223. številka. Ljubljana, soboto 1. oktobra. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD |W|l vsak dan, izvfcemsi ponedeljka in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemati m a v 81 r c> - o g e r * .• dežele /a celo leto l»i gU, za pol leta s gl., i četrt leta 4 #1. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za ceh. leto 1 .'t *rlil.. -/a četrt leta 8 gld 80 kr., ta en mecec 1 gld. 1(» kr. /..t p..-lijmi.- na um se računa 10 ki. za mesec, 30 kr. za ertrt leta.'— Za tuje debele toliko ver. kolikor pofttnina .znaša. - 7.a gospode neitel je na ljudskih Aolah in i dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za eetrt l*»ta VJ gld. 60 ki., po p»lti prej-•man za četrt leta .1 gold — Za oznani I ;i se plačuje od četiristopue petit-vrste t> kr., če se oznanilo enkrat tiska, S kr.. če ae dvakrat, in 1 kr., ee se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi ae ne vrarajo. - Uredništvo |e v tj ubija:.i v Franc Kohnanovj hiSi ..gledališka itolba*. Oprav ništvo, na kateio naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oanattila, t. j. admi'iterativne stvari, j« v „Narodnej tiskarni" v Koiinauovej bili. Izh z; doni IV. Vabilo na naročbo. S koncem tega meseca se prične' novo naročanje na zadnje četrtletje. Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slov. Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino. „Slovenski Narod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za četrt leta.....3 gld. 30 kr. Za jeden mesec .... 1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta.....4 gld. — kr. Za jeden mesec .... 1 „ 40 „ Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana ceua in sicer: Za Ljubljano za četrt leta l2 gld. 50 kr. Po posti prejeman „ „ 3 „ — „ Opruvtiistvo f, SlOV* Naroda,**. Xf I /j u l» i j <'lni /bori zdaj večinoma mirujejo, ker delujejo odseki. — Vlinškem deželnem zboru je predlagal grof Kuenburg in drugovi, naj se vstanovt deželna hipotekna banka. Predlog se je izročil finančnemu odseku. — Moravski deželni zbor j* razpravljal vprašanje o škodljivosti obstoječe dvojne uprave. Volil se je odbor 15 udov, ki se ima posvetovati o tem. — Š leski deželni zbor je tudi to predlogo o dvojnej upravi izročil v posvetovanje 7 udom. — P redare I s ki de/.elni zbor se je imel posvetovati o vladnem načrtu zakona o ustanovitvi okrajnih kmetskih zadrug. Volili so se odseki, ki s" imajo posvetovati o predlogi o Bpremembi deželnega volilnega reda, o reorganizaciji dozdanje politične in avtonomne uprave. Polagoma se krči nemsko-naeijonalna fa-l&nga v ifoMpoMkeJ sJtoruici. V zadnjem čusu umrl je zopet jeden ud, grof Friderik T nun. Njegov naslednik bode grof Fran Thun; ta pa je prisegel na program aviononnstov. Tako je gosposka zbornica dobila zopet jednega uda več in menda bode grof Taafife vender toli političen, da bode pri imenovanji novih udov izbral si avtonomiste in si tako osigural večino tudi t gosposkej zbornici. Veliko veselje vlada v taboru iieiiiiUo-uac»ljonalcev, iter sta prestopila k njiho-vej stranki zopet dva moža, grof Dub.sky in baron VVidmann, ki sta prej zastopala srednjo stranko. Nu. to ni j velika škoda za nas, saj sta itak prej uže skoro vedno glasovala z nemško-nacijonalci. Škoda uij za dva glasu, nasprotno pa je lepa izkušnja za vlado, da se na take elemente, ki o vsakej priliki menjajo svoje prepričanje, nij mogoče naslanjati, /daj bode menda pač izpoznal grof Tanfte, da mu je nad strankami stati nemožno, da srednja pot ne velja nič. Tu je treba odločnosti, Tuafle se bode moral nasloniti na močno av-tonomistično stranko in usluga zahteva proti-uslugo, moral bode tudi izvesti obljube, ki jih je delal avtonomistom, a to s krepko iu odločno roko. Ogrrgki državni zbor je uže pričel v 28. dan t. m. svoje delovanje. Nj. veličanstvo cesar sam je otvoril zbor. V prestolnem govoru so se naštevale predloge, katere bode imel reševati zbor. Na dalje se je govorilo v prestolnem govoru, da se kazenski zakon dopolni, uprava financ zboljša, povzdigne naj se obrt, pospešuje naj se kupčija. Prestolni govor naglasa sporazumljenje z drugimi vladami in pričakovati je, da se bode še na dalje ohranil evropski mir, „da bodo naša ljudstva nemotena uživala blagoslov miru in mogla vso svojo delavnost vravnavanju notranjih zadev in pro-spehu materijalnih in duševnih interesov dežele posvetiti". Tako se konča prestolni govor. O razmerah t Bosni in Hercegovini razglaša pariški list sJusticeu adreso, katero je poslalo veliko število Bošnjakov in Hercegovcev do carja ruskega. V tej adresi se toži, da se ljudstvo takoj zarubi, će ne plača davka. Glas jadikujočih pa se ne razlega do prestola avstrijskega cesarja. Vlada prepoveduje rabo slovanskega jezika in brutalno vsiljuje nemški. Ker so vsi dopisi vlade ali nemški ali magjarski, ne more si ljudstvo iskati obrambe pri sodnijah. Podpisani prosijo, naj bi ruski car posredoval, da bi se v Bosni in Hercegovini vpeljala svoboda brez krviprelitja. Podpisani so najodličnejši možje Iz Pet rog:rada se poroča, da je groi Ignatijev sprejel veliko deputacijo Židov, ki je prišla poročat o stanji svojih sodrugov v južno-zapadnej Rusiji in prosit pomoči. Ignatijev je dejal deputaciji, da pripozna Žide v Rusiji kot prave državljane in da si bode prizadeval, da se bode židovsko vprašanje ugodno rešilo« O rešitvi orijentaliicffa vprašanja prinašajo „Times1 dolg Članek, v katerem se Avstriji velika uloga daje. Ta list meni, da se ne bode moč naše dr/ave razširila le čez Pre-veso in Salonike, marveč tudi čez Epir in Ma-cedonijo, da bode Avstrija razširila svoj protektorat tudi čez Grško iu tako tudi Grkom pripali Carigrad v zvojo moč dobila. Nu, tako daleč pač še ne pride kmalu, da-si ta list pripoveduje, du je tej politiki uaredil načrt Bis-mark sam. Turčija je imela vedno slabe finance, državna blagajna je bila vedno prazna in tako je še zdaj m tako bode, ostalo navzlic vsem dobrim nameram o reformi financ. Turčija ima obilo državnega dolga in tega zdaj misli razdeliti na posamezne države: Bolgarija naj bi prev?ela 720 milijonov frankov, Bosna in Hercegovina 800, Grška 200, Srbija 130, Rumu-nija 130 in Črnagora 13;J frankov. To bi bil res najkrajši pot iznebiti se državnega, dolga, a komaj je verjetno, da bi se omenjene dr žaviee udale premodrim ukrepom Turčije. Ali bode pa s silo izterjala? Nu, niti prijatelj Tur čiji hi tega ne svetoval. Iz Tunezije se poroča o novih bojih. Pri Mintoru je napalo 800 vstaških konjikov Oddelek francoske konjice in jo skoraj popolnem uničili. Pri Sahalinu pa je francoski obrist Moulin zapodil v beg 501) arabskih konjikov in 1000 pešcev. Ta slednji boj je trajal tri ure; Arabci so izgubili 150 mrtvih. Dopisi. Iz Planine 21. septembra. [Izv. dop.] (Za slovo!) Nijsta še minoli dve leti, kar smo osrečeni bili, da smo v svojo sredo dobili Čestitega gospoda kaplana Josipa Z u 1 o k a r j a. A uže ga nam je nemila usoda premestila v drug kraj. Te dni smo čuli tožno novico, da naš priljubljeni, vrli in vse hvale vredni gospod mora iti v Hrenovice. Kako nas je osupnila ta nenadna ve3t, težko je popisati. Tukajšnji domačini jeden druzega povprašujejo: „Ali si uže čul, da našega gospoda kaplana izgubimo? Zakaj? Saj si nij želel premestenja! Škoda!" Ali žalibog resnica je. Kdor tega gospoda pozna, kdor je le jedenkrat imel priliko z njim se pomenkovati, z njim v dotiko priti, gotovo ga je čislal in hvalil, a tudi prepričan bil, da le tak mora duhovnik biti, da deluje uspešno v vinogradu Gospodovem. Vedel se je tako hvale vredno da niti jedne črne pičice se mu ne more spodtikati. Svoje svete dolžnosti nikdar zanemarjal nij 1 Učd nas je kaj lepo z lece, s kratkim a ,krepkim in jedrnatim govorom v čistej in lepej slovenščini. Nikdar nij s tega svetega mesta nobenega osobno napadal, niti kake prilike povedal, ki bi bila koga žalila, ge menj pa se je družinske razmere vtikal. On je le to skrbno in vestno opravljal, kar je v njegov delokrog spadalo, ostro je grajal opravljive jezike. V javnem družabnem živenji nam je bil le v posnemanje vreden izgled. Pomenkoval se je z vsakim kaj rad, prijazno in pohlevno. Gospod ali kmet, premožen ali reven, odrasel ali otrok, to mu je bilo vse jedno. Kazal se je in tudi v resnici bil iskren, zna-čajen in pošten narodnjak, trden kakor skala. Njega ne gane noben še tako hud vihar. Naš je z dušo in telom, veren sin majke Slave 1 Kadar je trebalo za svetinje našega naroda potezati se, bil je on gotovo mej prvimi. Sovražnikov mej nami nij imel, vsaj imena vrednih ne. Morebiti kako čivivo „hrastovo šisko" ali kakšnega „sviga-švaga', ki ima narodnost konci jezika, v srci pa ostudno gnezdo „nem-čurske golami". Pa to so smeti, za koje se ne zmeni noben pošten narodnjak. Uže mnogo duhovnih gospodov smo sicer imeli, kateri so bili vsh hvale vredni in smo jih jako čislali, a tak, k.ikor »naš čislanec", kakor ta gospod, dozdaj še nobeden nij bil. Tako še nobenega pogrešali nijsmo. Kazali smo p« tudi pri vsakej priliki po svojej moči, kako ga ljubimo in spoštujemo. Tožnost, katera nas obhaja, ko se njegovega bljižnjega odhoda spoininamo, je v istini taka, da je peio preslabo jo popisati. To le izrezujejo besede in obče togovanja, katero se tukaj čuje, odkar smo zvedli to bridko novico. In kadar bode gospod slovo jemal, se bode še le lehko osobno prepričal, kako zelo priljubljen iu čislan je bil — kako težko ga bodemo pustili od nas, Jako ponosni smo, da smo mi dobili prvi v svojo sredo gospoda, o kojem se morajo reči za njegov stan tako pomenljive besede: „Po njihovih delih jih boste spoznali" ! Zategadelj blagor vam, ki ga /daj doboste mej se. To je biser služabnika božjega in uzor neomah-ljivega rodoljuba! Gospoda kaplana pa prisrčno prosimo, da nam blagovoli ohraniti blagi spomin iu cenjeno svojo naklonjenost. Vsemogoei naj ga blagoslovi, in mu podari vse kar želi in — zasluži! Zadovoljen se sme ozirati gospod kaplan na dozdanje svoje delovanje. In če točenja pride čas Na razna pota zfcone nas, Tu na, pobratino, roko mojo Ti pa podaj desnico svojo: Da srce zvesto kakor zdaj, Ostalo bode vekomaj ! —Si — Iz Ilirske Bistrice 27. septembra. [Izv. dop.] (Češko narodno gledališče.) Grozna nesreča, katera je letos 12. avgusta zadela naše brate Čehe, vzbudila je v vseh Slovanih globoko sočutje. Tudi nas Slovence je pretresla strašna novica, da gori češko narodno gledališče, ponos vseh Čehov. Obžalovali smo, da je bil plod tolike požrtvovalnosti in vztrajnosti vrlih bratov tako naglo uničen. A mej tem, ko je narodni hram še gorel, ko je Slovanstvo v srci skoraj obupavalo, da bode mogel narod češki kljubovati tolikej nesreči, češki rodoljubi nijso izgubili poguma, nij jih zapustilo zaupanje v svojo moč, temveč, mestu tarnati in jadikovati, začeli so z brezprimerno požrtvovalnostjo vnovič donašati darove za narodno svetišče, in v malo dneh nabrala se je vsota, katera glasno priča, kako razširjen in vkoreninjen je v Čehih narodni čut, narodni ponos. Nikdo nij hotel zaostati: moško in žensko, staro in mlado, bogatin in revež, učenjak in neuki ljud, tovarnar in delavec, umetnik in rokodelec, obrtnik in ratar — vse je drlo k žrtveniku, da položi nanj svoj dar. Posnemanja vrednemu češkemu rodoljubju prihiteli na pomoč so pa tudi drugi Slovani; nebiralo se je in nabira se še v ta namen: v Rusiji, Srbiji, Hrvatskej, Poh>kej, Bosni itd. To je dokaz, da slovanska vzajemnost nij prazna beseda: Udarec, ki je zadel Čehe, čutili so Slovani in žurijo ss [»omagati vrlfm bratom ? Kaj pa mi Slovenci ? Dozdeva se nam, da svojega sočutja ne dokazujemo dejansko tako, kakor bi ga lehho. V Ljubljani morda veste bolj, kje in koliko se je v U namen zgodilo, kje in koliko se je za češko gledališče nabralo mej Slovenci. Nam je le toliko znano, da se je nekaj storilo v Ljubljani, da se je nabiralo v Postojni in tu v Ilirskej Bistrici, in ako je res to vse, je to veliko premalo. Naša misel je, da bi moral vsak večji kraj, vsaka večja vas na Slovenskem prinesti svoj dar. Res je, da moramo Slovenci v primeru s svojo revščino velik narodni davek plačevati, da se mej nami vedno nabira, — ali nekaj vender-le še utrpimo, ako hočemo, in pomisliti moramo, da brez žrtve Slovanu solnce ne zašije. Mi Slovenci potrebujemo Čehov, bolj kakor Čehi nas. Ne zamudimo nobene prilike buditi v Čehih simpatije za nas. Zdaj imamo lepo priliko zato. Dan, ko bode češko narodno gledališče dodelano in slovesno odprto, bode naroden praznik vsemu Slovanstvu. Zastopniki vseh Slovanov bodo zbrani v zlatoj Pra«i, da se udeleže tega pomembnega slovanskega praznika. Kako bode tedaj navzočnim Slovencem pri srci, ako si b do morali reči, da ne zastopajo naroda, kateri je dejansko skazal bratom Čehom svoje sočutje? Kako vse drugače bi jim bilo srce, ako bi imeli zavest, da so zastopniki narode, kateri je storil po svojej moči, kar Slovanstvo od njega terjati more in sme! Mi bi tem rajši, da bi tudi Slovenci ta slovi sni dan sopraznovali z zavestjo, da so storili svojo dolžnost, ker gojimo nado, da se bode ta dan v Pragi vsejalo seme, iz katerega kmalu Slovanom požene jedinost in vzajemnost v literaturi in slovonskej znanosti. Prinesimo torej Slovenci svoj dar, da se bodemo mogli o svojem času častno in ponosno udeležiti slovanskega praznika v Pragi! In ko bi se mi Slovenci kedaj odločili z doneski vsega slovenskega naroda postaviti si v Ljubjani, „slovenski dom", ali bi se Čehi spomnili, da smo jim mi vsaj dobro voljo pokazali ? Naj bi torej tudi drugod, kjer se to še nij zgodilo, slovenski rodoljubi nabirali za češko gledališče. Naj ne straši to nikogar, da se ne da mnogo nabrati: da je le nekaj, a bolje malo. nego nič, saj veliko nihče ne pričakuje niti za to ne gre, koliko se nabere v to svrho! Na domače potrebe poleg tega ne smemo pozabiti. Tudi tukaj nij bilo lehko moledovati, ker se je letos uže toliko nabiralo, namreč za stradajoče Kotjane, za cerkvtni stolp (kateri se zida zgolj iz dobrovoljnih pri-neskov), za pogorelce v Knežaku i. t d. Kljubu temu je dozdaj uže 70 gold. skupaj, in še se morebiti odpre kaka radodarna roka. Iz phijskega okraja 21. septembra. [Izv. dop.j (Kaj bode z našim 9 ols tvom?) Zdanja vlada zapisala si je v svoj program, da hoče pravična biti vsem narodom. Jednako breme, jednaka pravica! Ko bi to istina bila! Vedno govorimo in pišemo o [naših težnjah, da naš narod nij zadovoljen, kajti tlačeni smo še vedno bolj od svojega političnega nasprotnika Nemca, oziroma od nemškega psevdolibe-ralizma. — V naših sodnijskih pisarnah je naš jezik, to je jezik, katerega govori narod, tuj, on ne najde mesta v „nemškej" pisarni! O tem predmetu pisati, nij moj namen, kajti pisalo se je uže itak mnogo o tem, a od višje strani, kjer bi se dalo kaj storiti, se vsaj pri nas na Štirskem dozdaj nij zgodilo nič. Slovenec Še zmirom trpi! Kaj pa naše šole, o katerih se redkokedaj kaj Čuje? Tu germanstvo — cvete! Njega cvetje jelo se je jako lepo razvijati in nij dvombe, da bode to cvetje obrodilo tudi lep — sad! Nijsmo se čudili, da je g. Stremaver nastavljal le take može za nadzornike, o katerih je bil popolnem prepričan, da so „meso od njegovega mesa". Nijsmo se čudili, da marljivi učitelji svojej nalogi ne morejo biti kos, kajti zahtevalo se je od njih izvrševanje, katero vsem zdravim pedagogičnim načelom v obraz bije. Učitelj, ki je pred par tedni dobil „šul ferajnove groše", trdil je tako ognjevito, da da si moral verjeti, ka se mora deca, sloven Bka deca, uže prvo leto učiti blažene nemščine, ako hočeš kaj doseči, in s tem dosegel je on uže toliko, da konci leta slovenska deca, ka tera pred jednim letom nemščine nič umela nij, mej seboj nemški kramlja!!! Kako veselo je za — čudodelnega učitelja! O srečna slovenska deca, ki si izročena tako marljivim in skrbnim odgojiteljem! Za trdno smo se nadejali, da nas zdanja vlada v našem narodnem napredku ne bode ovirala pa da bode zda nji gospod naučni minister take može postavil za nadzornike, ki nijso najhujši zoprniki slovenskega naroda. Sigurno smo se nadejali, da se iz-nebimo Stremaverjevega privrženca, znanega germanizatorja, nadzornika Ranerja. Ne, zopet nam je imenoval gospod Conrad tega moža nadzornikom ptujskega in ljutomerskega okraja, kakor navlašč, češ, to imaš, ti narod slovenski kot plačilo svoje potrpežljivosti in udano-sti! S tem imenovanjem iznenadejan je bil v prvej vrsti nadzornik sam, kajti sam nij pričakoval, da ga doleti ta čast in pripravljal se je uže na navadno učiteljsko mesto, iznenade-jani in o bili mi prebivalci navedenih okrajev, kajti bati se nam je, da bode ui'iteljstvo vse zbegano ter da bode zopet jela denuncijantov-stvo prav vrlo poganjati, in gorje učitelju, ki nadzorniku nij po godu — facta loquuntur! Bati se nam je pa tudi za našo mladino. A zdi se mi, da sem uže preveč govoril o tem moži, pristavim le se, da tu ne gre za njega osobo, za katero se mi prav nič ne brigamo, ampak za princip. Radovedni smo, kaj dobimo še v kratkem iz gospod Conradovih rok — mogoče, mogoče, da nas doleti sreča, da kaj „postane" tudi znani ptujski Hanzek, kateri bi vse „bindišarje" spodil s Štirskega, potem bi bil res — mir. Iz Žužemberka 11. septembra. [Izv. dop.] (Odgovor.) V 193. številki „Slov. Naroda" se bere mej „domačimi stvarmi" kos nekega dopisa iz Žužemberka in v 54. številki "ustavovernega ljubljanskega tednika neki „ein-gesendet", katera hočeta žužemberškega župana g. Kussmanna opravičevati ali znabiti še celo oprati nasproti nekemu dopisu v 178. št. „Slov. Naroda". V prvem se za g. Kussm&nna poteguje neki trideset tržanov, v drugem pa le trinajst. Komur nijso znane tukajšnje razmere, bi mislil, da je tistih 30 ali 13 mož iz lastne inicijative z zavestjo in popolnim prepričanjem potegnilo se za slavnega g. župana. Pa stvar je drugačna. Gospod župan se je hotel pred svetom vsaj navidezno opravičiti, zato je sestavil neko jako gnilo zaupnico brez glave in brez nog. ki ima biti tudi odgovor na dopis v 178. št. „Slov. Naroda". Za to zaupnico je beračil on sam, njegovi nemškutar-ski trabantje in občinski sluga podpisov. Vidi se, da je omenjena stvar delo g. župana, zato bomo z njim več govorili, kakor z večinoma nodolžno podpisanimi možmi. Dopis iz Žužemberka v 178. št. „Slov. Naroda" o g. K. nič druzega ne govori, kakor samo to, da se je tepel. Zakaj tedaj oba vaša dopisa, g. Kussmann, okolo prvega hodita tako, kakor mačka okolo vrele kaše. Če ste hoteli zagovarjati se, zakaj nijste zapisali mej drugimi lepimi besedami tudi tako-le: Tu podpisani možje spričujejo, da se jaz nij sem tepel. S takim listom naj bi šel potem občinski sluga po podpise, pa naj bi vsakemu povedal, na kaj naj se podpiše; ne pa tako, kakor je on naredil, rekoč: „Ti, tukaj-le se podpiši, je nekaj zavoljo volitev! E, kaj boš bral, podpiši se, podpiši, se mi naprej mudi!" G. Kussmann ! če se tako podp suje, potem jih je lehko — trideset podpisov. Mi pa bi vam bili tako-le svetovali, predno ste podpise beračili: Pojdite čujete, da ponočnjaki ne delajo nemira — nam ne! Vi — pa na ponočnjake pazite, da se mir ne kali, zakaj pa nas sami najeden-krat iznenadite s svojim jako prijetnim organom? Zares — malo tacih županov, ki bi imeli tako srce za srenjo, ko g. K., da bi do treh ali štirih zjutraj čuli, ka ne bi bilo nemira ! „Tudi 31. m. m. je (g. župan) na to gledal, da take fantine spat spravi, itd." Pač bi bilo dobro, da bi bili vi res 31. julija na to gledali, pa žal, da ste še le 1. avgusta ob treh zjutraj začeli „gledati" ; pa kaj se hoče, če je bilo vaše razpoloženje bolj pripravno 1. avgusta kakor 31. julija! Z kaj pa nijste teh fantinov uže prej spat spravljali ? Saj ste bili malo prej ž njimi vkup pod jedno streho! Zakaj pa še le ob treh? Če so vas pa s kamenjem pozdravljali, kako da flte rekli jeduemu uže prej, naj miruje, ker hočete druzega pre tepsti? Zakaj nijste poklicali takoj žandarmerije na pomoč, ko ste bili „s kamenjem pozdravljeni"? Zakaj še le, ko je bil tepež končan? Z žandarmerijo se je reč malo zamotala, k tistim možem, ki so vas gledali, ko ste se , vi ste se na vi.lez nekaj opravičevali. R izkio-tepli in ki so bili na pozorišči, ti bi bili kaj j pili ste „druhal"? Kako „druhal" pa? Saj sta veljali! Zakaj je pa šel sluga le k tistim, ki j bila samo 2, reci dva! Ljudje so še le vkup so spali m k tistim, ki so daleč v druzem oddelu Žužemberka? K vašim ljubčkom in tistim, ki so vam pri pretepu azistirali, ste šli pa menda vender sami ? vsaj tako bi se spodobilo 1 Obžalovanja vredni so pa nekateri žužem-berški možje, da se tako radi podpisujejo, kadar jih kdo pozove. Slovenec je res preveč dobra duša. V njego vej dobrovoljnosti, bi se mu lehko zgodilo, da bi sam svojo smrt podpisal. Zdramite se vender, pa poučite se poprej, potem še le se podpisuite. Upamo pa, da bo kmalu bolje, ker mnogi podpisani uže zdaj očitno svojo lehkomiselnost obžalujejo in tudi pripovedujejo, kako se je podpisavalo, in kdo se je podpisal; lastna izkušnja človeka res najbolj poduči. Nekateri izmej njih so pa še silno predrzni. Tako tukajšnji dacar g. Sever in g. Jan. Nachtigall. Kako se pa moreta vi dva podpisati, ker vse občinstvo ve, da sta častno azistenco imela pri g. K. pred, mej in po pretepu? Posebno pa vi, g. Jan. Nachtigall, ki ste se Še sami tepli in g. K. zraven pomagali ? Pa še na slovenski dopis ste se podpisali, dasi hočete imeti pri vsakej priložnosti le „tajč pohrusten" ! V 193. štev. „Slov. Nar." se trdi, da je „veliko neresničnega" v onem dopisu od 3. avgusta. G. Kussmann! kaj pa je neresničnega? Mar nij res, da ste se tepli? To samo pa pravi on dopis o vas. Dalje pravijo vaši zagovorniki : „pod zdanjim g. županom navadni fantje veliko menj nočni mir kalijo, kakor prej". Splošno mnenje je, da ga bolj; natančno pa se to ne da določiti brez kronike ponočnih škandalov, katero zna biti g. K. piše, kdo drug gotovo ne; saj bi imela ona največ zanimivosti ravno za g. K. Podajte se blagovoljno, g. župan, za kake štiri ali pet let v duhu nazaj v preteklost, in kmalu se boste domislili, kuj stoji v vašej kroniki! Sami ste dali tisto jutro pri pretepu na vprašanje nekega občana, kdaj da je bilo tako, kakor zdaj, odgovor: „Ni-k6661!B „G. župan Kussmann marsikatero noč čuje in pazi, da taki ponočnjaki ne delajo nemira". Izvrstno! Jedino to ste pravo povedali, to je živa resnica, pa koj zraven gola laž. G. Kussmann ! to pojdite drugam pripovedovat, da (zato leteli, ko ste jih Vi izbudili. Kolika je pa vaša „ljubezen do srenje", o tem bi bilo najbolje molčati, g. K.! Če ste res „ob času živinske kuge zboleli", ne vemo; zapisano je v vašem dnevniku; sploh pa to ne dokazuje, da se nijste tepli. Če vaši prijatelji mislijo, da ste „pri reklamacijah taradi zemljiškega davka vse brezplačno storili", povejte jim vender, kako je stvar! Mi uže vemo, kaj vi zastonj storite in komu! L^po je, da g. župan taji svoje „nem-čurstvo". Mi mu verjamemo in smo prepričani, da bi najrajši vse narodnjake v žlici vode potopil ! Na VVocbenblattov „eingesendet" skoraj vredno nij odgovarjati. Iz omenjenega spozna vsak, koliko je na njem. Iz vsegp, veje blaženo nemčurstvo. n13is heute gab es hier \veder Slovenci noch NeinsvhUutarji", — kako lepa logika mej popravkom, poslanim „Slov. Narodu" in tem „eingeseudet"! Tam ste nehali „Slovence" sovražiti, tukaj jih dozdaj še nikjer nij bilo! Pa dosti o tem, — za obširnejši odgovor „Slov. Narod" nema prostora. G. Kussmann! Opravičujte se kolikor hočete, nas zavednih mož ne boste prepričali, če prinesete še trideset tacih podpisov kakor so bili prvi. Pravih vaših privržencev, ki vedno v vaš rog trobijo, še 13 „VVochenblattovih" nij — več pa gotovo ne! Kako je pa z volitvami? Kaj čakate? Čas je uže, tri leta so uže davno minula. Le hitro storite svojo dolžnost! Vampa, Žuženberčanje, in vsi občanje, vam kličemo še jedenkrat: vzdra-mite se ! [zbudite se! Rešite čast svojega trga in cele občine ! Postavite se zavedno in krepko pod zastavo mile nam majke Slave! Iz Prajre 28. septembra. [Izv. telegiaf. poročilo.] (Občni zbor avstrijskega notarskega društva.) Danes ob 10. uri do-poludne pričel se je v velikej dvorani karolinškoj občni zbor avstrijskega notarskega društva. Državni poslanec notar Trojan iz Prage je kot starosta — prvosednik otvoril zborovanje, pozdravil navzočne in potem razlagal namen in smoter avstrijskega notarskega društva, govor svoj pa je končal s poslavljenjem Nj. veličanstva presvitlega cesarja v nemškem, Češkem, poljskem in italijanskem jeziku. Vsi nav-zočni so navdušeno pritrjevali. Na predlog pr- vosednika praske notarske zbornice in češkega notarskega društva viteza Fonterja izvolil se je dr. Roncali z Dunaja per acclamationcni prvosednikom. Po prisrčnem pozdravu zborničnega uda dr. Prokoša, ki je sijajno razvijal avstrijsko državno misel, prestopil je zbor na dnevni red in ga naglo razpravljal. Vse točke programa so se jednoglasno sprejele. Pravila so se sprejela po vladno potrjenem načrtu. Potem po se vršile volitve v centralno deputacijo in v provincijalne odbore, ki so razdeljeni po posamnih nadsodnijskih okrožjih. V centralno deputacijo so bili izvoljeni ti-le notarji in notarski kandidatje: Endler s Štajar-skega, Gesselbauer z Dunaja, Kautz z Dunaja, Lotsch z Oorenje-Avstrijskcga, Mandejski z Galicije, Max s Češkega, Roncali z Dunaja, Semler z Dunaja, Skrejšovskv iz Prage, Svoboda z Dunaja. Prihodnji občni zbor se snide na Dunaji. Mej zborovaH vlada vtselje in vsestransko dorazumljenje. Vseh družabnikov je 852, izmej teh jih je sem prišlo največ s Češkega. Danes popoludne ob 3. uri bode slavnostni banket na Sonpnem ostrovu. Domače stvari* — (Gospod dr. Julij Franz 1 vitez Vesteneck), okrajni glavar za graško okolico, je prestavljen k okrajnemu glavarstvu v Lonč (Deutsch-Landsberg). Na njegovo mesto v Gradci pa pride dozdanji glavar v Lonci, g. dr. Fran Lautner. — (Jour-fixe Sokolov) bode drevi v čitalničnej restavraciji. Reditelja sta mu So-kolovca gg. Ivan \V61fling ia Rajko Kni-! fec. Program je jako zanimljiv; obsezal bode poleg petja tudi razne komične prizore. Naj bi se Sokolovci udeležili v obilem številu! — (Po s kušnja s telefonom.) Preteklo nedeljo dopoludbe priredil je v poslopji velike realke tukajšnji urar in elektromeha-nik, g. Josip Geba, poskušnjo s telefonom, ki ima po zistemu Siemensovem trobento za j klicanje. Poskušnji, ki se je prav dobro ob-obnesla, so prisostvovali mnogi veščaki in nekaj druzega občinstva. Za poskušnjo je bil narejen 35 metrov dolg vod a vanj vložen Bvitek s 40000 metrov dolgo izolirano žico (drat), tako da je vsa daljava znašala 40 kilometrov. Pogovarjalo se je po telefonu in brali so se časniki; vse je bilo jako dobro umevno. Potem se je poskusilo telefonovati glasben komad orgljic, kar se je tudi posrečilo popolnem. SJedojič provela se je posku-ffnja s Hughesovein mikrofonom in slišalo se je s pomočjo tega aparata na daljavo 4070 metrov popolnem natanko tikanje žepne ure. Želeti bi bilo, da se ta praktični iznajdba tudi v našem mestu razširi. Dozdaj je uvedena menda samo v livarnah g. Samasse na Dolenjskej cesti. Za gasilna društva, fabrike itd. so telefonske naprave velike vrednosti. Telefoni se dobe pri imenovanem tukajšnjem urarji in elektromehaniku g. Josipu Gebi, kateri prevzame ob jednein postavljanje in iz-vajenje telefonov. Tudi preskrbi telefonske štacijone z električnim zvoncem za klicauje, kar je posebno važno za gasilna društva, ker se mora signal daleč slišati. — (Brzovlak)jev torek zvečer pri-šedši iz Ljubljane pod Žalostno goro povozil gluhonemega Človeka iz Presarjev. Lokomotiv mu je stri roko in nogo in glavo na jedoej strani, tako, da je malo upanja, da bi okreval. Vodja lokomotiva je sicer svaril, a gluhi revež ga nij slišal. — (Iz Trsta) se nam poroča: V nedeljo 25. t. m. je imel občni zbor „Delavskega podpornega društva" ženski oddelek. Dru štveni podpredsednik g. Viktor Do le nec je v lepem jedernatem govoru pozdravil gospe in krospodičine ter razložil pomen in korist društva za ženski spol v duševnem in materijalnem oziru. Ko je prečital pravila točko za točko, bila je volitev osem odbornic in štirih namestnic. Izvoljene so bile na predlaganje za odbornice gospe in gospice: K. Dolinarjeva, A. Kobalova, V. Hajnova, J. Šuševa, II. Jeklarjeva, F. Ipav-čeva, N. Bezgova, M Staretova; za namestnice: A. Padarjeva, A. Avguštinova, A. RačiČeva, L. Draščekova. Pa kratkem govoru se je zahvalil g. Dolenec gospem in gospodićinam ter jim priporočal krepko delovanje za društvo. — (Ruska oklopni ca,) na katerej je veliki knez Konstantin, je predvčera-njim priplula v tržaško luko. Etažne vesti. * (Matija Stojanovič f.) Hrvatska izgubila je zopet jednega veleznsluženega moža, Matijo Stojanoviča, pisatelja in šolskega nadzornika. Deloval je v Zagrebu, mnogo izvrstnih del prišlo je iz njegovega peresa. * ( P o s n e m a j m o j i h !) Hrvatski in srbski gostje so v slatinskej kopelji v pritožno knjigo zapisali tole pritožbo: 1. Mej praporji, ki so se razvili danes, na cesarjev rojstni dan, pogrešamo z obžalovanjem slovanske troboj niče; 2. razen rObzorja" nij razpoložen noben drug na Avstrijsko Ogrskem izhajajočih slo vanskih listov. Mi želimo zlasti, da se razpo-lože: „Narodni list", „Srbski list", „Politik" in „Tribune" ; 3. glede kopeljske godbe izrekamo uže v četrto željo, naj se jej ukaže, da bo tudi slovanske melodije igrala. Nu, ali delamo mi Slovenci tako? Pri nas celo v Bledu nij dobiti v gostdnah slovenskih listov, kaj še druzih slovanskih, bodimo možje in zahte-vajino, da se bolj podpira slovensko, slovansko časopisje. Čestimo se sami »n čestili nas ' bodo tudi drugi! * (Živini klajo rezati in drobiti je zelo koristno.) To resnico so napravljene izkušnje do dobrega potrdile. Na Angleškem so se prepričali, da 100 kilogramov rezanega sena toliko izda, kolikor 130—140 kil. nerezaneca, 100 kil. drobljenega ovsa zaleže toliko, kolikor 170-180 kil. celega, ako se mu še rezanega sena in slame pridene, da se tako konj prisili hrano žvekati. 10O kil zmletega graha, leče, boba redi ravno toliko, ko likor 300 kil. tega sadeža, če nij zmlet. Je den kilo drobljenega in še poparjenega graha, leče, boba ali turiice toliko izda, kolikor 3 kilo ovsa. * (Trtna uš) je na Francoskem 500.000 hektarov vinogradov (isto uničila in 450.000 hektarov hudo poškodovala. Zdaj razsaja v Gironde, nuj boljšem vinskem kraji Francoske kjer je od 172.000 hektarov vinagradov užt 186,000 hekt-rov napadla »> 20 000 čisto uničila. Amerikanske trte se menda tej pošasti najbolj upirajo. * (Kako na Ruskem zavarujejo govejo živino.) „Učimo se Avstrijci od absolutistične države ruske nekaj o tem, česar do zdaj v Avstriji še nijsmo uganili, to je: zavarovanje goveje živine" — piše „Wiener landw. Zeitg." Na Ruskem zavaruje namreč vlada govejo živino pred govejo kugo in sicer tako, da za vsako govedo, katero pogine po kugi, 30 do 70 rubljev odškodnine plača, zato pa od vsacega gospodarja davek po pol od stotka ali k večjemu po dva odstotka pobira. Odškodnina je pa tako urejena, da za goveda pitana s tropinami, plača 70 rubljev, za jalovo živino 50 rubljev itd., celo za tako živino, katera mej potom pri izvožnji pogine, prejme odškodnino. Bi ne ugajalo tudi pri nas kaj tacega ? * (Amerikansko.) Evropejci smo pa res še daleč za Amerikanci, mnogo se imamo še od njih učiti. Le čujte! V prvej številki časnika, ki je fel izhajati v drŽavi Ohijo, stoji z velikimi črkami tiskano, da so lastniki in izdavatelji tega lista sklenili z najlepšimi in najbogatejšimi deklicami pogodbo, vsled katere prevzemajo ta dekleta dolžnost, da se ne smejo z nobenim drugim poročiti, kakor le z naročniki tega lista. Nu, več se ne more zahtevati. Llettnlca «»|inn.iisiva. Goapod Fr. K. v Ka-dečah. Pošljite za Jurčičev spomenik nabrano svoto gospodu dr. J. Staretu, c. kr. finančne prokurature adjunktu v Ljubljani. tJiaarli ko v rjiitoljatiil: V deželnej bolnici : 28. septembra: Miroslav Majar, trgovski popotnik, 36 let, za jctiko. — Uršula Močnik, dukla, 48 let, za vodenico. 29. septembra: Jarnej Mokovec, 53 let, za plačnico. — Tulci 27. septembra: Pri rt ionu: Dolenc iz Slapa. — Vinterman, Felkl z Dunaja. — Kreker iz Maribora. — Sterle iz Trsta. Pri 91 al<«•!-. Janisch iz Vipavo. — Dr. Ra-bitsch, Kiescbke z Dunaja. — Hube iz Hamburga. Sore iz Gola Dunajska borza 30 septembra (Izvirno tclegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 7« jrld. 90 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . . 77 70 . 94 95 1860 drž. posojilo . . . . . 131 •t 50 , 831 70 . 117 rt 70 rj — n Napol.......... 9 n 36 n TJ 59 Državn0 m a ko...... . 57 60 n \ Bratje S. pozor! Danes: (559) » „Vencličku in Marijanka", strašansko žalostna prigodba. Jokali se bode te vsi! Vajenec, slovenskega jezika v govoru in pisavi popolnom zmožen, sprejme so z dnem 1. meseca oktobra pri glavnem zastopu banke „Slavije" v LJubljani. (549—3) Izurjen stenograf, slovenSčino zmožen, ae sprejme pri dr_ J"osipu Srneću, (558—9) advokatu v Celji. F>od_ Trančo št. 2. Velilta izbirka (531—8) vseh šolskih, pisnih, risalnih potrebščin in pisarničnih del. Za jesensko in zimsko saisono! od gld. 14 do 35 Jesenska oblačila NavleČnike..... Zimske suknje .... Menčikov-suknje. . . . Suknje od tukovioe. . . Obleko za dečke.... Hlače....... Salonsko obleko .... prodaje EMERIK C^TTTTL^, v Ljublj unij Gledališka ulica št. 5. 12 „ 28 14 „ 45 14 , 28 8 „ 15 5 , 15 5 , 12 28 „ 32 (550- -3) Izdatelj in odgovorni ureduk Makso Ar run. 1 ,asuu»a in usk .Narodne tiskarne". \