Attems in Codelli. Po tem letu je bilo odprto novo mestno pokopališče na kraju, kjer je danes Spominski park.
Leta 1851 so odprli novo cesto, ki je povezovala Dunajsko ulico, to je današnjo ulico Alviano, s trgom v naselju pri Sv. Roku.
/dalje
©orica ,
©orižia
©or?
16191 Franz VVcis. Fotogr. Gorz
Cerkev sv. Roka
S H
V	petek, 6. maja, so se petošolci vseh osnovnih šol na Goriškem, Tržaškem in Videmskem lahko za en dan odpočili od napornega zaključnega meseca, v katerem jih še pričakujejo raznovrstne preizkušnje in še zadnji učni napori pred prehodom na naslednjo stopnjo šolanja. Tudi letos sta namreč Zavod za šolstvo in Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije podarila vsem petošol-cem, ki so si to zaslužili (nekateri niso bili deležni te nagrade), strokovno ekskurzijo v Ljubljano in Postojnsko jamo.
Po krajšem sprehodu po mestu pod vodstvom dveh vodičk, so si učenci ogledali krasno gledališko lutkovno predstavo Knjiga o džungli. Ob
koncu so se igralci predstavili in bili na razpolago za morebitna vprašanja. Učenci so se kar opogumili in tako so nam igralci
razkrili marsikatero skrivnost. Za tem smo se odpeljali v Postojno, tam pojedli okusno kosi-
lo	in se pod vodstvom simpatične vodičke Barbare odpravili v skrivnostne podzemne prostore Postojnske jame. Seveda je vožnja z vlakom za otroke najpomembnejši in naj-lepši dogodek, toda jama jih je očarala v vsej svoji celoti... Podzemno kraljestvo je s svojimi stalagmiti, stalaktiti, heliktiti, zavesami in človeškimi ribicami otroke povsem prevzelo. Domov smo se vrnili obogateni in veseli. Zahvala za izvrstno organizacijo gre predvsem naši pedagoški svetovalki prof. Andreji Duhovnik.
SG
Sloveniia
--------^	M-
Evropski komisar dr. Janez Potočnik je zavrnil sodelovanje pri urejanju razmer v Sloveniji
Po referendumih bo bolj jasna prihodnja politična podoba države
V	Sloveniji so najpomembnejša politična in družbena tema trije referendumi, ki bodo v nedeljo, 5. junija. Javna občila, ministri, stranke in tudi sindikati ustvarjajo napeto ozračje in javnost prepričujejo, da bo od izidov treh ljudskih glasovanj v največji meri odvisna naša prihodnost, skoraj tudi obstoj države. Na referendumih bodo volilci odločali o spremembah pokojninskega sistema, zakonu o preprečevanju dela na črno ter o značaju in dostopnosti arhivskega gradiva, zlasti arhivov tajne politične policije iz obdobja komunističnega režima.
Ni mogoče napovedati, kakšni bodo izidi referendumov, čeprav se med volilci širi prepričanje, da je treba sistem upokojevanja spremeniti, ker to zahtevajo slabe družbenogospodarske in finančne razmere v Sloveniji. Za sindikate in opozicijsko Slovensko demokratsko stranko Janeza Janše je predlaganih 65 let starosti za oba spola ter 43 let dela za moške in 41 let za ženske nesprejemljivih. Štirideset let delovne dobe naj po njihovem ostane merilo za polno starostno pokojnino. Profesorji Ekonomske fakultete v Ljubljani so v neki študiji ugotovili, da bi po novem zakonu posamezni delavec ali uzlužbe-nec moral delati približno tri leta dlje kot doslej, ob upokojitvi pa bi lahko pričakoval nekaj odstotkov višjo pokojnino, kot pa je določena po obstoječem zakonu. Dodajamo, da sedaj moški v Sloveniji prejemajo pokojnino povprečno 16 let, do smrti, ženske pa zaradi daljše življenjske dobe v povprečju 21 let ali celo več.
Zdaj je vprašanje, kako se bodo odločali volilci. Napovedujejo, da
bodo mnogi referendume izkoristili za glasovanje proti vladi in ne za opredeljevanje o zastavljenih vprašanjih. Premier Borut Pahor, ki edini med politiki izjavlja, da vlada in koalicija nista v krizi, se očitno že prilagaja tistim v koaliciji in opoziciji, ki zahtevajo skupno politiko in napore za premaganje krize. V vladi bi morda opravil nekatere spremembe, se politično približal opoziciji, posebej Janezu Janši, s čimer bi aktualna izvršilna oblast lahko delovala do rednih parlamentarnih volitev jeseni leta 2012. Nekateri menijo, da se je predsednik vlade prilagodil novim političnim potrebam tudi z izjavo, da je ravnal prav, ko je ustanovitelja slovenske diplomacije dr. Dimitrija Rupla v začetku mandata te vlade imenoval za svojega svetovalca o zunanji politiki. "Sedaj bi ga ponovno imenoval", zatrjuje. Politična levica, ki domnevno išče nove obraze za vodenje vlade, je doživela udarec, ki ga zagotovo ni pričakovala. Komisar za okolje v Evropski komisiji dr. Janez Potočnik, ki ga je levica želela za mandatarja prihodnje slovenske vlade, je tako ponudbo in vabila zavrnil, ob tem pa v izjavi na spletu dramatično opozoril, "da gre Slovenija v napačno smer". Nadaljeval je, "da politika ni pripravljena na izzive časa, v njej ne znajo več prisluhniti in razumeti drug drugega. V politiki ne zmorejo resnega dialoga. Zaupanje v politiko je izgubljeno in ne
bo ga zlahka pridobiti nazaj". Komisar dr. Janez Potočnik se strinja s Francetom Bučarjem, "da še nismo dosegli dna krize, točke preloma in streznitve. Moralo bo biti še slabše, preden bomo vsi skupaj doumeli, da ne gre drugače, kot da stopimo skupaj in presežemo delitve". Rekel je tudi, "da
Dr. Janez Potočnik
se boji, da bi ob nadaljevanju sedanjih gibanj mladi, odgovorni in sposobni ljudje lahko izbirali le med odločitvijo za pot v tujino ali tihim umikom v zasebnost doma. Škoda bi bila generacijsko nepopravljiva".
Med aktualne dogodke najbrž sodi tudi seznam petdesetih politikov, direktorjev in pripadnikov civilne družbe, ki so Slovenijo pripeljali v najglobljo gospodarsko, politično in moralno krizo. Objavil ga je Informativni tednik Reporter v številki, ki je izšla 3. maja. Po mnenju uredništva gre za 50 najbolj odgovornih oseb, ki so Slovenijo v zadnjih dvajsetih letih pripeljali v krizo. Na seznamu so vsi dosedanji predsedniki vlad, predsedniki države in številni drugi politiki ter vplivni ljudje iz ozadja, iz gospodarstva, medijev
in ustanov civilne družbe, ki so krojili in še zmeraj usodno krojijo dogajanje v državi. Ugotovili smo njihov prispevek k vse bolj katastrofalnemu stanju, v katerem je danes Slovenija. Med obravnavanimi osebnostmi je tudi Lojze Peterle. Zapisali so, "da je kot predsednik prve demokratične vlade bil odgovoren za politično krizo, zaradi katere je koalicija Demos razpadla, pomladne stranke pa so za daljše obdobje izgubile oblast. Odgovoren je tudi za uničenje krščanske demokracije na Slovenskem. Stranka je pod njegovim vodstvom izgubljala volitve, a je kljub temu ni prepustil bolj sprejemljivemu človeku. Leta 2007 je ponesrečeno kandidiral za predsednika države, potem ko je tako rekoč izsilil podporo vseh treh desnosredinskih strank".
Državni zbor je za novega generalnega državnega tožilca imenoval dr. Zvonka Fišerja, ki je zamenjal Barbaro Brezigar. Velja za vrhunskega pravnega strokovnjaka, ki pa ga spremlja zlovešča senca. Leta 1977 je namreč vložil obtožnico zoper dva duhovnika in neko gospodinjo, ki so postavili križ nad breznom nad Cerknim, kjer počivajo žrtve poboja po drugi svetovni vojni. Fišer se je sicer opravičil za tedanje dogajanje, saj je v državnem zboru dejal, "da mu je žal, da se je zgodilo, saj je šlo za napako".
Marijan Drobež
Aktualno politično dogajanje v Sloveniji
V iskanju novega premierja
Potem ko je Desus v ponedeljek, 9. maja, dokončno izstopil iz koalicije, se v trenutnih političnih razmerah odpirajo številni novi scenariji za kratkoročno prihodnost. Nikomur pa še ni jasno, kaj se bo zgodilo po 5. juniju, 'superrefer-endumski' nedelji, kot so jo poimenovali mediji v Ljubljani. Usoda Pahorjeve vlade že dalj časa visi na nitki: kriza ni samo politična, ampak tudi številčna.
V	DZ je Pahorjeva vlada z izstopom upokojenske stranke ostala
brez absolutne večine in se bo morala, kljub zunanji podpori Desusa, pri vsakem glasovanju zanašati na "tujce". Statistika in številke so tudi v samih vladnih vrstah nekaj povsem relativnega: z izstopom ministrice Trobec -Bučanove (služba za lokalno samoupravo) in ministra Roka Žarniča (okolje in prostor) bo po referendumu zelo verjetno padlo še nekaj glav. Ob neuspehu pokojninske reforme je odstop napovedal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan
Svetlik. Gregor Golobič, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, je svoj odstop po referendumu že napovedal: nič čudnega bi ne bilo, če bi takrat odstopile tudi ostale Zaresove ministrice Majda Širca (kultura), Irma Pavlinič Krebs (javna uprava) in Darja Radič (gospodarstvo). V pretres je treba vzeti pri tem možnost, da bi ob takem dogajanju morda tudi stranka Zares izstopila iz koalicije in bi delovala le kot konstruktivna opozicija. Skratka, po najhujši od predstavljenih različic bi po 5. juniju lahko odstopila dobra tretjina ministrov. Premier Borut Pahor in stranka SD pa sta že napovedala, da bosta tudi ob morebitnem neuspehu v nedeljo, 5. junija, še naprej ostala na čelu slovenske vlade. Odstop ne pride v poštev. Za slovensko državo je v časih hude finančne krize to vse prej kot pozitivna novica: Pahorjeva vlada bo morda s konstruktivnimi opozicijami Desusa in Zaresa res nekako ostala na površju, ustreznih reform in potrebnih sprememb pa taki "začasni koaliciji" nikakor ne bi uspelo sprejeti. Mednarodne bonitetne agencije so Sloveniji že grozile, da ji bodo ob morebitnem padcu pokojninske reforme znižale oceno. In za kako drugo različico pokojninske reforme je manjšinska koalicija odločno prešibka: vprašanja o morebitni reformi trga dela in o vseh ostalih velikih projektih pa so v tem trenutku le bled privid.
Levici je v prejšnjih tednih obrnil hrbet še najverjetnejši kandidat za morebitno Pahorjevo zamenjavo, evropski komisar Janez Potočnik. Ob številnih aferah, ki so v zadnjih dveh letih prizadele
levi trojček (SD, LDS, Zares) in Desus, je on še eden redkih z neo-madeževanim političnim imenom. A visoki in ugledni službi v EU se Potočnik, tako kot je bilo pričakovati, ne bo odpovedal. Pahor je tako "prisiljen" ostati na oblasti. Predčasne volitve bi v tem trenutku namreč prinesle visoko zmago Janezu Janši in pekoč poraz danes naj večji stranki SD. Pahor bo skušal z vztrajanjem na oblasti verjetno tudi nekoliko ublažiti to težnjo. Hkrati tudi ve, da Janša ne bo poskušal izglasovati nezaupnice, ker bi po slovenski ustavi v tem primeru predsednik SDS moral tudi sestaviti novo vlado z obstoječimi razmerami moči v DZ in brez predčasnih volitev. V Sloveniji velja namreč inštitut konstruktivne nezaupnice: kdor vloži predlog za nezaupnico vladi, mora imeti tudi že pripravljen predlog za novega mandatarja. Za Janšo pridejo seveda v poštev samo predčasne volitve, ki bi na novo prerazporedile moči v parlamentu. Same predčasne volitve pa bi morda tudi še ne bile dovolj. Za slovensko desnico bi uspeh SDS in izkupiček SLS morda bila premalo: proporcionalni volilni sistem le težko dopušča, da bi dve stranki lahko sestavili trdno vladno koalicijo. Iz zunajparlamentarnih vic bi morali ponovno povleči Novo Slovenijo: stranka pod vodstvom Ljudmile Novak pa bi morala v tem kontekstu najti svojo politično nišo in biti pri tem povsem samostojna. Prevelika navezanost in odvisnost od SDS, ki stranki v preteklosti nista omogočili jasnega in samostojnega profiliranja, sta bili za NSi usodni že leta 2008.
Andrej Čemic
Slovenske vlade 1990-2008
1990-1992: koalicija Demos; premier: Alojz Peterle
po konstruktivni nezaupnici 1992: LDS, SDS, ZLSD, Zeleni, Demokratska stranka Slovenije, SSS premier: Janez Drnovšek
1992-1996: LDS, SKD, ZLSD (izstopila 31.1.1996), SDS (izstopil 29. 3.1994)
premier: Janez Drnovšek
1996-2000: LDS, SLS, DeSUS premier: Janez Drnovšek
po interpelaciji junija 2000: SKD + SLS, SDS premier: Andrej Bajuk
2000-2004: LDS, ZLSD, DeSUS, SMS, SLS (izstopil 20. aprila 2004) premier: Janez Drnovšek (2000-2002), Tone Rop (2002-2004)
2004-2008: SDS, SLS, NSi, DeSUS premier: Janez Janša
2008-danes: SD, LDS, Zares, DeSUS (izstopil 9. maja 2011) premier: Borut Pahor
Kratke
Umrl je pesnik in literarni kritik Ivan Mermolja - Iče
Po kratki in hudi bolezni je na svojem domu v Ajdovščini 5. maja umrl pesnik, literarni kritik in kulturni delavec Ivan Mermolja - Iče (1953-2011). Kot literarni ustvarjalec in kulturni delavec je svoj pečat pustil predvsem na Vipavskem.
Po splošni gimnaziji v Ajdovščini in diplomi na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je študiral slovenski jezik in primerjalno književnost, se je zaposlil v Lavričevi knjižnici Ajdovščina, ki jo je od leta 2009 tudi vodil. Med letoma 1980 in 1991 je vodil Zavod za kulturo Ajdovščina.
Deloval je tudi kot novinar na lokalnem radiu Nova in bil urednik lokalnih časopisov Latnik in Prepih. Objavljal je tudi pesmi, ki jih je leta 2008 strnil v pesniško zbirko Kresnikovanja. Vodil je številne literarne večere ter bil avtor mnogih literarnih kritik.
Pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju bodo odprli 17. septembra
Vse od leta 1999, ko je v rodoljubni organizaciji TIGR vzklila zamisel o postavitvi spomenika primorskim tigrovcem, pa do začetka gradnje spomenika na Cerju leta 2002 so omejena finančna sredstva zavirala gradnjo pomnika braniteljem slovenske zemlje. Sedaj je končan, slovesno ga bodo odprli 17. septembra pod pokroviteljstvom predsednika države.
Pomnik braniteljem slovenske zemlje stoji na Cerju, lokacija pa je bila premišljeno izbrana, je na nedavni novinarski konferenci povedal župan občine Miren-Kostanjevica Martin Zlatko Marušič. Pogled s 342 metrov visokega vrha vzpetine na kraškem robu sega vse od Goriških Brd, Tolminske s Triglavom, Vipavske doline, Krasa vse do Tržaškega zaliva in Furlanije Julijske krajine.
Objekt, ki si gaje zamislil Darko Likarje zasnovan kotsedemetažni stolp oziroma trdnjava. Kot je povedal arhitekt Darko Likar, je bil njegov namen povezati preteklost s prihodnostjo. Zato bo tudi muzejska zbirka, ki jo bodo v prihodnjih mesecih postavili v stavbi, simbolično prikazovala potovanje skozi čas.
Objektje dokončan, uporabno dovoljenje bo po besedah mirensko-kostanjeviškega župana dobil do konca junija. Nato pa bodo v prostorih začeli postavljati muzejsko zbirko, o vsebini katere so se rodoljubne organizacije dogovorile že leta 2006. Prav zaradi tega je prišlo do spora z Goriškim muzejem, ki je bil prvotno izbran za postavitev zbirke, saj si je njegovo vodstvo zamislilo drugačno muzejsko postavitev. Trenutno postavitelj muzejske zbirke in upravljalec objekta še ni znan, po besedah predsednika društva TIGR Marjana Bevka pa si želijo, da bi bila to institucija državnega pomena.
Investicija v sam objekt in njegovo trenutno zunanjo ureditev je bila doslej dobre tri milijone evrov, prispevali pa sojih država, različni donatorji, delno pa so pridobili tudi nekaj sredstev iz evropskih skladov. Tudi občina Miren-Kostanjevica je založila del potrebnih sredstev, vendar računajo, da jim jih bodo vrnili še v letošnjem letu. Letos in prihodnje leto načrtujejo ureditev dostopne poti ter delno ureditev ploščadi in parkirišča ob pomniku, sredstva pa bodo pridobili preko evropskega projekta Kras-Carso v višini 90.000 evrov.
Pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju bodo slovesno odprli 17. septembra, ko bo tu potekalo vseslovensko zborovanje za mir. Pokrovitelj in slavnostni govornik na prireditvi bo predsednik države Danilo Turk.
Urnik brezplačnih strokovnih vodstev po zbirkah Goriškega muzeja
Obveščamo vas, da bodo strokovna vodstva po zbirkah Goriškega muzeja potekala po naslednjem urniku: 3. nedelja v mesecu (15. maj 2011), vila Bartolomei in muzej na železniški postaji v Novi Gorici ob 15. uri; 4. nedelja v mesecu (22. maj 2011), grad Dobrovo ob 15. uri.
Strokovna vodstva so brezplačna, obiskovalci morajo poravnati le vstopnino (2 evra za odrasle in 1 evro za otroke, dijake in študente).
Dve gostovanji gledališke skupine KD Brce iz Gabrovice pri Komnu
V soboto, 14. maja 2011, bo ob 20. uri v Kulturnem domu v Komnu gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu uprizorila komedijo v treh dejanjih Georgesa Feydeauja Krojač za dame. Prevod Tone Smolej, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Ista predstava v izvedbi ljubiteljskih igralcev iz Gabrovice bo v nedeljo, 15. maja 2011, ob 19. uri v Kulturnem domu vštorjah.
Zadnja premierna uprizoritev SNG Nova Gorica v sezoni 2010/11
V četrtek, 19. maja, in petek, 20. maja, ob 20. uri bosta na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica 1. in 2. premiera prve slovenske uprizoritve drame Skurt, dramskega prvenca mladega srbskega avtorja Dimitrija Vojnova, v prevodu Gregorja Fona. V režiji Luke Martina Škofa igrajo Kristijan Guček, Helena Peršuh, Iztok Mlakar, Ivo Barišič, Maruša Kink k. g. in Blaž Valič. Ostali oblikovalci predstave so: dramaturška sodelavka Martina Mrhar, lektor Srečko Fišer, scenograf Miha Knific, kostumografka Nadja Bedjanič, avtor glasbe Matej Končan Klemar, oblikovalec luči Samo Oblokar. V drami, ki je bila prvič uprizorjena I. 2004 v Ateljeju 212 v Beogradu (še vedno jo tu igrajo), je gledalec priča poslednjim dnevom Kurta Cobaina, rok malika, pevca skupine Nirvana, kije mnogim spremenil življenje, najbolj pa samemu sebi. Do konca je namreč menil, daje boljše zgoreti kot zbledeti.
POGOVOR
Peter Mrak
Življenje je namenil plezanju
Peter Mrak iz Kromberka pri Novi Gorici je eden najboljših primorskih športnih plezalcev. Za plezanje se je navdušil že ob koncu osnovne šole, v začetku devetdesetih let. Premagovanja zahtevnejših smeri se je lotil nekaj let kasneje, ko je šel prvič plezat v tujino in se začel redno udeleževati tekmovanj za državni pokal. Študiral je na Fakulteti za šport v Ljubljani, kjer je diplomiral o temi Načini in možnosti regeneracije pri športnem plezanju. Zadnja leta kot športni pedagog ljubezen do plezanja preko celoletne plezalne šole in poletnih plezalnih tednov prenaša tudi na najmlajše.
Peter, začel bi kar s tvojim pedagoškim delom. Kdaj in zakaj si se odločil za odprtje svoje plezalne Me?
Glavni razlog je bil v tem, da sem želel svoje plezalno znanje prenesti tudi na druge, da ne bi kar zamrlo in šlo v pozabo. Najprej sem pomagal drugim, od leta 2007 pa imam svoje skupine. V Tolminu in Novi Gorici, kjer trenutno pleza nekaj čez 60 otrok. Treninge imamo dvakrat tedensko, ob sobotah pa gremo plezat v naravo, ali pa se dobimo na klubskih ali drugih tekmovanjih. Kaj da plezanje otrokom, kaj s plezanjem najbolj razvijajo? Plezanje je zelo podobno življenju. Tako kot pri plezanju večkrat padeš, tako je tudi v življenju. Velikokrat poklekneš, padeš in moraš vstati in iti naprej, če hočeš priti do vrha. Poleg tega moraš biti zbran, skoncentriran in vztrajen. Kadar pride najtežje in že čutiš od utrujenosti pekoče roke, je treba še naprej vztrajati, ker takrat zagotovo zmoreš narediti še kakšen gib več, splezati še kakšen meter više, priti do mesta za počitek, kjer si lahko malo oddahneš, streseš roke in potem nadaljuješ. S plezanjem pridobiš veliko vztrajnosti, ki je tudi sicer pogoj za uspeh v katerem koli špor-
Tako poje lepa nabožna slovenska pesem, ki se še oglaša s korov naših cerkva. Nastopil je mesec maj, v katerem se najbolj razbohoti pomlad s tisočerimi vonjavami in krasnimi cveticami. A najlepša med njimi je Mati Božja, kateri je mesec maj še posebno posvečen, saj se njej v čast dan za dnem vrstijo šmarnice. Včasih smo otroci kar tekmovali, kdo bo prvi v cerkvi in kdo bo prejel več podobic. Sedaj je pač malce drugače... O nebeški Materi poje pesem Marija,
tu.
Koliko so stari otroci v tvoji plezalni šoli oziroma kdaj lahko začnejo otroci plezati?
Večinoma delam z osnovnošolci. Mladina se že malo išče, pubertetam to. Tudi učence zadnjih letnikov osnovne šole je že treba pritegniti še z drugimi motivacijskimi sredstvi.
Pri mlajših je pa tako, da bi marsikateri starši radi videli, da bi otrok začel plezati že takoj, ko shodi. Sam pravim, saj lahko pleza, ampak tako, da gredo starši z njim na igrala. Naj spleza na kakšen zid, drevo. Ob varovanju staršev. Ko je star pet let, pa se lahko pridruži plezalni šoli. Nič ne bo zamudil, kvečjemu pridobil. Če otroci prehitro začnejo, jih potem, ko so stari 15,16 let in bi lahko začeli zares trenirati in dosegati rezultate, mine volja in jih ni več blizu.
Naravna infrastruktura za plezanje je na Goriškem kar dobra.
Na obeh straneh meje je precej plezališč. Kje vse plezate?
Glede tega imamo res dobre pogoje. Tudi drugje so plezališča, ampak tukaj je tudi klima odlična. Tudi pozimi je mogoče ob lepem sončnem vremenu plezati v kratkih rokavih, poleti pa se umaknemo v kakšno senčno plezališče. Najbližja plezališča so na Dolgi njivi, Lijaku, v Vipavski Beli, pa proti Tolminu so tudi plezališča. Čez mejo je najbližje Doberdob, potem Sesljan, pri Trstu Glinščica. Zelo znana plezališča so v Ospu. Osp in Mišja peč. Blizu je tudi Črni Kal, tako da je plezališč ogromno. Izbira je zelo velika.
V	poletnem času, ki se počasi bliža, organiziraš tudi športno
Kraljica šmarnic, ki jo je napisal V. T. Arhar in jo bodo bralci Pastirčka našli na tretji strani devete številke te revije, namenjene našim otrokom. Kako duhovno bogat je letošnji mesec maj, opozarja v beležki urednik Pastirčka Marijan Markežič: vrstijo se prva sv. obhajila, prvega maja je bil za blaženega razglašen Janez Pavel II., 7. je obiskal Oglej, Benetke in Mestre sv. oče Benedikt XVI., da bi nas vernike utrdil v veri. Pa še nekaj lepega se dogaja v tem času: z naglimi koraki se bližajo
plezalne tedne. Bo tudi letos tako?
Ja. Otroci si tega želijo. Poleti imajo največ prostega časa. Do zdaj so bili vsi udeleženci plezalnih tednov zadovoljni. Zadeve sem zastavil tako, da otrokom ponudim vse, kar je tudi meni všeč.
Poleg plezanja gremo tudi plavat, pa na kakšen izlet. Igramo igre z žogo in se imamo lepo v naravi. Sam še vedno aktivno plezaš. Koliko plezalnih dni imaš za seboj v letošnjem letu?
Do včerajšnjega dne (op. p. - pogovor s Petrom je potekal sredi aprila) se jih je nabralo 48. Trikrat na teden poskušam plezati. Več mi ne uspe, saj je treba delati tudi za plezalno šolo, pa tudi čas za počitek, ki je zelo pomemben, si je treba vzeti.
počitnice in zlata svoboda se že sveti daleč na obzorju. Zaradi tega Pastirček že vabi male sodelavce, naj vzamejo v roke barvice in naj narišejo risbico za naslovno stran revije za šolsko leto 2011/12. Najlepše risbe bodo nagrajene in čim več jih bo objavljenih, tako obljublja uredništvo. Podrobne informacije so na 23. strani majske številke. Kot vselej je v njej tudi marsikaj za hrano duše. G. Božo Rustja razlaga kratko molitev Slava Očetu, Walter Grudina ob privlačnih in
Lansko leto je bilo po plezalnih dosežkih zate zelo uspešno, kajne?
Ja, za to se moram zahvaliti ženi za vse potrpljenje, pa moji ta mali, ker sta bili zaradi tega malo manj z mano, saj sem bil kar veliko naokrog. Lani sem res še več plezal. Uspelo mi je splezati 18 smeri nad oceno 8a. To je ena taka meja v športnem plezanju. Koga oziroma kaj razmejuje ta 8a?
Mejnik prej je že 7a. Nekdo, ki se s plezanjem ukvarja za zabavo, enkrat, dvakrat na teden, potrebuje že kar nekaj časa, da pride do te ocene. Za preskok na 8a pa je treba že bolj resno zastaviti treninge in kar veliko časa vložiti v plezarijo. Nekateri potrebujejo tudi nekaj let, da pridejo do te stopnje, nekateri pa ne morejo priti do te stopnje, tudi če ne vem kako trenirajo.
Kje se začnejo te težavnostne stopnje in do kod gredo?
Obstajajo	tudi
dvojke in trojke. To so najlažje ocene v plezališču. Za ponazoritev	lahko
rečem, da je enka, ko greš po stopnicah, ko uporabljaš samo noge. Pri dvojki je treba že malo zaposliti tudi roke. Najtežje ocene na svetu pa so 9b+, 9c.
Koliko smeri z oceno 8a si že preplezal?
Natančnega števila ne vem. Enkrat bi se moral usesti in vse prešteti, mislim pa, da jih je okrog 70 ali pa še kakšna čez. Upam, da jih bom zbral sto. To so moje želje. Imaš tudi letos tako ambiciozno zastavljene dlje, ali se boš bolj posvetil plezalni šoli? Ciljev si nisem zadal tako kakor lani. Dokler si jih ne bom zapisal in zalepil na omaro, kot imam navado, bo težko, ker je brez tega
povednih ilustracijah Paole Ber-tolini Grudina pripoveduje, kako je Jezus slepemu Bartimaju vrnil vid, Dominik Krt je zložil pesmico Hvalnica majniški Mariji, ki jo bodo otroci lahko zapeli ob urah glasbene vzgoje. Tudi tri vprašanja, ki čakajo na odgovor, imajo duhovno vsebino. Globoko, srčno noto ima pripoved Berte Golob Pohojeni kruh. Bralce pouči, kako moramo spoštovati kruh, in če pade na tla, ga poljubiti. To so nam mamice včasih vedno ponavljale! Med tokratnim branjem je zgodbica Palček Malček odhaja v svet; v njej Mariza Perat pripoveduje, kako se je naj mlajši palček naveličal čepeti v vrtu in jo mahnil na potep.
Simpatičen je tudi strip o Fofu, ki odkriva svet žuželk. Pripravlja ga Antonella Delbianco. Čisto ob koncu tega letnika revije se je spet pojavila rubrika Wal terja Grudine in Paole Bertolini, ki v poučno duhovitem stripu postavlja otroke pred vprašanje: ali se učiti ali lenariti. Kaj je bolje storiti, morajo bralci sami odgovoriti in se o tem pogovoriti s starši, kot svetujeta avtorja. Mala miška Danile Komjanc je šla v živalski vrt. Najmlajši učenci ji bodo poma-
manj motivacije, manj grizenja, manj truda. Imam pa tudi za letos cilje, ja, a čutil sem, da se moram malo odpočiti. Po vseh podvigih v decembru sem januarja kar nekako miroval, tako da sem šele s februarjem začel bolj zares. Je ostalo še veliko neprepleza-nega, če se omejiva na primorski konec?
Ja, še kar nekaj je ostalo, pa tudi smeri se na novo rojevajo. Opremljevalci so pridni, tako da "delo" še ostaja. Eden od ciljev je tudi odplezati venem plezališču vse smeri, od prve do zadnje, na primer v Vipavski beli ali kje drugje, kjer še nisem vsega splezal. Izziv mi je tudi, kot sem že omenil, preplezati sto smeri težavnostne stopnje 8a. Prizadevam si za to, pa še na kakšno smer, tako najtežjo, kakršno sem do zdaj preplezal z oceno 8b+, bi rad zlezel (op. p. 22. aprila, dober teden po tem pogovoru, je Petru uspelo preplezati svojo četrto smer z oceno 8b+).
Ali pri plezanju morda že čutiš težo let ali je za zdaj še tako, da izkušnje in vzdržljivost pretehtata mladostno moč, eksplozivnost?
Eksplozivnost je bolj pomembna pri hitrostnem ali balvanskem plezanju, pri težavnostnem pa je pomembnejša vzdržljivost. Teža let se seveda že nekoliko pozna, pa čeprav se imam še vedno za mladega. Vidiš, da ti ustreza kakšen dan več počitka, pa si ga je treba vzeti, ker drugače, če preveč treniraš, se oglasijo stare poškodbe.
Pri načrtovanju treningov ti zagotovo pomagajo tudi zaključki diplomske naloge na ljubljanski fakulteti za šport, kjer si diplomiral o temi Načini in možnosti regeneracije pri športnem plezanju.
Seveda. Sama fakulteta mi je ogromno dala. Prej, ko sem bil mlajši in bolj zagret, sem šel trenirat takoj, ko sem imel čas, pa bi bilo kdaj bolje, da bi si vzel kakšen dan premora. Da bi enkrat treniral bolj za moč, drugič za vzdržljivost, da bi delal ciklično, pa tega nisem znal. Zdaj to znam in lahko to znanje predajam naprej.
Je športno plezanje šport, s ka-
gali poimenovati živali in jih tudi pobarvati. Berta Golob se v jezikoslovnem kotičku zaustavlja pri besedah, ki jih domača govorica prevzema iz tujih jezikov. Drobna pesmica Tip tap Barbare Rustja se poigrava z oponašanjem padanja dežnih ka-
pljic, ki se v pomladnih dneh kar hitro razbežijo, ko pokuka sončece izza oblakov. Pesmico je tudi tokrat ljubko ilustrirala Svetlana Brecelj. Spretne ročice bodo po jasnih navodilih lahko izdelale veveričko s košatim repom in spoznale tega izredno gibčnega glodalca. Stric Maks je Pastirčka in Tjašo ter njune prijatelje s
terim se je mogoče ukvarjati tudi v srednjih letih in kasneje?
Marsikdo mi potoži: "Ah, nisem za plezanje", ali pa: “Sem že prestar, se lahko polomim. Nisem od rojstva gor rasel s tem... ". Starostnih omejitev praktično ni. Nekateri vzamejo to bolj za rekreacijo in se osredotočijo na lažje smeri. V marsikaterem plezališču je ogromno lahkih smeri, pa se lahko tam dodobra naplezajo. Priznati moram, da me presenečajo sposobnosti nekaterih odraslih, tudi že sivolasih, pa takih, ki so močnejše postave. Kakšne ocene še plezajo, kako so gibljivi.
Prav veliko opreme pri športnem plezanju ni. Je pa nekaj take, ki je obvezna. Brez česa v naravnem plezališču ali na umetni steni ne gre?
Nekaj opreme je, ne predstavlja pa velikega stroška, sploh pa traja oprema kar dolgo, še posebej, če kupimo kvalitetno. Na začetku staršem priporočam, naj pridejo otroci v športni opremi, tako kot pri športni vzgoji. Malo trše telovadne copate, da se ne stolčejo tako hitro, ker na začetku otroci bolj brcajo po skali kot plezajo, potem pa s časom plezalke (op. p. - plezalni čevlji). To je prva stvar, ki naj bi jo kupil plezalec. Sledi plezalni pas, tako da že lahko greš z nekom, ki ima ostalo opremo za plezanje. V plezališčih je zelo priporočljiva tudi čelada, ki je pri mlajših od 14. leta tudi obvezna, pa vrečka za magnezij. Ko si enkrat že bolj v tem, se s katerim od prijateljev dogovoriš, pa v paru kupita plezalno vrv, sisteme, da se lahko vpenjaš, varovalo in lahko že praktično sam plezaš. Kako pa je s konkurenco na Primorskem. Mislim na konkurenco tebi kot plezalcu in na konkurenco glede učenja plezanja, plezalnih šol, tečajev?
Plezalnih šol je vse več, karmi je všeč. Želim si čim boljšega sodelovanja, ker tako vsak preda svojo izkušnjo mladim, ki potem hitreje napredujejo. Plezalcev je kar nekaj. Se več bi jih lahko bilo in jih tudi bo. Prizadevam si, da me bo še kdo ulovil in prehitel.
Nace Novak
Tržaškega popeljal v Dolenjo vas bližu Senožeč; ogledali so si njene znamenitosti, tudi cerkev Žalostne Matere Božje s freskami iz 1.1460. Od tu so šli še do vasi Tabor, kjer so občudovali Marijino romarsko cerkev iz 17. stoletja z obzidjem iz turških časov. Na poti so videli še marsikaj, tudi obnovljeno cerkvico sv. Socerba iz 1. 1642. S to rubriko Trije na potepu Marijan Markežič Pastirčkovim bralcev razkriva bližnje dragulje slovenske zemlje, ki jih premalo ali sploh ne poznamo! Pomlad je prav primeren čas za take zanimive in poučne izlete.
V majski številki Pastirčka so še razvedrilne križanke in zanke, Matematični kotiček Veronike Srebrnič, Pacek, ki toži, da je bila učiteljica zelo jezna nanj zaradi naloge: ni ji uspelo razbrati, da je angleška! Polne prisrčnih zapisov in pisanih risbic so strani Pastirčkove pošte. Med njmi je tudi velika barvna fotografija: učenci OŠ Albert Sirk iz Sv. Križa so obiskali uredništvo Pastirčka in izvedeli, kako nastaja ta priljubljena revija.
Iva Koršič
NOVI	ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it
www.noviglas.it
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Tmedia, ul. Malta 6 - Gorica, ul. Montecchi 6 - Trst.
Brezplačna tel. št. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo
fjv	za	spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje	rabi le-teh.
f)	Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v	Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990	št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 10. maja, ob 14. uri.
GLAS
Deveta številka otroške revije Pastirček
"Marija, majnik gre čez trate..."
Foto Boštjan Mljač
ne morem nikoli nasititi, vsakič jo doživljam na novo, vsako leto se veselim letnih časov in sprememb, ki jih prinašajo, najbolj pomladi in poletja, ko je življenje prava pesem. Dovolj je, da prisluhneš in si lahko srečen. Določenih stvari, ki so pravzaprav čudovite, pa žal sploh ne vidimo več. Trav recimo, trav v vetru, trav v soncu, trav v jutranji rosi. Koliko lepote je v tem brstenju, v tem prebujanju. Spominjam se svojega pokojnega profesorja, Vinka Beličiča, ki se je nekoč na openskem tramvaju jezil na tiste, ki nočejo, da bi jim na vrtu zrasla trava, in gojijo tiste zoprne, grde angleške travnike. Pa so tako lepe trave, ko se majejo v vetru, ko čisto tiho šepetajo, ko zadišijo in zacvetijo, ko ležeš vanje in postanejo okvir nebu.
Vsega tega ne vidimo več, vsaj večina izmed nas. Odtujeni smo od narave, ne razumemo je več, ne iščemo je več, bojimo se je in izogibamo, obenem pa hitimo v ve-
Ko bi znali opazovati lepoto stvarstva...
Lastovica
la dan, srečna sem, da sem lahko tako od blizu opazovala to prečudovito živalco. Koliko lepote, koliko skladnosti, kakšna popolnost se skrivajo v tako nežnem in majhnem bitju! Večna in edinstvena lepota stvarstva, lepota, ki nam je bila dana v dar, da nas spremlja skozi
Pred dnevi sem med vožnjo z avtomobilom opazila, da leži na asfaltu manjše živo bitje. Trzalo je in se skušalo umakniti na rob ceste. Ptica, sem pomislila, morda vrabec ali sinička in že velela možu, naj ustavi. Hitro iz avta, da bi me ne kdo prehitel, in že držim v dlani nekaj toplega, nežno se premikajočega, temno modre barve je, se ne morem načuditi. Po kljunu in glavi takoj izvem, da je lastovica, kmečka lastovka sicer, ker živimo na vasi. Lepa je, tako od blizu lastovice še nikoli nisem videla; v šoli so me učili, da so črno-bele, še nekaj podatkov o njih mi je ostalo v glavi, a nikoli mi ni nihče povedal, da so tako gromozansko lepe in da se njihovo modro perje sveti v soncu. Pa je vendar nihče ni opazil, z avtomobili so drveli mimo, nihče se ni zmenil zanjo ... Saj vem, da bi vsakdo rekel, da je samo ptica. In kmalu bi se pridružila številnim truplom ježkov, žab in poljskih mišk, ki ležijo na asfaltu, ker zaradi njih nihče ne zavira. Saj so samo živali, objestneži za volanom prestižnih jeklenih konjičkov pa se
večkrat še za človeka ne zmenijo. Ptičko sem nesla domov in ji skušala z brizgalko dati nekaj vode, prijatelj mi je povedal, da si ptice večkrat opomorejo, če jim daš piti. Zaželela sem si le, da ni bil udarec prehud. Morda pa je samo padla zaradi burje, še upam, nekje sem slišala, da lastovica s tal nikakor ne more vzleteti. Ptička počasi srkne požirek, pobožam jo, nežno še enkrat pogledam čudovito bitje in jo postavim na nadstrešek. V upanju, da bo lahko odletela, da se bo še veselila modrine. Več ne morem storiti zanjo, ker lastovica ne prenaša ujetništva, niti za dan ali dva. Svobodno bitje, ki živi med oblaki.
Čez kake četrt ure vidim, da si čisti perje in se razgleduje po dvorišču. Ko se pozneje vrnem, je ni več, niti na tleh je ni in zvečer, ko je že skoraj tema in ni več ptic na nebu, začujem žvrgolenje.
Osamljena lastovička v krogih leta nad mano. Verjamem, da je to moja lastovica, živali se vračajo, živali si vtisnejo v spomin za vedno. In od nekdaj imam občutek, da je v njih neko čustvo podobno hvaležnosti. Temnomodra ptica mi je olepša-
življenje in nam lepša težke trenutke. Lepota, ob kateri bi moral človek pozabiti na marsikaj in dojeti bistvo življenja. Lepota, ob kateri je vse, kar je človeško, nepopolno in prepredeno z napakami. Da, prijatelji in znanci, tudi vaši jekleni konjički, na katere ste tako ponosni, tudi vse vaše obleke in ličila, tudi vaša ošabnost in pohlep.
Včasih mi je dovolj čisto malo, da sem lahko srečna. Pravzaprav sem najbolj srečna v naravi. Njene lepote se
leblagovnice, prerekamo se in beremo o politiki, robantimo čez politike in čez pomanjkanje denarja. In trošimo ga na debelo v iskanju sreče. V resnici pa smo nesrečni in nezadovoljni. Ker ne najdemo več poti do prave lepote, do stvarstva, katerega del smo tudi mi sami, kot smo del narave, pa čeprav ne vemo več zanjo. Nekatere raziskave kažejo, da je ravno v tem razlog za depresijo, živčnost, samomorilstvo in nezadovoljstvo z življenjem. Človek je del narave, naravo potrebuje, kot potrebuje hrano in zrak. Sreče in miru pa nikakor ne moremo kupiti, niti najti tam, kjer jo zadnje čase iščemo. In prepričana sem, da bi se marsikomu odprlo zamorjeno srce, če bi ob vožnji svojega dragocenega... in dragega... jeklenega konjička včasih pogledal skozi okno in prisluhnil šelestenju dreves. Ali pa pritisnil na zavore in z asfalta dvignil ranjeno ptičko.
Toliko lepote je v majhnih stvareh, ki so okoli nas, da včasih zaman in vsi nesrečni hlastamo po velikih bogastvih. In po sreči, ki nam je pravkar spolzela iz roke, ne da bi se sploh tega zavedali. In morda v prečudovitih barvah obležala na asfaltu, pod kolesi našega dragega, svetlečega se avtomobila.
Srni Pertot
Prejeli smo
Kritične misli o vsebinskih točkah
Na zamejskem knjižnem trgu se je pred kratkim pojavila knjiga, ki se po daljšem času vrača k bolečemu dogodku v naši zamejski bližnji zgodovini. Mislimo na propad najmočnejšega manjšinskega bančnega zavoda, ki je obenem predstavljal, skupaj s Saftijem, tudi glavnino "našega" tako imenovanega družbenega gospodarstva. Banka je pravzaprav bila jedro in temelj tega gospodarstva, saj je s svojim propadom potegnila za sabo domala vse, kar je v desetletjih po vojni nastalo v krogu takrat mogočne krovne organizacije SKGZ, skratka, okoli tisoč in več delovnih mest. V prejšnjem stavku je družbeno gospodarstvo navedeno kot "naše" v navednicah. Tisto gospodarstvo je pripadalo samo enemu delu manjšine, in to kljub temu da je TKB bila sad mednarodnega dogovora, da je del kapitala dala na razpolago italijanska država kot vojno škodo, del pa takratna Jugoslavija kot podporo manjšini. Knjiga z naslovom Polom niti ne skriva, da je SKGZ po mili volji v celoti razpolagala z banko in njenimi sredstvi, se od začetka skrivala za slamnatimi možmi in imela upravni svet, zlasti v zadnji dobi, predvsem kot fasado, ki naj pokriva vse bolj tvegane posle in izbire operativnega vodstva.
Poleg uvodnih razmišljanj in kronologije dogodkov, ki so spremljali nastanek, delovanje in nehanje TKB, obsega knjiga vrsto intervjujev in pričevanj, ki naj bi osvetlili znane in neznane dogodke in še temna ozadja ter odprta vprašanja, ki so doslej ostala brez odgovora. Dobri nameni pa se avtorju Vojmirju Tavčarju niso povsem posrečili: je sicer dober zapisnikar, vendar pa v sogovornike niti ne poskuša povrtati, kaj šele, da bi zanikoval trditve, ki so očitno iz trte izvite,
ter zavračal nedoslednosti in odkrite netočnosti. Dopustil je celo iskanje opravičil (bolj pretvez) s pomočjo politike in celo ideologije, kar bi ne spadalo v de-
lo,	ki hoče biti doprinos k odkrivanju resnice. Tožarjenje in natolcevanje pa izzvenita bolj patetično kot pa resen pristop k stvari. Brez sence dokaza pa si ne moreš privoščiti namišljenih nasprotnikov, ki niti ne morejo odgovoriti, ker ni nihče naveden imensko. Samo naivneži lahko verjamejo takim izjavam, kakor bodo samo naivneži verjeli, da je tedanje vodstvo banke samo za
20 odstotkov krivo za propad. Vsekakor pa knjiga nudi material za nadaljnje poglabljanje, kronologijo dogodkov in literaturo ter nekaj dokumentov oziroma prepisov, pri tem pa moti, da so mnogi prevodi navedeni v dobesedni obliki uradnih listin brez slovenskih črk. Dopustno bi bilo, če bi bili objavljeni v faksimilar-ni obliki, tako pa zadeva ni razumljiva.
Knjiga je doživela že predstavitvi v Trstu in Gorici, zdaj naj bi baje šli še v Ljubljano. Komaj je verjeti, da je v tem času naletela na
tako malo odmevov in niti na eno resnejšo strokovno oceno, pa tudi politični krogi se je niso lotili. Nekateri celo menijo, da premlevanje preteklosti nikomur ne koristi, češ da nas samo oddaljuje od sedanjih problemov. V zvezi s knjigo je zanimivo tudi naslednje pismo:
V knjigi "Polom" (str. 98 ter 334) beremo, da je podjetje Trieste Automobili Spa leta 1994 dolgovalo TKB-ju 1,8 milijard lir. Zapisano je tudi, da je tržaško sodišče za podjetje Trieste Automobili Spa naknadno odredilo stečaj.
V isti knjigi na strani 215 dr. Svetina v intervjuju izjavlja: "Banka je podelila tej skupini nekaj kreditov, ki so se vsi vrnili.... Banka
s tistim kreditom ni nič izgubila
//
Iz sodnih aktov pa izhaja, da je sodišče 16. junijal997 odobrilo pasivno stanje podjetja Trieste Automobili Spa, ki je v odnosu do TKB izkazovalo te zneske: lit. 2.138.815.432 hipotekarna terjatev; lit. 1.818.653.349 navadna terjatev; torej skupno skoraj 4 milijarde lir.
8. oktobra 1998 se je stečajni postopek končal s temi zneski v korist TKB v prisilni likvidaciji (oz. v korist Societa' Ge-stione Crediti, ki je kredit odkupila): lir	607.672.899
(26,89%) za privilegirano terjatev;
lir 51.468.918 (1,48%) za navadno terjatev; skupno lir 659.141.817-torej nekrita razlika skoraj 3,3 milijarde lir, kar je čista izguba za banko. Zdelo bi se nujno, da dr. Svetina obrazloži neskladje med njegovo trditvijo in sodnimi dokumenti, kajti verodostojnost tudi drugih njegovih izjav bi bila zelo vprašljiva, če bi se izkazalo, da ni resnična trditev da "... Banka s tistim kreditom ni nič izgubila".
Prej ali slej se bo verjetno še kdo odločil in pripisal svoje mnenje in prispeval nova dejstva, ki bodo pomagala odkriti resnico ter odgovornosti posameznikov in organizacij pri polomu TKB, ki je v moralnem smislu prizadel tokrat zares vse zamejske Slovence.
Ivan Godnič
Vojmir Tavčar
POLOM
Tržaška kreditna banka Zgodba o uspeha z žalostnim koncem
\
Lionel Messi
TENIS
Ženska B liga: Gaja - Castellazzo 2:2
Moška C liga: Corno - Gaja 6:0
NOGOMET
D liga: Rovigo - Kras 3:2
Kras je izpadel v deželne elitno ligo.
Promocijska liga: Juventina - Ponziana 4:1,
Pro Romans - Vesna 0:1
1. amaterska liga: Primorec - Ronchi 2:1, Medea - Sovodnje 5:2
2. amaterska liga: Breg - Opicina 0:0, Primorje - Moraro 1:1, Zarja/Gaja - Gradese 0:1
3. amaterska liga: Mladost - Begliano 2:2 KOŠARKA
C1 liga - P/apeli: Jadran - Padova 46:68 Jadran se ni uvrstil v polfinale.
C2 liga: Breg - Fagagna 88:59, Basket Time Udine - Bor 81:98
D lip - Plty-afF. Gemona - Kontovel 69:55 ODBOJKA
Moška C liga - Plavut. Cervignano - Val 0:3, Sloga - Buia 3:1
Ženska C liga - Plavut. Chions - Sloga 3:0 Moška D liga - Play-off: 0lympia - San Vito 3:1 Playt)ul: Naš Prapor - Altura 0:3 Ženska D liga - Play-out. Altura - Kontovel 0:3, Bor - Gemona 0:3
Bor je izpadel v pokrajinsko pivo divizijo.
Slavospev najbolj popularnemu športu...
Oda nogometu
katerimi jih gospodarji, federacije in pokrovitelji mažejo. Se pa javnost ravna po zakonitostih tržišča, ki utemeljujejo te bajne denarje z razlago, da jih pač v to igro nekdo vlaga in od te igre tudi ogromno zasluži. Prav je torej,
da so "normalni" ljudje zgroženi ob milijonskih 'cifrah', ki pa so navsezadnje verodostojne, pač del te donosne zgodbe.
In še o prelestih tega edinstvenega športa. Edinega, v katerem lahko slabši premaga boljšega. Močnejšemu tekmecu se lahko zalomi po tekmi, v kateri dvajsetkrat strelja proti vratom, štirikrat zatrese okvir, gola pa ne zabije. Šibkejši tekmec pa na primer izkoristi edino naključno priložnost (če že ne srečni avtogol) in slavi z nepravičnim 1:0...
Igra kot taka pa je blizu poeziji, ko najbolj nadarjeni akterji postrežejo z vrhunsko potezo (zadetek, asistenca, parada) ali uigran kolektiv poskrbi za mrežo natančnih, s poskočnim ritmom prežetih podaj. Pa nenapisano pravilo, da kdor zgreši stoodstotno priložnost za zadetek, ga v naslednji akciji iz protinapada prejme... Čar te posebne igrice. Kdove, mogoče smo s tem zapisom koga prepričali, da je nogomet res najlepši šport na svetu. Lažje je vsekakor, da "laika" zadene kaka vrhunska tekma, ki jo slučajno vidi v živo ali prek televizijskega ekrana. Ker nogomet je lepo igrati, še lepši šport pa je ga gledati - in o njem razpravljati. Še en izrazit socialni pojav (je tudi povsem brezplačen) in za privržence pravi - sicer često brezpredmeten - užitek.
HC
Marsikdo se s pogledi iz tega prispevka bržkone ne bo strinjal. Oda nogometu dandanes namreč ni najbolj aktualna v komentarjih, s katerimi streže vox populi. "Nogomet se mi studi... Po televiziji ga je preveč... Vse se vrti okoli denarja... Kje so ostali športi... 'Gaz-zetto' bi morali prekrstiti v 'del calcio',niveč 'dello šport'... " Take in podobne izjave se iz leta v leto množijo, pa vendar ostaja nogomet daleč najbolj popularna športna panoga na svetu.
Igra, ki navdušuje največje petičneže, pa tudi skrajne reveže, ki enostavno (lačni, a zagnano) brcajo žogo na ulici.
Fascinantna za ženske in (zlasti) moške. Če kdo vpraša, za katero ekipo navijaš, seveda meri na enajsterice mednarodnega formata, ne pa na peterke poklicne ameriške košarkarske lige NBA ali na državno rokometno prvenstvo.
Skratka, žogobrc še naprej navdušuje oceanske množice, ki norijo za Messi-jem, Cristianom Ronaldom, Ibrahimovičem, Eto'ojem, Tottijem in kolegi. V Neaplju, kjer so nogometni privrženci znani po tem, da jim je mestna ekipa pri srcu skoraj kot lastna mati, so pred mesecem dni, ko je bil Napoli še v boju za naslov, urugvajskega zvezdnika Cavanija predlagali kar za župana ali celo za blaženega.
In pisca je k temu članku vzpodbudilo ravno dogajanje na zelenicah v zadnjih tednih. Polfinalni dvoboji spektakularne Lige prvakov, polni čustvenega naboja in polemik, tekma za Milanov državni naslov na italijanskem prizorišču, neuspešen boj za obstoj četrtoligašev Krasa na domači sceni... Niz srečanj, ki ljubitelje tega športa zagotovo ni pustil brezbrižne.
Nogomet je navsezadnje prepro-
sta igra, hkrati pa zelo prefinjena. Že uporaba nog, s katerimi predmete jasno težko obvladujemo, je njegova kričeča značilnost. In česa vsega so na primer zgoraj omenjeni virtuozi sposobni z žogo med nogami! Njihova spretnost, objektivno in socialno gledano, nedvomno ne opravičuje tolikšnih denarnih vsot, s
Z 9- strani
"Samo od Kristusa lahko človeštvo dobi upanje •••
Benetke
Kot nam je v pogovoru pred papeževim obiskom že napovedal beneški patriarh Angelo Scola, je bil osrednji dogodek papeževega obiska na severovzhodu Italije sveta maša v parku San Giuliano pri Benetkah, kjer se je v nedeljo zjutraj zbralo 350 tisoč vernikov. Prišli so tudi iz Slovenije, Hrvaške in od drugod, predvsem pa seveda iz Veneta. Sveti oče tudi v Benetkah dobe-
treh beneških patriarhov, ki so v 20. stoletju postali papeži, in sicer sveti Pij X. (1835-1914), blaženi Janez XXIII. (1881-1963) in Janez Pavel I. (1912-1978). Papež je v svojem nagovoru tudi podčrtal današnje stanje na Severovzhodu, ki še vedno sloni na krščanstvu, pa čeprav je sedaj tudi ta del Italije
v	krizi. Vseeno je sveti oče zatrdil, da Severovzhod še vedno sloni na krščanskih vrednotah,
pa vsakdanjega življenja posameznika in družbe v celoti. Sveti oče je opozoril, da se tak način življenja lahko zreducira na krščanstvo, "v katerem izkušnja vere v križanega Kristusa, ki je vstal od smrti, ne razsvetljuje več poti našega bivanja". Papež je še dodal, da se lahko tudi tradicionalno katoliškemu ljudstvu zgodi, da vsrkava kulturo in navade družbe, ki zavrača sporočilo evangelija. Živimo namreč "v
V	Benetkah je sveti oče nagovoril tudi kulturnike, gospodarstvenike in ugledne predstavnike javnega življenja in v nagovoru poudaril, da je sicer res, kar pra-
vi	"znani sociolog", ko trdi, da je današnja družba "tekoča družba", a da moramo kristjani poskrbeti, da bomo v tej družbi spet našli skalo, oprijemljivo točko, Jezusa Kristusa. Papež Benedikt XVI. je že drugič na svojih potovanjih citiral sociologa in misleca Zygmunta Baumana, prvič se je to zgodilo na Portugalskem lansko leto. Sveti oče je še dodal: "V zgodovini moramo izbirati med mestom, ki je 'tekoče', se pravi, da je to
nosti, znanosti, znanja, s plodnimi odnosi med ljudmi in med narodi". Izbira je torej med "mestom lepote in življenja", ki na novo odkrije krščanstvo, se napaja v krščanskem izročilu, ter
različnih področjih v družbi, še posebej v politiki! Politika danes potrebuje ljudi, predvsem mlade, ki bodo sposobni graditi 'dobro življenje' in bodo služili vsem! In temu klicu v javno življenje se ne smejo odreči kristjani, ki so sicer res romarji na poti v nebesa, a živijo že tu na svetu pre-dokus nebes". Sveti oče je še dodal, da se ne more vzgojiti razred novih politikov samo na tehnični ravni, ampak: "Potrebujemo krščanske laike, ki so prevzeti od idealov svetosti, da bodo gradili takšno družbo, ki bo dostojna za človeka, družbo ljubezni". Dodal je še, da biti svet, ne pomeni izrednih stvari, ampak predv-
sedno ni mogel mimo Ogleja, saj jev pridigi, ki jo je imel pred velikansko množico dejal: "Okrog Ogleja so se znašli različni narodi z različnimi jeziki, ki niso živeli skupaj samo zaradi političnih razmer, ampak so bili skupaj predvsem zaradi vere v Kristusa in skupne omike, ki je temeljila na evangeljskem izročilu, to je bila civilizacija Ljubezni".
Sveti oče je v Benetkah večkrat poudaril, da so postale slavne in uspešne tudi zato, ker so vero prejele iz Ogleja. Spomnil se je
sem vsakodnevno izpolnjevati Božjo voljo, živeti v polnosti svoj poklic s pomočjo zakramentov, molitve, Božje besede in vsakodnevnega truda, da bi opravljali dobra dela.
Sveti oče je v nedeljo zvečer odletel z beneškega letališča proti Rimu; v dnevu in pol, kolikor je bil med nami, je imel sedem odmevnih nagovorov, iz katerih smo izluščili samo nekaj poudarkov, prebrati jih velja v celoti.
Papežev obisk smo spremljali: Jana Barba, Danijel Devetak, Igor Gregori in Jurij Paljk
med "tekočim mestom", v katerem ni nič gotovega, nič trdnega in je vse vedno relativno. Odločiti se moramo, nam naroča sveti oče, in to je dejansko najbolj plemenito politično sporočilo, ki nam ga je dal papež Benedikt XVI. s svojim obiskom!
Na Trgu sv. Marka v Benetkah je namreč sveti oče odločno dejal: "Tudi vi morate, tako kot druge dežele in druge krajevne Cerkve v Italiji, dati prostor novi generaciji žena in mož, ki bodo neposredno delovali na
kot so delavnost, družina in zdrava pamet.
Papež je v parku San Giuliano opozoril, da je sodobni človek večkrat pod pritiskom raznih težav, ki mu grobo majejo tako lastno eksistenco kot vsakodnevno dejavnost. V takih razmerah, je še dodal sveti oče, obstaja nevarnost, da se krščanstvo poplitvi, da izgubi globlje vsebine in postane samo vodoravno obzorje, ki le na kulturnem in družbenem področju še ohranja krščansko tradicijo, ne zaobjema
času, v katerem so prenehale imeti moč utopije raznih ideologij in je zasenčen optimizem, kot je tudi upanje v veliki krizi".
družba, v kateri je vse končno, minljivo in relativno, in med mestom, ki se vedno znova obnavlja z lepoto vrhunske umet-
Poziv goriške Slovenske skupnosti volilcem
Slovenc^ pojdimo na volitve!
Volilna kampanja za letošnje upravne volitve, ki bodo potekale v nedeljo, 15., in ponedeljek, 16. maja, se bo tudi na Goriškem končala v petek opolnoči. V soboto bo na vrsti volilni molk, ko bodo imeli volilke in volilci čas za premislek in odločitev. V nedeljo zjutraj pa se bodo volitve tudi dejansko začele z odprtjem volišč ter z oddajo glasovnic. Mogoče se bo zdelo nekoliko anahronistično, če poudarimo, da je volilna udeležba pomembna. Toda vseeno se je dobro spomniti, da so volitve civilna dolžnost in pravica vsakega državljana. Gre za osnovo vsake svobodne in sodobne domokracije. Z volitvami občanke in občani soustvarjamo in soupravljamo državo in družbo, v kateri živimo.
Volitve so toliko pomembnejše za našo slovensko narodno skupnost na Goriškem, saj je to edini način, s katerim si lahko Slovenci zagotovino naše predstavnike v izvoljenih organih.
Zato je še posebno pomembno, da se
Slovenci teh volitev udeležimo in podpremo slovenske kandidate. Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev, na pokrajinskih volitvah podpira predsedniškega kandidata Enrica Gherghetto ter kandidira Maro Černič, ki na listi Demokratske stranke nastopa v okrožju Štandrež-Roj-ce. V ostalih okrožjih SSk podpira predstavnike Demokratske stranke. Na občinskih volitvah za Tržič je SSk podprla kandidatko Silvio Al-tran.
Mara Černič, kandidatka Slovenske skupnosti na listi Demokratske stranke, je skozi vso volilno kampanjo obiskala celotno področje volilnega okrožja. Podrobno se je seznanila z raznimi dejavnostmi, ki so tam prisotne. V jutranjih urah je ob volilnih mizicah na različnih krajih srečevala občane in občanke ter s sodelavci delila volilno
Zaključek volilne kampanje Mare Černič
Slovenska skupnost vabi vse prijatelje in somišljenike na zaključek volilne kampanje Mare Černič, ki bo v petek, 13. maja, v gostilni Turri v Štandrežu s pričetkom ob 20.30.
gradivo ter odgovarjala na številna vprašanja. S tem se je želela seznaniti s tamkajšnjo realnostjo in tako dokazala, da je vredna zaupanja volilcev.
Odločno glasujmo za prihodnjo
podpredsednico Pokrajine
Slovenskim volilkam in volilcem iz okrožja Gorica VI (Štandrež-Rojce) gre poziv, naj na volitvah podprejo Maro Černič. Njena kandidatura na listi Demokratske stranke je edina, ki ima realne možnosti izvolitve v goriški Pokrajinski svet. Enrico Gher-ghetta, sedanji pokrajinski predsednik in ponovni kandidat za predsedstvo Pokrajine, je obenem že napovedal, da bo Maro Černič imenoval za podpredsednico Pokrajine. To je dokaz njenega uspešnega vodenja odbor-ništva za okolje in potrditev njene strokovnosti ter kompetence.
Kulturni, športni in družbeni delavci pozivajo slovenske volilke in volice v okrožju Štandrež-Rojce, naj podprejo Maro Černič: Walter Bandelj, Franka Žgavec, Dario Berti-nazzi, Marko Brajnik, Damjan Paulin, Franka Padovan, Mauro Leban, Andrej Vogrič, Bernard Špacapan, Ivo Cotič, Marjan Brescia, Božidar Tabaj, Mario Mucci, Marilka Koršič, Iva Koršič, Slavica Radinja.
Evropski obisk pri Slovenski skupnosti
V	petek, 6. maja, sta bila evropska poslanca Herbert Dorfmann (SVP) in Lojze Peterle gosta Slovenske skupnosti. Ob volilni kampanji za upravne volitve, ki bodo potekale v nedeljo, 15., in ponedeljek, 16. maja, sta se udeležila tehničnega omizja, na katerem so obravnavali promocijo in ovrednotenje vinske znamke, ki označuje vinorodni okoliš v Brdih na italijanski in slovenski strani. Tehnično omizje je bilo na kmetiji Primožič na Oslavju. Za koordinacijo sta poskrbela Silvan Primožič in Mara Černič.
Povabilo k sodelovanju so sprejeli vinogradniki z Oslavja, iz Števerjana in z Jazbin, predsednik konzorcija Brda Aleš Kristančič, direktor vinske kleti Goriška Brda z Dobrovega Silvan Peršolja, pokrajinski predsednik Kmečke zveze Stanko Radikon in ravnatelj Kmečke zveze Edi Bukavec, števerjanska županja Franka Padovan, deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič, pokrajinski predsednik SSO VValter Bandelj, nekdanji predsednik Briško-beneške gorske skupnosti Hadrijan Corsi. Stranko SSk so zastopali deželni tajnik Damijan Terpin, pokrajinski tajnik Julijan Čavdek in tajnik sekcije SSk za Števerjan Marjan Drufovka.