St. 77.
Trst9 v torek 18. marca 1913.
Tečaj XXXVIII.
IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih, tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv, Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Do rab ergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.) OQLA€l SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtn ce, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadsdjna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa40stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo In toZljrvo v Trstu.
CPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„ V edinosti je moč 1*
NAROČNINA ZNAŠA
z. celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6K;a» nm-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroenlaa aa n*4«ljak» lsAanj« „KDIH08TZ" ataa«: M o«la lato Kron 5*30, sa pel l*ta Kron 2 IO.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredmiitvo lista. Nefranko-vana pisma se ne »prejemaj« In rakepitl s« ne vra&aje.
Naročnino, oglase in reklamacije j« pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO : ulica GiorSio Galatti 20 (Narodni d«»). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost", vpisana zadmga z omejenim poroštvom v Trsta, ulica Giorgio Galatti štev. 20.
PoJtno-hranllnKnl račun Jtev, 841-652. TELEFON Ji tl-57.
BRZOJAVNE VESTI. ;
Zmagoslavno prodiranje grške armade v Južni Albaniji.
ATENE 17. (Ker) „Agence d' Athenes" ; poroča: GiŠke Čete so prodirale včeraj v| dveh kolonah od Goratsi in Lykohoii in napadle sovražnika, ki se je utaborll pri Argyrokastronu. Napad grških čet |e bil tako silen, da se Turki takoj zapustili mesto A^rotastron in se umaknili proti Tepeleni, nakar so Grki med velikanskim navdušenjem !|udstva zasedli Argyrokastron.
ATENE 17. (Izv.) „Agence d' Athenes" Javlja: Gtške čete so zesedie Klisuro pri Tepeleni.
RIM 17, (Kor.) „Agenzia Štefani" poroča iz Drača: Semkaj so došla poročila, da so Grki zasedli tudi mesti Valona in
Beraf.
RIM T7. (Kor.) „Agenzia Štefani" Javlja : Poročilo, da so Grki zasedli Valono; se dosedaj Še ne potrjuje. Italijanska vlada je kljub temu za vsak slučaj že dala svojim zastopnikom na evropskih dvorih potrebna brzojavna navodila.
„Hamldie" dospela v Aleksandri jo.
CARIGRAD 17. (Izv.) Včeraj zvečer se je turška krlžarka „Hamidie" nenadoma pojavila v Južnoitalsklh vodah. Za zasledovanje križarke so bile deločene grške topni-čarke „Acheleios", „Peneos", „Alpheos" in „Eurotas", obenem pa brzojavno pozvane tudi grške topedovke iz Egejskega morja. Topničarka „Achilelos" je zapazila 10 milj od rtiča Rodoni neko križarko, ki Je s polnim parom skušala doseči italijansko obal. Grške topničarke so se takoj podale na lov, nakar Je pričela „Hamidie" mečno streljati in je baje celo zadela topničarko „Acheleios". Vsled silno razburkanega morja grške topničarke križarki niso mogle slediti. Ko Je napočila noč, je „Hamidie" že zginila na odprto morje in z največjo naglico plula proti Jugu.
LONDON 17. (Izv.) Križarka „Hamidie" Je danes ob 10 zjutraj dospela pred Aleksan-driio v Egiptu. Množica je pogumne mornarje sprejela z velikanskim navdušenjem. Kakor se poroča, Je ladja nepoškodovana in edide še tekom današnjega dne naprej.
RIM 17. (Izv.) Štiri grške torpedovke so poskusile v soboto križarko „Hamidie" obkoliti in Jo napasti, a „Hamidie" se Je tako krepko branila, da je eno torpedovko težko, eno pa lahko poškodovala. Grške torpedovke so bile primorane, umakniti se v Drač.
Nova deniarša velevlasti.
DUNAJ 17. (Izv.) „Politische Korre-spondenz" poroča iz Scfije: V tukajšnjih diplomatičnih krogih se govori, da izdelujejo velesile novo podlago za mirovna pogajanja in da dobe balkanski zavezniki in Turčija že v najkrajšem času o tem obvestilo. Splošno se pričakuje, da bo nov načrt premostil nasprotja med obema vojskujočima se strankama.
Razjarjeni Turki.
CARIGRAD 17. (Izv,) Turško časopisje z ogorčenostjo odklanja balkanske mirovne propozicije. Tako izjavlja „Tanin": „Boljše bi bilo, če bi balkanska zveza zahtevala
kar aneksijo cele Turčije. Tudi če bi bili« armadi pri Čataldži in Bulairju popolnoma uničeni in Turčija finančno popolnoma ruinirana, bi nikdar ne sprejela teh pogojev, po katerih bi b li Turki pravi sužnji kristjanom".
„Sabah" izjavlja, da potrebuje Turčija neobhodno precejšen del ozemlja v Evropi, da je zavarovan Carigrad.
Skader.
BELGRAD 17. (Jzv.) Gtede Skadra vlada v srbskih krogih velika neorijenthra-nost. Srbi vobče obžalujejo, da se Crnagora ni že prej obrnila na Srbijo za pomoč, ker bi bil v tem slučaju Skader že zdavnaj padel. Sicer pa je vse prepričano, da bo ska-drska trdnjava že v najkrajšem času kapitulirala. Glede nadaljne politike v skader-skem vprašanju, ako trdnjava enkrat vendarle pade, pa so v srbskih merodajnlh kregih mnenja, da mora vso odgovornost za to politiko prevzeti Crnagora sama.
Boj za Drinopolje.
BERLIN 17. (Izv.) „Vossische Zeitung" poroča iz Sofije: Bolgarska vlada je dobila zaupno in Jako zanesljivo obvestilo, da Je padec Drinopolja v najkrajšem času neizogiben. Vojno poveljstvo je vsled tega definitivno opustilo načrt za generalni naskok, ki bi stal preveč nepotrečnih žrtev.
Aneksija okupiranega ozemlja?
BERLIN 17. (Izv.) „Lokaianzeiger" poroča iz Belgrada: Srbska vlada je sklenila proklamirati aneksijo novoosvojenega ozemlja. V London je že odšel posebni odposlanik s tozadevnimi dokumenti. Tudi druga poslaništva so že dobila enake instrukcije. Srbskemu koraku namerava baje v najkrajšem času slediti tudi Grška.
Turško poročilo o položaju na bojišču.
CARIGRAD 17. (Kor.) Vojno ministrstvo Je izdalo sledeče poročilo o situaciji na bojišču: Pred Drinopoljem se ni razven neznatnega artilerijskega dvoboja zgodilo ničesar posebnega.
Naše čete so obstreljevale neki bolgarski aeroplan, ki je letel nad Bulairjera. Aeroplan se je moral umakniti nazaj proti bolgarskemu taboru.
Pri Čataldži so naše čete napadle sovražnika pri Akalanu in ga razkropile. Sovražnik je moral zapustiti mesto Kalfakej, katero so zasedli naši vojaki.
Odgovor balkanske zveze.
LONDON 17. (Kor.) „Times" pišejo: Odgovor balkanske zveze priča, da bo morala Evropa nastopiti odločno, če hoče napraviti konec vojnemu razmerju na Balkanu. List men?, da Je iz govora ministrskega predsednika Gešova razvidno, da balkanski zavezniki še niso spregovorili zadaje besede in končava: Mir je za Evropo ravnotako potreben ko za vojskujoče se stranke, doseči pa je to mogoče te v slučaju, če velevlasti odločno vstrajajo na svojem posredovanju.
Nesoglasja med turSkimi ministri.
CARIGRAD 17. (Izv.) Včeraj se Je vršila burna seja min. sveta. Minister notranjih del Hadži Amll, vodja radikalnega krila v Miadoturškem kabinetu, je zahteval, naj Turčija odkloni vsako posredovanje in naj
PODLISTEK.
AKTA.
.šfodovinski roman iz Neronovih Časov. Spisal Aleksander Pumui. — Prevel F. P.
Akta je poznala notranjost palače, v kateri je svojčas bivala z Lucijem. V svoji obleki in v svojem pajčolanu se je zdela kaker Sabinina spremljevalka; nihče se ni brigal zanjo; dočim sta cesar in cesarica odhajala v jedilnico k večerji, se je splazila v zakonsko sobo, kamor so bili medtem prinesli poročno posteljo, In se Je skrila za neko zaveso.
Dve uri Je pričakovala tu nema in nepremična, ia se Je komaj upala dihati. Sama nI vedela, čemu je pravzaprav prišla sera, toda ves čas ni njena roka izpustila bodala, ki ga Je imela s seboj. Sieanjić {e začula lahen Šum; ženske so korakale po hodnikih, vrata so se odprla, in Sabina, spremljana od naiplemenltejše rimske matrone po imenu Kalvila Krispinela, ki Je zastopala njeno mater (kakor Je zastopal Tigelin njenega očeta), Je vstopila v Izbo v svoji poročni obleki, na kateri je manjkal le volneni trak, ki ga JI Je bil že odveza! Neron med
obedom, da {i Je Kalvija lahko odložila poročno obleko. Najprej ji je razpustila ponarejene kodre, ki Jih imela Sabina nakopičene na glavi, tako, da so se lasje svobodno vsuli po ramenih; nato je odstranila tako-imenovani fiammeam, ognjenordeči nevestin pajčolan, in slednjič Ji je odložila dolgo, vrhno obleko, tako, da Je ostala deklica v priprosti tuniki. ČimboiJ so izginjali razni okraski, tembolj se Je Akti zdelo, da se vrši pred njenimi očmi čudovita izprememba. Sabina se Je umikala, na njeno mesto je stopal Spor, ravnotak, kakor ga Je bila videla v Korintu v Lucije vem spremstvu, v valujoči tuniki, s kratkimi rokavi in dolgimi lasmi. Ali so bile sanje ali resnica ? Ali sta bila brat in sestra le ena oseba? Atf pa se Je Akti mešalo? Izpolnivši svojo dolžnost, se Je Kalvija poklonila tej čudni cesarici. To bitJSe, ki je bilo dveh s p o -lov, se je zahvalilo z glasom, ki Je bil enak onemu Spora in Sabine; slednjič je Kalvija odšla. — Novoporočenka Je ostala sama. Ozirala se je na vse strani; in ker Je menila, da Je nihče ne opazuje, se je vsa potrta naslonila na neko blazino in je jela glasno vzdihovati, a na licu sta se ji zasvetili dve debeli solzi. Nato se Je z veliko nevoljo približala postelji; toda v trenutku, ko je hotela leči, je glasno zavpila in se Je vsa prestrašena umaknila. Med škrlarastirai zavesami je zagledala bledi obraz Korin-
nadaljuje vojuo do konca. Njegovim izvajanjem so odgovarjali dtugi ministri. Kaj je min. svet sklenil, se ne ve. Po seji je br-zojavil veliki vezir Mahmud Šefset Hjkiju paši v London ter takej na to posetii nemškega veleposlanika. Zdi se, da bo radikalno krilo samo strmoglavilo mladoturški kabinet. Pri S. Štefanu ima vlada zbrano močno armado, ki bi jo naj ščitila za slučaj, ako bi častniki izpred Cataldže pridrll proti Carigradu.
Zopet nov albanski prestolnl kandidat
BERLIN 17. (Kor.) Nemško časopisje Je priobčilo te dni vest, da prihaja kot kandidat za albanski prestol v vpoštev tudi princ Moric Schaumburg-Llppe.
Pristanišče Kavala zaprto.
SOFIJA 17. (Kor.) Vlada je za nedoločen čas zopet zaprla pristanišče Kavala za paroplovbo.
Srbska cerkev se priklopi pravoslavnemu patrijarhatu.
BELGRAD 17. (Izv.) Srbska cerkev, ki je bila dosedaj odvisna od ekumenskega patrijarhata v Carigradu, je sklenila, priklopiti se pravoslavnemu patrijarhatu.
Proti grškemu metropolitu pri Čataldži.
CARIGRAD 17. (Kor.) Vlada je priporočila ekumenskemu patrijarhu, naj črta grškega metropolita v Čataldži iz metropolitanske zveze, ker stoji na bolgarski strani. Vlada ne bi privolila za nobeno dijecezo v njegovo imenovanje.
Odpoklic grofa Thurna iz Petrograda.
BUKAREST 17. (Izv.) Rumunski listi poročajo iz Petrograda, da odide avstrijski veleposlanik v Petrogradu, grof Thurn najkrajšem času na dopust, s katerega se ne vrne več. Vzrok njegovega odpokiica je baje to, da se pri pogajanjih glede demobilizacije ni natančno ravnal po navodilih svoje vlade.__
Conrad pl. HotzendOrf v avdijenci
DUNAJ 17. (Izv.) Cesar Je sprejel dopoldne Šefa generalnega štaba, Conrada pl. HQtzendoifa v daljši avdijenci.
Odlikovanje.
DUNAJ 17. (Kor.) Železniški minister baron Forster in naučni minister Hussarek sta bila odlikovana z redom železne krone I. razreda.
Nadaljno odpuščanje rezerristov v Galiciji.
LVOV 17. (Izv.) Razven rezervistov iz 1. 1908. bodo sedaj odpuščeni tudi vsi rezervisti tehniških oddelkov in sicer letniki 1908—1911. incl. Vsem rezervistom, ki so bili 4 mesece pod orožjem, bosta odpuščeni dve orožni vaji, prva in tretja, tako da se bodo moraii udeležiti le druge orožne vaje, ki je določena za I. 1915.
Poljsko-ruslnska spravna pogajanja.
LVOV 17. (Izv.) Danes bi se moral sestati odsek za volilno reformo za gališki deželni zbor. V zadnjem trenotku pa so nenadoma predložili poljski konservativci nove zahteve, vsled česar se je situacija silno poslabšala. Bila Je nevarnost, da sploh ne pride do kompromisa in da bo delovanje
čanke, ki je planila nanjo kakor tiger, boječ se, da bi njena tekmovalka utegnila pobegniti. Toda bitje, ki je Je preganjala, Je bito preslabotno, da bi bežalo, ali pa, da bi se branilo. Zgrudilo se je k njenim nogam, razprostrlo roke proti njej in se treslo pred ostrim bodalom, ki se je bleščalo v Aktini roki. Naenkrat se je zdeio, kakor da je žarek upanja zasvetil v očeh dvospolni-kovih:
„AH si ti, Akta? Ali si ti?" Je vprašalo bitje.
„Da, da, Jaz sem ; jaz sem Akta. — Toda ti. kdo pa si ti? Ali si Sabina? Ali si Spor? Ali si moški? Ali si ženska? Odgovori vendar!"
„Ah, ah," je vzkliknil evnuh, „nisem niti prvo niti drugo," in se je zgrudil k Aktinim nogam. Akta Je osupla umaknila bodalo. V tem hipu so se odprla vrata, In vstopilo je več moških. Bili so sužnji, ki so prinašali božje kipe, da jih postavijo okoli postelje. Ko so zagledali Spora na tleh v nezavesti, a poleg njega zbegano žensko z motnimi očmi in bodalom v roki, so uganili vse. Prijeli so Akto in so jo odvedli v Ječo zraven palače, kjer je šla mimo v oni krasni noči, ko je prišel ponjo Spor in odkoder |e čula tedaj vzdihujoče glasove. V Ječi Je našla Pavla in Silo.
„Pričakoval sem te," Je dejal sveti apostol.
deželnega zbora, ki se sestane |utri k seji zopet onemogočeno. In v resn'ci so Rusini že pripravni vse potrebno, da prično jutri v deželnem zboru z obstrukcilo.
Cesarski namestnik grof Bobrzfnsky, minister Zaleski in voditelj poljskih konservativcev Abrahamovicz so napeli vse sile, da bi dosegli kompromis, kar se jim je proti večeru tudi posrečilo.
Ob osmih se je odsek sestal k seji, da ratificira že poprej od strank sklenjene določbe. Po kompromisu dobe Rusini od 7 deželnih odbornikov dva, v deželnem zboru pa 62 poslancev.
Jutršnja seja deželnega zbora bo sedaj najbrže zelo kratka, da bo imel odsek dovolj časa, da konča svoje delo.
Ustanovitev mladočeške stranke na Moravskem.
BRNO 17. (Izv) Včeraj se Je vrši tu ustanovni shod mladočeške stranke za Moravsko. Novoustanovljena stranka bo obrnila svojo ost v prvi vrsti proti napredni ljudski stranki, ki jo vodi dr. Stransky. Stranka se namerava udeležiti že prihodnjih deželno-zborskih volitev.
Khuen konferira z Desyjem.
BUDIMPEŠTA 17. (Izv.) Splošno pozornost vzbuja tuka| dejstvo, da je podpredsednik Kossuthove stranke, poslanec Desy, dolgo časa danes konferiral s predsednikom vladne stranke grofom Khuenora. Posvetovanja imajo baje namen, sondirati teren za sporazum. Opozicijonalni listi poročijo, da stavi opozicija sledeče pogoje za kompromis :
1)	Demisijo Lukacsa in odstop grofa Tisze.
2)	Volilna reforma naj se reformira v smislu, ki bo odgovarjal tudi zahtevam opozicije in delavstva.
3)	Poostreni poslovnik naj bo veljaven le za debato o proračunu in rekrutnem kontingentu.
Generalni štrajk v Belgiji.
BRUSELJ 17. (Izv.) Nacijonalni svetso-cijalistične stranke je sklenil predlagati ge-ralnemu kongresu stranke, ki se vrši prihodnje dni, naj se prične generalni štrajk 14. aprila, ker je ministrski predsednik odklonil vsaka pogajanja s socijalisti.
Mednarodni kongres za telesno vzgojo«
PARIZ 17. (Kor.) Danes je bil v slavnostni dvorani Sorbonne, ob prisotnosti predsednika Poincareja in naučuega minhtra Steega, otvorjen mednarodni kongres za te* lesno vzgojo.
Nemška križarka v Solunu.
SOLUN 17. (Kor.) Semkaj Je dospela nemška cklopna križarka „Goeben". Križarka najbrže že Jutri zapusti pristanišče.
Dogodki na Daljnem Vztoku.
PETROGRAD 17. (Kor.) Petrograjsk brzojavni ursd poroča iz Kvang-Ceng-Tsu I Odhod prvega ekspedicijskega kora proti-MongoMii Je že pričel. Dosedaj je odšlo na mongolsko mejo 3500 mož 20. divizije.
PETROGRAD 17. (Kor.) Iz Urge poroča tukajšnji brzojavni urad: Na zadnjo izzivajočo brzojavko Chutochta je odgovoril Juanšikaj, da preneha Kitajska odsedaj naprej z vsako korespondenco z Mongolsko, ki noče spoznati dobrih namenov Kitajske.
„Oh, oče moj," Je vzkliknila mlada Ko-rinčanka, „prišla sem v Rim, da te rešim."
„In ker tega nisi mogla, hočeš umreti z menoj, kajneda ?"
„Oh, ne, ne," Je dejala deklica osramočena, „pozabila sem nate; nisem vredna, da me imenuješ svojo hčer. Jaz sem uboga norica, ki ne zaslužuje ne usmiljenje, ne odpuščanja."
„Ljubiš ga torej še vedno?"
-Ne. ne ljubim ga več, oče moj, ka|ti nemožno Je, da bi ga Še ljubila. Toda izgubila sem razum, kakor sem ti že dejala. Kdo me ozdravi moje blaznosti ? Ni ga človeka na zemlji, ni ga boga v nebesih, ki bi mogel storiti ka| takega.*
„Kljub temu," Je odgovoril apostol, „nisi izgubljena, če se spokoriŠ."
„Ah, ah," Je mrmrala Akta, vsa obupana.
„Dobo! pridi sem k meni," je dejal apostol in je sedel v neki kotiček Ječe; „pridi k meni, govoril bom s teboj o tvojem očetu."
Akta se Je zgrudila na kolena, naslo-nifa glavo na svetnikovo ramo, in apostol j Je molil ž njo vso noč... Akta mu Je odgo-jvarjala z ihtečira glasom, toda proti jutru Je izjavila, da Je pripravljena sprejeti krst
(Dalje.)
* ran II.
06T'* š:. 77
V Trsta. tip 18 marc& 1*13.
Rrnavtska hvaležnost.
Ideja samostojne Albanije je izšla iz avstrijskih državniških krogov in Avstri|a le bila tista, ki je vrgla na tehtnico ves svoj ugled in vpliv, samo da zagotovi araavtsk'm plemenom, ki do zadnjih Časov niii sama niso kazala nikake želje po „samostojnosti", državno neodvisnost. Velikanske so bile žrtve, ki jih je doprinesla Avstrija v ta namen in ki jih žrtvuje tudi še dalje, in to žrtve, ki Jih avstrijsko prebivalstvo ne bo občutilo samo mimogrede, temveč trajao in vedno huje v bodočih časih. Zaradi Albanije je zaigrala Avstrija še ono malo simpatij, ki jih je še uživala na slovanskem Balkanu, ki jej je za njeno gospodarsko bodočnost potreben kakor ribi voda, in gotovo ni več daleč čas, ko bo avstrijsko prebivalstvo proklinjalo tiste državnike, ki so za Albanijo žrtvovali — Avstrijo.
Da ne more Albanija nadomestiti Avstriji slovanskega Balkana, smo že dokazali pred kratkim na tem mestu; toda, če ne drugega, vsaj nekoliko hvaležnosti bi pač lakko pričakovala Avstrija od Albancev za svojo veliko materinsko ljubezen, s katero |ih obsipa v taki meri, da bi morali mi avstrijski narodi giniti same ljubosumnosti, če bi nam ne bila naša vladna politika že zdavnaj tako temeljito izpodkopala glavnega temelja za to ljubosumnost: ko ni ljubezni na njeni strani, je tudi na naši ne more biti, a kjer ni ljubezni, tudi ljubosumnosti ne more biti. Kake hvaležnosti pa sme Avstrija pričakovati od Arnavtov, pa najbolje kažejo izjave Arnavtov samih in to takih, ki pač dobro premišljajo vsako bssedo, ki jo izgovarjajo, posebno tedaj, ko vedo, da bo njihove besede pretresovala Javnost.
Ugledni italijanski list „Glornale d' Italia" Je namreč priobčil razgovor z napoljskim profesorjem C h i n i g o m, rodom Arnavtom, ki se ie tudi udeležil vsearnavtskega kongresa v Trstu. Pod vtiskom tega razgovora govori omenjeni list o „pasti, v katero so se ujeli kongresisti."
.Odpotovali smo iz Italije/ je dejal
lastno gospodarsko uničenje čaka torej Avstrije od Arnavtov tako vračan{e ljubezni, taka hvaležnost: gospodarska nadvlada Italije v Albaniji. „To je želja mojih so-narodnjakov v Albaniji in mora biti želja mojih sonaroonjakov v Italiji!* Tako je zaključil prof. Chinigo in tako se tudi zgodi, kakor se ie zgodilo že tolikokrat: Avstrija se je trudila, plodove njenega truda pa so uživali drugi, njeni dobri zaveznici na severu in jugu, a stroške pa je plačevalo avstrijsko
prebivalstvo s svojimi krvavimi žulji!
*
* *
Ob tej priliki naj damo malo pojasnila, da ne bo krivega razumevanja. Ravno včeraj smo čitali v nemških listih očitanja na adreso Srbije, češ, da napram albanskim
stremljenjem po ujedinjenju In svobodnem narodnem življenju zatajuje isti narodni princip, po katerem je vzcvela ona sama kulturno in gospodarski. Nasproti temu očitanju bi mogli mi oporekati, da je še le odprto vprašanje, je-li so albanska stremljenja v soglasju z nacionalno idejo, kajti celo mnogi neslovanski poznavatelji Albancev n2glaŠajo, da Albanija sploh ni enoten etnografičen pojm IJ In po tem je čudno, da v imenu nacijonalnega principa reklamirajo za-se tudi kraje, v katerih je le del prebivalstva njihovega jezika, da torej aplicirajo ta princip za-se, a ga ne priznavajo za drugi nealban-ski element, pri čemer pa pada še težko na tehtnico dejstvo, da odrekajo dobroto tega principa onim, ki so one kraje osvobodili se svojo krvjo, dočim niso Albanci sami v sedanjem boju ne le nič storili za osvobojenje onih krajev, marveč so še sovražno nastopali proti osvoboditeljem, da torej nimajo prav nobenih zaslug za osvobojenje 1 Kako si morejo torej prisvajat! celo veče pravice, nego osvoboditelji sami ?!
Ker pa bi kdo utegnil očitati tudi nam, da napram Albancem zatajujemo i3ti nacl-jonalni princip, ki ga mi sami sebi v prilog vedno naglašamo, moramo že dati nekoliko pojasnila.
Da, res je: nacijonalna ideja je naš
dnevom, naj se odpravi sedanje stanje na puljski občini in da naj pride zopet na krmilo prejšnja stranka, torej — kamora. j To so želje teh tako nizko padlih ljudi ! A . Ie pobožne želje. Signori bodo morali že še potrpeti... kajti baron Gorizzutti si je najel komaj — novo stanovanje.
r r., , A	„„iT "'"'ul J paladij, fundament vsemu našemu stremljenju,
prof. Chinigo, „ne da bi poznaU^amene, M j u Jj, dosledoostii še bol| pa radi'sebe
Je imela Avstrija s kongresom;
Ml^lfJ^ll^fi^i,}6 £Vn°!f i s* tudTnT- M^nSrStaMSTviSEi
'Ara*.*! mT j oni res tvorijo nacijonalno skupnost, bodi zočnost grofa Taaffe|a, soci|alls!ičnega po- j „	narodna svoboda In orl»o«Samo Hm
slanca Amdlića in Častnika avstrilskega jjUgJjU) ^jed?n|enje. Toda le v toifto. V
kolikor pa gredo preko te meje, ne da bi mogli navesti kakoršensibodi naslov —
generalnega štaba Haessierja ter nekaterih skaderskih Arnavtov, znanih po njihovi propagandi v korist Avstriji, nam je odprla oči, da je vse to pripravila Avstrija....
Vse bi se bilo izvršilo najbolje, če ne bi bil predsednik v svoji prekomerni vljudnosti pripustil, da so se udeležili razprave imenovani gospodje z govori, s katerimi so se prizadevali navezati hvaležnost Arnavtov ca a^stro-ogrsko monarhijo.---
Ponavljam, da je bila frakcija onih, ki so proslavljali Avstrijo in simpatizirali žnjo, zelo majhna, kar je dokazalo tudi dejstvo, da so se vselej, kadar je bila aklami-rana Avstrija in avstrijski cesar, enake ovacije prirejale tudi Italiji, kraljic! in ministru Di San Giulianu. Tako se je imelo, morda prvikrat, četudi s stisnjenimi zobmi, podvojeno zadoščenje, da se Je čulo v vsem
Trstu, kako se je p o z d r a v I j a 1 o j ®LpAJ2kU,e
najmanje pa kakih žrtev — za svoje pre tenzije, smo jim mi nasprotniki. To pa tembolj, ko vemo, da albanske aspiracije, kakor so se posebno kazale na tržaškem kongresu, niso zrasle na njihovi lastni njivi!! Ne proti Albancem torej, v kolikor so resnični narodna skupnost, ampak proti nJim, ki le izrabljajo Albance v svoje, balkanskim narodom sovražne namene, je naperjeno naše nasprotovanje!
Nam je narodni princip svet, ki ga moramo spoštovati nasproti vsakomur, ve-doč, da ima vsak narod — pa bil s staro ali še mlado kulturo — pravico do samosvojega narodnega življenja, in ker se zavedamo, da le po strogi izvedbi tega prin-tudi našemu narodu narodna
ime Italije z o žiro m na Albanijo".
Prof. Chinigo je omenjal nadalje, da na kongresu ni prišlo do sporov med „italo-. albancl" in „austriacanti", ker prvi niso \ hoteli dati povoda za kak spor med Av- • strijo in Italijo. Kongres bo pač imel neko- j liko vpliva v zadevi avstrijske propagande! okrožno sodnijo v Rovinju razprava proti v Albaniji, toda le pri tistih elementih, ki i bivšemu občinskemu eksekutorju Seilesu stoje notorično v službi Avstrije, v vsej! radi goljufije in poneverjenja. Selles je ostali masi naroda, ki ne mara spletkarstva, j namreč zadnji obtoženec v znani puljski pa ostane brez vsakega učirjka. „ Austrican-1 aferi. Fant ima precej na vesti, kar smo
Toliko v pojasnilo in v pravo umevanje.
Polom v Puli.
Pula, 15. marca 19013. Dne 5. aprila 1913. se bo vršila pred
tov* na kongresu prof. Chinigo rci hotel imenovati, izjavil pa je: „Poznamo jih popolnoma in jih znamo nadzirati".
„In stvar z banketom, ki ga je plačala Avstrija ?"
svoj Čas na tem mestu tndi priobčili, a vsega se mu ne bo moglo dokazat!, ker je mož prebrisana glava. Pobiral je namreč občinski davek, a je denar večinoma „pozabil" izročiti na pristojno mesto. Predpostavljeni znane vrste pa ga tudi niso veliko
Za občinske volitve.
Zaupniški sestanki v mestu.
Kakor smo že naznanili v nedeljski številki, se bodo vršili d r e v i o b 8l/a sestanki zaupnikov za I. III. IV. in V. mestni volilni okraj in sicer v poslovnih lokalih volilnih odborov dotičnih okrajev.
Sestanki zaupnikov se bodo torej vršili:
Za I. okraj (Sv. Vid) : „Konsumno društvo" „Alla nuova Stazlone" v ulici Lazza-retto vecchio 31;
Za III. okraj (Novo mesto): „Tržaško podporno in bralno društvo*, ulica Torre bianca 41, I. nadst.;
Za IV. okraj (Nova mitnica): Prostori »Narodne delavske organizacije", ulica Sv. Frančiška št. 2, I.;
Za V. okraj (Stara mitnica): gostilna Conte Verde pri voglu ulic Rosseti in Pic-cardi;
Za VI. okraj (Sv. Jakob) se je vršil sestanek zaupnikov snočl, za II. okra| pa se šele določi lokal, v katerem bo posloval volilni odbor za ta okraj, in se potem določi dan in čas sestanka.
Namen teh sestankov je pred vsem kar najtemeljitejši pouk o načinu reklamacij. Zato vabimo ponovno vse zaupnike omenjenih okrajev, da se sami udeleže v polnem številu sestankov, obenem pa tudi pripeljejo s seboj kolikor mogoče svojih prijateljev in znancev, zmožnih, zanesljivih in delavnih mož, ki bi pomagali pri reklamacijskem delu.
Glavni volilni lokal se bo nahajal v Narodnem Domu v Trstu (glavni vhod II. nadstr.)
Volilski imeniki se dobivajo od današnjega dne. Kdor je naročil volilski imenik pri mestnem magistratu, naj gre takoj ponj. Volilski imenik stane 7 K. Za volilne odbore so volilski imeniki, oziroma izpiski za dotične volilne okraje ali posamezne dele volilnih okrajev na razpolago pri političnem društvu „Edinost", oziroma si nekateri volilni odbori po možnosti oskrbe izpisk? satni.
Volilni lokali v okolici.
Volilni lokali so obenem sedeži volilnih odborov.
I.	okraj: S v. M. Magd. Spod.: „Konsumno društvo" na Kolonkovcu.
Sv. M. Magd. Z g.: „ori Tirolcu".
Skedenj: „Gospodarsko društvo
II.	okraj: Sv. Ivan: društvo" (začasno).
K o I o n j a: „pri starem Matevžu'
L o n j e r : „Gostilna pri Županu".
R o c o 1: „Gospodarsko društvo*.
III.	okraj: R o j a n: „Konsumno štvo".
B a r k o v I j e : „Obrtnijsko (Nar. dom).
Opčine: „Konsumno društvo", (ob delavnikih od 7 do 9, ob nedeljah in praznikih od 1 do 8 zvečer). Bane: „Konsumno društvo".
P r o s e k: društveni prostori „Hajdriha" in Sokola.
Za Bazovico-Trebče in Sv. Križ se določi sedež volilnega odbora v kratkem.
Zaupniški sestanki v okolici.
Za Kontovelj in Prošek: vče-t r t e k, dne 20. t. m., v d v o r a n i p r o-seškega Sokola.
Za Opčine: na praznik, v torek, dne 25. t. m., ob 4 popoldne v Sokolovi dvorani na Opčinah.
Domače vesti.
Prestolonaslednik Franc Ferdinand
se je v nedeljo ponoči odpeljal iz Miramara v Slavonijo, kjer se udeleži lova, a pride za praznike že zopet v Miramar.
Sovraštvo proti Slovencem v zadrugi čevljarskih mojstrov. Ta zadruga |e imela v nedeljo predpoldne svoj izredni oboi zbor, ki se ga je udeležilo do 90 mojstrov, mej temi blizu polovica Slovencev. Povodom razprave o mezdah za delavce se je oglasil za besedo v imenu Slovencev mojster Alojzij Božič, hoteč zahtevati, naj se njim tudi v njihovem jeziku razloži stvar, ker več slovenskih zadružnikov ne razume dobro italijanski. Čim pa je Božič začel slovenski govoriti, ga |e predsednik Parentin prekinil, Češ, da ne dovol|uje tu govoriti v jeziku, ki je v zadrugi nepoznan. Vsled tega nekvalifikovanega nastopa Parentinovega so biii slovenski zadružniki užaljeni in so z ogorčenjem zapustili dvorano. Pač pa so se potem zbrali v posvetovanje in so skteniii, da skliče|o poseben sestanek v protest proti takemu žaljivemu zapostav-janju v zadrugi, v kateri tvorilo Slovenci polovico zadružnikov.
V informacijo našincem naznanjamo, da je tisti famozni predsednik Parentin došei iz Pule, kjer so ga vsied njegovega rogo-viljenja — kakor posnemamo iz „Lavoratora*
—	delavci in tudi veči del mojstrov tako obsovražili, da mu ni bilo več obstanka. Tu pa se čuti trdnega, ker mu daja potuho zastopnik obrtne oblasti, gosp. dr. BloJig. Samo naj pazi g. Parentin, ker kolo časa se vendar vrti ukljub n|emu in Blodigu in se utegne prej ali slej neprijetno zavrteti za
—	g. Parentina! Da, naše kolo se je začelo vrteti tudi v zadrugi čevljarskih mojstrov I!
Kako delajo s slovanskimi delavci t Pišejo nam: Kakih 30 delavcev iz L'ke, na dalmatinski meji, je šlo v Nemčijo na delo, ki Jim Je bilo že zagotovljeno. Odpotovali so po najkrajši poti na Šibenik In potem s parobrodom v Trst; iz Trsta so nameravali potem z železnico v Nemčijo.
Po prihodu v Trst jih je pa poVcija ustavila, jim odvzela potne liste in jih odpravila mesto v Nemčijo na — Reko, veleč jim, da je prepovedano potovati iz monarhije. Dne 7. t. m. so došli ti revčki po železnici ob 1. uri ponoči na Reko, kjer so bili postavljeni Dod policijsko stražo. Reška policija je potem te revčke poslala v do-imovino po železnici črez Za-igreb, Sise k, Doberlin, Bos. Novi, ■od kjer naj bi šli peš na dom. De-'lavcl so se temu „transportu* protivili, ker j na tak način bi ne bili doma 8 dni in imeli * bi še 3 do 4 dni peŠhoje ; zahtevali so naj [jih pošljejo s parobrodom do Šibenika, Konsumno \ kakor so prišli.
Ni jim pomagalo i Mcrsli so se pokorili umnim policijskim odredbam in iti po potu. ki ga jim je slavna policija ma-kazala.
Ali ni to vnebovpijoča krivica ? I — Pomislimo samo ta slučaj! Ako obstoji na-druŠtvo" redba, da se iz monarhije ne sme odpotovati, zakaj so oblasti izdale delavcem potne liste ?! Z^kaj niso bili delavci vrnjeni že iz Šibenika, ali pa vsaj iz TrJta v Šibenik ?! In potem ta pot ckolo hrbta: z R=ke črez Bosno, tako, da uooga raja še zadnji prihranjeni vinar lahko uporabi prej, nego j pride zopet v domovino 11
I seve: ti ubogi trpini so Hrvatje — Slovani! Čemu :aj oi imeii obzirov ?!
dru<
Prof. Chinigo je odgovoril, da so se; nadlegovali radi takih malenkosti, ker so Skenderbeg in ostali posvetovali, kaj je i znali, da on zna io, kar znajo oni. Vendar storiti in so končno sklenili, da se udeležijo;bo mož skoro gotovo obsojen, kajti do
iržaška mala kronika.
Trst, 17. marca.
Kovač, ki se razume na zlatnino. Pred par dnevi je izvedela javnost, da so j zaprli nekega sumljivega človeka, ki je bil _ ^	„	! poslal dve deklici, da bi zastavile v mestni
Za Skedenj: na praznik, v torek,!^^ d?e fenski verižici z medaljoni, dne 25. t. m , ob 4. popoldne v »Gospo- Mož se ie bll takrat izdal za Gina Dussija i^-i—.	v sadnju.	!in je povedal, da je 19 let star renjikolo iz
banketa, da ne pride do spora, toda italijanski Arnavti so izrcčili Dervišu Himi sto Ur za banket. Resnica je, da je imel banket izpočetka izrecno avstrijski značaj, kajti vse zdravijce predsednika Faik beja so veljale Avstriji, cesarju, nadvojvodi Ferdinandu in Ogrski. Vendar pa so tudi zaklicali trikratni „hurau Italiji in italijanskemu kralju.
.sedaj so bili kaznovani še vsi obtoženci v j tej aferi, ki so prišli ped okrožno sodnijo. . O izidu bomo poročal!. Le ona desetorica, ki je zaslužila veliko kazen, je bila •oproščena. In to Ie zato, ker je prišla pred •forum porote. — Ljudje kar ne morejo ra-jzuraeti onega rovinjskega pravoreka. Sicer ; pa se še v tej zadevi tudi nI govorila zad
j darskem društvu
i Za R o c o I: v nedeljo, dne 30. 1.1 Vice-iTe" m., ob 4 popoldne v „Gospodarskem dru-j Nemčije,
štvu".	j PofjcHa pa mu ni
Za ostale kraje se določijo zaupniški j začeIa povsod jn tod
sestanki v najbližjem času	J prav za prav ta Dussi
Kakor v mes nih, tako imajo t sestanki j fe iglo h Vlcenie tudi v okohčanskih voiiinih okrajih pred j f jtografija, ki jo je
Pravit je, da prihaja ravnokar iz
Arnavti brezdvomno simpatizirajo zjnja beseda; kakor znano, je državni pravd-Italijo in to aH po tradiciji, po kateri so'nik predložil pritožbo ničnosti, zvezani žnjo, ali pa zato, ker je Italija vedno j Glasilo puljske kamore „Giornaletto" žrtvovala v korist Albanije, in zato, ker v trobi v enomer proti državnim oblastim, a Italiji živi in uspeva nad 200.000 Arnavtov,; hvali porotnike, ker so oprostili njegove raztresenih po 72 selih in mestih Južnej ljubljence. Imena onih porotnikov namerava
Italije---- Prišel je čas, da si Italija zopetj puljska kamora ovekovečiti v njihovi zgo-
pridobi v Albaniji vso svojo zgodovinsko j dovini. Lepa morala. Oni oproščeni — po-pozicijo, vso gospodarsko prevlado, zaištenjaki pa se sedaj šopirijo po Puli kakor katero je poklicana po svoji zemljepisni' purani. Gospod Galante se poslužuje na-iegl".	j vadno avtomobila. Horak in Priviiegglo, ta
Mislimo, da je dovolj tega, da smo i poslednli častilec Obsrdanka, se nahajata v označili mišljenje Arnavtov o Avstriji injTrslu. Po ulicah se ljudje kar ustavijajo in njeni ljubezni — „spletkarstvo" jo s prstom kažejo za njimi. In tudi tukaj lepa imenuje prof. Chiralgo — do Albanije in morala. Vid? se, na kak nizki nko so padli njenega prebivalstva. Za tolike žrtve, za ti ljudje. „Giornaletto" nabija tudi dan za
nič kaj verjela in je povpraševati, kdo je in kaj je. In tako uradno potrdilo, da je biia poslala tja tržaška
vsemi namen, d3 se zaupniki in tudi drugi volilci natančno pouče o reklamacijskem postopanju, ki Je za sedaj najvažnejše pripravljalno delo za volitve. Zato pričakujemo
tudi tu, da se udeleže teh sestankov zaup- 2q, februarja vlomil pri nekem urarju in od-niki in drugi zanesljivi in dela voljni možje inese, 54 zi'atih ur Qne verižice, ki jih ie v čim največjem številu.
poiicija, res Dussijeva in da Je mož kovač, že mnogokrat kaznovan radi tatvine in tuji lasti v obče nevaren.
Tako Je v Vincenzl v noči od 25. na
Pozor volilci!
Danes prične reklamacijska doba! Cen-' I tralni volilni urad političnega društva „Edi- poldne nost" se nahaja v „Narodnem domu" »tari agent Roman Budav,
• hotel v Trstu zastaviti, je pa dobil na|brže : kje v Mestre ali pa v Benetkah. Kovača so (izročili sodišču.
Samoumor mladeniča — Danes po-ob pol treh se je ustrelil 20 let sedeč na klopici
j (glavni vhod, II. nadst., pri Trž. posojimici' v nasadjh na Velikem trgu. Mladentč, ki je lin hranilnfci) in prične z današnjim dnem i stanoval v ulici Farneto Št 48 si Je pognal ; svoje delovanje. Vsak, kdor se želi prepri- dozdaj še neznatih vzrokov krogljo v srce čati, če je vpisan, reklamirati, če rabi po- ^ bil pri priti mrtev. Truplo so takoj ijasnil, podatkov ali tiskovin itd., naj se odpravili k Sv. Justu. obrne v centralni vciiini urad v „Narodnem Bosenski vojak — begunec. Vo|ak domu".	bosensko-hercegofskega polka Mujo Halo-
1 Cevljarnica Alla ^rtorella" - Trst
Velika iib6rmTgik»YT£iu*>£6r36T za molka, lanaka In Izvrstno In
Sj5ir I
ŠJ
** --
V Trstu, dne 18. ma/ca
„EDINOST1 BI. 7 7.
Rtrpo TU
vič Je v rojanski vojašnici ukradel svojim spečim tovarišem razne obleke, robcev in 10 kron ter je s plenom pobegnil. Za njim je izdano povelje, da ga naj zapro, kjer ga
dobe.
Pomorščak z dolgimi prsti. Na besedo Petra Braškovića in Mihaela Rospajiča so zaprli 17letnega pomorščaka Josipa Vllla-nlja z Reke, ker jima je ukradel na krovu Llloydovega parnika „Gablonz" nekaj koma-gov obleke in kukalo.
Hud težak. — Zap/U so včeraj 30 let starega težaka Jakoba Čankulo, ki prebiva v ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozii. Mož je namreč hudobno ranil delavca Alojza Facchina.
Nasilen Egipčan.. Iz Aleksandrlje je pripeljal včeraj Uoydov parnik „Helouan" 32ietnega Moravca Ernesta Garando, ki ga fe poslal tamošnji avstro-ogrski konzulat v domovino, ker ni imel ne življenskih sredstev ne posla. Ko pa Je došleca v Trstu sprejel v svoje varstvo policijski agent, ]e začel tako razgrajati, da je letelo vse na kup. Treba je bilo sile, da so ga ukrotili.	_
Slovensko gledališče.
Mesto četrtka bo prihodnji gledališki dan sreda, praznik Sv. Jožefa.
Zvečer se ponovi za B. abonente uspela Fallova opereta	?^
„DOLARSKA PRINCEZINJA« ki^se igra zadnjič zvečer.	•£
Društvene vesti.
Shod kovinarjev tehničnega zavoda L1oyda in ladjedelnice Sv. Marka se bo vršil v sredo 'Jne 19. t. m. ob 5 30 popoldne v telovadnici na Piazza della Vaile. j ^ ^
I. Slovenska Tržaška godba. Člani pripravljalnega odbora so naprošeni, da se udeleže važne seje danes ob 8 zvečer v društvenih prostorih ui. Sv. Marka št. 15.
Slov, ak. fer. dr. Balkan v Trstu priredi 6. aprila ob priliki otvoritve XII. ljudske knjižnice v Padričah veselico v prid ljudskim knjižnicam, na kar opozarja že sedaj cenjeno občinstvo.
Siov. akad. fer. društvo .Balkan" v
Trstu, V sredo, 19. t. m., praznik, odpade sestanek. Namesto nJega se vrši v četrtek ob navadni uri sestanek »Manjšinskega kluba". Na razpravo pride narodni kataster Trsta In okolice. Polnoštevilna udeležba s strani vseh tovarišev neobhodno potrebna.
_ Odbor.
Porotno sodišče.
Predseduje dež. sod. svetnik dr. Stegu, prisednika dež. sod. svet. Parisini in sodnik dr. Alberti; državni pravdnlk dr. Benčič; branitelj dr. Zeanaro ; civilno stranko zastopa dr. Pangrazi.
Obtoženec: Ermegildo Macu s, Tržačan, star 24 let. težak, samski, že kaznovan, ki Je obtožen
zločina zavratnega umora.
Obtožnica pripoveduje, kako so dne 16. avgusta 1. i. zjutraj našli na zemljišču „Bos-quet" v bližini ul. Mulino a vento mrtvo truplo nekega moškega, ki so ga pozneje izpoznali za Viktorja Jamnika, ki je stanoval pri svojih straših v ul. Giuliani št. 34.
Zdravniški izvid je dognal, da je bil )am-nik zaboden, da je morilno orodje predrlo levo krilo pljuč ia da je jamnik umrl vsled te rane. Udarec je bil zadan od zadaj in z veliko močjo.
Kot storilec je bil aretiran sedanji obtoženec Ermenegildo Macus, ki Je sicer priznal svoje dejanje, toda zatrjeval, da se je le branil Jamnika, ki ga je hotel napasti. Ta zagovor pa nikakor ne velja, kajti priče Frančiška Vaiič in Emil Sxer sta izpovedala v preiskavi, da sta bila tisti večer v družbi z Jamnikom in Macusem, da pa so pozneje, ko se je Macus odda-jil za trenutek, hitro odšli vsi trije »z „Caffe vecchlo* pri Sv. Jakobu, da bi ušli Micusu. Si so po ul. In-dustria in delfa Guardia ter prišli na ono zemljišče, kjer so se vsedli. Prišel pa Je za njimi Macus ia tebinič meninič zasadil Jamniku nož v hrbet, rekoč: „Na, svinja, ko mi počenjaš take stvari 1" Macus je nato pobegnil, Jamnik Je zaklical le še: ,Pomagajte, ranjen sera J" — se zgrudil in izdihnil.
Ko je blia prečitana obtožnica je branitelj predlagal preložitev razprave, in je to utemeljeval z dejstvom, da obstoja nasprot-stvo med izvedenškima mnenjlma obeh psi-hijatrov izvedencev dr. Vragnlzana in ces. svet. dr. Xydlasa. Dr. Vragnizan smatra Macusa za degeueriranca, dr. Xydias pa za perverznika. Degeaeriranci niso odgovorni za svoje čine, perverzaiki pa. Branitelj je predlagal, da preišče obtoženca še tretji psihijster. Drž. pravdnik se je upiral predlogu, a je končno predlagal, da se v slučaju, ako sodni dvor sprejme predlog, pokliče izvedec dr. Veronese, ki je že preiskoval obtoženca. Branitelj si je uprl temu predlogu, čeč da so dr. Veronesija svoj čas na njegovo lastno željo, za kar je imel gotovo važnih vzrokov, oprostili izreka iz'/e-denŠkega mnenja o obtožencu.
Sodni dvor je sklenil, da se preloži razprava, da izreče svoje mnenje o obtoženče-vem duševnem stanju medicinska fakulteta.
Stavka v „Tržaškem tehničnem zavodu".
Stavka, oziroma izprtje delavstva »Tržaškega tehničnega zavoda* traja dalje. Dosedaj Je posredoval v imenu vlade namestnik princ Hohenlohe, a zanaprej ne bo več, ker mu Je ravnateljstvo sporočilo, da je vso stvar prevzela družba na Dunaju, ki ima več podobnih 'zavodov v svojih rokah. V tovarni počiva vse delo. Delavci, 900 po številu, so prišli kar čez noč ob kruh. Da bi dobili dela drugje niti misliti ni, kajti povsod, pri vseh obratih odpuščajo delavstvo.
Čas za stavko Je torej neugoden in Je bilo zelo neprevidno od strani socijalno-demokratičnih voditeljev, da so ravno sedaj inscenirali to stavko. Nič niso uvaževali položaja, ali pa — ga niso poznali. Deputaciji, ki se Je na podlagi sklepa shoda v „Delavskem domu" predstavila ravnateljstvu, Je to poslednje odgovorilo, da se ž njo ne mara pogajati, pač pa zahteva, da se vsi delavci naslednjega dne povrnejo na delo, ker bodo drugače odpuščeni. Toda delavci so se držali sklepa v „Delavskem domu" in niso šli na delo ter so sklenili vztrajati pri zahtevi, naj se ravnateljstvo poprej z deputacijo pogaja. Ravnateljstvo pa |e ostalo pri svoji trmi in Je odpustilo delavstvo, ter Je spravilo ob kruh. In nič niso koristili vsi pritiski s strani delavskih organizacij na vlado.
Socijalni demokratje so, kakor smo že poročali, od prvega dne agitirali za svoje organizacije in zadruge, tako, da se |e dozdevalo marsikomu, da so si oni želeli tega nesrečnega dogodka, da ga izkoristijo svojim organizacijam in zadrugam v prilog. Štrajk so proklamirali socijalni demokratje ne oziraje se na NDO, ki je samo izjavila na to, da hoče podpirati solidarnost delavstva in Je storila svojo dolžnost z neštetimi shodi in intervencijami.
Oni pa so delali ropolnoma na s vej o pest. Na prvem shodu so obljubljali, da bodo podpirali vse delavstvo — tudi neorganizirano ; samo da ne gre nihče delat. Sedaj pa govore drugače. Že tistega dne, ko Je prišel tajnik centralne kovinarske organizacije, posi. Domes, z Dunaja, so retdi, da dobe podporo samo člani — nečlane pa bodo podpirali le tedaj, če naberejo pri delavstvu milodare, podpore za izprto delavstvo.
Nekdo je zavpii: „Za norce nas imate, saj ste vendar zagotovili, da dobi vsak podporo, naj Je organiziran ali ne".
Chlussi pa Je odgovoril: „Tudi vi ste nas imeli dostikrat za norce, podpore ue morejo zahtevati tisti, ki niso niti krajcarčka dali organizaciji".
Stvari so zelo čudne, in marsikdo si domneva, da so uprizorili socijalni demokratje ta korak z ozirom na volitve, da je to nekakšen volilen manever.
Socijalni demokratje, voditelji namreč, so si mislili: Par dni štrajkamo in potem rečemo, da Je uspeh velik, če tudi bi ne bilo nobenega uspeha. Ko pa Je prišlo do lz-prtja, pa so rekli, da Je največji uspeh ta, če dosežejo, da ravnateljstvo sprejme delavstvo zopet na delo — brez drugih zahtev. Toda tudi to se Jim je izjalovilo.
V nedeljo predpoldne Je priredila NDO Javen shod v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu. Najpoprej Je peročal strokovni tajnik Brandcer, ki je poudarjal, da se mu je zdelo čudno, ko so socijalni demokratje kar javno proklamirali, da se štrajk ne sme razširiti, da torej ne sme priti do generalnega štrajka. Zato se ni čuditi, da vlada ni nastopila, kakor bi bila njena dolžnost. Rekla je, da zavzame stališče Šele takrat, kadar bo pretila nevarnost, kadar se bo štraj& začel širiti.
Dr. Kisovec Je opozarjal na kritični gospodarski položaj, ki ga je provzročila vojna. Poleg tega je vlada tistega blaga, ki se izdeluje v tehničnem zavodu, naročila iz tujine za veliko milijonov, to bi bili morali soci-
I
A
T
Tužnega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče in tast, gospod
Jurij Bonefaćić
posestnik
danes opoldne po dolgi bolezni v 82. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnika se bo vršil v sredo, dne 19. t. m. ob g dop. v Baškinovi na otoku Krku.
Baškanova—Trst, dne 17. marca 1913.
Gajo, Ivan, sinova. Magdalena, soproga. Ivanka, Marija, sinahe. Lucija, Antica, hčeri.	Vsi vnuki in vnukinje.
inimiif
1
■
Mnenje gospoda dr. LEOPOLDA FREUNDA
vseučilišča ga docenta na Dunaju.
Gosp. J. SERRAVALLO
Trst.
V zmlslu vase želje Vam sporočam, da sem celo zadovoljen z uspešnostjo vašega ŽELEZNA!EGA KINA-VINO SERRAVALLO v slabokrvnosti in da ga prav rad predpisujem. DUNAJ, 2. junija 1911.
Dr. L. Freund.
ZDRAVNIK
Dr. D.
specijalist za notranje bolezni in sa bolezni na dihalih (grlo in noa)
ordlnuje na svojem stanovanju ▼ Trsta, Corso št 12
od 11 Vi do IVi in od 4 Vi do 5 Vi popoldne. TELEFON 177/TV.
ffa	Alojzi] Povh
	slovenski
	urar in zlatar
	V TRSTU
	ulica del Rivo St. 26
	(na trga pri St. Jako d q)
Zobotehnik iz Nemčije
Josip Konig
diplomiran na zobotehnični akademiji v Parizu.
■■■ TfSST ■■■
ulica S. Nicoio št. 18, II. n. j- Sprejema: od 9-12 in od 2-5. Plačila ra mesečne obroke.	! SiiiissbssiiiiiiSssiiii
Konceslonlranl zobotehnlk
ALEKS. LUKEŠ
Trst, ulico Nuoua 13.
ALOJZIJ TflUČflK-DOTOULdE
autorizirano stavbno in kamnoseško podjetje
zapriseženi sodni izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune, cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga monumentalna dela. Cene zmerne.
i i II M j ! ! i ■ 1 I ! : I I I II I
Odlikovana to~ ^HD! IdS Sv. Ivan varna sodaviee	^t pri Trstu,
Via S Cilino št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 566. ■e priporoča r.&jtopleje slovanskim gostilničarjem, kavarnarjem in dragim odjemalcem sodavičarikili izdelkov v mestu in okolici.
Tvfl^nri Na|i! i Draže (kvas) Iz odlikovane slovenske tovarne drot so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves, narodnjaki, 1 fyyyU9 PchI S naročajte pri domači tvrdkl, ki vam postreže po konkurenčnih cenah. - J. J. SOBAH, Trst, G. Oasari 10.
Stran IV:
„EDIN08T" St. 77.
V Trstu, dne 18. marca 1913.
Jalnl demokratje vedeti. Govornik je poudarjal, da je NDO na shodih, ki jih je lelos uprizorilo, opozarjala, da letos ne pojde za fcogve kake zahteve glede zvišanja plač In skrajšanja delavnega časa, ampak za to, ali bo naš človek sploh delal, aH ne 1 Socijalni demokratje pa niso nič premišljevali o vsem tem, ampak so kar brez nas napovedali štrajk. Hoteč varovati solidarnost delavstva, smo jim tudi mi dali moralno podporo neštetimi intervencijami pri vladi, shodi itd. Govornik je apeliral na navzoče, da ostanejo tudi zanaprej solidarni in da se v bo doče bolj pripravijo za take važne in uso-depoine korake :
Na napade sccijalnih demokratov je govornik izjavil, da bo NDO nastopala tako, kakor bo ona smatrala za potrebno. Omenjal je na to, kako postopajo socijalni demokratje v Nabrežini, kjer so hoteli uprizoriti štrajk proti članu NDO, ki je vsied tega izgubil delo. Tako so postopali tudi pri zidarjih, ampak NDO je izšla iz tega boja s častno zmago. Vprašanje je, Če imajo taki ljudje, ki podijo naše delavce z dela, ki štrajkajo proti njim, sploh smisel za korist delavstva.
NDO je do danes govorila o štrajku jasno, ne pa tako, kakor soc. demokratje. Sklenila Je, da bo z ozirom na razne napade in terorizem popolnoma samostojno postopala, da si pridrži svobodne roke v vsakem oziru. Ne bo se puščala terorizirati po onih, ki hočejo izrabljati vso stvar za strankarske namene.
Govorilo je na to še več drugih delavcev, nakar je bil shod zaključen.
400000
Pripr. odbor Zveze jugcsl. lesnih delavcev vabi odbornike vseh skupin lesnih strok: mizarsko, tesarsko, lesnih težakov in parketnih stavcev na odborovo sejo, ki bo v četrtek ob 7 zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red je važen.
Gostilniška zadruga Sianov NDO sklicuje danes v torek odborovo sejo, na katero so vabljeni vsi odborniki in nadzor-niŠtvo.	_
Vesti iz Istre,
Da vemo, kako in kaj 1 — Gospod Rennato Pecchiari, tiskar in trgovec s pisarniškimi potrebščinami v Kopru, je začel razpošiljati šolskim vodstvom, oziroma uči-teljstvu koprškega okraja na ogled vzorce pisarniških in Šolskih potrebščin v svrho blagohotne naročbe.
Stvar je čisto navadna, tudi zakonita, zato v popolnem redu; in nikomur bi niti na misel ne prišlo, baviti se s to stvarjo, ker vsakdo, celo Turek ima pravico, makari tudi kristjanu ponujati svojo kramo. Ali stvar ni tako nedolžna, kakor izgleda na prvi pogled, marveč ima Jako pisano ozadje. Gosp. R. Pecchiari je namreč hud italijanski naci-Jonalec in kot tak smrten sovražnik Slovanov, kakor je večina naših primorskih Italijanov.
Gospod tiskar je tudi vnet in priznan sportsman, kar je vsekako lepo in hvalevredno, če go|i kdo sport iz ljubezni do sporta samega. Toda g. Pecchiari ne radi svojega telesa toliko tadl sporta samega, temveč najbrže tudi radi tega, da vidi vspehe svojega truda na hrbtu kakega priljubljenega Slovenca. Ko je bilo namreč še slovensko učiteljišče v Kopru in so nekateri Italijani videli v tem pljuvalnik, kamor so lahko Izpljuvali svoj kulturni žolč, je bil g. tiskar med prvimi, ki so jim bili slovenski dijaki v to, da so Jih lahko dosita za-sramovali in jim, če Je bilo možno, tudi dejansko pokazali svojo — naklonjenost.
Ostala družba teh „sportmanov* naj si krepi in blaži telo in um še nadalje kakor hoče; v svojem negativnem delovanju je nezanimiva. Interesanten je le g. Pecchiari, ki mu je prišla sedaj na misel lepa ideja, da uporabi svoje vsestranske zmožnosti tudi v to, da bi med toli priljubljenimi Slovenci in (kar je najlepše) med svojimi nekdanjimi zasramovanci poskusil še svojo trgovsko srečo.
Res, s čudom se moram vprašati, na kak način naj pridem do tega, da bi svojega nekulturnega nasprotnika, ki sem mu bil večkrat osebno torišče zasramovanja in celo dejanskega izbruha, gmotno podpiral z caročevanjem njegovih izdelkov?!
Dovolj imamo svojih dobrih trgovin, naša naravna dolžnost |e, da nje podpiramo ; če pa hoče že tujerodec živeti od nas, mora biti pa toliko kulturen, da vsaj spoštuje Lašo narodnosti
V djbro Pecchlarljevim trgovskim zmožnostim pa Je šteti, da dopisuje s svojo bodočo (!) slov. klijentelo v čisti slovenščini. Toda ta posiljena lojalnost ne more izbrisati starih grdih grehov. To sem omenil le v toliko, v kolikor se način občevanja g Pecchfarffa z interesenti njegove obrti razlikuje od načina ostalih koprških trgovcev in kramarje?, ki se niti toliko ne potrudijo, da bi se v občevanju s svojimi mnogoštevilnimi odjemalci posluževali jezika poslednjih.
Učitelj.
Kam dovaja to? I Iz Doline: Nedavno je umrl tu neki član „Konsumnega društva". Ker pa je bil to prvi smrtni čsj med udi tega društva, mu [e hotelo
p: irediti posebno slovesen pogreb in najeti tudi godbo. V ta namen je odposlalo — in to je najbolj! dokaz, da naši ljudje niso ni-: kaki puntarjf, ampak da spoštujejo cerkveno frankov z mesečnim vplačilom samo K 4 75 oblast — deputacijo k gospodu dekanu	se zamore zadeti
prosit dovoljenja radi godbe. G. dekan ni
hotel dovoliti. Potem je pcfslalo društvo še številnejšo deputacijo, ali z istim negativnim
dne 1. aprila t. 1.
z renomirano turčko državno srečko iz 1.1870
vspehom Društvo Je želelo dva duhovnika, Varno naloien	denar ^gurani dcbuk
ali prišel je sam gospod kapelan. Ker pa je, cLlinJnp	„ ""u^JmT^IZu! ,, u
uzrl pred hišo žalosti tudi godbo, je - Skupf°e *r.*tk.	V raz,|čnih kombinacijah na
da bi
blagosiovivši truplo — odšel, n e bil spremljal sprevod. Pač ga je pričakoval v cerkvi. Tu je Češke industrijske odpravil molitve, a zopet ni
mesečne obroke od K 3 — višje. Zahtevajte p a	prospekte 1
*' 1 " 1 banke
spremljal sprevoda na pokopališče!
To je suhi dogodek. Mi pa bi želeli, da bi bila cerkvena oblast čula komentarje, ki jih je delalo ljudstvo. Ni ga moglo razumeti, vedoč, da po drugih krajih ne delajo cerkvene oblasti težav v takih slučaj h ! Čemu; to nasprotovanje željam ljudstva?!! —j Ali cerkvena oblast ne umeje, kam do- j vaja to?!
Iz Doline. Na velikonočni ponedeljek priredi naš društvo „Vodnik" pTesni venček' v prostorih „Kons. društva". Začetek ob 4 popoldne.	j
glavno zastopstvo v Ljubljani.
T-
II
b 1=1F
TEODOR KORN
Trst, ul. Miramar štv. 71
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PEEJEMAJO SE VSAKOVESTNA = *>ELA in poprave =
PO HIZBIH CENAH, v Delo dobro In zajamčeno. :: Tfiief. 25-26. □ Poslovodja: Franji jenkt.
=1
3!
3E
I
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DDODDDDDna
□I-
MALI OGLASI
MALI OGLASI m računajo po 4 vin. as t po
Najmanji« pristojbina 40 Tin.
betcdo. Mastno tiskan« beud« enkrat
j Plača m takoj tnseratnaan oddelka, j«

Virsilio Rapotec
□ i priporoča cenjen, občinstvu Trsta in okolice svoju
HririnnfTnnnniTninrMTfTri^
Izvežban korespondent,
zmožen slovenskega,
nemškega in laškega jezika, z dovršeno tehniko, tndi zanesljiv računovodja, ponuja na podlagi izvrstnih spričeval svojo službo. Prijazni dopisi inser&tnema cddelku „Edinosti" pod „Kcre pondent".	380
MflcIfSlt in ref°šk> sladek, maršalo prve vrste ITIUOlVal 8e toči po najnižji ceni. Buffet Ivan Suban, S. Sebastiano št 6.	562
Gnjat
praška in graška po najnižji ceni. Buffet Ivan Suban, S. Sebastiano št. 6. 563
Velika noč.
Specijalna moka za pince se prodaja v ulici del Salice 7 569
Vila lepo urejena z velikim vrtom pred in za vlldj hišo, se proda pod jako ugodnimi pogoji. Pojasnila daje E. Bratuecha, Slov. isiatrica, štajersko.	570
Rohlrniapo ce8ta Ba Prosek, 1500 sežnjev zem-DarlVUVIjC, ljifča, stalen dohodek, majhna vila, gostilna, dekret. V gotovini K 10.000, ostalo te vknjiži- Ponudbe: Ettore Feilatt?, ulica S. Giovanni št. 9, H.	532
Q|nwpnftf21 spretna v sobarstvu in v kuhinj-OlUVCMIldj stvu, 251etna, vešča popolnoma slovenščine in nemščine, želi vstopiti v službo h kaki drožini. Ponudbe naj se pošiljajo na inseratni oddelek „Edinosti" pod „Sobarica" št. 400. 400
Pl*0P0i inteligenten mladenič, ki govori sloveti -■ CLtJJ ski, italijanski in nemški, si želi dobiti službo putnika zasebnika. Naslov pove Edinost pod št. 588.	588
Slikar in pleskar uiica dei Bacchi štv.
19, se priporeča slavnemu občinstvu.	585
Velikanska veselica
vseh Jožetov in Pepfc se vrši jutri v gostilni članov NDO, ul. Carradori 18. Vabljeni bo vsi Jožeti iz mesta in okolice. Udeležba je dovoljena tudi drugim goltom. Vstopnina prosta celi dan Seveda štruklji bodo tudi. Na obilen obi*k vabi voditelj H. Kosič.	589
Trgovski sotrudnik, i™«.* "n
malo italijanščine, izvežban manufakturist (tudi me-Čane stroke) z dobrimi spričevali, želi primernega mesta potnika ali prve moči v Primorju ali Dalmaciji. Cenjeni dopisi in vprašanja na inseratni oddelek EdinoBti pod „Dobra praksa gt 586"	5S6
Olje, kis, milo.
FR BIAGGINI Tr8t' ulica l8tria stev*21
drugo.
Prodaja olja, kisa, mila in 336
Mizarji:
Moderne spalne sobe ^
delo izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Belvedere 28, ogel Torquato Taseo.	555
ZA VELIKONOC!
V slaščičarni
O. Ferluga
Trst, ul. Barriera vecchia 31
se prodajajo prvovrstne pince in „presnitz", vse vrste slaščic in koniektur. Likerji io vino v steklenicah. Sprejema pecivo po naročbi.
POSTREŽBA NA DOM.
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, slici San ftancesco d'^sstsi 2
Specijalist za popravljanje ronlet na oknih, slu- Na željo se menjajo pasovi In zmetl. to | B>iU za mp«Im dal« li h n ki|l kiakirtio«.
esnico
nahajajoČo se
v ulici Sette fontane 35
v kateri prodaja goveje, telečje in janječje meso prve vrste ter perutnino po zmerni ceni.
V Zaloga obuvala
■■■■ in lastna delalnioa ■■■■
PAVEL ViSINTiNI
Trst Dl. Glosue Cnrdoccl 27,

Velika izbera moških in Ženskih Čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno
po zmernih cenah
C
f* 3
5.
cr
o
•i
O
M OO
POZOR!	Svoji k svojim!
VINKO TERČON priporoča slavnemu občinstvu svojo na novo odprto
pekarno
v Trstu,


18
ulica del Bosco
(prej F. PIRMAN)
Prodaja se svež kruh 3-4 krat na dM raznih sladčlc, biškotov in liherjev te — najfinejše moke 11, d. —
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
Izdiranje zobov brez S vsake bolečine z
Or. J. Čermak V. Tuscher
zobozdravnik konces. zobni tehnik
~ TRST -
ulloa della Caserma št. 13, II. nadst.
Naznanilo.
Podpisani naznanjam cenj, odjemalcem in cenj. občinstvu, da sem namestil v svoji pekarni, nahajajoči se v Trsta, nlica Giuseppe Parini št. 12
električni stroj za izdelovanje kruha in sladčic
ki je edino sredstvo čistoče in zdravstva. Prodajajo se za velikonoč
pince m „presnitz" prve vrste vse vrste slaščic.
in
Vino in likerji v steklenicah. Sprejemajo se naročila za pecivo. Postrežba na dom. Priporoča se
Josip Pahor.
Predmeti n M
Kokain« priprave iz aluminija, plan i a »k« iU-klenioe, noii in vilice, planinska paiioe, priprave sa led, ielesa, snežni obroči, nahrbtaiki.
Vsakovrstne obleke:
Sweater, planinske hlače, gamaie, itptic
iz čiste volne, rokovice.
Steklenice Helios, več dni gorke te mrzle po 4 krone komad.
Modni predmeti za gospode, siJm, ovratnice, zapestnice in nogovice.
Za Slane športnih in planinskih drofttav
W POSEBNE CENE. H
Športna trgovina JtraKcf
ulica 8. Afllomo 12 orati Krei. petiojji)
Nova trgovipa
TRST ulica Campanile št. 21
nasproti
srbsko-pravoslavni cerkvi.
Prispele so zadnje novosti
oblek za gospe in deklice lii bluz po cenah, kakor jih še ni bilo v Trstu.
Ob priliki velikonočnih praznikov
prej nego kaj kupite, obiščite
povo trgovino
TRST ulica Campanile št. 21
nasproti
srbski pravoslavni cerkvi
Zaloga izdelanih oblek
Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti.
Specijaliteta v veznji. — Iibera volnenega blaga.
♦ >A OBKOKE! Zmerne cene! ♦
Adolf Kostoris
Trst, ulica S. Giovanni št. 16, I. nad.
zraven „Buflet Autom — Telefon 251, Rim. II.
:: POZOR I Skladišče se nahaja V I. nad. ::
RADOSLAV PETRIĆ
Trst ulica Geppa št. 12, Telef. 1025.
Priporoča svoja zajamčeno pristna dalmatinska vina in izvrstni istrski teran.
Asti in šumeči refošk in vermout
lastnega in odlikovanega pridelka. Za prodajalce nizke in konkurenčne cene.
POSTREŽBA NA DOM.
JosipGrižoii
Trat. ulica Belvedere 2,
Prodajalna čevljev
finih in preprostih za moške, senike in otroke vaeh vrat. — Sprejemajo ae naročila po meri in popravki. CENE ZMERNE.