domci = pri J l|||| Mesečnik za odjemalce Vydrove tovarne hranil, v-Pragi VIII Letnik VII. Predplačati se ne more. i. decembra 1910. ®SEH30tšS)0IšJSšSSBEKSSi0 0c«300i®00(S^0®00(SM0(SS^0t!!s)(E SCS® I Ne pozabite položiti pod božično § ® drevesce Vydrov malinov grog, ma-slene oblate, destinke in desertke! 0 » BcSSS 0£®00®)00cS)00Sš500c^00[S300SS001 dko, kakor gleda kmet po svoji domačiji, po dolgih njivah. Im >o mu dale v obilici pšenice, po pisanih travnikih, na kater h |t nnknsil v izobilju otave. Tako je bilo na Poklonu . . . Popotnik, ki je šel mimo seje čudoma ustavil, nehote se je ozrl po beli bajti in si mislel: »Dober gospodar! Bog mu je milosten, gotovo ima žuljave roke. 2e obraz razodeva človeka! Tako je mislil tudi Lojze, ko je stopal po rahli cesti mimo Slo-karjeve hiše, na Poklonu. Slokarjeva Hanca je poškilela z pol-zakritim obrazom za njim in se zasmejala, da se je Lojzetu srce topilo. Nagnila se je skozi okno in povabila je Lojzeta za tisti večer na dom. Sicer je imela strah pred očetom, ker Slokar ni bil vajen, da bi hodili fantje v njegovo hišo. Zadovoljen bi bil gotovo, da bi se oprijel kedo Hance, toda ni ga bilo človeka v celi fari, ki bi se jim bil ponudil, dokler ni bilo nežnar- jevega Lojzeta. Hanca je sicer vedela, če vzame Lojzeta, da ne bo prinesel k hiši nič druzega kakov šest dni in nedeljo. Pa, kaj bi človek gledal vedno na imetje, saj ima njen oče vsega v izobilju. Ko umre Slokar mora dobiti vse ona, edina pri hiši. Lojzetu se je smejalo srce, ko je stopal zvečer črez prag. Ko je prišel v sobo, je obstal kakor vkopan v zemljo. Oči so mu plamtele, lica žarela, težko je čakal trenotka, ko pride v izbo Slokar. Cim preje je izrečena sodba tembolje, temmanj časa je treba čakati. „Bog ve, ali se izide posreči?" vpraša nesrtpno Lojze, ki si je brisal pot na čelu. V tem pa prime nek trdo za kljuko in vrata se odpro. Hanca in Lojze sta že sedela nekaj časa pri mizi in se pogovarjala. „Bog daj ljudje!" pozdravi z odločnim glasom Slokar. nAli sme ostati Lojze pri nas?" vpraša proseče Hanca. „Komu bi branil! Nismo razbojniki, ne tatje. Vem. čemu si prišel, Lojze! Če ti jo je Bog namenil, čemu bi se protivil božji volji, če ne, se razodene samo. Bog vaju blagoslovi! Res je, da si mežnarjev sin, da nimaš vinarja, niti za dlan zemlje, da je tvoj oče več v gostilni nego doma. Pa naj — poznam tebe, da si fant kakor se spodobi. Berač ima pri meni vedno posteljo, čemu bi branil stopiti sosedu črez prag, če ima blag namen! — Njive so velike, polja široka - le poglej skozi okno, Lojze, dokler vidijo oči — živine poln hlev, hiša kakor nova — samo pamet. Lojze!" Slokar je odšel, Lojze pa je gledal od začudenja debelo. Ali so govorila usta, ali oči, ali je resnica ali sen? Človek čaka na točo, na blisk in grom, se trese kakor pred smrtjo, nenadoma pa se oblaki pretržejo in posije solnce, tako lepo spomladanska solnce, ki daje pogum in radost. Oči so se smejale, lica drhtela, bojazen je kopnela, odpiralo se jima je življenje z ljubeznijo obujeno in že sta videla, kako sedita drug ob drugem, ženin in nevesta. * * * Lojze in Hanca sta bila že črez par let samosvoja gospodarja. Lojze je pospešil z ženitvijo. da bi se Slokar ne skesal. Brez denarja je prišel na tako lepo posestvo, kakor bi zadel v loterijo. Takrat je bilo Hanci devetnajst let. Slokar je oddal vse iz svojih rok in Lojze je prijel sam za plug, pokladal je sam živini, oči je moral imeti na vseh straneh, skratka skrbi je imel vedno največ. V začetku je gospodaril Lojze skoro najboljše na Poklonu, Denarja je bilo pri hiši vedno v izobilici. Včasi je postal pred hišo in se zagledal po pisanih travnikih, po zelenih poljih. Spomnil se je na očeta, ki je popival po krčmah, vedno, če je le imel kaj denarja. Pijanec in zapravljivec je bil njegov oče, da ga ni imel para. Po leti je prodal ali zastavil poslednje škornje in še suknjo, samo, da je lahko pil. Povsodi so se ga izogibali in zapirali pred njim, ženske so se križale, kadar so ga srečale, ker so se ga bale bolj kakor greha; vsak se je obrnil v stran, k večjemu ga je ošvignil z zaničljivim pogledom in pljunil za njim. Spoznalo pa se je kmalu, da je Lojze mežnarjev sin. Kadar sta se dobila z nčetom, sta takoj zavila v najbližjo gostilno in popivala, dokler se je komu zljubilo. „Glej. Lojze, boljše ti je sedaj, kakor da bi imel najboljšo cesarsko službo. Ni ti treba laziti po Nemčiji, ne po Ameriki, kakor morajo drugi. Denar so ti položili na dlan, postreži si, dokler lahko vživaš". Lojzetu so se zasvetile oči, vdaril je z litrom po mizi in naročil takoj novega. »Prav govorite, oče, kratek je čas na tej božji zemlji. Čemu bi se silil z ovsenim kruhom, če lahko odrežen belega. Vsi so pozabili na vas, jaz nisem pozabil. Prinesli so nam zopet vina, pijte, da boste z menoj veseli!, »Glej, Lojze, štirje ste vsi; nihče mi še ni dal kozarca vina, klatijo se po tujini kakor greh, nepoznajo svojega očeta, ne svoje matere: oče jim je le očim, mati le mačeha. Edino ti Lojze si se spomnil svojega očeta, siromaka, ki bi moral iti skoro k onim, ki stoje kraj ceste in drže klobuk v roki in prosijo, da se jim vrže kaj malega. Daj, pij Lojze, da pozabiva na vse nadloge, trenotek radosti zasluživa za to grenko življenje." »Da vam povem ! Zdi se mi, da je že tega našega življena črez mero. Nismo ljudje, ki bi bili vredni majolke vina, kakor pravijo drugi. Nekateri robotajo, da Se jim krivijo noge, jaz pa že posedam dokaj časa po krčmah celi dan, vsak, ki me ugleda, me pogleda po strani in najrajše bi me udaril in pritisnil pod mizo. Prišel sem k denarju, kakor slepa kokoš k zrnu — že to je bilo neumno — zapravil ga bom pa še bolj po neumnem. Nima teka! Tudi pri meni se vidi, da sem vaš sin." Mežnar se je nasmehnil, prijel kozarec in ga obrnil. »Lojze, poslušaj svojega] očeta! Hodi kakor ti je lažje, ne izprašuj ljudi, če smeš iti na evo ali na desno. Vajeti imaš ti . . Kaj bi neki mislil . . ." „Eh, saj je res najbolje!" pomežikne Lojze z zaspanimi očmi. »Najbolje je živeti, že vidim, kakor nanese ura. Čemu skrbi, čemu nepotrebnih besedi." Sklonil je glavo na mizo in zadremal . . . Mežnar pa ga tudi ni več poslušal, tudi njemu je padla glava na mizo, z vinom polito in spala sta oba — mežnar in njegov sin. Kakor voda, ki je tekla po Poklonu, je odtekala sreča in z njo vse veselje in moči ter resnost za gospodarstvo. Slokar je opravljal, dokler je mogel vse, če ni bilo Lojzeta doma, a tudi njemu so opešale moči, moral je zlezti na zapeček in čakati le še smrti. Lojzetu je dajal vedno nauke in ga svaril, ali Lojzetu je bilo, kakor bi meta) bob v steno. Hanca se je sklonila k oknu in pričela ihteti. Gledala je zopet po Poklonu in čakala na Lojzeta. Voda je šumela v potoku, svetlikasta noč se je lovila po strugi. Hanca je plakala poltiho in božala malega Tončka v naročju. Ril je star že poldrugo leto, toda noge mu še niso služile in izpregovoril še ni besede. Lica so se mu svetila, oči so gledale venomer Hanci v obraz, niti krenila niso, le včasi so pomežiknila, usta so se zakremžila in izpustila kričav glas. Hanco je zabolelo, ko je čutila, kako strašno breme ji je naložil Bog, kakoršnega ni mogoče odložiti celo življenje. Pokora brez greha, nezaslužena kazen! Sklonila se je še niže k njemu in ga poljubila. »Povej, Tonček, kaj sem zagrešila, da me je Bog tako kaznoval?" Tonček pa je zazeval, omahnil z roko in jo vdaril po licu. Hanca je vzdrhtela, vlile so se ji sloze in padale Tončku na lica. Vdarjalo je že polnoč in trdi koraki so vdarili Hanci na uho, in vrata so se težko odprla. Na peči se je probudil Slokar. Luč ga je slepila; ko pa je ugledal Lojzeta, ki se je lovil po izbi, je vstal in najraje bi bil izlil vso jezo na Lojzeta. »Čudno, da si še prišel na Slokarjevo!" »Kaj pravzaprav hočete?" »Bolje bi bilo, da bi te nikoli ne poznal, ne jaz in ne Hanca!" „Če bi imel kaj čutov — poglej Tončka . , drug' nadloga; tvoj sin, tvojega očeta kri! Ne križajo se ženske zastonj, kadar ga srečavajo. Vsled greha storjenega, že bogvekje, se vleče pokora na vse strani kakor kuga. — Zato nimaš besede . . . ?" »Imej pamet Lojze!" zajoče tudi Hanca. »Poglej na Tončka, spomni se svojih obljub, ali imaš še srce?. Lojzetu se je zavrtilo v glavi in opotekel se je k postelji, kjer je ležal mali Tonček in Hanca. Iz polpijanil oči, svetlih in motnih, se je zasvetil drhteč in proseč, pogled, obremenjen z grehom ; gledal je Hanci v obraz in sklonil glavo na posteljo. „Moj dragi Lojze, prosim . . . prosim . . . poslušaj svojo Hanco, izpolni mojo prošnjo, izpreobrni se ! Bodi doma, kakor v začetku, ne izgubljaj življenja v pijači." »Nevem, kaj se godi z menoj! Odpusti Hanca, nevem odgovora . . . Kako strašno mi je, daj mi roko . . . odpusti . . . Vode se napijem, strašno me žeja! Kmalu pridem!" Lojze je vstal in šel skozi vrata, tiho se je splazil skozi vežo in izginil v temi , . . Hanci pa je bilo tesno, skrivala je glavo v blazino, poslušala, kedaj zasliši zopet Lojzetove korake, kedaj se odpro zopet vrata. Lojzeta pa ni bilo, izginil je bil v temi, samo potok je hitel za njim in bil priča, ko je zapljuskalo v tolmunu in kmalu je stala voda zopet tiho in mirno kakor poprej . . . Zh GOSPODRRJE GOSPODINJE, Za božična darila ne kupujte otrokom dragih igrač. Kupite jim kaj trpežnega in priprostega, kar ne razbijejo že prvi dan. Večkrat imajo otroci večje veselje s priprostim vozičkom, s punčko, kteri je mati sama sešila oblekico, z mizo in stolmi, ki jih je oče sam napravil, kakor pa z razno svileno in komplicirano šaro. Ne razvajajte jih! Tudi druga darila naj bodo otroku primerna: ne raznih nacifranih klobučkov, žameta in svile, ki ni za otroke. Tudi darila, ki jih kupite prijateljem, sorodnikom, služin-čadi, naj bodo primerna Vašemu stanu in stanu onih, ki jih obdarujete. Naj darilo ne slepi samo oko na prvi pogled, ampak naj bo res solidno v vsakem oziru. Dajte rajše manj a to naj bo dobro, lepo in trajno. # Strehe, ki so pokrite s šindli. si lahko gospodar sam utrdi proti ognju. Namaže naj jih s smolo in posuje z moko (peskom) od opeke ali ilovice. To je treba trikrat ponoviti. Taki šindli so mnogo bolj trpežni in ne segnjijejo tako hitro. Tudi stare šindlaste strehe se lahko namažejo in bojo trajale par let dlje. * Sadno drevje ne uspeva, če je zaraščeno prav do debla s travo. Zdaj po zimi naj se zemlja okoli vsakega drevesa oko-plje, zrahlja in pognoji. Tudi zalivati je treba včasih, če je dolga suša, pa naj bo po zimi ali po leti. Ali ne z mrzlo vodo, ampak s tako, ki se je na solncu malo ugrela. * Vrt naj si gospodinja sama pognoji s pepelom, sajami, vapnom, ali kar je že takih odpadkov pri hiši in prekoplje zemljo že čez zimo, da se gnoj v zemlji dobro preleži. Senčnata mesta so dobra za salato, špinačo in rabarbaro. Semena je treba vzeti tudi za vrt najboljše vrste. Kdor slabo seme seje. žanje plevel. * Zdaj po zimi se večkrat pogosti znance ali kakšnega gosta s suhimi klobasami in s šunko. Šunka, tudi najboljša, izgleda bolj okusno, če je lepo narezana. Zato ni potreba posebnih priprav, kakor jih imajo po mestih v delikatesnih trgovinah. Zado- staje, če se nož nad štedilnikom dobro ogreje, da je vroč, potem reže, da je veselje. * Dekleta naj si že zdaj vsadijo vršičke pelargonij, rožmarina in nageljnov v tegle. Postavijo naj jih v sobo na okno, zalivajo nekoliko, tako da se bo rastlinica spomladi lahko že presadila v drugo večjo posodo, v novo svežo zemljo. Stare cvetlice naj se porežejo na krajih, vse suho listje naj se odstrani proč; zalivati ni treba mnogo ali mora se varovati pred mrazom. * Po zimi nikar ne pozabite večkrat na dan prezračiti sobo. Tudi po noči je treba skrbeti za čisti zrak. še bolj ko po dnevi. Posebno po deželi spi v eni tesni izbi po več ljudi, večkrat po šest, osem, deset in še več a okna so vsa zabita in zaprta. Zjutraj vstanejo taki ljudje vsi bledi in medli. Boljše je spati v mrzlem, kakor pa v takem vročem in nezdravem smradu. Sploh bi se moralo vsak zvečer predno se vleže, odpreti okna in vrata in sobo par minut dobro prezračiti. Res pride malo mraza v sobo, ampak v postelji se človek hitro ogreje in spanje v dobrem zraku je pol zdravja. Gospodinje naj po zimi še večkrat znesejo posteljnino ven na dvorišče, da se dobro presuši in prezrači. Posebno, če je bolnik v hiši, je treba storiti to vsak dan. Kakor zrak je tudi solnce zelo važno za naše zdravje. Otroci in slabotni ljudje morajo tudi po zimi na zrak in na solnce. Stanovanja. v ktera solnce nikdar ne posije so nezdrava in škodljiva. * Po zimi potrebuje človek več hrane, kakor po leti. Telo se mora braniti mraza in treba mu je več goriva. Zdaj se prenesejo bolj težke in mastne jedi, ki bi nam v letni vročini gotovo škodile. Namesto da daje gospodinja svojim ljudem žganje ali vino »za pogreti", naj jim rajše odreže košček slanine. To ravno toliko stane a je za telo mnogo bolj zdravo. Žganje, slivovica, borovnica in likerji samo slepijo žalodec, nič ne koristijo in škodujejo jako živcem in možganom. Namesto štamprla, rajše dober zajutrk na mizo. Dobre žgance h kavi, posebno otrokom. Tako revše ima daleč v šolo, celo dopoldne sedi v šoli a doma dobi malo kave in žemljo ali tenak košček kruha. Dajte jim rajše dobrozabeljenih koruznih žgancev zjutraj, pa bo otrok lahko izdržal do opoldne. □ □ J0ŽICA: KO PRIHRJRŠ... Počasi tiho, pada sneg z neba, Občutkov nežnih polno je srce, že drevje, pota so pobeljena, o sreči moji sapice šume; ko, sem po stezi lahno prideš ti, v ljubezni zdaj ne čutim da je mraz, se sneg mi v tisoč cvetov spremeni, saj kmalu zopet vidim tvoj obraz. Počasi tiho pada sneg z neba . . . Občutkov nežnih polno je srce . . . @tS£j)[°) Malo potrpljeja. Čuvaj: »Tukaj je prepovedano jezditi, ta pot je le za pešce." .Le potrpite malo. saj bom takoj na tleh.. Iz gospodarske raztave. Predsednik komisije-. .Vače, vaš vol je odnesel prvo ceno ...!"*' Nace: „0 strešnca! Prec mu morm jet povedat, tot vam bo vesev !J Iz letovišča. sevalno društvu stori vse kar le mogoče. Pri skušnji. Profesor medicine: ,Torej, voda vsebuje nebroj bakcilov in baMerij, kaj je treba ž njo napraviti ?"g Kandidat: »Piti se je ne sme . . 94. Uganka. Fr. Roječ, Radovljica. Beri me naprej, obrni me okrog, moje se ime nič ne izpremeni, Prav tako pa tudi mojih dolgih rok zla lastnost zvesto se v.edno me drži. Vsled lastnosti te črtijo me povsod ter preganjajo kot hudo divjo zver; oboroženi sledijo mi na pot. zvitost moja pa jim večkrat zmeša smer. Kdor ničesar nima tisti se za me ne zanima dosti in jaz ga zato puščam v miru in le tja. kier se blišče dragocenosti, obračam rad oko. V nočni temi jaz najlože se lotim posla svojega, podnevi pa spim kje; tam, kjer svoje delo srečno dovršim, kmalu se rodijo kletev in solze. Tudi časopisi imajo vsak čas dosti opravila in skrbi z menoj; toda zanje se le malo zmenim jaz, glavno meni je, da polen žep je moj. Brezštevilnokrat v temnicah že strašno za predrznost svojo sem se pokoril in premnogokrat pod mečem in vrvjo svoje grešno sem življenje izgubil. Vendar me nobena sila. moč doslej z zemske krogle iztrebiti mogla ni, in kot sem dozdaj. še živel bom naprej, dokler zemlja bo imela kaj ljudi I Menim, da sedaj, ko tukaj vam tako sem odkritosrčno izpovedal se, lahko izpoznal po tem takoj me bo vsak, kdor nima puhle slamnate glave ! 95. Logogrif. Ivan Sever. Ljubljana. Delavec ima k — kmetu služi v — v izbi stoji st — v juho treba s —. 96. Vizitnica. Anka Če p in, Brežice. Fran Kosaniminič V imenu je skrit poklic osebe. 97. Besedna uganka. Vinko Snežničanov iz Kajte-briga. Ko v gozdu se jaz porodim, življenja se tam veselim, možiček gleda me vesel, nejrajše domov bi me vzel. Ko zjutraj se jaz prehudim, nesnago iz hiše podim, me vzel je možiček na dom. brezplačno služila mu bom. 98. Številna uganka. Milka Rese h, Mengeš. Kakor v življenju se veselimo 12345678 tako se po smrti bojimo 92345678. 99. Tajinstveni napis. Srečko Ogrizek, Šiška. L. untl er A. tla mič. Rešitve ugank v II. štev. 86. 4 se mora 8 X, 9 se mora 8 X, 3 se mora 2 X prečrtati. 88. Hefajst. lonee, boter, delavec, Ant. Aškerc, gorkota, sreda, gorje, narcisa. 89. R, lan, jedro, nedelja, tacar, oko, i: Radecki. SO. Zdravnik. 91. V, miš, Nanos, vinotok, Vrtec, Sod, k. 92. Fri konferenci. 93. Čebula, čebela. LISTNICA UREDNIŠTVA. P. A. Vaš sestavek o umrlemu vaškemu učitelju Vam dela vso čast, vendar j'; bolj podoben nagrobnemu govor.1, kakor pa umetniški črtici. — Repnik. »Čevljar in vrag" je že strašno stara pripovedka in težko je vplesti v pripovedovanje zopet kaj zanimivega in novega. Meni se zdi samo stara in ne kratkočasna. — Brodarjev. Zdi se mi, da pretirano opisujete zaničevanje, s kterim baje ljudstvo obsipava nezakonskega otroka. Tudi že v najbolj odlegli hribovski vasici smatrajo človeka človekom in ga ne sodijo po tem, kaj je bil njegov oče ali mati. Tudi v drugih črticah je mnogo nenaravnega in prisiljenega. — Neki Poljančev mi je poslal zelo duhovito pisan »dnevnik mlade dame" in ga naslovil »Prijateljici". Stvarca je res naravnost imenitna, zabavna in originalna: ima samo eno pogreško, da je od kraja do konca — ukradena. Če se ne motim je znani mažarski pisatelj Molnar autor te fletne in dražestne črtice. — Prevajati tuje stvari in izdajati jih, četudi pod pseudonimom za svoje, je prav navadna in nesramna — tatvina! Isti gospod »Poljančev", ki se skriva včasih tudi pod imenom »Slavoj Josipovič" mi je poslal tudi neko črtico o automatu. Ker tudi ta reč zelo dvomljivo diši po plagijafu, sem oboje vrgla v koš, da morda kakšno drugo uredništvo ne sede temu prevejanemu poštenjako-viču na limonice. — Seljan. Mislim, da v verzih niste tako srečni, kakor v prozi. — Silverin. Vaša pesmica se bi prav lepo podala v kak mladinski list. Jaz sem z pesniškimi proizvodi obskrbljena. — Vipavski. Jej, jej, to je poezija ! Roža na vrtu stala je. Toda roža vsehnila je, sladko se mi nasmejala je. mene na svetu zapustila je. — Vinko. Dragec, še precej vode bo steklo po Ljubljanici predno bodete Vi pesnik. - Vojak. Vsekakor je veselo znamenje, da se tudi Vi utegnete zanimati za literaturo, vendar se mi Vaša pesem, žal, še ne zdi zrela za tisk. Napišite v prozi kakšno črtico o doživljajih Vaših vojaških let. — Lavorinska. Vaš »čolniček" se ziblje po jako grčavih verzih. Ne morem natisniti. — Sneženski. Balada zahteva nek dostojanstven in mogočen tok pripovedovanja, ki pa se Vam, po mojem mnenju, nikakor ni posrečil. Če je balada res narodno blago, zapišite jo tako, kakor jo slišite od ljudstva in pošljite jo »Slov. Matici". — Cvetan. Vaša zadn a stvar je bolj slaba, kakor so bde lanjske črtice. Ne morem vporabiti. — Sagra. O tistemu blaznemu revežu v Gorici so mi poslali že vsi goriški študentje svoje črtice. Eno sem natisnila, to je mislim dovelj. Kaj je v Gorici res taka težava za literarne snovi? — Celovčani so strašno ali prav »netalentirano" zaljubljeni. Pošiljajo mi cele notese pesmi. Gospodje, preveč blagoslova! — France. Počasi, prijatelj, počasi! V prihodnji štev. mi nikakor ne gre tiskati Vaših pesmic, ker sploh pesmi niso. — Sotrudnike prosim lepo, da pišejo razločno, da dovoljno frankirajo svoja pisma in mi pošiljajo same lepe, pametne, ne predolge a prikupljive sestavke, ki so primerni čitateljskemu krogu »Domačega Prijatelja". .........................■««■■■■......«»<348 ......................................... ,..,,'*/A Izdajatelj in za uredništvo odgovoren: F. Vydra v Pragi VIII. Tisk firme Binko in Zika v Pragi II.. Vodičkova 22. !p r 1 i 1 i a t e 1 i 1 D e 1 1 e D 0 k 0 0 k 0 m i r R i m a n a A n a č e P P e č i k s s k i r i j a t e 1 il Naši gg. odjemalci dobijo kakor običajno tudi za leto 1911 praktičen zapisnik in stenski koledar s slikami prof. Jar, Vešina. Krasna oprema tega kolendarja Vas bo gotovo presenetila. Gospod prof. Vešin nam je obljubil, da bo naslikal štiri podobe iz življenja Bulgarov, med katerimi živi že leta in leta kot profesor in dvorni slikar bulgarskega carja. Njegovi originali bodo predstavljali: Pomlad, oranje. Poletje, mlatenje žita (s konjmi). Jesen, lov in Zima, gozdni motiv. — došlih plačil, od katerih ne vemo, komu se imajo odpisati. Blago-bilo naročilo poslano na napačno adreso, ali je pa plačal kdo r ,m,j ni lnlii i,.i,-«.it... . i. v.., Priobčujemo seznam volite nam pomagati. Ali je bilo ........... ...................„F„„„„ F.„,„, drugi; so pa tudi plačila, kjer ime sploh ni bilo navedeno. Prosimo: Napišite vedno svoj naslov že pri naročilu, kakor tudi pri plačanju. Pošiljatelj Bevar Zof. Boršt .ar los. Bukovec Val. Dolenc Fr. Jan Matevž Jeriha Mih Kejžar .Mat. Koeian Fr. Kopač Mara Kialj Marija Kuhar Anna Kurah Janez Lavtar Fr. Lubej Mar. Svibno Litija Semič Bačne Zaveršnik-Litija Zadvor Sonca Savaden Rakovnik Tržič li. Bistrica Cerklje Železniki Gradiš Dan 'g n 2h /5. Ki 4-50 (Pošt.-nak.) 20./1. 111 4-4(1 24.17. 07 4'5 1 28./3. 08 4- .'5 4./8. 10 '4* — ("Pošt. nak.) 15./S. 09 4'50 5./It. 08 4-5(1 14./10. KI 4-50 18./5. 09 5'50 2./I. 07 4 50 8./11. 07 4-50 19./4. 09 4-.-.0 8./8. 07 4 50 4./3. 07 4-50 Pošiljatelj Matica Stjep. Mavrič And. MečujI Ivan Menart Andr. Milavec Ivan. Niklich Helene Oblak Ana Otavnik Mart. Pančič Jos., Perčič Jos. Poljšak Alb. Prebiv Joh. Raunegar Ant. Stenjevas Kojsko Kastav Kalce Postojna Koper Vrhnika Store Bribir Sabitna Kobern Smera-Brezo- vica Tiisling Dan 9.19. 26./1. 21./11. (Pošt, 30./9. I2./5. 12./7. 30./8. 9.(10. (Pošt. 2.18. 30./10. 23./10. 05 4-5(1 09 4-50 06 5-— . nak.) 0 4-50 06 4-50 0' 4-50 06 4-50 10 4-50 . nak.) 10 4-50 06 4'50 05 4-50 14./10. 05 4'5(l 20./10. 06 4-50 Pošiljatelj Dan '1| Pošiljatelj Dan o J Ueisman Mat. Sv. Jakob 24./4. 07 4-50 Svetina Jos. Žaljna Stankovi,- Milan Havanište 6.-11. 05 5"- Zakrajsek I* r. Sp. Sln^cc *JH. « 4« fPošt. nak.J Zupančič Jak. St. JuflB 21-/7. Ofl 4.HI Stehu Janez Porfboršt 30./4. OB 4'5q Zupančič Joh. Slnvenjavas 1./7. OH 4-51) Nepodpisana plačila. Kraj ali p, šta Dan -g 1 Kraj ali pošta Dan | § Badljevina 12./& 10 4.51) Ljubljana U).^ lO^S-14 Boh. Bistrica S./5. 05 4\50 Mos(e pri |,juhlj.mi 4./9." 10 4'50 Celje 12./6. 10 450 Šoštanj 16./11. 09 4'50 Sv. Jakob v Božu 3./5. 07 4-50 Žiri 20./12. 06 4-50 Sadni soki „Julep". Po izteptani. ali rekel bi, po razvoženi široki cesti ostalih naših izdelkov, so se pred nekaj meseci napotili tudi naši sadni soki v širi svet. Ker zveni njih ime Julep" za uho tuje in ker so našim odjemalcem nekaj nenavadnega, treba je nekoliko pojasnila. Sadni mošti niso niti na Češkem kaj nenavadnega: v času, ko se pri nas trta še ni sadila in pozneje v krajih, kjer ni uspevala, ali pa ko ni obrodila, pripravljali so si naši predniki prijetne pijače iz sokov raznih vrst sadja. Tak mošt naš Julep" vsekakor ni. Razlikuje se po vsebujoči snovi, ki je enim silno priljubljena, drugi se je pa bojijo in jo preklinjajo, namreč po alkoholu. Mošti vsebujejo tudi alkohol, sadni soki ..Julep," pa so alkohola prosti, čeravno se jih pripravlja iz enakega sadja. . . Vzrok te bistvene srazlike tiči v pripravljanju sadnih sokov. Ako se prepustijo iztisnjeni sadni soki samemu sebi, navzamejo si kvasnic, ki provzročijo kvašenje, pri ko-jem procesu se spremeni sladkor soka v alkohol. Če se pa izogne kvašenju s tem. da se v soku nahajajoče kvasnice zamori ter zabrani pristop novim, ostane sok prost alkohola. To se vrši pri naših sadnih šokih ..Julep". Te lastnosti so karakteristične za sadne soke. Upora b l j a t i s e j i h i m a ta m. kjer se ne pije alkoholnih pijač. ..Julep" se razven tega odlikuje še z drugimi dragocenimi lastnostmi: pri iztisnenju sadja se razkroji čreslovina in ostane v soku; ker pa ista ni prebavljiva, značno draži prebavljalne organe ter povspešuje in olajšuje prebavljanje. Radi tega imajo sadni soki važen vpliv na hitro menjavo snovij. Ceni se ga tudi radi drugih snovi, katere vsebujejo sadni soki: razne sadne kisline, ki dražljivo vplivajo na želodčno in črevno žleznico. da v večji meri izločujejo prebavljalne soke, povspešujejo, da se prebavljanje hitrejše in pemeljitejše vrši in podpirajo redno prebavo snovij, če se ga traviloma uživa. Sadni soki Julep" so namenjeni zlasti osebam, ki nimajo teka vsled slabega prebav- I j a n j a in ki trpijo vsled nerednega prebavljanja na z a p r t j u. Sadni soki Julep" imajo še eno dobro lastnost: ker so prijetnega ukusa, se jih more zavžiti v večji meri in piti neprenehoma daljšo dobo. Vsebujejo pa tudi večjo množino vode katero ima od narave sok sam in radi tega prav dobro vplivajo na ledvice, katere ta-korekoč izplahnejo ter iz njih, kakor iz celega telesa odvajajo potom moče hitro in temeljito vse škodljive in nepotrebne snovi. Radi tega s« Julep" posebno priporoča osebam, pri katerih ledvice same ne izvršujejo zadostno svoje naloge, t. j. onim. ki trpijo na vnetju 1 e d v i c, srčnih napakah in n a b o I e z n i k i t, zlasti pa na zapnitvi arterij. Vse te navedene lastnosti usposobljajo sadne soke kat najprimernejšo pijačo za slabokrvne in nervozne, za II o s e č e i n slabotne žene, za o t r o k e i n bolnike, pri mnogoterih boleznih; zlasti pri vročini, kjer potrebuje bolnik mnogo hladilnih pijač, kakor limonado in mleko, ki se mu kmalu pristudijo. dočim mu služi naš ..Julep". lahko bi rekel kot zdravilo; ker bolnik, ki ima vročino ne zahteva samo tekočine, temveč tudi sredstva, ki povspešujejo odvajanje prebavljenih živil in moče. Če tako govorimo o Julepu* se dozdeva, da je ta pijača samo za bolnike. Bila bi za -Julep'" krivica in škoda teh, kateri bi si to domišljevali. Dokazali smo, kako pripraven je Julep" za bolnika pri različnih boleznih in s tem hočemo le potrditi, da jim pri j a, kako torej šele zdravim! O tem, da je Julep" za vsakogar idealna pijača, nam potrjujejo naslednja priznanja: Josip Barta, mizar, Mukarov p. Mala Skala. Slišal sem o izvrstni kakovosti Vašega „Julepa". Naročam si ga na poskušnjo 10 steklenic. Josip Bittner, učitelj. Mnichova Hradište. Na poskušnjo poslani jabolčni .Julep" nam izvrstno prija; zlasti mešan s sodovo vodo je izborna pijača, ki takoj ugasi žejo. Prosim, pripravite mi 50 steklenic, za kar se oglasim v kratkem. Josip Hasilik, dijak. Pribor. Vaš izvrstni sok .Julep" me ni varal. V bistvu nadomestuje sadje in grozdje. Priporočam ga zlasti onim ljudem, ki mislijo, da bi po meseni jedi umrli od žeje. Ta učinkuje kot majnikova rosa in dubti kot pomladanska sapica. Josip Hrdina, oskrbnik grofije. Novy Dvur p. Českv Krumlov. Blagovolite mi zopet poslati 20 steklenic »Julepa". Zadnjikrat mi je ugajal izvrstno. P. Ladislav Kaufmann, knezoškof. svetnik in župnik Krinth na Koroškem. Vračam Vam 10 praznih steklenic od „Julepa" in Vas prosim, da mi pošljete na postajo državne železnice Notsch kar najpreje, že pri zadnji pošiljatvi dogovorjenih 50 steklenic .Julepa", ki je zelo dobra osvežujoča in očiščevalna pijača. Josip Panoch, krojaški zavod, Č. Budejovice. Naročenih 20 steklenic »Julepa" sem sprejel v popolnem redu ter Vam naznanjam, da mi zelo ugaja. Kakor hitro ga izpijem. naročim ga zopet. Marija Rittrova, trgovka. Brezove Horv. Vračam Vam prazne steklenice od „Julepa" in omenjam, da je to izvrstna pijača, posebno osvežujoče učinkuje pri bolnikih. Priporočala ga bom vsakomur. Božena Urbankova, soproga veleposestnika, Oujezdic p. Tynec. — Ker je Vaš »Julep'* zelo prijetnega vkusa in ker se zlasti pri kataru tako dobro obnese, si ga zopet naročim 50 steklenic. M. U. Dr. Fr. Zatloukal, kopališčni zdravnik, v Karlovih Varih. Zahvaljujem se Vam za poslani Julep" in z veseljem potrjujem, da je ta popolno nadomestilo alkoholnih pijač in da se izvrstno obnese pri jeternih in proti-novih boleznih. Pripravno---- = steklenico za Vydrovo žitno kavo priporočamo vsem svojim gg. odjemalcem. Ima zabrušen za mašek, tako da se v nji kava v doglednem času sploh ne izdiši. Gre vanjo skoro cela poštna pošiljatev, ker drži 8 litrov. To steklenico dajemo za tovarniško ceno: 2 K 20 v, zabojček 48 v, poštnino pa plačamo tukaj in si jo zaračunamo. Polne steklenice ni mogoče pošiljati, ker bi se razbila. NOVOST. - STEKLENICE ZA VYDR0V0 OTROŠKO MOKO. Za večkratno potrebo, priredili smo za našo otroško moko steklenice. Kupite si jo enkrat za vselej, z daljšo množino jo pa le dopolnjujete. Je lepe oblike, iz čistega belega stekla za 80 vin. Napolnjena 3 K 20 vin. Z ozi-rom na steklenico prenaredili smo tudi zamotanje za celi '/2 kg. Vvdrove otroške moke. Mnogo mamic naroči 3 kg. moke naenkrat, ker taka. pošiljatev gre poštnine prosto. Komur ljubo, blagovoli si to steklenico naročiti. Na konec ostane gospodinji vedno praktična bodisi za kavo. sadje in t. d. VSEBINA: MARIJA KONOPNICKA: Dim. - P. RIVERAIN: Izgubljeni sin. - LUCE KRT: Za otroka. - P. RIVERAIN: V album? . ..— ZOFKA KVEDER JELOVŠEK: Govorite! - MIIO MLADJENOVIu: Jesenska. - M1JO MLADJENOV1Č: Sred polja. — IVAN LAH: Novica. -R. B. ORIN; Usoda. — DAMJAN: Na Poklonu. — Za gospodarje in gospodinje. — JOŽICA : Ko prihajaš ... — Smešnice. — Uganke. Vydrova žitna kava. Navodilo za pripravljanje je priloženo vsaki po-šiljatvi. Ne podcenjujte, ljube gospodinje, skrbnega pripravljanja. Blagovolile nadzirati tam, kjer je ne kuhate same, da ne bi bilo slabo pripravljanje dobremu imenu Vvdrovke v kvar, da bi ostala vedno priljubljena lam, kjer je že vpeljana in kjer je bila doslej dobro pripravljena. Če kupujete Vydrovko pri Vašem trgovcu, zahtevajte vedno izključno Vvdrovo kavo, ker se večkrat zgodi, da ponujajo podobne izdelke s tem imenom. Me prodajamo je ne v vrečah, ne v sodih, vsled česar bi se morala razpečavati v trgovinah na drobno. Ne pridevajte VydroVki cikorije in če že, potem le v neznatni meri. Iz cikorije ni mogoče pripraviti pijače brez zrnate kave, dočim prav dobro iz Vjdrovke. Če rabite zrnato kavo, pridajle je k večjem eno tretino. Zadostuje pa tudi manj in.zato kupujte rajši boljše vrste, če so tudi najdražje. Če prevdarjate in če Vam je ležeče na dobrem uspehu, zlasti kar se tiče okusa, ste tudi pri dragi kavi na boljšem. Otrokom sploh ne ponujajte zrnate kave. Pijejo naj rajši Vydrovko in videti bo na prvi pogled, da jim prija, ker ne vsebuje kafeina kakor zrnata kava, nasprotno, ona ima redilne snovi, kar pogrešamo pri prvi. imrnam i * i 3 r znamka, : 1 če na drogi ! ! strani razven na-i ročila ni pripi- I ! sane nikake pri- ! j pombe, { i sicer pa 5 vin, j i * i < VydroDQ toDarna hranil v Praga VIII. (C. k. poštni urad, Praga 22.) _----- Vydrova žitna kava poslana posebej v platnenih vrečicah poštnine prosta S kg......K Otroška moka v zavitkih 1 kg. , Juhlne konzerve (grahova,gobo va, lečna, riževa in rezančna) v škatlji za 25 porcijonov ... , Jutilnl pridatek, steki. >/< kg. Šumeči bonboni „Ambo* in »udi s »sidrom* zavitek 50 kmd. . . , Malinovl erog........ Oblati .Desert dellkafzavitek s 50 komadi....... , Oblati .Destin' zavitek s 40 kmd.. Masleni oblati zavileks 25 kmd. „ • Buhtln" V/l kilogr. stekleničicah. , Gorčica po Franc, in kremžkem načinu po */< kg. po ..... , .Julep', obširnejše na platnicah I Vydrova tovarna hranil, Praga VIII. 2 — 2"— 3-2"-2 1-— C O SuO A d irj in o . t- > a. o — %st m a c a —. n E » c 4) u a - > — o KO O & O o u -o >1 > ~ ti c > Jid C CM «ž O iS, N '"Š bfl <2* C. C o dO S* •o 4) CM E 9, •O) * o J3 £> s 4 u T5 ! >> I > j "f £ (0 o >0) T3 (R 05 =* O -O > O u •O > "oj C S "> * 53 a o e o- — > M t- 05 C M V ■O ~ > s ab « -a „ « t e o t M o « K * o ■ —. s (9 i C i K * 'f fcrf > «8 (U •iS flj to iS O S si CO U •b 5 v o £ * u 0 60 1! > 1 < £ i . ft ■o o i-