*?asr uto im flw. 7i. f LftMlflil, t ietrtrt Zt. mom 19Z9. C2!!fl Dlll 1— Izh*ia v«* dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — loscrati do 30 petit i Din 2.—, do 100 vrst Din 250, večjt inserati petit vrsta Din 4-—. Popust po dogovora. In^eratiu dave* r*>*ebcj. »Sknepski Narod« vcJja letno ▼ Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din, — Rokopfei se m mćajo. — Naie tefcfoaske številke so: 3122, 3121, 3124, 3125 to 312*. „Zeppelin se je srečno vrnil v Friedrichshafen Zrakoplov je ponovno menjal smer - Na vsej poti je se jal razočaranje - Povsod so ga pričakovali, a nikjer docakali Friedrichshafen, 28. marca. Davi ob 9.40 se je zrakoplov »Grof Zeppelin« po štiridnevnem poletu po Sredozemskem morju vrnil v Friedrichshafen. Pristanek se je izvršil gladko. Vsi potniki in člani posadke so zdravi ter hvalijo sigurnost zrakoplova, ki je premagal na svojem poletu vse težave, dasi se je moral zlasti v zadnji noči boriti s hudimi viharji. Vremenske neprilike so v glavnem tuđi vzrok, da je moral »Zeppelin« neprestano menjavati smer, tako da se ni niti približno držal prvotnega programa, Kakor znano, je bilo določenof da bo poletel na povratku iz svete dežele preko Carigrada, Bukarešte, Sofije, Beograda in Budimpešte. Že včeraj popoldne pa je »Zeppelin« nenado-ma spremenil smer. Iz Male Azije ni krenil na Carigrad, marveč preko Grčije in je popoldne dospel nad otok Krf, od tam pa je plul nekaj časa ob dalmatinski obali. Ko je pasiral Split, je krenil v direktni smeri proti Budimpešti. A že na jugoslovenskem ozemlju je moral znova spremeniti smer ter je od Barča dalje poletel direktno na Bratislavo, tako da je pustil Budim-pešto ob strani. Za Bratislavo je plul zrakoplov ob Dunavu in okrog 3. zjutraj pasiral Dunaj, dasi je bilo prvotno dogovorjeno, da bo poletel nad Dunajem še le v jutranjih urah. Z Dunaja je krenil v ravni smeri na Friedrichshafen. — Dunaj, 28, marca. Ne samo Beograd, Sofija, BukareŠta in Budimpešta, tuđi Dunaj je bil zelo razočaran nad tako napeto pričakovanim poset"m »Zeppeliiia«. Po vesteh, ki so prispele včeraj popoldne, se je doinnevalo, da bo »Zeppelin« že v večemih urah do-segel Dunaj. Vršile so se veJike priprave. Na stofpu cerkve sv. Štefana je bila urejena posebna radio - postaja, ki je imela naloge da stopi v stike z »Zeppelinom«, čim se pokaže na obzorju. Tuđi je bilo dogovorjeno, da bo »Zeppelin« obkroževal nekaj časa Šte-fanov stolp in ca obseval z žarometi. Ljudje so se vso noč zbirali na trgih, zlasti v blizini Štefanove cerkve in so se skrajno razočarani vrnili doraov. Sele okrog 3. zjutraj je radio - postaja na stoipu med največjim nalivom javila, da se bliža »Zeppelin . Ulice so ponovno oživele. Toda radovedneži niti sedaj nišo prišli na svoj račun. »Zeppelin« je lete! precej visoko in sploh ni bilo ničesar videti ražen dveh lučk na gondoli. Mesto je prelete! v večjem loku in plul tako dalje. S krova je bil poslan samo kratek radio -pozdrav mestu in županu. Ljudje so se zelo ogorčeni razšli. ker je to že dm-gič, da je »Zeppelin« petegnil dobrodušne Dunajčane. Budimpešta, 2S. marca. Tukaj vlada veliko razočaranje in ogorčenje rad? izostaJega poseta *Zeppelina«. Uudje so se že v prvih popoldanskib urah zbirali na uticah in strehah ter ča-kali, kedaj se bo pojavi! na obzorju zračni orfak. Ko pa je okrog polnoči prišlo ooročilo, da je že na jugosjoven-skem ozemlju spremenil smer in krenil direktno proti Bratislavi, ogorčenja ni bi»o ne Konca ne kraja. L)udie so navalili m» redakcije posameznih Hstov in zahtevali pojasnila, zakaj so širili listi napačne vesti Morala je intervenirati ce!o policija. — Trst, 27. marca. Tržačani ie dol-*o ntso tako naseđfi, kakor tokra* »Zeppelinu«. Ko je popoldnc ptispela vest, da leti nad Dalmacijo* ic bik) vse prepričano, da bo prišel tuđi nad Trst. Ljudje so se zbtrali na obali in po uli-eah, plezali na strehe in ro*naii na bližnje srričke. da bi si ga mojrli čini bliže ogledati. Posebno tnnojfo ljudi je bilo na Oheiiiah. Nooopisno pa \e b?k> razočaranje, ko ic končno v poznfh večer-nih urah prispela vest, rta je »Zeppelin« docela spremen«! -***er in da leti nrod Zagrebu. — Zagreb, 2$. marca. Tuđi Zacreb ni nrišel na svoj račun s posetotn »Zep-t>enna«. Poooldnc se je Miskovrto raz-Širila vest, da bo »Zeppe^iu na povratku pasiral tuđi /agre-b. LUntie so s^ v večernji urah z'Mrali na uficah in čaka-1\ kedaj se pojavi na obzorfci. še le pozno v noč so se ra^Šf*. ko so iz li-stov izvedeti. da ga ne bo. Avstrija krši dolocbe trgovinske pogodbe Nove austrijske veterinarske odredbe onemogočajo vsak izvoz zaklane živine iz Jugoslavije v Avstrijo — Beograd, 28. marca. Kakor ie zndno, se je pojavil med Avstriio in Jucostevilo spor zaradi izigravanja ;r&ovske pogođi?c. Avstrija je izdala nove veterinarske odredbe, ki nasprot'jjejo do?;>Ćbam trgovinske pogodbe in ki bi, će se Izvedeio, doct'j onemogočile irvoz zaklane živine iz Jugoslavije v Avstriio. Ju?oslovenski izvozu -ki so v ttj zadevi uedavno intervenirah pri vladi ter zahtevali, nnj ukrene primer-ne korake, da prepreci to nakano avstrijske vlade, k: bi povzsročila našemu gospodar- s: ' :m ■■■ :r--- škodo. Vćerii: se je vr&i'a s. , ...:..; - ^ospodarvkesu komitejt nin^uov. na kateri &o rarpravijili o tem vprasanju. Na seji je bilo ucotovijeno, da avstriiska \lara\-ijala. Osnovno vprasanje tega oddelka tvori oblika sklepania zakona. Dokler je bil še niinister pravde Milorad Vuji-čić, je bilo v zakonskem nacrtu dolo-čerio, naj se uvede cerkveni zakon, za ločitev zakona pa naj se aoročenci obraća jo na civilne oblasti. Kasneje .ic v imenu bjvše SLS predlaga.1 poslancc d-r. Hohnjec, naj se uvede strogo cer- J kveiu oblika cerkvenegu idkoud. lo \prasanje je sporno še sedaj. Zaradi tega komisija ni izdelala oddelka o zu« konskem pravu, ker je od oblike >kle-panja zakono\ odvisno tuđi to, kako se imajo urediti udnosaji med otr(K:i in starši. Komisija je sairiu izdelala nekoliko načrtov zakonika u zakonskem pra\u. Vsi ostali oddelki državijansktga zakonika so dobili definitivno stili/a-cijo na jiaimoderuej.ši podlagi. l/de5a-ni so definitivno oddclki stvarne^J prava, o varuštvu, zastarclosti. u po-ravna\i izven konkur/a. o obhgacij-skem pravu in zaključnih doloćbah. Kakor rečeno je stalna komisija mi-riistrstva pravde žc \zela v pretres in oceitj mdi ostale zako-nske predlože vbdneca programa. V svrho i/cnačc-nja \seh formalno pravnih sodnih pred-rwsov je vzda v pretres tuđi civilno sodnj postopek. Sporedno s tem i>ri-pravija že enotni zemljiški zakon za v^o državo. K tejn zakonom lx>do izdani predpisi ne -amo za osnovan je i» vck1si\o zunljiikih knjig v Srbiji \n Crni gori, ternveč tuđi za lzenaćenje vsega zemljiškega ponc^panja v ostalih dehli države.___________ Definitivna redakcija proračuna končana Včeraj Je bil skupno s Enančnim zakonom izrocen državni ti-skarni in bo objavljen takoj po na tisu. — Beograd, 28. marca. Državni pro* račun za leto 1929 — 1930 je popolnos ma izdelan. V torek zvečer se je vršila zaradi novega proračuna zadnja kon; jerenca, ki so se je udeležili predsed-nik vlade, finančni minister, prometni minister in načelnik proračunskega oddelka finančnega minisfrstva Osto; jič. Na konferenci se je izvršila zadnja redakcija novega proračuna in finanč-nega zakona ter so se uredila končno vsa še nerešena vprašanja. Proračun je bil včeraj že od dan v državno ti& karno zaradi natisa ter je njegova objava odvisna samo se od tehničnih možnosfi same. Vrsekakor je pričako; vati v par dneh njegove objave, tako da bo že 1. aprila stopit v veljavo. Nove osnove fmančnega zakona Vseboral bo samo dolocbe fmančnega značaja. — Ostale odredbe prejšnjih finančnih zakonov bodo začasno podaljšane. -- Beograd, 21, marta. V zadnjem času i se ie ponovno povdarjalo. da bo novi li-nančni zakon vseboval samo one dolocbe, ki so v tesni zvezi z izvrševanjem proračuna. To Je v ostalem tuđi edini namen fi-nanćniega zakona, k* ni ničesar druzega. kakor pooblastilo za izvršitev proračuna. Vse ostale določbc, ki so se po pogreSni praksi bivše naše zakonodaje nakopičile v finančnih zakonih in ki so bile brez zveze s proračunom samim- bodo v novem fi-fiančnem zakonu izpuščene. Ker pa te do-ločbe urejajo mnoga vprašanja in so edina zakonita podlaga mnogih naših ustanov, je nastalo vprasanje kakšnu bo usoda teti predpisov. Poročalo se je že, da se bodo te dolocbe $ finančnim zakonom zamenja-le s posebnimi zakoni. Ker pa preneha ve- ljaviiost dosedanjega iiaančnega zakona s ]. aprilom t. 1. bi bilo potrebno, da se uveljavijo do tega roka vsi tozadevni zakoni, ki jih je na stotine. Odločitev vlade v tem vprašanju je prišla sicer prepozno, da bi se moglo to zakonodajno delo izvršiti v tako kratkem času. Da ne bi prišel v nevarnost obstoj mnogih drugih ustanov, ki so bile na ta način osnovane in da bi mnogi pravni odnošaji ne ostali brez zakonite podlace, se je vlada po gotovih informaci-jah odločila, da bo začasno podaljšala ve-Ijavnost teh določb dosedanjih finančnih zakonev. dokler se vsa ta vprašanja ne bodo uredila s posebnimi zakoni. Ta rok ne bo dolir in bi po dosedanjem razpoloženju vlade trajal od enega do največ treh me-secev Končno retfigiranje uredbe o odpiranju Kocicrenca v mimfatistvu socijalne Dofitike. — Ponovno zašli-sanje beogradskih gospodarskih krogov. — B^orr^i, 28. marca. Danes dopoldne me j(* vršila v ministrstvu socijalne politike korrfer^nca, ki eo se ie uedleiili tuđi za-ttopniki notranj<*fra ministrstva in ministr-stvn ver. Na konferennri •o raspravljati o definitivni redakciji nove uredbe o*l odpiranju in zapi ran ju trgovin v zvezi z novo ureditvijo delovnepa časa. Kon-ferenca ob 12. še traja. Zastopniki notranj^-pa ministrstva in ministrstva ver so bili pozvani na konferenco pred veem zato, da izdajo svoje mnenje ^rlede prazuikov, da bi se mi ta način ornogočilo enotno obratovanje trgovin in obra tov ob nedeljah in prazoikih. ' Visoko odlikovanje ministra Karapanosa — Beograd, 38. marca. Grški zu-nanji minister Karapanos je s svojim spremstvom sinoči ob 11.46 preko Soluna odpotova! v Atene. Pred odhodom ic- bil obveščen, da sa je kral] odliko-val z redoir. Belega orla I. stopnie. Odlikovanje rnti bo izr-očeno povodom iz-rnerr;ave r^tifikacijskih Ilstin, k: se bo izv ršila \' Atcrah. Izdaja obrtnic tujim državijanom — Beograd, 2&. marca. Komisija v ministrstvu Dr^ovine in indirstrije za rešitev prošenj inozemskih državijanov za izdajo obrtnih listov, je dovršila svoie delo ter je minister dr. Mažuranić uposteval njen pred-lojf, po katerem se je ugodilo 85^> proSeni za izdajo obrtnih listov tujim državi;anom. Pristojni oddelek ministTstva za trgovino in industrijo je dobil nalog, na? v par dneh pripravi odlokc za rešrtev teii prošenj ter jih dostavi interesiranim osebam. Obsedno stanje v Bolgariji ukinjeno — S*fija, *28. marca. Mini*trski pre«L»ed-nik Ljap^eT je t t*rek trener izjavil v >o-I»ranjv, da ]« vlada nkinila »b$*(Ino stanje » obmejnem okroiju Pošrevc]o. Pos'edica tega je bila, da | :h je mnogo zmrznilo. V znak protesta so pričeli gladovno stavko, a tuđi to ni pomagalo. V odgovor na ta zadnji protest so jitn splo-h odtegnili hrano, tako da so vsi umrli od glađu,« Predlogi inženjerjev za reorganizacijo gospo-darsko-tehniških ministrstev Zanimiva spomenica Udruženja inienjerjev in arhitektov. — Vsi posli tehniskega značaja naj se zdruiijo v enem ministrstru. — Beograd, 2$. marca. le dri se je \r-šila pleniarna ^eja glavne uprave udruženja jusoslovenskili inženjerjev in arhitektov, na kateri so bile zastopane vse sekcije. Po odobrenju poročila predsed^tva se je raspravljalo o osnovanju ministrstva za javna dela in promet. O tej stvari je udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov že ponovno razpravljalo ter je poU-vzelo pri merodajnih činiteljih tuđi potrebne korake. Po predlogu udruženja naj bi se osnovalo rninistrstvo za javna dela in za promet, ki bi vršilo se dosedanje posle ministrsiev za javia dela in za promet, nadalje generalne direkcije za šume in rudnike in eventueino tuđi niinistrstva pošte. Resolucija na&laša, da se mora končno opustiti dosedanja praksa, da bi poleg ministrstva za javna dela in promet projektirala in izvajala javna dela in železniške ' prose tuđi druga ministrstva. Ministrstvo za javna deia in promet naj bi se organiziralo na naslednji način: A. Politično-tehničoi del. 1. Minister z enim ali dvema strokovnjakoma kot podtaj-nikorru vodi splošno gradbeno in prometno politiko, vrši potom svojih poinočnikov vrhovno nadzorstvo in kontrolo nad delom posameznih direkcij, predstavlja najvišjo gradbeno oblast v kra!je\ini, predseduje v tehničnem svetu in predlaga ter utemeljuje v zakonodajni korporaciji vse zakone za delo in zboljšanje tehnične stroke. 2. Tcli-nični svet je posvetovaliii organ ministrstva v vseh vprašanjili sradbene in prometne politike ter instruktivni organ za generalne direkcije v vseh važnejših vprasa-njih ureditve projektiranja in izvrsevanja tehničnih del. B. Tehničnl oddetek: 1. Direkcija žclez-nic, gradnje in eksploatacije. 2. Direkcija čest in avtomobilskesa prometa. 3. Direkcija vod. hidrotehničnih del in plovbe. 4. Direkcija strojnih in elektrostrojnih obratov ter instslacij elektrifikacije države, tehno-losije in aviiatike. 5. Direkcija zgradb in regulacije mest, r>«.?elbiji, kopali^č in vaši. 6. Direkcija katastra. S. Direkcija pošte in brzojava. Tem direkcijam bi bilo podreje-no potrebno število oblastnih direkcii za neposredno izvrševanje tehnične službe. Taka ureditev bi najbolj odsovarjaU interesom našs države, ker bi koncentrirana te'iničia ^troka s popolnoma določeno in stabilno gradbeno in prometno politiko nudila maksimalmo delo, ^troski za njeno iz-\ rševanje pa bi se skrčiii na minimum. Ražen teija bi se posamezna ministrst\a zne-bila tehničnih oddelkov, z* katera sedaj ne more zadosti skrbeti. Cc pa bi se iz raznih razlogov ne mogli vsi tehnični oddellrt koncentrirati v eno samo ministrstvo, naj bi se združila \ saj v dveh ministrstvih, v ministrstvo za javna dela in ministrstvo za promet. toserafj za veHkmiMno številko se sprejemajo samo še do jutri ofa 6. zvećer Borzna poročila. LJUBLJANSKA BURZA. JieTtsc: Amsterdain 22.S2&, BerUn 13 49§ -- ia525 (1^51), Bruselj 7 9102, budimp**-ŠU 9.9287, Curih 1094.4 _. 1007-4 (1005.9). Dunaj 8.0065, London 276.0« __ 27iim (.T76.48), New\t.rk 56857, Pariz 222.ti& Trapa 188.32 — 169.12 (168.72), Tr* 29a2t>. Efekti: Vojna škoda 424 raklj., Čelika ^8 den., Ljubljanska kreditna 128 den., Pra-^iediona 850 den.. Kreditni 170 den., \>v*8 120 den , RuSe 260 uiklj., Stavbna :^) den.f ^ežir 105 đen. ZAGIRBAKA BOtZA D«vii»: Dunaj H0O.55, Hfrlin 13-51, Hu-dimpeMa 9.9287, Milan 298.15, London 276.48, Nem-rork 56», Trapa im.T2, Curih 1095.9. Efekti: Vojna škoda 427- INOZEM8KE BOftZE. 1'arik: B^oprad 9.126, Dunaj T3.a\ Rti-»iimp^ta 90«». Berlin 12SJ6. Mila« 27.31«, Pmga 15.40, Par« 30.31, Lonćrm 25.23, NVw- Stran 2. »SCOVENSKI NAROD* dne 38. marca 1929. ^fev 71 I obcnega zbora Vodnikove družbe Vodnikova družba izda tuđi letos za 20 Din članarine štiri krasne knji* - Dražba iia 574 poverjenikov in okoti 18 000 članov, od tek na kmetih 9831 I jablana, 28. mare a. Snoči se je vršil v ljubljanski Kazini obćni zbor Vodnikove družbe. Udeležilo se ga je lepo število članov in ustanovnikov, med kuterimi sta bila tuđi ministra n. r. dr. Zerjav in dr. Kramer. Občni zbor je otvoril predsednik g. Rasto Pnstoslemšek r na-sledtijim 2animivitn govorom: Predsednik o družbinem deto-vanju Z današnjim občnim zborom stopa »\'od-mkova družba« v četrto leto svojega ob-stanka. njenemu prveinu odboru pa je potekla polovna doba, ki mu je določena po pravilih. To mi daje povod, da se pri tej priliki dotaknem njenega delovanja v tem razdobju iti odgovorim pred vsern na vpra-šanje, \ koliko ie »Vodnikova družba« iz-polnila nade, ki so jih vanjo polagali njeni osnovatelji in slovenska narodno čuteča javnost. Družba je bila osnovana s tem edinim namenom, da izpopolni na našem književ-nem trgu one občutne vrzeli, ki so nastale po vojni, ko je »Slovenska Matica« prene-hala s svojim delovanjem in se »Mohorje-va družba« ni mogla ali ni smela prilagoditi novim razmeram in novim potrebam slovenskega čitajočega obeinstva. Velik del našega naroda je ostal po vojni, ako izvzamemo dnevno časopisje, brez vsake duševne hrane in jel v nedo-stajanju domaće knjižne produkcije hlast-no posegati po tujih, često manj vrednih proizvodit Tu je sedaj zastavila svoje de-lo »Vodnikova družba«. Pri tem je nišo vodili nobeni konkurenčni motivi proti kateri-koli že preje obstoječi slični organizaciji, kakor se je to družbi z gotove strani očitalo, marveč edino plemeniti in nesebični namen — dati dobro slovensko knjigo onim desettisočern našega naroda, ki so ostali po vojni brez duševne hrane, odnosno ki jim nišo več prijale knjige, pisane v duhu one dobe, ko sta bila slovenski narod in kmetski sloj skoraj istoveten pojem. Ni bila lahka ta naloga, ki si jo je na-dela družba, saj je bilo treba v nekaj me-secih ustvariti docela novo organizacijo, ki ni imela še nobenih korenin v narodu. To-da delo je ipak šio dosti gladko izpod rok, ker se je uprava lotila posla ne samo z vnemo in požrtvovalnostjo, marveč pred-vsem z ljubeznijo do stvari. Vkljub požr-tvovalnemu delu in dobri volji pa bi v svojem stremljenju ne uspela, ako bi ne našla takoi ob svojem rojstvu navdušene pomoči in podpore številnih idealnih sotrudnikov — poverjenikov, katerim gre levii del za-slug za to. da je danes »Vodnikova družba« s svojo armado 18.000 članov tako mo-gočna narodna organizacija, da je ne more več omajati ne sovraštvo njenih na-sprotnikov, še inanj pa zlobna zavist neka-ternikov. ki ji ne mgrejo pozabiti, da se je rodila brez njihovega dovoljenja in da uspeva brej njihovega sodelovanja. To, kar je danes »Vodnikova družba« in kar predstavlja, je postala iz sebe, iz last-nih moći. Povdarjam, da niti pare ni dobila od nikoder podpore, dasi bi vsakdo priča-koval, da bo družba, ki je v treh letih svojega obstoja, poslala med narod skoraj če-trt miliiona dobrih — to naglašam — knjig, ki je dala narodu v roke knjige tako pa-trijotske vsebine kakor je »Pravica kladiva«, -»V borbi za Jugoslavijo« in »Vodnik! in preroki« in ki šteje med svoje ustanov-nikc tuđi Nj. Veličanstvo kralja Aleksandra samega, našla ne samo naklonjenost, mar-\ eć tuđi priznanje v krogih, katerih dolž-nost bi bila, da moralno in gmotno podpi-rajo ustanove, ki so že po svojih ciljih državotvorne in teže edino za tem, da vzgo-je naj>irše sloje našega ljudstva v zares patrijotskem duhu. 1 oda družbi ni ležeče na tem priznanju, tudt je ne moti v njenem delovanju, da lete naiijo puščice ćelo iz lastnega tabora — omeniam tu — da se milo izrazim — do-ccla neobjektivne kritke v »Ljubljanskem Zvonu* — , v ponos in zadoščenje pa ji je, da je sama navezana /goli naše, pa na svoje poverjenike in ćlaue, izvršila orjaško delo notranje svoje organizacije in to or-j;ani/.uwijo postavila na tako soliden temelj, da izkazuje proračun »Vodnikove družbe« za leto 1929. seveda ako nam ostanejo zve-sti \saj vsi dosedanji elani, že ravnovesje, kar je /a kratko dobo družbinega obstanka pać velik uspeh, obenem pa tuđi dokaz, da je bila družbina uprava v dobrih rokafa. Ko --topariio z uravnovesentai gospodarstvom v druico poslovno dobo društvenega delovanja. se nadejamo, da se bo družba razvijala, ko je prebolela porodne boleči-ne. v bodoče še v hitrejsem tempu ter v priliodnjih trcii letih vsaj podvojila svoje članstvo. In to ne bo težko! Prvi korak k temu pa ie. da poverjeniki spoznajo, kako velike važnosti za družbo je, ako pobero članarino za prihodnje leto zaeno z raz-dclitviio knjig ter po$l)ek> nabrano članarino opravi vsaj do 1. aprila. Ako to poverjeniki storć — in prepričani smo, da naš apel ne bo našel gluhih ušes — bo pri-hodnja družbina uprava ob zaključku svoje triletne poslovne dobe lahko s ponosom ugotovila, da stoji za njo prosvetna vojska 30.000 članov. Da bi se te nade izpolnile. je iskrena želja družbine uprave, ki danes zaključuje svojo funkcijsko dobo! O delovanju družbinega odbora m pisarne ie poročal tajnik R. prof. dr. Karlin. Odbor »Vodnikove družbe« je imel v minulem poslovnem letu 11 rednih odborovih sej, ki so bfle vse sklepčne. Na teh sejah so razprav- ljali odborniki o organizaciji družbe in o njenem književnem programu ter o gospodarskih in finančnih vprašanjih. Naša pisama je odposlala na tisoče dopisov in okrožnic, marsikaterera g. poverjenlka je bilo treba Šestkrat, desetkrat pismeno prositi, da se je odzval in nam spo roči I, koliko članov in katere je nabral. V preteklem letu se je ustanovilo rnno-ko novih poverjeništev, tako, da kmalu ne bo več kraja v Sloveniji, kjer bi naša družba ne imela sodelavcev in članov. Pred Približno dvema mesecema je družba vlo-žila prošnjo za denarno podporo na gospoda komisarja Ijubljanskega in mariborskega oblastnega odbora. Do danes naSa pisarna še ni prejela odgovora. Posebno iskreno zahvalo mi je čast izreci našemu najboljšemu in najpožrtvoval-nejšemu sodelavcu, naprednemu časoplsju, ki s številnimi noticami, članki in poročili epozarja naSo javnost na delovanje, srao-ter in uspehe »Vodnikove družbe« in ji s tem najizdatneie utira pot med narod. O družbinem gmotnem položaju je poroca I blagajnik g. Milan Sterlekar. Družba je imela v zaključnem poslovnem letu 454.346.74 Din dohodkov in 459.784.48 Din stroškov, torej je bilo 5437.74 Din de-narnega primanjkljaja, ki pa je krit s knjižno zalogo. Poročflo družbmetfa gospodarja Zanimivo je bilo poročilo družbinega gospodarja g. prof. Breznika. Za interese »Vodnikove družbe« deluje požrtvovalno 574 poverjenikov (plus 24 v primeri z letom 1928), od teh v ljubljanski oblasti 220 in v mariborski oblasti 198; v Ljubljani 69, v Mariboru 24, izven Slovenije 58, izven države 5. V letu 1928 je stela družba 163 ustanovnikov (plus 5). Od teh v ljubljanski oblasti 123 (plus 3), v mariborski 30 (plus 2), izven Slovenije 8, in 17.872 letnikov (plus 4S8); od teh v ljubljanski oblasti 10.377 (plus 360), v mariborski oblasti 6453 (plus 334), izven Slovenije 867 (—79), izven države 122 (—80). Minus izkazujejo kraji izven Slovenije, v glavnem zaradi preme-stitve tamkajšnjih poverjenikov v druge kraje, ter Amerika istotako zavolio ondot-nih razmer, ki se pa bodo skušale premostiti. Večino članstva imamo na kmetih — 9S31 Članov. V mestih in trgih imamo 163 ustanovnikov in 8041 članov, od teh v Ljubljani 97 ustanovnikov in 3138 članov (plus 172), v Mariboru 15 ustanovnikov in 932 članov (plus 2), v Celju 5 ustanovnikov in 610 članov (—22). V drugih mestih in trs ih v ljubljanski oblasti 1805, v mariborski oblasti 689. Knjig se je tiskalo 75.100 izvodov (lani 72.060) in so veljale 373.000 dinarjev. Književni program za L 1930 O knjižnem programu je reicriral knjižni referent 2. prof. Ivan Lah. Priznanje, ki so ga bile deležne knjige »Vodnikove družbe« za preteklo leto po članstvu, je najboljši dokaz, da njen književni program ustreza željam velike večine naše čitajoče publike. Ker izhajajo ta priznanja iz vrst naših poverjenikov, ki so ve-Činoma znani prosvetni delavci križem naše domovine, nima družba vzroka, da bi jih ne upoštevala kot merodajne za svoje nadaljnje delo, dasi je n. pr. kritika v Ljub-Uanskem Zvonu« odklonila obe leposlovni knjigi, eno kot grdo in odurno, drugo kot diletantske. Odbor odklanja tako kritiko, ker izhaja deloma iz osebne mrinje, »ielo-ma iz hiperkritičnega stališča, po katerem je vsaka ljudska literatura nesmiselna in nepotrebna. Odbor obžaluje, da je izšel ta napad iz lastnih vrst, oz. v reviji, ki jo izdaja »Tiskovna zadruga«. Književne družbe danes najbolj občuti-jo krizo v slovstveni produkciji, ker na eni strani ćutimo dobo nove umetnosti, na drugi strani pa vidimo, da ta nova umetnost še ne rodi del, ki bi ustrezale željam velike večine čitajočega članstva. Družba stoji torej pred alternativo, ali naj izdaja knjige za članstvo aii za g. kritika. Ker je družba brez članov nemogoča, je naravno, da mora biti književni program prilagođen okusa širšega kroga naše čitajoče publike. Zave-damo se prav dobro, da s tem ne grežimo niti proti umetnosti, niti proti kulturi, kajti široke ljudsko prosvetne organizacije nima jo nikjer visoko umetniških programov, ki jih goje posamezna založništva ali višje književne institucije, temveč imajo povsod bolj poučno zabavni nameti in ne morejo vedno dobiti na razpoiago del, ki bi imela pri masi in pri kritiki enak uspeh. Odbor družbe je izdal za 'eto 1929 naj-boljše, kar mu ie bilo na razpoiago in ne more za to, ako sodobna slovenska literatura ne nudi nič boljšega. Sicer pa je priznanje članstva v takem nasprotju z ume-vanjem g- kritika, da je to živ dokaz glo-boke vrzeli, ki zija danes med čitajočira občinstvom in glasniki umetnosti nove dobe. Premostiti to vrzel in voditi čitatelje na drugo stran, je gotovo vzvišena naloga vsako kulturne organizacije, vprašanje pa je, ali se da to doseči s pretiranimi zahte-vami, ki jim v danih razrnerah ne more ustreči ne pisatelj, ne družba, ne čitateljstvo. Dasi priznavamo, da je dober prevod boljši od slabe izvirne povesti, vendar tuđi tuje literature ne nudijo za naše širše ob-činstvo zanimivh del višje literarne vre-dnosti, zato smatra družba za primerno, da množi po možnosti domačo slovstveno produkcijo. Iz poroČil poverjenikov sodimo, da je letožnji književni dar članstvo Lelo ladovo- ljil in so bile izxaiene irije, naj didfca v tem smislu nadaljnje. Da ttttreženio rseiu vrstam naleta člangtra, ki Je pri itevilu 1&000 zelo rasltcno, po većini pa iz aredojih slojev, smo izbrali leposkmii knjigi tako, da je ena zajeta iz ruže zgodoviue, druga pa iz povojaega maiomedčaaakega življenja. Zato je bila MatieiČcva povest >Na mrtvi straiit priljubljeno čtivo za na5e ljudske sloje, »Olga< p« je dosegla moogo priznanja pri onih vrstan našega članstva, ki si želi zabavnih romaoov, kakor jih je vajena iz polpretekle dobe. Pratika je v letožnjjem leto pc svoji zunanji obliki in vsebini iela Tsesplošno odobravanje ia je žal prezgodaj pošla. Naša jubilejna knjiga *V borbi za Jugoslavijo< je tuđi v lunanjem svetu budila zanimanje in je bila v oceni nekega trbskega lista ocenjena kot eno najboljsih del te vrste. Temu primerno se je ođločil odbor za naslednji književni profrram z:i 1. 1930. 1. Pratika v isti obliki izpopolnjena vse-bineko z novimi odstavki. ki ustrezajo za-htevam in potrebam naše dobe, s p°*tro za-nimivim ctivom in boca ti mi ihjstrarijami. 2. Juš Koiak: Blatni grad. Povest je za-jeta iz življenja sedanje dobe, delo naiega priznanega pripovedovavca, avtorja >Bele-ga meeesnac, ki je podal s to pove«tjo novo lepo delo svojega talenta in bo gotovo med najzanimjvejšimi knjigami letošnjega leta. 3. Slarko 9aTJn3ek: Dirka iMjtnja. Pisatelj je znan po pov««tih, ki 90 sadnja leta druga ta drugo zagledale beli dan. Doher pripovedovalec je z živahno fantazijo in pi-tanimi dogodki. Roman «ega v naše malo mesto, kj«r »e rarvija ^portno življenje in vea oni moderni svet, v katerem hlasta današnja družba po sreči, a jo tako redko do seže. To je dirka sa sreČo in rekordi, borba src in kiealov, resničaa slika življenja, ki nas daše« obdaja. 4. Dr. It. LaJi: >V borbi %± Jugoslavije«. Dočim je bila prva knjiga Ie pregled glavnih dogodkov iz naših borb od časa prebu-jenja, bo podajala druga knjiga naš narodni boj v svetovni vojni, od vojne napovedi do koroškega plebiscita, ko se je poteguila zadnja meja naše nove države. Knjiga bo bogato ilustrirana in bo podajala vse one dogodke, ki *o odloČilno vplivali na naše osvobojenj^p. Pozoanje zgodovine naših zadnjih let je potrebno v&akemu državljanu, fe hoćemo prav presojati dogodke sedanjosti. Odbor je prepričan, da bo književni dar za prihodnje leto v polni meri zadovoJjil vse naše Članstvo, ki mu je postala »Vodnikova družbav nujno potrebna narodna ustanova, iz katere bodo črpale sedanjo in boctoce generacije. VolHre noTega ođborm Pri volitvah novoga odbora je bi I izvo-Ijen sftari odbor izvzemši gg. dr. Rusa in Tavčarja, ki sta odložila mandata radi pre-zaposlenosrti. Meeto g. dr. Rusa j,e bil ixvcy-ljen v odbor g. Miran Jare, mesto g. Tavčarja g. Matija Rode. V novem dmfi>inem odboru, izvoljenim za tri leta, so natlednji gg.: predsednik: ravnatelj >Jutra< g. llaeto Pustoslemšek, odborniki: proL Ljudevit Pivko, ravnatelj licejske knjižnice dr. Josip Šlebinger, predeednik Ti-skovne zadruge prof. dT. Jo^ip Breioik, književnik, in profeeor dr. Pavel Karlin, književnik in novinar Anton Podbev-š e k publicist in novinar Bozi dar B o r k o, književnik Miran Jare, knjižničar šeot-jakobske knjižnice Matija Rode in uradnik Mestne hranilnice Milan Sterlekar; Član i nadzorstva: minister n. r. dr. 2er-jav, dr. Puc io načelnik g. R i b n ikar. V9a po ročila so bila sprejeta z odobravanjem, tako tuđi proračun za leto 1990. Sklenjeno je bilo, da ostane članarina tuđi za prihodnje leto 20 Din letno kakor doelej. Po kratki razpravi o nekaterih slučajnostih je predeednik g. Pustoslemšek zaključil obini zbor. atJH3U Geza Retn prijet v Budimpešti Pred dnevi smo poročali, da je iz Subo-tice pobesnil direktor Eskomptne in gospodarske banke Geza Rein, ki je poncveril en milijon Din. Toda mož ni prisel daleč, kajti iz Bodimpcšte poročajo. da so ga tam vče-raj prijeli. Usodno je postalo zan> potova-nje šefa newyorške policije polkovnika Ri-eharda Enrighta, ki potuje v svrho znan-stveneja proučevanja krtminalistike po Evropi. Včeraj se ie namreč za njegov sprejem na kolodvoru v Budimpešti zbralo več policijskih uradnikov in agentov. Ko pa je prispcl beozrajski brzovlak, je izstopil potnik, ki se je zdel kriminalnim uradni-kom sumljtv. Zahtevali so, da se legitimira in ugoto-vili 60, da je potnik identičen s pobe^iim bankirjem Oezo Reinom. Kmalu po Reino-vi aretaciji se je z dunajskim brzovlakom pripelial tuđi M newyorške policije, pol-kovnik Enright. Kako so ujeli razbojnika Horvata Beg drefa nevarnih razbofnikoT iz zapora. — Hotela sta po-befmti čez mejo, pašom orožniki uicli. Prođ^Semjinjiin so pripeljali dobro uklenjenega ▼ rapore vracarskega o-kraja ▼ Beogradu pobeglega razbojniSkega pogla* varja Joio Horvata, ki je pred tedm po« be^nil z roparjetn Bajkom iz zapora, Hor» vat in Bajko stj cigana in najnevarnejša zločinca, kar jih je a^istenci mnosoštevilnc du4iovščine, velik nava] tako, da so vzdrževali red v cerkvi štirje strainiki. Opažati je bilo pred vsem rrnoso radovedne ljubljanske mladine, ki bi bila rada videla. kako ^krrf umiva 12 star^-kom nose Kakor droga leia, je knezoškoliisfci ordinarijat tuđi letos rzbral 12 starčkov na de-želi in v mestu in jih povabil k umivanju nog. Vsi starčki skupa] štejejo ravno 1000 let. NaistarejSi je bil Anton Razšnser 7, Je-senic (90 let), od Ljutrfiančanov so bili na-\-zoči trije starčki in sicer 84-letni Anton Jager, stamrjoč v §taden svoje stvari, zlasti roč. torbice, v Vlopeh in Kredo k ohha.'ilu. Med tem ćasom pa žeparice segajo po tortticah ter se ncopaž?no splazijo iz cerkve. Na ta način ie neki pobožni gospej izsinilo nad 1000 IVn. Prebr-sanlh tatic ne morejo izslediti. Ravnali so, ■ da jih bvo mogoče na danaSnji dan, ko je j b:l drenj v cerkvi, prijeti in izroc:ti rok! ( pravice. Tatice pa so bile najbrže previd- j ne in danes mso hotele irrastL 1. ze za petanii. Nckaj dm &ta /ivela »mio od tarvin, ki tta jih /vrli I a v ružnih kr.i> jih. Tako Modcč po \aseb m ^ozke postaje v Crab<>\' cu. kjer ju je srefa zapustila Ko je jrrnKir zjutrtj odprl celico in na ivoje veliko rtčudenje u^otovil, d* je prarna, je alarmiral vse »ttaiinke. Li so be-uunca takoj zaCeli zasledovati Ukrati sn bile obveščenc o begu \sc oro2ni;ke n p^*» licijske oblasti. V okolici Beograd* m v notranjosti so križarile noč in dan patru lje in so iskale begunca Spn a se je mu slik>, da sta že poek^nila preko me je. tutla policija je kljuh temu naJaljevala ?a^lnl-.». vanje. AretiTinih je bilo već oseh. ki so b* Ie osumljene, tla so rtzbojnka skri\alc Med temi ie bilo već tikih. ki jih je poli. čija že dolqo ispala. Patrulja pod vod»t\ t in sta pobeijnila vsak v svok> strtn, da fcw tako zabrljala /j seboj \sako >le ponovno uiti ter pobe^niti v go^d. \* vprašanja oro/nikov razbojnik sprv a ni ho» tel odgovarjati. Poteno ie po trdil. da se ne piše Horvat, temveč Stcvan Nikoln:. Na# rednik Budimčić je razibojnika uklcnil in ?a odpeijal pred narednika Marčctića. kt ^r»j tuJVA^u D»uBji^aj« 3l rp *iipjj(*i .^1 nik Honrat, ki je pobe^nil iz /apora. IUt* vat je sporrnal da mu rudi Ia2 ne pum.i1.1« in je vic prirnal Povedal je natančno. kiko js poebgnil \£ zapora in je zvrnil \ »o krivdo na Bajka. Pri/nal \c tuđi v»e tatv U ne in razbojoiške napade ki jiti je i'rvrHil sam ali s svojo tolpo. Ifonata !7roe"e <->* žBeležnica KOLEDAR. Danes: Cetrtek. 2K marca 1'^; katnti-čani; Ivan; pravoslavni: 15. mare*, Az-*-pije. DAN4SNJt PRIREDITVE. Orana: >INRk. DEŽURNE LEKARNE. Daac«: Lcustek, Re^ljeva cesta. Iiohinc, Rimska cesta. Prosuda Repertoir Narodnoga gledališča ▼ Ljubljani. Drava: Ortrtefc. 38 : oto 20.: INR1. lwv. Pe«dL, 29.: ofe 15. >W91< izNfn. Sobo*a. 30.: taortc. NeiJeiM. 31.: o*> 10. m o*> 15. »INKI«. Ir.tn Poc^ieUei, 1. a«c£a: ob 10. m o*> 15 »1NRU. Ztčetck ob pd 3§. Četrtek. M: zaprto. Petek. 19.. zmtto. Sobota, ».. rafw«o. Sede&a. 3!.: ob 15. Prodaja vevesiu. Uag. ska pced. pri rali. cenah Im ^a. ob peri 20. Grof Lift&c*nbrufeka. lx.vc«. Poacdeftefc, 1. a?>fiJa: ot) 15 Pri trch mladcn^ah L^ad. pred. pri mil. ce«ah. lz>v«n ob 30. AWa. Ocstak n«(K: tc«or»'. t- J- Via- Satome - Pred vrati vecnosti Po da%ti pav/i so »iivoCi u$w^«*iu S/aj>w-vo sU^beao draiMo »Sate me«, i^^vtjva t* fa^U prav dobra, za k*r src priznanje dfcrigvitt.j ^4n«utQ in v%em dotiftitoni. 2U^rx; »e ic ooitču čaat m mu >c publika za««o Rpraiala te4nre«o pn/tu-««e- liaraisAu j-a pcvati je txđ prav ck^btr rkr J C. L. Kovao je vziic xmočnenm orkestru tazumet* maiose v^a4o h^-^rdo Pcrverano SaJome pu widrxoo Natvcdi«. t€ «raemic« od D)eccsa ^r-vt^a o<»*'.opa na na-yeni odru do te Salom« ;e uprav osv^Ijtv. Srač-id smo, (U imame to pevfco. i: bi delaia Čast v«&ki cu#v«^ sceni ia ki je v N-rij £*■ Starije . -Koceicva; uom utoUao zuuaa*)*! in prtje-t-m> iflro, steci«: glasu pa v prtOrtujem -^>4bo, k« ;O stišam .• već»i i*ar<». 2a4. da svedoboi aparari §< unerom ne de-li*ejo U^o, kakor amo prtčakovaU. MampulafH meocbi. >e ri tfveiban To se )e karaU* tud: v SKigiMtoove*h nckam uswva#oče soe. rttmčr*) ne vcm. Vsebmsfco e nei-aeunvfcjv m nvzaaim^ Med :>€• č«*mi stofk. v osadju ten*.lu operni ibor :n it* vri.i4e meodj nek&ke :nro*tc vi^e. U dr "Aur-nik pa bi flledc eksaWtfK>«ii ae M zudm« i cn. Po sfirilmi odra se rvera, ivij«« in vni ba'i-in* zbor v pocK>h»e V oscwe brade & ;h-sko%^> t*ro i« beVo koso Ta »tarec }e C^» M obenem Svnrt. V baletu ni bal pricuu pojava. Vse Utapaj ie iagv^ie:no in Vooini eftk: je V. da hladna piuhikka n. v« tnenda tt*Jtare :~r.-!ar« Res je Ie to. da je ffdć Moharfcva 2e prav dobra ie SMntMKvčra plesatki m g. CK kivrt m*t&v p«rttier ki»>i'Wi>i^e rfe. Pf. G- Stev 71 »S LOVENSKI NARO D < đne 2*. marca 1020. Strtn 31 veiitzonoČHO Iteviiko sprcjema uprava ,Slov. Naroda' do petka do 6. popoldne, nujne oglase v soboto do 9. dopoldne. Mali oglasi vsaka beseda 50 par, plača se lahko tuđi v znamkah, »Slov. Narod«- Pri Ijudeh. ki so potrti, preutrujenl, za dek) nezmožni, povzroča naravna »Fr&nz Josefo\a< ^renčicu prosto kro-ženje krvi in poveća duševno in tlelav-ik> sposobnost. Vodeći klinici izpriču-jejo, da je »Franz Josefova« voda od-I-iičnc vrednosti tuđi za duševne delav-ce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajatoo sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah. drogerijah in špecerijskili tr-sovinah. -^ ZVEČE R xa namakanje ZJUTRA3za :^mtmmizieuna= vonje TERPENTINOVO MILO ŽENSKA HVALA pa je pranje gotovo f Dnevne vesti. — čeČkošloTAško odlikovanje, Preziiont Maaaryk je odlikoval l redom Ueiega leva IV. stopnje za driavjjanske zasluge pred-aeđnika SJovanske Besede na Dunaju Jo-žefa Gabrijela. — Ko«n4<*ar pri upravi državnih mono-jpolov. Kralj, je pod piša 1 ukaz finančiicjja minietra, s katerim je imenovan za konti-sarja finanenoura ministrstva pri upravi državnih monopolov vpokojeni inspektor tr-govinskeua ministrstva ilr. \V lađi mir P e r-tot. — Naša delegacija na iiietinJtrodn^ni učiteJjskem kougresu. Izvršni odbor JUU je imel te dni sejo, na kateri jo bila izvođena delegacija, ki se iHloIeži niednarodne-*ra ucitelj,ske«a kongresa v Belinzoni. PretJ-sednik delegacije je. pr«dsednik udruženja Vlada Petrović. Kot delegat poverjeniatva Ljubljana se udeleii kongresa referent pro-svetnega ministrstva g. Pavle Flere. Glavni odbor je ekleuil, da se bo letošnji kongres učiteljev vršil v avjiuslu v Zagrebu. — Iilet nemskih avtomobilistov t na-e Primorje. Sredi aprila priredi ADAC (AII-gemeiner deutscher Avtomobilistenclub) iz Monakovega izlet nernčkih avtomobilistcv v naše Primorje. Kolona avtomobilistov-izr letnikov bo štela 135 avtomobilov s 400 iz-letniki in 37 šoferji. Preko Gradca prisnejo nemški avtoniobrlisti 14. aprila na nalo me-jo pri št. Uju, kjer jirn l>o prirejen slove-sen sprejem In jih bc*lo rspremljali dalje za-stopniki našega Avtoniobilskega kluba. V Mariboru se bo vrSil oficijelen sprejem in IH>zdrav. NemŠki avtomobilisti >p odpoljejo v spremstvu naših avloniobilistov iz Maribora di) KojjaSke SlatJn<\ kjer je po proszra-mu dolocen krntek odmor. Od tam se od-peljejo preko Varaidina v Zagreb, nato v Sarajevo, Mostar in končno v Dubrovnik, txi koder napravijo izlete v Roko Kotorsko in na Otinj<\ Iz Dubrovnika odpotujejo v Split, Šibenik. Crikvenico in koneno na Su-$ak, kjer se na meji naši avtomobilisti po-elove od nemskih goetov. — Propaganda turi ima na po^tnih do-pisnic.ih. Ker postaja tujski promet v naši državi važna panoga narodnega uospoiar-slva, je zajjrebška trgov^ka zbornica predložila postnemu ministrstvu. da bi se po fcgledu Avstrije in drugih evropskih držav na poštiiih dopisnicah kliširali najlepsi kraj i našo države. Zbornica je prejela te dni od VK>ž.tnet;a ministretva obvestilo, da je njen pre. v Ljubljani in I'»eo«:r-iJu 15, v Mariboru in Skoplju 14 >topinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7<57 mm, temperatura je znašala -j-."i stopinj. — Vreme v Sloveniji. Snoči se je zać-'lo lepo pomladansko vreme naglo izpromin ati in kidati. Proti večeru je postalo oblačno ter )e začelo po malom pršeti. Davi jv bilo po nekaterili krajih Slovenije oblačno, v mnogih pa deževno. Darometer je padel, temperatura pa se je za nekaj stoj>inj ivi:z-nila. Iz posameznih krajev javijajo nnsle Jnjo vremensko stanje: Bohinjska Bistrica ~ 5, oblačno: Kranjska gora -J-4, ia^no; Jese-nice 4-Ietni starec Stjepan Pelić. Scdel je v sostilni z bratom. Pri sosedni mizi Je sedela družba mladih fantov. med katerimi sta bila tuđi Vaso Šaulić in Štipa Mačkovie. Med gosti je nastalo prerekanje, iz katere-«a se je kmalu raz\il prepir in krvav pre-tep. Mladeniči so nai>ad!i Pejića in nje£O-vesa brata s stoli. Saulić je potegnil nož in udari! Peiiča z njim po glavi, da je starcu počila lobanja in so mu izstopili moi?.cra-ni. Starec je obležal na mestu mrtcv. Nje-Rovesa braia so pa-padalci lažje ranili s stolom. Orožniki so ta!\oj tretirali Mačko-vića, Saulić pa je pobe-gnil. Naslednje jutro je suboti&ka policija ujela tuđi Saulića, ki je izfevil, da se ne š|Hminia več, kaj se ie dogodilo, ker je bil pppoJnoma pijan. Kliub temu so ga fzroćili državnerrru pravd-niku. — Smrtna kosa med atneriškim! Slovenci. V kraju Sharon je umrla 2S. febru-arja Antonija Oasper. Zadela jo je srčna kap. Pokojna je bivala 27 let v Ameriki. — Razočaranje v Beogradu. \ čeraj po-po'dne so v si Beosraičant nesirpno čakali >Qrofu Zepclina'. ker so časopisi javili, da se bo zrakoplov vrača! iz Fricdrichs'iiafna preko Beograda. Razšrrija se je \ cst. da se bo zračni kolos pojavil nad mestom med 3. i» 4. uro. V tein času se je zbrala ogromna množica po ulieah in v okolici, da bi opazovala zrakoplov. Todu zrakoplova n: b:!o. Oko!: 5. ure je prišla preko Sarajeva \est. da ;e Ze-ppeiin spremeni] smer in je lete] od Krfa preko Dubrovnika in od tu vzdolž dalmatinske cbale. Nad Krfo-rn so xa \ :de!i okoli poldneva. Tako so Bcosrajčani Jcživeli včeraj \diko razočvran.'e. — Kako je bodža zdravil obsedene ženske. Te dni se je vršila pred sarajevskim okrežnim sodiščem nenavadna razprava proti nekernu hodži, ki ie osleparil dve cle-.uantnj in iine'ifientni Sarajeveartki. Obto-ženec se piše Selili Ćc'ič. Sam ie pred sod-niki izpovedal. da je nekega dne seđeJ v parku Carja Dušana. K njemu sta prisedji dve dami. ki sta sj začc'i posovariati, kako ju presanjaio čarovnice. Celić se ic rakoj ponudi! za zdravnMca. ee>, da vc, kako se vešče prc/enejo i/- človeškc^a telesa. Ž.?!isk; sta jra takoj pmabila na dom. Takoj prvi večer je začel s kuro. Zaprl se ic 7 la'iko-verno damo v sobo in ji ukazal. naj se po-Dolnoma sleče in se okopa. To je dama tuđi naredila. Potem to ic hodža položi! r»a posteljo i:i ;o zaČcl zdraviti / raznimi ta-jinstvetii-mi besedanri. Na ivti način je zdravi! t'.idi 'Jru^o djmo. Tuđi ta se je slekia j.i'ej l;odžo in se okopala. Ćelić je nato vzel par stariji eevliev i-t odšul. Drugi dan je prinese! n-epel ;n po\cd«l, da je sežgi*! čtvlje. Pjpcl je natrosil v vodo in medicino dal piti svojima paeri-iukaina. Nato je obe musiral z navadnim oriichčanim milom. T:;-kn je dclal 15 dni. Ker sta mu pa ženski prcnia]o plaćali za kuro, je prcnchal z zdravlienjem. Iz osvete sta »a dami njzna-li policiji. Ženski prbrnavata vse. taiita le, ča sta se slekli pred liod/o. Zanirrrivo c, da sta to dve i:itel»s:ent!:i Sarajevčairk:. Hodža. Je bil r.bsojcn na 15 dni zapora. — kako gre dni:i v raj ali t p^kel. V vas Prijedor je nedavno prišla neka člioi-ca v"Zvt*ze bratstva pravoslavnih kristjanov^r, ki jo bila ustanovljena 1. 19^?0 v Beogradu. rlanico so v Prijedoru imenovali b^^injo Mieićc. Začela ie ■/. verskim fanatikom l)r\-Lioljuboin Simeoiiovićem (znanjati novo ve-ro. Boginji Mičić in Simeonović sta pri li-^ala ljudstvu, ki se je zbiralo okoli njiju. ]>obila sta v kratkera Stevilne pristaše. Si-n-oonović je pridipral, da njegov nauk ni v uasprotju i? svetim i>f*niom. Rekel je, .ia ?e trio r»o smrti spremeni v prah, duša i^a živi Jf iiaprej in čuti 1*t nii?li, kakor clo-vek. I>u5a blodi po smrti *e 40 dni okoli in priti mora pred *20 božjih ministrov, ki iu srestolu in gre potejn v roj. Fni^a [ra. ki jo eno od 20 mini?ter?tev za-^irži i ti obsodi, mora v pekel. in sicer v pe-kel 7m manjke grehe ali pa v [>^kel 7-a veo je uli srediijo prehe, kakar je pač grešihi. — Županova jama pri Grosupljem. V\\-jiitelji prirode, kupujte srećke, ker s tem priponiorete do nadaljne urc-ditve te naravne podzemeljske krasoie. 212-n — Le mirno spite, ker Ženska hvala raztaplia nesna^o čez noč, a ziutraj jo od-pravi Schichtovo terpeatinovo tniio. — Po-£lc;te na^ današ:i:i (>;!jv GRADSKA LJEKARNA, Kamenita ulica 11. Naročbe, ki \Tam dospejo od moje po= šte. nripišite blagoslovijenemu Reumatisu. _______M. Petrovi požtar. Staza. 11 l/T Iz Ljubljane —li Naša koncertna in opema pevka, ica. Pavla Lovšctova se je danes ob 9 predp. vrnila s svoje skoro šestmesečne, v vsakem oziru sijajno vspele koncertne turneje po Severni Ameriki. Na kolodvoru so jo pričakovali razen družine mnogo ožjih znancev in prijateljev in večje zastopstvo pevskega zbora »Olasbene MariLeviafhan', s katerim jo prispelo v domovino na oddih tuđi več naših izseljencev. —Ij Zanimanie za Schledove morilce v Lfubl]anl. Prvi dan po umoru Tonija Schie-sla v Ljubljani ni vladalo večje zanimanje za tragedijo odličnega novinarja in orga-rizatorja. Razpravljtli so o njem kakor o drugih dnevnih dogodklh. Ko so pa listi objavili, da Je oblast razpisala 200.000 Din nagrade za izsleditev morilcev, so se tuđi ne-kateri Ljnbljančani zaCeli zanimati in mo- • triti razne tujce, ki so pniiajali v Ljubljano. Včeraj so se naenkrat raz>irile po ine^tu čudne govorice, da se nahajata morilea v Ljubljani. Fiaje sta ^e nastanila kar v enern najboljšili hotelov. Policijski ^feenti so končno ugotovili. da ure za pomoto in da dotična potnika ništa nobeni zvezi i umorom, ker tuđi njun popi> ne od^ovarja po-pi«u morilrev. li Pe\sko društvo »SJa%ec« po^i\a vj>e pevee in pevke, da ^e korporativno udeleze pogreba svojega častne^a člana brata .Muteja Oblaka, ki ^e vrši v petek 29. t. m. ob 1'». uri \r. Olinc, ce^ta XIII. štev. 9. — lj Delavsko za\arovanie. Zat£reb>kj -Narodna Politika od >. t. ni. rsuvaja \ ^e-bino poročila, ki sa je na zadnii plenarni seji Zbornice za TO! v Ljubljani podal njen predsednik in član nad/orst\ ene^a odN^ra OUZD Ivan Ogrin o stanju delavskesa za-varovanja pri nas. Pole^j dru^e^a omenja, da se k. Ourinu zdi krivično, da tuđi de-lavci odločujejo enakopravno z delodajalci pri nezgodnem zavarovanju, ker plačujejo preniijo /a to /avarovanie samo deloda-jalci. »Narodna Politika" prihaja na podla-gi izvajanj g. Ogrina do zaključka, da je v njih mro^o potez znanega pregovora: S teboj, dokler iniarn od tebe koristi, kadar pa bi moral ttidi jaz kaj dodati - i>obe:^ui! —1} Draidan^ki komorni kvartet v Ljubljani. V čctrrck, dne -4. aprila bo v Union-ski dvorani komorni koncert, kateresa tz-vajajo čla'-.i draždarsktga komornesa kvarteta. Na prosramu so 3 komorni kvarteti in Mcer Huvdnov kvertet v d-du-ru takozvani Skrjančkov kvartet dale Regerjev kvartet v cs-duru op. 109 in pa Ća?kovski-jev kvartet v d-duru op. 11. Vstopnice bodo v predprodaji v Matični knjigarni od sobote dalje. _ \\ A^akovr^tue >»rie ^la^k^Todop i> m»r»kr ribe ter štajersko jterutnino Kot poularde in purane dobite najceneje \ ri tvnlki Kiba Ljubljana, (iradi5fe. "J13;n Smrtna n^srefa — Zcubilo se ie v vezi Narodne t.skar-n«. 80 J>m. Poiten najditclj sa vrne \ t'xp€* ći: Narodne tskarnc. —Ij Rodbfaa Foeslcr - Gogol, je ć*r+. \±\& na inrito evetja na kr--to lilaropoiio:-ce gospe Marije Medeno ve j ■ J..-in materinski do-n kral.iice Marne v<»" 1 *»n. — Lepa Ma?_______________________________ Iz Celja c— Brez&rčocži. Po-Jk:iw sta b(a \ čerai ovadena d\ a posestnika. eden i/ okol cc Ttbcr\elj drusti pa i-z okolice ^t. Jurja ob Taboru. Peljala sta se z d"\ovpre/*v ' \ a-zoii skozi Celjr, za vocom sta , v-ta privezana dva konia, ki sta u kup!Li na nekem sejmu. Konja sddaljCTi.; međ sebo;. Oba hrezsrčfieža s; bo^tj morala rtu pristojnern me^fu ratovariati rndi trp;n£e-nja živa1:. —c Avstrija aia ne Eft Iz »poinlna. Pred dnevi !e r«l na la+rtevo ne4taterih pa-&a«tcr\ v AleifandTOvi iHid priiet 4<»-!erni Friderik C. ker je lazil moćno nakresan po ee-ljs^ili ulican in nadlegova' / \t»n \ »:-Ijivo-stjo n»tioidoČe. Od časa ' m dnite podobne, že davno pf/ah-LjLiu srčne izlive starih avstriitk.lt Map-cev in plesnjivih patrijokn*. Prcvroće av-strii^ko navduietije so mu oMadili v 7»-poru. —c Vrome eerkvene ure v CeltM. 2c svoječasno smo uljudno opozorili upravo Marijine cerkve \ Prešernovi uiici; da nie-«e ure na zvonikHi že već mesecev stoje in naj bi Mi vendar že eirVrat popravii a1l ra odstrani., ker \ dana^njerti ^tall>o s*o-iečem ^tat»ju samo begaio občitistvo m \ zt?ujajo nepotrebno jezo. Blajrohotni of»-niin je seveda naletel na etnha ušesa, kakor je to p*č že stara navada. Menda nišo u^ta-\Ii ure v trajen s*i>omin na kak \eievatew zeodovinski do^odek \t pretle dobe. o ki-terem pa celKva javnost došle* Se ni fmrta prfrike Wtt fflfenmJnrna. Karijera in konec slavne plesale Slavna plesalka Luisa Chardonnet ie imela mora in ljubčka« -Bivša prinčeva ljubica žtri na stara leta v bedi. V stanovanju zasebnika Ferdinanda Laffita v Aver.ue Bosquet v Parizu se je poiavil te dni sodni eksekutor, ki je prišcl rubit. V s;romaŠnem sta-novamiii pa ni našel ničesar, edino, kar jo zarubil, je bil krasen briljarttni pr-stan. Spravil ?:a ie v žep in odšel. S tem je bilo zaključeno zadnje dejarrje nenavadne ljirhavne zsodbe, o kateri je svojčas jrovorila vsa Francija. Ferdinand Lafrt je bil mož slovite In lepc baletne plesalke Luise Chardonnet, ki ic bila istočasno ttidi ljubica princa Antona Orleanskega. Lursa Cliardonnetova je pricela svojo kari-iero kot skromna plesalka, p'csna iinietnost pa i: je kmalu pr;jpomoisla do slave in postala je ena najbolj slavljenih in oboževanili i>Iesail zelo plesalko, ta pa je Mu bila svojcera prijatelja iz mladih let Ferdinanda Laffita. Tega princu ni prikrivala in ttidi ni taiila. da se namerava ž n-iim poročlti. Princ se je siprkiaznil s tem in nris.tal na zakon, Ferdinand Laffit in Luisa Qiard«nnet sta se poročila. toda nrinc ie osrtal klju-b temu Luisin ]iu*>ček. Zakonska trojica je živela v najler>š; harmon^i. Kako tuđi ne bi? Luisa ie imela moža, r Drine n je kliub temu ostal zvest. MoŽ je bil zadovoljen- kaiti žive] je v izobilru in razkošiu. dočim je hi I tx>-preje siromak. a prnc ie bii srečen. dn je srne! ostati v dm/bi oboževane plesarke. Mož ni bil Jnibosurncn na Drinca. ta pa ne na moža. Vsi trije so bili vajeni rarkošja in brezskrbnega življenja. Princ je jemal zakonca s sehoi v Ieiov&ča. pox*od na ie izdaja! Luiso za svo>o hČerko. V N;rzi so se se^namli z nekim t\-nr-ničariem. Vi je b':\ vojni dobav'teli. To je bilo namreč med svetovno vojno. Tvorničar je rabil veČai kapital in pro-si! ic ple^atko, naj mu pre?rkrt>i 20 mi-lijo-nov frankov poso^la. Luisa 2a je pripofočila "princu, kl Je ofrljtibil svoki saranciio. Iz hvaležnosrti je tvorničar plesački Tx>k1onil krasno biserno ogr1;-c> .vredrK) en rrrilijon frankov. Posojilo pa je rzostalo in tvorničar ie zahteval o^rliico nazaj. Toda /a-konska trojica jo je rx>brisala iz Nz/c v Italijo. V Milanu sta se mož in princ sprla in že se je zabliskal samokres v muževi roki. K sreči so naboji o-veaali. Končno sta se zo-pet j>o! utala in princ je obljufoil noravnat \^e može ve doljcovc. Prinčevo {Mistokvvsko življenje pa spanslci vladi n! hflo po *odta. 5e mand :vi njegovi -ogromni izdatki. Na drplo-mats>ki pritisk >e moral princ zapustiti ItaH><> in se vrnrti v domovino. Na mc-y sr> »2 spr^jeli detektivi ?n na kraljev ukaz ie -bri princ interniran v gradu Sankt Lukar. Nadzoroval so ga zelo strofo in pazili, da bi ne pobegnil. Toda Se enkrat se je princ sestal s nvcjo !jwbico. Prisostvoval je biko-borbi, ko se je nenadoma pojavila Luisa. V i.ienem avtomobilu je princ rx>-iiegnil. LafittijHi pa nova pusto!ovič na njecove /ere ni bila ni^ kai po volji, še bolj j;a je pa razgovaralo deiatvo, da je imel -princ prazno nio-šnjo. Bil je namreč -pod Icuratelo in zato so njegovi denarn: viri irsafinili. Laff.t se je dal iočrti. htočasno ]c bi] princ pozvan nazaj na Spansko in »Lorz-ka* je ob-sedela. Sledila je ćela vrsta toi-b, ki so se zavlekle. Plesalka se je rnedtem po-starala in zdai lrfi bolna pri svojem bivšem sltiff;. SpO2nala je bridđco res-nico, da je na sve hi vse minliivo, naj-bol. pa slava in borastvo. Ferdinand Laffit se peča z branjarijo. ki mu nese toliko, da se skromno preživlia. Niti a^mentov ne more plačevati svoji ženi. Zadnje kar so mu vzc! , je briljantni prstan. Bil ie prstan, ki ca je pokloni! Anton Orleanski njetovi ženi. V ČASU HRIPf*. — Gospod ie hudo prehlajen, položite mu v posteljo toplo Meklenico. — Z rumom aM s konjakom, milostiva? Sertn 1 -„ • * »SLOVENSKI N' A R O Dx dne 25. marca 1929. ^tev 71 Szekula leno: ^ 94 Suženj in Rissljaoka Roman. — Ubežnega sužnja? Pri meni? ~ Da. Nekega Vktoara. Škof je prebledel. Jaz sem planil pokonci. — Bež i čez P«o4 na vrtu, — rni je za^epeta. škof. -~ Tatn te menda ne bo nihče videl. Planil sern na vrt, se prije] za ve-jo bližnjega đrevesa in preplezal ogra-jc. Skočil sem v globino in fvad-el na .nehka tla tako, da sem odnesel 2xlra-vo kožo. Bil sem na vrtu sosedne hiše. Bila je ternna, deževna noč. V go-stern -grmovju sem mpal najti zavetišče. Hitel sem dalje in naerrkrat sem nale-tel na Sejana. Menda me je že pričakovaJ. S seboj je imel nekaj krepkih taričev, ki mu jfh je bil dal trevisor. — Ga že imamo, be$ri*nca! — je zaklical nekdo. Qd ne»kod se je pojavila tiutdi baklja, s katero so mi posvetili v obraz. In videl sem, kako se rn: reži zlofoen Seja nov obraz. — I/mamo te. falot! — je kričal zma-goslavno. — Prise&am pri vseh bogo-vrh. da mi nikoji več ne ukieš. Zgrabi! me je za vrat in stisni 1 tako, da mi je k-ar sapo zadrlo. XVIT. Umor Sejana. Vlekli so me proti goram, kjer so bili kamnoiomi. — Delal baš, capin, da ti bo pot aunkema lil s čela, — je mnmral Seja-nus za morim hrfotoan. — In če posfeu-siš pobe smrti, te dam živega odreti. Molčal sem. Po strmi stezi smo se rtapotili v £ore. Kraj mi je bil neznan. Samo redkc zvezde na nebu so nam kazale pot. — Požuri se. sicer ti bo predla slaba! — je zaikrccal Sejamis. Včasi je zaipihal veter in stresal z drevja debele kaplje dežja. Qzrl sem se. Zdeio se mi je, da greano mčmo stranih pečin sedan-iega Razsaheya. — Podvizaj se, rnrha! — je kričal Sejanus in me priganjal z bičem. Spomnil sem se, kako dobro mi je 'bilo pod gostoljubno streho škola Ge-lasesma. Ko me je Sejanus s pomočjo trevi-sorjevih 'biričev ujel, me je odvede! naiprej v Ghrisobulovo hjšo, kjer so me zaprli čez noč v klet. Tuđi ves na-sledinai dan sem preležal na slaoni. Sele zvečer so se odf>rla vrata mo?e ječe. OdvedR so me v kanroolom. Na dotei potr me je spremljal Seja-rrus. Pobejrniti nisem mogel, ker sem imel roke na hrbru zvekane, na nogah pa težke verige. Ni torej čuda, da sem komaj vlekel noge za seboj. Ustaviti se pa nisem smel. s;cer bi bil o'bSutil, kako zna Seja mrs vihteti bič. — Podvizaj se! Bila je že noč, ko smo pri&peli v kanunolorn. Pred srlinastimi kolibama je brlelo neka.i Hičic. Delo je bilo že končano. Iz luikenj je prilezlo več sužniev. Zdelo se mi je, da so tuđi oni iz blata. Obraze so imeli sajaste in blatne, obte-ko vso razeapano. Vsi so ime* i na m>-gah težke verige. Hodili so tako poča-si in uključeno, kakor bi v stali iz groba. Zdrznil sem se od groze. To bo menda tuđi moja usoda. Tu i>oginem v okovfh in nihče se ne bo zmena! za me. Sejanus je zažvižgal. Iz bližnje kolibe se je primajal debeiuhast m-ož. Bil je MarcLus, nad-zomik kamnoloma. — No. kai je? — Privedel sem ti novega sužnja, samo dobro mi pazi nanj. To ti je pravi capin. Saj ga bo tu kmahi konec, je dejal nadzornik smeje. — Taki slabiči nišo ?3 kamnolom. Bil je krepak, okoren mož. Vrat je ime] debel, obraz rdeč, s krvjo zaiit. Na desno oko je b:l sle-p. Gledal je ka-kor prestrašena riba. Tuđi kamnolom je bil Chrisobulo-va last. Vaaj je pošiljal samo sužnje, ki so kaj zaknvili. — Tu baš delal. dokler ne pogineš. — je kričal Sejanus srdito. — Hajdi! — je zarentačil In me prijel za ramo. — Hajdi! In pahnil me je, da sem se kar opo-tekel. Porrnil me je v skalno votlino, abl-ožerto z desJkami. Od stropa so vi-sele vrvi, na katere so me privezali. Slekli so me 'n Sejamis me je neusmi-Ijeno pretepel — To sem ti dolžan, — je sikal med zobmi. — In če se enkrat pobeg-neš. te ubijefn. Ko so mi razvezali roke, sem hotel planfti na svojega tirana, pa so me noge in roke tako bolele, da se še gani-ti nisem mogel. — Takole te borno pogostili vsak dan. Danes smo napravili samo uvod. Noč sem preb:l v s-kalni votlini. iz katere pa nisem mo-gel nobegniti, ker sem imel okove na nogah in ker sem bi! orrklenien k skali. Od strahovitih udarcev z bikovko me je bolelo vse teio. Se zdaj, ko pišem te vrstice. mi sili pri misli na to sramotno porazan.ie vsa kri v glavo. I-mel sem samo eno željo — oobeg-niti. da bi se mogel osvetiti Seianu. Toda kako? Napenjal sem v^e sile, da bi i-ztrgal iz sikale železen obroč. na katerem je bila pr'trjena veriga. Toda ves trud je bil zaman in slednjič sem se z>gn*($il onemogel na tla. — Proč od tod! Proč! — sem mr-mral ves iz sebe. Čutil sem. da mi srd \ edno boli u-trJTije mišice. Na tleh sem zagledal kamen, V glavo mi je šinila srecna mrse!. Pobral sem kamen :n počasi pirebil z njim obroček za obročkom dolge verige. Čez štiri ure napornega dela v^m knel že obe nogi prosti. Noblle pozabljen In zapuščen Rezultat preiskave y zadevi famozne^ italijanske ekspedicije na severn: tečaj je bil za Nobila poražen. Sami Italijani so morali potom svojega ini-nlstrstva za zrakoplovstvo in mornarico priznati, da ie bila Nobilova ekspedicija na severni tečaj največja po-lomija. kar j:h pozna svet, in da se je Nobi!e izkazal kot nesposoben, straho-peten in nekoleg'ialen mož. Odkar je bila izrečena sodba v preis-kavi i talijanske polarne ekspedicije, je No-bile nehal zahajati v družbo :n se je zaprl v svojo hišo. kjer streže s\oj: bolni ženi. Oblasti Nobiiu še zdaj nJso dovoli-le izdati knjigo o ekspediciji na severni tečaj. Italijanska javnost je obrnia »junaku« polarne ekspedicije hrbet in ćelo r>apež, ki mu ie bil dos^ej zelo naklonjen. s:a ni hotel sprejeti v avdi-jenci. Nobile se ie Dotegoval tuđi za profesuro strojnega inženjerstva na near>ol!|ski tehniki :n zrt mesto želez-niškega in^enierja. toda o-be prošnji so mu odbili. Povsod naleti na prezi-ranie. Končno ie zaprosil za potni list v Južno Ameriko. kamor odpotuje. čim dobi potni list in čim bo njegova žena nekoliko okrevala. Kuhar treh nemških cesarjev umri V nekem manjšem amerrškem ine-sfcu v državi Newyork je umri pr svojem sinu Nemec Rudolf Karg, ki je bil 40 let prvi kuhar bivšega cesarja Vljema II., njegovega očeta in njeso-vega deda. Karg je kuha! skoro vsem vladarjem sveta in nadzoroval je 12 podrejenih mu dvornih kuharjev. B:l je še tri leta kuhar cesana ViHema I. in 99 dni kuha: cesar.ia Friedricha. ko je siedrj: stanoval v poznanski palači. Karg :e imel visoka odlikovanja od •nn-ngih vladarjev in tuđi od ruskega carja, kateremu je poiiljal v H©tro-grad češnjevo torto. Zadn:. nerrtčk! cesar baje nj mogel živeti brez Kargo-\ ih omak in zato sa je jema! s seboj na vsako potovanje, Viljem je bil na-vdu^en za priprosto anarleško lnrfiinpo. njegov oče pa za franeoske de! ka-tese. Karzov sin ima v Amcriki resta-^ racijo, toda 76 letni cesarski kuhar je prevzefna! vodstvo kuhinje samo med vehkonočnmi n božičnim: prar-niki. ko je kirfial Specijalitete samo za rodbinske člane. Tulcem ni hotel nifco-!: kuhati, ker je smatra!, da bi se to bivšemu cesarskemu kuiianu ne spo* dotoilo. Zadnja pot morilca Mestorina Mon'ec panškega dragu^.Mfta 1 ru-pdTema Charles Mesrtorino ;e bil lani o-bsojen pred panš^o poroto na do-smrtno prisilno delo in bo te drri pre-peljan na otok de Re. pripadaioČ Ji*ž-noameriški franeoski koloniji Cayen-ne. Mestorino sedi zdaj v k3znfln!c: de Fontevrault. Umor Jraguliarja Tru-pihema je vzbud;! tuđi v inozemst\"ti 5?plo^no pozornost, ker je Hil zelo rafiniran in ker je pripada! Mestorino vsrim k rogom. Mestorino nastoji torei v kratke^ svojo zadrlo pot, kajti kdor pridc kr>fr kazn.ienec v zloglasno franco«iko kolru nijo Cayenne. se ne vrne več. Zirti-mivo .'^ pa, da Me-stor:nova žena svo-iega moža tuđi v nesreči noče zapustiti !zia\i!a ie. da odpotuie v z'avno mesto franeoske kolonie Gnvanno. da se bo mogla vsaj nd časa ćo časa *c-stajati z možem. To ie nedvomno ■-'• naški čin in dokaz gnliive zakonske zvestobe. kaiti znano je. da je v fime« r.ien: franeosrki koloniji podnebie zelo nezdravo. Mestorinova žena pojde prostovoljno v izgnanstvo in zelo \ er-tetno je, da bo nezdTavemu pod nebu kmalu podlegla. Vpra^anje :e tud;, če i: bodo franeoske oblast; dov olile \prempat: rnnža. Potrt n«izinenie žalosti sporočam vsem sorodnikoin, znancem in prijateljem pro-tuino vest, da je moja ljubljena ženka, gospa frančiška $ezeljak roj. poženel včeraj ob 10. uri dopoldne, po dolgi mučni bolezni, previđena s tolaiili sv. vere, preminula. Pogreb pokojnice se vrši v petek, dne JU, t. m. oh pol 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne '2$. marca 1929. Žalvjoti »oprog BBZELJ4K ANTOV. Tvorniški objekt oddamo v narem s hišo za stanovanje s 3 sobami in kuhinjo, ležeč na glavni prometni cesti v Splitu, površina 1000 m*, pir- praven za katerokoli obrt. Za pojasnilo obrniti se na naslov -\nte Cukrov, Split, Sibeniška 9. 620 Vsaka beseđa 5O par. Plača se lahko tuđi v znamkah. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne teeasmm od&ovarjamo. - NajmanjH oglas Dim 5*—» mmmm Posestro z dvojnim posl-cpktn, v«M>jya!at. zidaj-. 605 ŽelodČĐo tinkturo pretrkaSeoo. DrotJ ta?n>o ta <&ra-eHo težkočam ietodc« ptioorot* dr O PiccoM. lckarnar v Ltob- Z naiboljširo uspehom se nad 23 let u^oraW3ajo Lanricin krofflice za ozđravlienj* spotn* bolerni (trjper be!o kapanje) V vsaki laka-rnd i>a$&ica Din 25 S po^to poitje lekarna BTtitti Subo-tica. »-L 2 lavorjevi spalnlci obstočečd vsaka iz 9 komadov, predam. Spahiid ^.ta svetio, zno-tra^ l>omaranč«o po!it!TanI, lirferi ter z voskom -dožeiti. FV>stavHeni kompletno v Ljubrano ca dem ali hližn-jo postajo za ceao 5500 Dm. Stolfa Anton, tnizar. Spodoj« Lx>-k«, pošta Lukovica r>ri Domža!ah. 592 Knjigovodja-bUaacist m kaUulairt, dospel i« Južne \me-like, žeh zaposlit vc, najjrak v v ečjie m md assr^sk em >xljet*u-C&rvj. DoiMKkbe na upravo Ksta pod šifro »S A.t/596. Enonadstropno hišo lepo, za trjovkjo, obrtciiJca, odvet-naka, lekarno aii vpokojenca, po-n-i^a zadnji-krat tk> nrrkt ceni Zagore, Višnfa zora. 595 Natakarico ir»:aišo, pošteti-o. z neri Polrčanah. Klavirfi, H6lxl A Heiiimann fo nesporno na]boliš- Dobite jih za najmaniš« obroke Ie pri tvrdk' Alfonz Breznik Liubitana Mestn> trg 3. vscb uvozotb id izvuxoib oj tritii^ituift poSujk uoitrbi bi tro skrbno io po aajmiji tarifi RAJ KO ITJRJC c*nnsk>j posred oik, LJUBLJANA Mas»rykcr»« cesta 9 (nasproti carinarnice) Revizija praviloeffa zaračonavanja carine po meni dektarirs aeea bla^a in vse informacije brezplačno T6I Pozor, hišni oosestniki! Posipajte svr>ie vrtove in dvofl-sča t dolomltnim peskora, U vam ?a dostavija na dom K. Vodtoik, Podat* &t. 25, p. Lj(tf>Sjaiva 7. NTaroč»3a spr€>etria tud; tvrdka »Jeirto« iia Starem tryu v Lj«4>-lian-i. Chevrolet avto raodel 192$, odurt. popolnoma nov, 2 2 rezervnima koleso-rru, spredaj 2 odtnja-čcsn ter po-setic'mi s^cati-skimi siekii, se proda. Plaćana državna taksa za. leto 1929. C<.na Din SI.000.—. Saslcv v upravi tega listi. t>22 Deske in trame samo mčaki ie* zu >tav-b£, spre;-tnem v komas-iao. — V Efcjakovu % >1avon-rti imam dobro uvedeno tr-go.vi;T»o z lesnini materi-akim. Kar! VVentze', DJakovo. 019 Semen. krotnpiria po«polnoma ZAiravega — n< ctikz-fSJCTKSa, kuprni za taiojšnjo ćic-bavo «ai va«on (10.000 kg). — FV>*iad±>e z aavedbo najnižac cece franko va^o« odpTe-min« postaj na £e»rjan§K.i prtmogo-vork Arw3. J^j-feft d. d^ Krmeti, Dol. &1S TrgoTsko hišo enonad^urover»kj koresp<"t»denci, kojlao vodstva (biLaocfet). nemiki hi skvven^k: srenogTaiji. srrojeptsju m v \rseb p*sani3&k:b delih. iš^e službo pri večjem podjetja a ti od- ] vetni&ki pisarni Nastof) bbko ta-koj. Dopise prosim na ttpravo »51. Naroda« pod »Samosvojna moč 579«. D. M. C. znamvanec, peri - r>rcjica. Moulnie. krpanec C. M. S. in »Ara«. kvaČkanec. kron->iko. euliver in Lord svilo razne čipke, zobčke. veze-nino trakove, srumbe in za-K>nke za r>!a§če. Y\šo. biser-f»e. za moSke obleke. za- j ^estr*e. ovratre. lastiko ši-■oko in ozko. vezalke ori-^oroča tK) nainižj'b cenah • OsvaM DOBE1C. Ljubljana i Pred škofiio it 15 j Velika zalosa Ui izblra ! dišečesa mila. ' Zahvala. " Za premnoge dokaze iskrenega soču-t-ja ob bridki izgubi naše nad vse liub-Ijenc zlate mamice itcL gosi>e Mari|e Meden izrekamo tem potom svojo najsrčnejša zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo vč. domačemu župniku gosp. 1VL Ježeku in raonsis^ioru dr. Jos. Debevcu, cenj. učiteljstvu, ki je spretnfcjalo drago pokoj-nico s šolsko mladino na zadnji poti, obcinskeniu odboru, gasilnermu društvu, SS. pevcetn pod vodstvom %. dr. Krasevca za ganljive zalostinke. vsem mnogim darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, s katerim so blagopokojnico kar obsuli, domačim gospodinjam nosilkam vencev in sveč, ter vsem, ki so trumoma prihajali k mrtvaškermi odru. Iskreno se zahvaljujecno vsem prijateljem in znancem od blizu in dalec, ki so predragi pokojnici v tako veli-kem in časitnem števiki izkazali zadnjo čast in jo spremili na poslednji poti, ter vsem, ki so na kateri koli način počastili irjen spomin. Vsem naša najsrčnejša zahvala. Begunje prj Cerknlci, dne 27. marca 1929. Žahjoci ostalL ODLOČITE SAMI PRI PRMODNJEM POPRAVKU ČEVLJEV1 NE K02NAT0 PETO, tcmvcč samo PALMA PETO! Razlogi: Pnhranek in zdrav je. To je razum in na-predek! Naznanilo! ŠTEFAN MEHCINGER naznanja cenjenemu občinstvu, da otvori Une 1. aprila 1929 povsem higijenično in moderno urejene noue gostlin ške prostore v lastni hiši na Kette-Murnovi (prej Mar-tinovi) cesti št. 10 v Ljubljani. Kuhinja izborna. — Vina prvovrstna. Sveže blago. — Točna postrežba. Cene solidne! Prepričajte se' Avtopostaja. ANGELA POZARSLK, roj. PONIK-\*.VR, na/iunja v svt»jtm. v imemi trtrtjk in vsch ostalih sorodnikov ialontno \c*t, da je njen srčnoljubljeni soprofi, oče, brat, stric in svak, cospod Franc Poi-r.e^ Stro I" i Mf*i€iiwfltcar dne 38. t. m.. prtviđen » u--'. . \^K mimo v Gospodu zaspMil. Pogreb nepozabneca pokojniko bo w to* huto dne M) marca 192^, oh '3 2. uri po* p2N Urcju^: Jufeip £i»paa£i& — Za cNarodmj tiskaroo; ffran Jeserick, — i» *»pi**o in mscra di dci ;ist*. Otuo Chftotot — Vai * Ljutuj*iu.