Pretresljiva izpoved bivšega alkoholika Bldzu 40 let ima 61ovek, kj je v Klubu zdiraivljeniiih al-koholikov pripovedoval svojo zgodbo: »V mladosti nisem Imel problemav z aJkaholam. Z noim sem se le redko sreče-val. Prvič sem bil pijan, ko sem naredil strokovni i^plt. Potem pa dolgo ne več. Ko sem se poroda, sva z ženo imela malo dohodkov. Zelela sva si ustvariti tapel dom in zadel san delati še po služibi. Ker zmam poleg svojega poldioa podagati pla-stične mase, sem imei dela vedno dovolj. Ljudje so me nagrajevali z alkohodom. Ved-no ved sem delal in vedno več pil. Začel sem zanemar-jati ženo. Qna pa je iskala svojo tolažbo. Alkoiholik pa je že po naravi paitološko ljubosumen. Do žene nisem bil grofo, pač pa sem začel svojo ljuibosuininast vtapljati v alkoholu. Brez vzroka sem postal aikoiholdk. V družinl so se začele teža-ve. Prepiri z ženo so se vrstili vsak dain, očital sem ji kar je bilo res in kar ne. Leto dnd sva še živela steupaj, vsndar ločena Q(j mize in postelje. Poskusil sem nare-dlti samomor, a so Ttie sreč-ne okoliSčine rešile. PriSla je ločitev. Odselil sem se od žene in diveih ot-roik. 2elel sem abežati daleč od neuspeha. Dobil sem delo v Nemčiji, a službe nisem nastppil, ker ... Danes vem, da odhod v Nemčijo ne bi bila rešitev. Odpuščen sem bil iz služ-be, prvič in kmaJu še drugiC. Delaj som, kar sem dobil. Nato je prišd dellrij. V neki trgovini sem iskal pri-jatelja. Spomdnjaim se samo tega, da sem se zbuddl v kletki umobolnioe na Sbu-dencu. V kletki Delirij je najbuje, kar 61ovek lahko dožlvi. Samjal sem o nekem filmu. Srednje- veške mučilne naprave so se prepletaie z mojo fantazijo. Hoteli so me spraivitd v neko terarističsno organizacijo. To nasprotuje mojim naaorom, zato je bilo še huje. Tudi v samiiah jnisem pristad. Pod kožo so md vgrajevali nek tranzistor, da bd [jelal po nji-hovih navodilih, ne pa, kar bi hotel. Da bj prostovoljno pristoipil, so v mučiine na-prave \-klenili moj^a sina ... Zbudii sem se, prišei je zdravniik iin odprtl Ikiletko. Na vrsti je bilo adravljenije. Nekaj časa sem ostal v bol-nicd. Ker sem bil brez službe, so me poslali na neko pri-stavo. Znašel sem se v družbi du&evno prizadetiH. To zame m bfflo zdravljenje, saj smo ^isak dan doboli nekaj mošta. Prišla je jesen in začeli smo kuhati žganje. Spet sem po-sta! pravi alfcaholik. Poslali so taeT na Skofljico. Bil sem eden najbolj zapibih alkoholikov. Ves ta pekel je trajai pet let. Prt prihodu sem vpraSai: »Bo še kaj z menoj?« »Ne bojte se, še bujšim je bilo pomagano!« je odgovorila dr. Sirčeva. S tain mi je vlila poguma. Prvič sem avedel, kaj pomeni biti alkoholik, o posleddcah in tudi to, da alkohola ne bom smel nikoli več posktiisiti. Naučili so nas resoico, pomagati tovariSu in v alkoholiku videta dloveka. Nafiin zdravljernja dr. Riuglja je uspešem in le razvajeni ga težko vzdržijo. Dobil sem službo. Ker so se bali zame, sem še nekaj Casa hodii v službo iz botoice. Ssdaj abstiniram ie 11 me-secev. V službi nimam nobe-nih težav, doma se z mamo lepo raziumeva. Boli me samo to, ker ne rnoram do otrok. Zaradi alikohola sem j^gubil stik z njima in sedaj ju že skoraj dve lefci nisem videl. Klub mi je nadomestil družino Sem eden izmed ustancm-teljev Kluiba. Klub mi zame-njuje družino. Tu najdem to-plino, razuimevanje, tavariše. Clovek, ki nd bil alkoholik, ne more razumeti zdravljene-ga altkoholika. Abstinirat-i nd težko, fie ima človek nekoga rad. Ljubezen do kogarkali, do žene, otrok, mame, brata, Khiba itd. je kljuC do uepeha adravljenja. Alkoholik sam zaradd sebe nikoli ne absti-nira.« •• Klub zdravljenih alkohoJi-kov v naši občini je bil nstanovljen decembra lani. Smisel vseh takih kluibov je, da se podaljša zdTavljenje alkoholikov po odipustu iz bolndce Skofljica. Ker pa je to edina taka bolnica v Slovenijd, je premalo prosto-ra, da bi se zdravili vsd alko-holiki. Zato v Klub vfeljuču-jejo tudd alkoholike, ki še niso bila na adTavljenju. Tako stouipinsko zdravljenje je uspeino. Bokiriki zdravijo ^imega sebe in so popolnoma oadrarljeni, ko se obvladajo omame alkohola. Zdravljeni alkoholik se zaveda vseh po-sleddc pooovnega uživanja aikohola in je vzgojen v duhu, da ga ne sme nikoU več poskusiti. Zdravljenue pa je uspešno le, če se razširi na družmske člatne, na okolico in na de-lovne organiizacije. Družinskl člani redno obiskuiiejo se-stanke, saj je zdravljen al-koholdk popolni 61an družine. Gospodarske organizacije že pomagajo pri deiu, saj redno poročajo o obnašanju 61anov Kluba. Težave pa iniamo s stro-kovnimi kadri, k# jdh je premalo, da bi delo teklo nemoteno.