PROSVETA GLASILO SLOVENSKE PODPORNErJEDNOTE UrwlaUHd kl uprmvniâkl MIT ft. Ufiteb Aft. Offtas d PubHsattsst Soutb Lawsdds Am III., četrtek, 20. novembra (Not. 20), 1980 m roba revolucije; armada ae punta Knl j se je obdel s lejelnina éeUr Bj in strojnicami. Madrid Je spet vojaški tabor. Generali stavke r mnogih mestih. Pet ubitih in 300 ranjenih v Bar cekni Madrid, 10. nov. ™• 9panska vlada je v strahu pred vojaško revolto, ki se morda strne s generalnimi štrajki nezadovoljnega delavstva in strmoglavi monarhijo. Sinoči se je nanesla vest, da je vlada odkrila komunistično uroto in aretiranih je bilo 60 voditeljev. Vlada je sklenila na včerajšnji kabinetni aeji, da morajo biti vsi voditelji generalnih itavk aretirani. Obenem ps )e prišla vest, da se gfcijejo nezadovoljni elementi v armadi. Gibanje ae je pojavilo v Segoviji, kjer je središče republikanskih Častnikov in kjer ee je bil lani u-pri topniški polk. Madrid je danes vojSftld tabor. V zadnji noči je vlada odredila, da se zamenjajo vojaške šote v glavnem mestu, ki niso več unesljive; sveže čete so prevze-Ipatroliranje ulic in kraljeva palača je na široko obdana s «tratami in strojnicami. Vse strate-gične ceste, ki vodijo v Madrid in proti palači, ao zastražene s «trajnicami in topovi Vlada je tudi sklenila, da poveča civilno gardo. Barcelona, 19. nov. — Generalna stavka 200,000 delavcev v tem mestu se nadaljuje v vseh tovarnah in priatentfču. Vodite» ji «tavke so odprli obrat elektrarne in vodovoda ter odredil!, da živil ne ome zmanjkati* drugo delo niso izšli dva dni. Medtem se nadaljujejo izgredi, spopadi 8 policijo in aretacije. V >rvih dveh dneh generalne stavke je bilo pet oaeb ubitih in do 300 ranjenih. Med težko ranjenimi je tudi neksj policajev. Včeraj sta bila ranjena tudi dva katoliška duhovna, ki sta se pojavi-pred tovarno in nagoverjala delavce, nsj se vrnejo -na delo. Lokalne generalne stavka so v teku tudi v Alicantu, Reusu, Ba-dakmi, Maitaru in Plneeeniji. V Sevillu so zastokali višješolski dijaki in več je bilo ranjenih. Awriika vMs kspsjs . piealosssMsIo . • i, ■ Ji 'iT 'r* ' % Vsak dan ixda mflijou dolarjev. Ima že 70 milijonov botljev In cene na inozemakih trgih gredo na dno WaHhington, D. C. — Federsl-*! farmski odbor, ki je organi-*'ral in financira žitno korpora-cij" za stabilizacijo cen, je v ssd. »Ji Uh hušelj, bodoče epomladan-i*-nice pa pri 76c. * Medtem pa cena strahovito pe-J na InoeonHkai trgih. Kanad-išonlea je bila 18. t m. 18 •mtov <-neJša in cena v Llver- ni bila le 86 let tako ni f* W,ntinska pšenice je peri-14 » Mom centov btSMj. KMd e zavaroval)« zoper fcrezpoaalaoet brekll eo se proti koneolldaci jam železniških družb, ki niso v ko-riet ljudskim Jnterasom St. Louis, Mo. — CFP) — Bratovščina železniških klerkov je prva velika ameriška mednarod-na unija, ki se je izrekla, da bo podpiral» akcijo za sprejetje državnega zavarovanja zoper brezposelnost. Zadevna resolucija je bila sprejeta na konferenci v St. Louisu, katere ae je udeležilo nad dveeto višjih u-radnlkov iz vaeh krajev Ameri ke. Ta bratovMna je druga največja organizacija železniških delavcev. Ns konferenci je bil aprejet tudi program za odpomoč brezposelnim, glede starostne pokojnine in zahteve, da vlada prične a konstrukcijskimi deli; v svr-ho izvajanja tega programa, naj obdavči velike korporacije, ki vlečejo ogromne profite. De-legatje ao poudarjali revolucionarne učinke na induatrije v zadnjem desetletju, ki igra moderna mašinerija veliko vlogo v produkciji in je odgovorna za brezposelnost, Id sedaj tepe a-meriške delavce. Izjavili so, da je edino sredstvo, da se ustavijo te tendence, povečanje nakupovalne moči delavskih slojev, skrajšenje delovnih ur, zvišanje meni ter vsakoletne plačane po-čftnice za delavce v vaeh indu-afc oe je izrekla pro- v vaeh alučajHi, kjer se ne more jasno dokazati, da bi take konsolidacije olužile ljudskim interesom. Združitve, ki gredo samo za tem, da zvišajo profite železniškim magnetom, so napravile velikansko škodo železniškim delavoem, kar je razvidno iz statistike, ki govori, da jo v teku enega leta skoro četrt mi. lijona železničarjev izgubilo delo. • , "Čeprav so naši načrtK zmerni," so isjsviH delegatje, "prsv dobro vemo, ds bo vsak program sa solucijo teh socialnih problemov neletel na veliko oposidjo pri nazadnjaških in korumpiranih političnih krogih, ki imajo kontrolo nad vlsdo." Delegatje ao ae izrekli zs ustanovitev nestrankarskih delavskih komitejev v volilnih dietriktih, ki naj vodijo agitacijo za hvolitev le tistih kandidatov, ki so naklonjeni delevoldm organizacijam. Redleirikdja 78. koagreee Washington, D. C. — Predeed-nik Hoover je v torek nasnsnil, da bo na podlagi letošnjega ljudskega štetja spremenjeno predi atavnJštvo v 78. kongresu, ki ae fevoli leta 1932. Število predstav, nlkov ostane isto, toda 82 držav bo prizadetih vsled prestavljen-ja kongreanikov z odrom na porast in psid prebivalstva. Enajd držav pridobi 27 kongreanikov, drugih 21 jih pa tdfco izgubi Največ mandatov pridobi Ka-" 9; Michigan at special rats of pnjtar* provided for ln —ctton HOT. Act of oST Bebscrlption 10.00 Ysarly m STEV.—NUMBER 274 Litvinov zmagal in izgubil RsaoreUtvena komisija je epre-jda njegov predlog in ga hitro popravila ■ 19. nov. — Makaim Litvinov, sovjetski delegat na aeji pripravljalne komisije na razoroiitveno konferenco Lige narodov, je včeraj prvič uopel, ds je prodrl s svojim predlogonM Nf dnevnem redu je bil načrt, da ae uključi v splošno skemo ra-zorožitve tudi todka glede omejitve bojnih mornaric, tštvinov je predlagal, da ee sa besedo "o-me(ji" postavi še "ln reducira". To j* bilo soglasno sprejeto. Takoj neto pa je francoski delegat MassigU predlagal, da se dodajo še beeede "kolikor je mogoče". Tudi to je bilo sprejeto in dodatek Lštvinova je bil pokverjen. Sfcrejcta točka ee glaai: "Visoke pogodbene stranke soglašajo, da ee omeji in reducira tudi o-borodtenje na morju kolikor je mogoče" ... Utvinov je nato aarkaatično predlagal, da komisljs popravi avoje ime in naj ae Imenuje "pripravljalna komisija sa rasorole-nje, Če je mogoče". Mattollai zalial plaža ml- Na U način je pokril 88 mili jo-nov dekrjev deficita v držav-ni blagajni Rim, .19. nov. — Fašistična vlada je včeraj na brso roko rešila svojo finančno krizo. Ko je bilo jasno, da bo imela vlada na koncu fiskalnegs leta čes 88 milijo» nav^slarisv deŠldtTje Musaoli-ni odredil, ds se tatoj znižajo plače vsem drlavnhn uradnikom in nameščencem s člani vlade vred od 12 do 86 oddotkorv. Re-dukctja ima princetl vladi 162,-600,000 — ln deficit je pokrit. |Prissdetih je približno milijon Javnih uslužbencev, ki ee vrde od nevednih delavcev na državnih cestah in Idesnlcsh do najvišji) uradnikov. Prizadetih je okroglo 60,000 uradnikov, 160, 000 leksničarjev, 80,000 poštnih nameščencev, 86,000 uslužbencev državnih trafikah tobaka ln soli, 160,000 učiteljev in par sto-tisoč drugli nameščencev. Nov aačrt za "pobi jen je" brez- adhissnacija potasaa pri reševanju Vee kale, da ne be etdrila nlče-sar, da ae omili trpljenje mili VVaahington, * C. - (FP) -Edino velik napor progreaivnih elementov bo morda dosegel, da bo kongres, kadar pe snkle na avoje zaaedanje, sirejel mere, ds se pomsgs Žrtvam brespoeel-nooti, ki jih čaka Veliko trpljenja na ziino, ampak doeedaj le ni nikjer opeslti Ukega znamenja. Hooverjeva idminiatraci-ja Je dosedaj aamo govorila, atorila pa ni ničeear ln pokazala je, da je ne sen ima ueoda 20,000,000 lj^dl. molkih, žensk in otrok, ki so bras denarja, o-bleke in živil. K**jevne dobrodelne organlaacije oo edine, ki obirajo denar sa pomoč brespo-aelnim, toda odgovorni faktorji ae sadovoljujejo, ko čitajo v če-aopiaih vesti o delu \Voodaovega komiteja, 10 urgim meeta in občine, naj pobijajo brezposelnost: vlada Federalna pričetka k jih ima v V reakclonai "Washington Hsiti in »Vt Au Prince, Haiti. It. nov -Novi haitekl kongres je včeraj «tenia Vincent« predaed-*o» halÈske republike. Vln-T*- rnallet po pokMcu. je vt^ ]!k " r»nke, ki nasprotuje ameri ^ ^Jl otoka, Sweetwater, Tex. — Da eo u-radnikl v nekaterih mestfli južnih držav pametne glave, ee ne more ssniksti. Tukaj js doma a-ristokradjs, ki se le prav dobro spomlnjs imenitnih časov pTed cfvilno vojno, ko js bUs v člsllh Institucij s suženjstva. Ali časi so se spremenili, toda ne ljudje. Mestni uradniki v Sweetw terju ae morajo tudi baviti s vprašanjem brezposelnosti, kajti sedaj na zimo prihajajo brsspo-sel ni delavci trumama v južne države. Zato so na neki svoji seji sprejeli načrt, da oe v brezposelnega delavca, ki pride iz drugih krajev v njihovo mesto aretira radi potepuštva in ee ge potem pošlje na delo k "chain gangu". Mestni očetje eo prepri ltfondia namrač 9; Michigan čsni, ds bo brezposelnost, vsaj ^ i! N-Yorkjvnji^em ^kmaluo^ New Jeraey in Ohte prijjb. pc dva in Connecticut, Florida, boji Oklahoma olči glede Skih del ki dnevniku Ije bil nedavno priobčen UMek, ki v nejasnem tonu go««dri o potrebi večje nakupovalne moči ameriškega ljudetva, katera je predpogoj sa vrnitev nroaperitete. Sugeetira, da bi morali biti delavci zmožni pokupiti produkte, ki j Hi producirsjo. Toda ker ee taka reaprava preveč pribkluje Markaovi ekonomij I, se je član-kar laogiba I» piši dalj« hlblcijl in visoklSMal. Nedavno je te Met objavil aenzacionalfto vest, da je krajevni komitaj sa pobijanja brez poaelnoeti, ki sodeluje s Hoover-jevo administrscijo, prišel do zaključka, da'js potrebna maa-na distribucija produclranega blaga in masna koncumpcija, da ae odpravi bragposelnost. Toda o vprašanju, kdo bo kupoval>la-go masne dlstrlbucUe In kon-aumpcije, I let molči In komiUJ nima glede tega nobene konkretne sugeetije. o pro- North Carolina, Oklahoma in Washington po enegs. Največ mandatov isgUbi Missouri, naro-reč tri. Vee Južne države izgube po dve eli tudi drŽave ne vzhodu, zapadu in severosspadu. IlUnok je med onimi ki ostanejo pri *arem. Kriza radarjev v Penije Lima, Peru, 19. nov. - Generalna stavke rudarjev v rudnik ti Goro de Pasco, kije ale-dits krvavim Izgredom pred ne- Uper aa angleški ladji Now York. — Kitatfaki in japonski mornarji so ae uprl! čast prizadete pa eo n^om na angleški ladji Iriabunk, ko ae je zasidrala v pristanišču v New Yorku. Boj se je pričel v strojnem oddelku, ko se uporni mornarji napadli oficirje s rasnim orodjem. Angleški mornarji. M so se v istem česu nahajali aa vrh nem krov« parni ka, ao ponve REVOLUCIJE NISO O-SVOBODILE DELAVCEV Ddavd v republikah Južne Amerike le almajo zagotovljenih civilnih erabodščia Weehtngien, D. C. — (FP) — Odgovori ne okrožnico, katero je razposlal Santiago Iglesias, tajnik Panaineriške delsvske federacije, delavskim organizacijam v dišavah Južne Amerike, pokasujejo, da revolucije v Peru, BrestIji, Boliviji in nekaterih drugih krajih, le nioo pri-neale svobode delavoem. Delavci le vedno čakajo na obvestilo, ki naj Jim pove, če njihove civilno svobodlčinc uključujejo pravice do organiziranja. Igleaiss Je pozval delavske u-nije, naj mu odgovore, dali se strinjsjo, da ss skličs sborovsnjs kongresa Penameriške delavske federacije. Strokovne unije ne Kubi ao ee taroki«*, da oe kongres vrli v prihodnjem letu in čs mogoče v Havanl. Argentinsko delavstvo zdrušuje svoji dve nsrodni federedji v močno skupino, da ss bo tako lagljc u-piralo delodajalcem. To gibanje vodijo sociaMeti in komunisti. Prafltl sAektrarskega trasU raeUje New Yock.—Klekrarski trust je v mesecu oktobru Isplečal $476^94384 as dividende svo-M* polici p», tods upor je bt pctla-! Jim delničarjem v primeri e LTpredno je polkrijs dospela »M It Mi V hUm meseca, g ...... 1----- leta, kot ss glasi poročilo kaj dnevi ee jeso-j -v ^ ^ |n ^j.^ni, de, v dnevniku "New York Times v genera m n leprtje rudnikov so zaprli jame zs loten km In »,000 rudarjev Lastniki, lid jI vsroke upora in Izjevill. 1 m bo etver pojssnila potem, ko'Iz tega je razvidno, da dektrar-bo podano poročilo ae prietoj ski msgneH ne trpe prsv nič j vsled brespoeelnosti. Cenzurirale vesti iz Peruja Vsdrluje jo zveni državni de- VVaahington, D, C —- (FP) — "PbročMo podanika l^ringa javlja, da ja najhujše minulo In da oo poznejši dogodki opravičili akcijo, Ipi jo je podvzel Ha rold Kingsmlll", se glasi ofid elna lajava svesnega drlavnega depaitmenta s odrom na upor rudarjev v Hearatovih bakrenih rudnikih, ki je prešel v revolto in je bilo v spopadu med rudarji in vojaštvom ubitih večje števil* ljudi. KingamHl je glavni mana-žer Hearstovlh rudnikov. Ia tega poročila je razvidna oensura državnega departmonta. ker ne pojaenl vzrokov, ki so do-vedli do revolte niti ne vsebuje beeede, saksd je bilo več inoaem-oev ubitih, ko oo III s orožjem nad rudarje. Dearing je nekaj dni prej poročal, da Je bila generalne starka, ki jo je odredila Delavska konfederacija, preklicana, ker je milttarlotična junta, ki predstavlja novo vlado, sagrcslla, da bo vrgla vse aktivne voditelje stavke v ječo. Omenjeno je bilo todi, da Je bilo 40 ddavekih agitatorjev aretiranih. * Censura djs is nsdaijnega porodiš ameriškega podanika, v kalterem je rečeno, da oe in-duetrijet in trgovci v Umi zahvaljujejo vladi redi odločne sk-dje napram rebelom. Omenjena je tudi neka petkijs, kieo jo tovarnarji poslali miMtariztični Junti in je bila eprejeta s sahvs-lo. Kaj je bila vsebina to peticijo ln sak«j js bila sprejeta s zahvalo, državni tstjnik Stimson ns pe-ve. Skrbijo jih Ckicsgo. —• (FP) — Bkeeku-tivni uredniki štirih vdiklh še-leeniških bratovščin oo nt kon ferenci v Chlcagu razpravljali, kako bi se daU preprečiti oddo-vttvc železniških delavcev. Od-ločili so sesa kampanjo sa uvedbo lesturnlka, toda vprašanje je, dali je tak načrt Izvedljiv. Breapoednoet v Ždosniškl industriji je zahtevala več Irtev kot v katerikoli drugi industriji. V toku enega leta je en četrt milijona železniških delavcev Jsgu-bilo delo. V prvih letih po vojni so ameriške železnice imele ne ovoji plačilni- llatl dva milijona delavcev, aedaj pa jih imajo pol milijona manj. Kriza Je CbŠutna, toda vprašanje, kako izvleči ee Iz nje, le vedno čaka rešitve, Wataon- Parkerjev odlok pred vidvje sklicanje konference med saatopnikl železniških drušb in voditelji bratovlčin, kadar nesU-nejo potetkoče, ki Jih ne more premagati posamesna organizacija. Gotova etver Je, da oe loles-nUke družbe, ki ae pritcšujejo, da Jim trariK|>oKacija s bUSi znižuje obresti in profite na vloženi kapital, no bodo uklonile brez boje zahtevi za Šestumik. H ta v-ka v sedanjem času, ko vsa dežela trpi vsled industrijske depresije in brszpoeelnodl, je pa neprl-poroči ji va, ker obatoje dvom, ds M prinesla zaldjeni reaulut. Situacija je precej kočljiva In trsbs bo precej previdnosti pri vodstvu kampanje aa šestumik. Cleve eUrsga režima Rio de Jsnelro, 19. nov. — Nove brazilska vlada je danee izdala potne liste etrmoglavtjeoemo predsedniku Waahlngtonu Luku In večini ostalih ministrov ter voditeljev prejšnjega režima, Vsi odpotujejo v Kvropo, tods svojega privatnega premešenjs ne amejo likvidirati ia vzeti a seboj. Federalna pomoč brez-poselnim delavcem Ša aaa zarota v Rusiji; Intimni HUlinovi prijatdjl aretl-rani, ko ee bili ladanl, da kom-pfotirajo proti njemu. Premi-jer Rikov podan na "počitnl- ce" Berlin, 19. nov. — "Socialiati-ache Bote", glasilo ruoklh socialistov, poroča, da je prejelo is Moskve vest, ds Jo Stalin dal zapreti večje Itevilo vodilnih ko* munletov, med katerimi so njegovi intimni prijatelji, ki oo ob-tošenl, da onujejo tajno organi-sadjo proti njemu. Med aretiranimi so general Bluecher, ki je Isni vodil sovjet-ske operacije v Mandžuriji, daUe Slrsov, ki ga Je 8talln smatral sbaolutno zanesljivega,- Andrejev, Član vrhovnega vojnega eve-ta, A tipov, komisar pošte ln br-sojava, general RJutin in Stdi-nov naJbo|jši prijatelj ter olji rojak OrdŠontddae. , Alekaij Rikov, predoednlk a veta ljudskih komisarjev (pre-mljer), je bil poelan ss meeec dni Urglrata jo dva svoona senator« ja. Nadejejo oe, da bo prihodnji kongres razpravljal o tej zadevi. Woode nima upenja, da ee bo število brespoeotnlli zmanjšalo v zimskih mesecih Washington, D. C. — (FP) — Na vse zadnjo sta se oglasila dva aenatorja, republikanec in demokrat, ter prinoda na dsn vprašanje, ki Je vitslnegs pomena sa miUjoni brespoaelnih delavcev in njihovih drulln Hrom Amerike, vprašanje, ddl naj kongres, ki ao anide 1. deoembra apropriira radosten denarni aklad v podporo braspoadnim. Ts senatorja sta Wagner iz New Yorka ln McNary is Orogona, ki sta eo tsjsvlls v prilog direktni federalni denarni podpori. Precedent ss tsko akdjo Je le neprsvljcn, kajti kongroe lehko določi dsnsr za odpomoč ljudem, katerim preti lakota all aula. Isjeva prominent nega demokratskega aenatorja bo vplivala na druge demokratske aenetor-jo in kongreanlke, ko ao anide kongree na avojem zasedanju. McNary je načelnik oenatnega m^t&^Kvtoiiio, Prad P°U«lelekega odseka In član nekaj Isti je bH Ua poelan tudlj^^^"^"^^^ Lev TrockU, nakar Je W1 Isgnan li^J^^^^ in lm* V§" IsRuaUo. Moskva, 19. nov. — Sodni pro-oee proti glavnim oemtm zarotnikom, ki ao na temelju obtožbe anovdi s Francijo oborošen napad na Sovjetsko unijo, ss otvo-ri pred sovjetskim viljlm sodiš čem prihodnji torek. Sodišče bodo seetavljtil Alskssnder Višin- dcij, dekan^ravne fakultete, kot ÏÏZ^Z predsednik in Antonov^gtovs- ^J^Z le Z^ÏÏTkl kil ^vMnik I.vm- avtni d*in. brsspoaelnim, je vprašanje, lil kij, odvetnik, Lvov, avtni dela-vee in IvanoV, traktorski delavec, kot pomožni sodniki. Rceolucijc delavskih unij, ki sahtevsjo smrtno obsodbo nšd zarotniki, le vedno prihajajo od vK<«h strsnl. FINANČNA PANIKA NA JUGU 64 bank oaprlo vrata v dveh dneh v Arkonaaau littls Ročk, Aik. — Bankirji v državi Arkanaas so v dlnl paniki. V dveh dndt Je 64 benk za, prlo vrata. V sgodovlni to dišave le nI bHo toge. Prisedatl vlagatelji upajo, da večina teh bank odprs vrata po petih dneh. Lonlsvtlc, Ky. — Nadaljnji dve banki v Ksntuckyju sta zaprli vrata It. t. m. SkupsJ de-sd v treh dneh. Navd na oetde banke Je nekoliko ponehd. Htavka radarjev v Kentnckrje Madleonvilia, Ky. — Dead ti-joijo eoč rudarjev Jo aastavkale v tem ¿y* je gUsmvslo in résultat okraju proti msadnim redukcl^-'stodečl: 18,779 sa odpravo ln 6, Radlkdal peenlk ne bo depor-Uran New York. — Robert Parson, ki se pod svojimi dušsvnlml dell podpisujo sa Msrcus Urshama, ne bo deportiran v Kanado, kot ae mu Je pred kratkim zagroai-lo. Teko je odločil zvezni Iml-gracljski komiaar Harry K. Hill. I'arson je evtor več radikalnih peami In nedavno ja Izdal Antologijo rovoludonarnlh pesmi. Aretiran Je bU na ameri-ško-mehiški meji, ko se Je vre-šel s obiska Mehiko, kjer ss js mudil ns predsvateljskl turi. Naselniškl sgentje so nsšil pri nJem omenjen/) zbirko In so gs takoj smatral i sa nevamegs prekucuha In ga srdlrsli. Zanj ss je zavida Unija za ameriške dvilne svobodščine,.ko je izvedele, ds ga hoči jo oidasti depor-tirati v Kanado. Ameriški odvetniki dva preti e- aeme aa odpravo prohlblrije Chicago. — Ameriška odvetniška sborniea je pravkar odglaso-vala dve proti enemu za odpravo Ig. amendmrrita. Več kot 20,-članov sU tri četrtine član- Jo jem In zs priznanje unije. 840 proti. To keše, da kampanja, ki so jo vodili soclaMstl; komunisti, ljudska lobija ln drugo progresivne In liberalne organizacije, da vsbuše voditelje v kongresu, da oe prične zanimati sa trpljenje, ki čeka mlUjone ameriških delavcev, nI bila brce Čaka rešitvs. Voditelji LJudOko lobijo zahtevajo od kongrese, nsj apropriira najmanj petsto milijonov dolarjev v to svrho. Znamenja kažejo, da se bo kongree bavll a tem vprašanjem v prvih dneh po pričetku zborovanja. To je resvldno is Isjav, ki so Jih poddi nekateri člani Hooverjcvega kabineta, ki eo ee aktivno udeležili prode volilne kampanje. Woods, načelnik Hooverjcvega komiteja sa pobijanje brezposelnosti, pozlvmprlvatna pod« JetJe, nsj prsskrbljo delo nosa* podenim delavoem. V tem Ima prav malo sreče, kar Je oam po* trdil z izjsvo, da ne vidi nobenih izgledov, ds ss bo Itovile brosposelnih delavcev znižalo v prihodnjih par mosielh. Poudarjal je potrebo, ds dslodsjdcl obdrle v službi sedanjo Itevilo delavcev in Jih avaril pred sni-žsvanjem mezd, ki smanjšnje nakupovalno moč delavskih slojev. William Grsen. predsednik Ameriške delevd|p federsdje, ki ss Je v mesecu septembra Izrekel proti zsvsrovsnju zoper brezposelnost, nI dodsj ixda I le nobene izjavs v prilog federalni in državni podpori, da oe prehrani delavce, njihove lene In otroke, ki so postali Irtev največje brezposelnosti od lt94, čez zimo. Vsčine unlJekH» In delsVskth časopisov pa ee Je Is« reklo, naj federslna vlada določi aproprlsdjs v odpomoč de* levcem, ki so zsgedll v revščino vsled dolgotrajae brezposelnosti. Capoae naredi mir s ženitv|jo Ghk-ago. — Kakor monarhi f sUrih časih, ki so dajali drug drugemu hčere in sestre ss lene in e tem sklepdl tesna prijateljstva, Uko delsjo tudi čikaški gangaSki kralji. Vriiovnl kralj flapon«« Je pravkar saročll avoje 18-letno sedro Mafaido t bra-tom gangHškega glavarja Fr. Dl-amomia. ki je bil doalej njegov nadležrn tekmec. Z ton it v I Jo ao pe naredi mir med gangsši. Kar ker poročajo, je Capone obljubO svoji sestri $60,000 doto In kras. no hU" ,1 j w PROSVETA TUE EM IMITEN M BNT CLASI1X) IN LASTNINA SLOVSNSgS NABODN* POOPOS. NK JSUMOVB Or (M «i nS rtUkM b» Um hWvmm NUImiI bmflt SmMf N«n<»i*ii U Unk» 4rU«* .„d Cm* M-M P" r~r Chu*— m4 Ctam 9IM 9* m foi.tcn «wtiriM (Ml ir» r«> Cim uilum p* Sofovuru. ASv«rUaiae r«U« os T- ""—i. Jh «m mi nut*i m «m. k*f um a«* ■ IM rKOSVETA mst49 Mk u«w» af», Chitan, M KM b K.K OF thk K K DEBATED r >lti r ™ »nlt^MM, M w m» Hrt M — Glasovi i» natelbin t ,*5 T i .l.i I— . Zanimive to raznih Francoska ideja Na «vetu so francoske bolezni in zakaj ne bi bile tudi francoske ideje 1 Dortt jih j« bilo te. Nekatere so bile dobre in ao veliko koristile človeštvu, druge so zanič. Najnovejša francoska ideja — o kateri se le ne ve, če Je dobra aii slaba — je, da se nemška dolina Saar, ki je začasno pod kontrola Francije, spremeni v samostojno deželo, katero naj dominlra in upravlja Liga narodov. Saar je bila pred vojno kos Nemčije kakor Alzaclja, Urena, Poznanjskz in drugi kosi. Vojnz pa, ki se je vršila zz svobodo malih narodov — Bog nam odpuatl grehe! — je pa te in druge kose evropskega sveta spremenila v pravi pekel. Cel kup teritorijev, na katerih biva okroglo trideset milijonov ljudi, Je po vdj-ni prišel pod tuje nacionalrfe gospodarje» in je •tvoril za Evropo in Ligo narodov nov in boleč trn, ki je znan pod nazivom "narodne manjšine". Nova meja med Francijo ln Nemčijo je tudi boleč trn za nemške nacionaliste, Id plaši frsncoeke nacionaliste. Pranooz, ki je splodil omenjeno idejo, si misH, da bi bilo jako dobro, če bi bil na meji majhen "buffer" all zajezda male driavlce, ki bi branila, da se no bi mogli nacionalisti na obeh straneh meje grdo gledati. Ako bi bilo samo to, ne bi škodilo — za svoje koristi se Evropa itak ne briga — da se U francoska ideja aplicira še kje drugje. Na primer JhliJaks Krajina bi lahko tudi bila "buffer med Italijo in Jugoslavijo ln direktno pod kontrolo Lige narodov,.ki bi pazila, da ne bi italijanski fašisti streljali Jugoslovanov v hrbet Mscedonljd tudi. Pa Sedmogra-ška in Besarsbija, Poznanjska, vzhodna Galicija, Vilna in bedasti koridor pri Danzlngu. Baltiške driavlce, Id brez Francije in Anglije sploh ne morejo eksisth-ati, tudi spadajo sem. V Afriki in Aziji Je veliko sveta, radi katerega se kavsajo Francozi, Anglefti, Italijani in Turki. In ko pojde fašizem v Italiji k vragu, pride najbrž velik rumpus radi papeške driavlce, kajti bodoča Italija ne bo hotela priznati malega despota v svoji sredi in tako bi tudi Vstlksn apeliral na Ligo za "bufferske" pravice. 0 joj, spornega sveta je dosti in Liga jo , lahko še velesila! Llglne deželice, raztresene v obliki "bufferjev" po vaem svetu, bi bile prve primitivno kolonije bodoče federacije svobodnih ljudstev. Bile bi — oprostite primeri — kakor biblijski očaki, ki so čskkl prod peklom odrešenja . . . mmmmmmmmmmm Edin napredek — poldo snemali v naravnih bervah. To pride kmalu. , - nam tudi grozdje, ga klo-počutl v sé pri-rogače ne Sharon-FarreU, P^i — O delo se nemoremo pritoževati, ker ga nič ni. Počitnic imamo več kot preveč. Mesec dni tako hitro poteče za plačevanje vsakdanjih potrebščin hi društvenih ase« mentov, da ae mi vidi kakor bi bilo to dvakrat na meeec, pa še za enkrat nimam. Bee, kam bo nas spravila brezpoaelnoet... Toda vzllc slabih delavskih razmer ln žepni krtji, ae vseeno večkrat zabavamo v našem domu in pravimo: d Jugoalovaai! Raaumete? Išče svojega strica Jesenice, JagoslaviJs, A. nov. — Podpisani prosim rojske v A-merikl, ds ml pomagajo poiskati mojegs Strica v svoji sredi, a-ko Je še «v. MoJ atrlc — brat moje matere — se piše Ignac Ster-mec ln rojen je bil v Bukovlci št. 21, občina Bukovlca, sodni okraj Višnja gora, okraj Litija v Sloveniji, Jugoslavija. V Ameriki se nahaja že čez 25 let.-Bil je več let v Clevelandu, med svetovno vojno Je pa bival nekje v Minne-sotl, kjer je Imel svojo farmo. Tam je bil z ženo in dvema o-trokoma. Do pričetka vojne, dokler je še šlvela njegova mati, je rodno pi-sal, potem pa ja prenehal in dane« ne vemo, če je še tam in ako je kje živ ali ne. Prosim rojake v Ameriki, ki čltajo Proaveto, da ml sporoče, ako kdo ve kaj c njem. —- Ignac Kralj, Jesenice-FuŠine 66, Slovenija, Jugoslavijo. • 1 Is zaspane naselbine Rldgewood Qnssns, N. Y.—V začetku novembra smo Še poee-gll po suknjah, dooetega novembra pa smo jih sopet obesili nazaj na ldjuke. Sedaj Je spet toplo vreme, Ur je velika tolažba za revne ljudi, ki si ne morejo preskibeti premoga, ker stane tona 916. V» 264 št. Proavete sem čitsl dopis rojaka F. Krumarilča, v katerem odgovarja ns mojegs. M* prsv veseli, ds se pogovori-rflo* ksj koristnega ln da vidimo, pfi čem da smo. Rgdoveden aem vseeno, kje Je on videl zapisano v mojem doplaa, da so premo-gwQI v«rok današnje brezpoeel-nratl. Tudi on prizna, da v na-'aelbini nI napredka. Ne vem pa, kaj on misli, ko pravi, da društva drie skupaj« Ako društva zborujejo v Slovenski»m narodnem domu. se še ne prevl, ds akupaj drie. In tudi ne vsa, n. pr. njegovo denštvm ima seje drugje. Tudi on omenja, da ae je svoje čase mislilo «tanovitl aoc. klub. Rad bi ae sssnanil s katerim rojakom, ki je še t«s miš-Ijenjs In ki bi lahko kaj povadal o ; Dom je stal $42,000 in ne |28,000, kar Je precejšnja razlika. S tem nimam namena nikogar žaliti, ker jaz privoščim vsakemu tisto, kar jaz itflm. Tudi ne želim nikogar sprsviti v slabo voljo, ne-glede, če zapiše prsvllno besedo odrezsn sli ne.—-B. Lombar. Rudarska posla ja ' Lowber, Pa^Ker ravno pošiljam naročnino na Prosveto, hočem napisati ta dopie in Šellm, da ga urednik priobči v našem listu Prosveti. Večins čitateljev rsda Člta dopise iz rsznih naselbin, tako tudi jaz. Našs naselbina je v West. Moreland okraju, v bližini Herminie In West Newtona, kjer je naseljenih dosti Slovencev. Tukaj imamo samo en pre-mogorov, ki je obratoval Šez 30 let neprestano, zadnji dvs leti ps se je bolj slsbo delalo, včasih tudi le po dva in tri dni na teden. Tako je šlo dalje naprej do julija meseca. Tedaj pa je družba zaprla rov in se ne ve, za koliko Časa. Prizadetih delavcev na» je bilo okoli 200. Ljudje so sa.razšli po drugih naselbinah in dobili delo v drugih rovih. Nakate-ri so se preselili, drugi se pa vozijo od tukaj na deflo. Imamo tudi svoje društvo SNPJ, ustanovljeno leta lg?6, ki pa dosti ne napreduje, posebno sedaj ne, ko je rov zaprt. Pa tudi v drugih premogorovih Je zzOlužek bolj pičel, tako da še za sproti nI. Večinoma delata po dva rudarja v enem prostoru. H koncu mojegs dopisa pozdravljam vse čltatelje, tebi, Prosveta, pa šelim mnogo naročnikov.—Joseph Klun. Varajte ae lopova t New Daluth, Mlnn. — Pred kratkim ss js v tuksjšnjl naselbini nshajal ptiček pod imenom Joe Karich ln pobiral naročHa sa motite obleke za tvrdko Frank Hill, Chicago, 111. Vzorce je Imel precej dobre vrste, ceno pa $26 za obleko. Tako je dobil na svojo llmsnlce precej rojakov^ ki so mu plačali predujem od $6 do $11 na obleko. Med temi sem bil tudi jaz, česar sem se zavedel že drugI dan, za kar so ml dale povod njegove lafti, katerih ima v obilici. Začel sem sumiti ln zahteval svojih $6 nazaj, in sem J4h tudi dobU. Tudi drugim sem namignil, da nI vae v redu s tem f«lotom, pa nekateri (ne vsi) so mi reklit da sumim poštenega človeka ln mu Škodujem. Nato sem molčal ln pisal gori omenjeni tvrdki, ako Ima prodajalca oblek pod tem imenom in ako je poštenjak. Do tega me je dovedlo to, ker ni imel nobenega priporočila od omenjane tvrdke. Odgovor sem dobil sledeči: Dear Sir:— * We have your letter of a few daya ago inquiring about a Mr. Joe Karlch. We have not now nor never had any aaleaman by thia name. We are inclined to believe that thia man la correctly named Joe Beber. This matt, Joe Beber. ia an arch-awindlor. He la a crook of the worst type. He haa traveled all over Iowa. Minnesota and North and Sooth Dakota, re presenting himself as our aaleaman and swindling people. He ia not authorised and never haa been authorised to represent ue. He may have our »ample outfit, bet if he haa. he it from soma other > told that this fellow t twp years in Hie tent iary for doing the thing—swindling people years ago. The Wholesale Tailors Association is lookii* for him and have notified the police in all cities to pick him up if he is found. We sre of course very sorry thst you've been bilked and under the circumstances, quite naturally we cannot be held responsible for the acts of this man; you should haVe made him show you authentic credentials before paying him any money. Yours truly, Frsnk Hill. Sedaj se je povzela akcija preko policije, da se tičks izroči roki pravice, ako bo mogoče in se tudi vas rojake po železnem o-krožju in drugod prosi sodelovanja. Pokličite takoj policijo, ako se pojavi kje in /l razktfite njegovo karijero. On je približno Šest Čevljev veok, črnksstegs ih suhega obraza, izgleda, da je bil kozav, debele kvVave oči, temnosivo obleko in kosmat Ido-buk beloslve barve. Rad govori, da Ima enajst sodov vina, veliko takoši itd. Torej pozor rojaki, da mu ne nasedate na lima-irice.—Carl Gerlovich, 231—101 Ave. W., New Dufufch, Minn. ~ kaj jas delam, am-ušftj me kaj učim. >j nam je potreben de-st kot je Prosveta, ker iz njega se človak marsikaj dobrega nauči. Želim, da bi Prosveta dobila več naročnikov in da bi jo znali bolj cei^ti, ker je hvale vredna, krompirjevih olupkov. Bil je volilni' dan, a namesto da bi oddali glasove svojemu delav skemu kandidatu, ste jih dali avojemu nasprotniku, ki vaši tepe s bičem!—Joa. Fllaa. Miali o Prosveti Pittaburgh, Pa.—Ne bom se podajala v delaveke razmere, ker so tako slabe, da jih nI vredno omenjati. Bom rajši povedala kako mi Prosveta ugaja. Res se dobi tam pa tam kak dopis v Ljudskem glasu, ki mi ni všeč; vendar nlao več tako pogoatl ln upati je, da jih bo čedalje manj. Ker Proaveto redno čitam, o-pazim v njej marsikaj zanimivega in pod učljivega. Prečitala aem tudi povest "Darinka," ki je bila zelo zanimiva in v srce segajoča. Za "Darinko" sem v Prosveti čltala povest "Mati je kajšarska hči" . . . Kakor pisatelj omenja, jo poveet reanična ln se Je pripetila nekje na Slo-venakem. Tako sem bila gin jena, ko sem jo čltala, da so ml solze stopile v oči. Predstavljala sem si zgodbo siromašne dekle In tudi verjetnem, da se siromakom tako godf. Se čeetiti mašnik nlao imeli nobenega uemiljenje do ubogega dekleta. Naa pa učijo, naj ljubimo svojega bližnjega kakor samega sebe la poudarja- odMHHHH Farrell, Pa^—Zadnje časa me na mojem potovanju kdo vpraša, gUcaj tako poredkoma pišem v Prosveto. Je že tako: včasih je ČlOvek tako izmučen od potovanja, da komaj čaka počitka, včasih pa tudi naletim* na veselo družbo ln Človek pozabi na vas, posebno še letos, ker je tako izvrstna kapljica kot že dolgo let ne. Dne 10. novembra smo se zbrali pri nekem rojaku, kjer smo pridno pokušali mošt, drogi dan ga je pa sv. Martin spremenil v vino. Pet dni sem se mudil v Johnstownu, vendar nisem imel časa, da bi bil obiskal vse rojake, ker sem bil prisiljen se Vrniti domov dne 12. nov. Jih bom obiskal pa v prihodnjih par tednih. 1 Pred nekaj dnevi je v Sharo-nu zaprla vrata največja in dozdevno najzanesljivejša banka. Prizadetih je tudi več naših rojakov. Ako bo šlo tako naprej, bodo tudi naše podporne organizacije v nevarnosti. Krivca so dali pod ključ, kar pa ne bo pomagalo. Primanjkljaj znaša o-krog $125,000, katero vsoto je prizadeti baje zaigral na borzi. Hvula vseip v Moxhamu in drugod, ki so mi šli na roko. V kratkem ob iščem ostale naselbine. Anton Zidaašek. Zahvala West Frankfort, 111. — Sloven ska naselbina tukaj je sicer precej velika, pa se prav malokdaj sliši o na«. Nahajamo se pač v takozvani' "Hooverjevi prosper! teti!" Delavske razmere so pod ničlo. Večina premogarjev dela le polovično, akoravno se sliši parno piščal vsak dan, nekateri premolar j i pa smo že osem mesecev brez dela. dttrf tata bivam v tem kraju, pa me vedno spremlja moja to-varilca nesreča. L. 1926, ko sem sc priselil sem, mi je požar vse uničil. Bilo,je na božični dan ob 2:80 zjutraj. Začelo je goreti pri sosedu, pihal je močan severni veter, hiše blizu skupsjj, ps je šlo vse, zsvarovalnine pa nič. Vsega skupaj kar sem tukaj, aem delal komaj eno tretjino časa. Zato sem bil zdaj že primoran, da sem prosil na društ. seji za pomoč. Plačali so mi aseement za meeec nov., zakar izrekam veem sobra-tom društ. 313 iskreno hvalo. V resnici so nam delavcem koristna društva in organizacije; skrajni sili nam nudijo pomoč. Zatorej, rojaki, pristopite v dru fttva in organizacije» posebno \ SNPJ. Ona vam nudi vse ugodnosti, pomoč v skrajni silt, v bolezni in ob nsši smrti otirs solze našim dragim, ki jih zapustimo. John Speck, član društva 318. Od naročnice ( oronap. Kans. — Dolgo časa sem odlašala z dopisom, sdaj pa moram pohvaliti društvo št. 19 SNPJ, ki Je priredilo veselico zs Martinovo v West Mineralu. Do-bro smo se imeli: prepevali, se gostili in plesali. Tudi jaz sem že miallla, kaj je z izletniki. Oglasila se je končno Paulina Glogovšek iz Blaine, O-hio, s katero sva se sesnšHle ns izletu v Jugoslsvijo. A komaj se človek spozna, pa se mora ločiti. Se nekaj. Sporočilo sem dobile, da mi je naročnina potekla. Ko sem bila v OMcagu, eem Caln-karju naročila. veških teles spozna ljudi, ki so si bili ie neko liko ur pred tem v svestri svoje moči in časti -Zopet enkrat je kruta Nemesis neusmiljeno udarila s svefhrf bičem! Človek in prirod« i svojimi usodnimi dejstvi sta si nad plameni te zračne ladje sovražno pogledala v oči in premagani sin Prirode je za hip povesil obrat i bridki bolesti . . . Mnogi ponesrečenci so bil v takšnem stanju, da je za njihova trupla u-doStovala majhna otroška krsta. V taksnem stanju, pokriti z jesenskim cvetjem francoskih polj, so jtti sinovi Albiona prepeljali domov, — na svoj veliki otok. Ostali, ki so m rešili, se zahvaljujejo za nadaljnje življenje» mo — naključjem. Gam graditelj zrakoplova inženir Leete je po takšnem naključju ostal skoraj nepoškodovan. Zrakoplov pa je poiti uničil in milijon^ dolarjev so bili žrtvov«ni novemu poizkusu tehničnega napredka ... Usoda zračnega velikana R-101 nas spo minja usode oceanskega velikana "Titánica, čigar katastrofa na pivi vožnji je malo H svetovno vojno teko pretresla svet, da k zdaj noče ljudem Iz spominja, katastrofa pri Beun • vaisu Je nsjvečjs, ltsr jih pomeni še sorazmerno nedavno otvoHena kronika zrakoplovstvi, na prvih straneh te kronike bo ostala šedolgi zapisana, ne kot strašilo, marveč kot svarUo« previdnosti in kot nova izkušnja, ki naj vzbuja strokovnjake k še intenzivnejšemu proučevanju nepopolnosti in motenj v zrakoplovi« tehniki. Pogums seveds teh petdeset človeških žrtev in ti milijoni škode ne bodo «ff vzeti, zsksj pot napredka Je vsa polna tak iraVj*^f0 ° AndrTjU* trzjo t" Skoro popolnoma uspela. S ♦pomočjo rdečih žarkov Je doslej nsčitljivo P<"v0 grafiral in tako je do sedaj lahko prebrsM» tretjino dnevnih*. Andreejevi zap^i nanašajo na prvi šss bivsajs ns Bel/^ in ns priprsve za prezlmovsnje. Tak > goče razkriti vssj šs del skrivnosti, ta«^ tragično usodo ene nsjdrznejšlh ekspeo*.j arktično puščavo. Najnovejše statistike trdijo, ds Je pi celih 18 milijonov šensk vei nego Največ Jih Je v Rusiji, kjer prekašaj v starosti od IS do 88 1st as 4 mUijese. v • čiJI jih je S milijone več nego a»ošk»h na t eoakem t milijona, na Češkoslovaškem milijon, v sami Lizboni ss Portugalk mili iona fKTRTEät, 20. ZSOSVETS Jugoslavij j« zakrivil nesrečo, o tem še ne ponAtJa Pravijo, da je avto volil po napačni strani ter tako po-vzročii nesrečo. Primanjk Ja* želim to dokazati I «Im Ml 4M» sme«. Sa t* d» vs« Mito «dih? Mabs v « (Potnčovslski biro Prosvoto v Jugoslaviji.) s STRELI NAP FAROV2 Borba ra faro — kdo bo^aael du- ¿e faranov in kdo bo imel dobitek i Hi Ljubljana, 2. nov. 1930. V noči od torka na sredo so neznani ljudje oddaH več strelov v okna farovža v TurniAču v Pre-kmurju. Storilci so nato/izginili v noč. Oblaeti jih zasledujejo, ljudje pa govorijo svoje in sklepajo, da je napad na župnika bil organiziran s strani konkurenčnih fajmoštrov, Id bi bili radi za duhovnega pastirja v Turnišču. V torek so namreč v TurnišČu slovesno otvorili novo instalirano telefonsko postajo. Na programu je bil tudi banket za rodoljube in na ta banket je občina proti glasovom nekaterih Odbornikov povabila tudi fajmoštra Gre jfa. Greii je prišel, bil na banketu ter se zvečer vrnil domov spat. Ponoči pa so.ga prebudili streli, ki so razbili šipe na njegovih oknih. Napad je bil namenjen vsekakor župniku Gretfu. Zakaj? On je prišel za kaplana leta kaj hitro pogorela in z igo vaa o- 1926 v Turnišče, po smrti iupni ka pa je postal Greif župni upravitelj. Za župnijo pa sta se potegovala tudi ei In rok6 Na raki mu je preresal žilo odvodnico in je bila rana smrtonosna. toda kdo bi ae v takem pre- Kiubova "Zarja" in njena pravica Odgovor ns napad razkotnlkov bolj nacionalni kurz v vsem jsv nem življenju." Torej le tako dalje. Sčuvanje i "nacionalističnim kursom" se i tem nadaljuje. Ljudstvo ne vprašajo nič. Smrtna nesreča radarja v Trbovljah Ljubljana, 8. nov. 1960. Na zapadnem obratu rudpika v Trbovljah se je v četrtek zvečer pripetila smrtna nesreča. Rudarja Franceta Peršeta je zseulo in Delal je na odkopu na tako zvani Sibiriji. Odkop je bil k do kraja izčrpan. Ttaba je bito izkopati nekaj premoga le še dj f t rani. Toda pritisk na štrop ie bil močan in zato je paznik dejal, da morata poprej osigurstl "trop, predan začneta lomiti premo* ob strani. Rudarja France PorniAe in Medvešek sta to tudi «brila. Hotela sta še s posebnim tramom j »odpreti stropnike, kjer I* je tičal železni opiral. Tegs je bilo treba poprej Izdreti. Tods *o »ta izdrls opirač, se je os nju !»ul premog, kl je preb* strop 'n "cimprovje" radi močnega pri-«*ka. Zasulo je Peiieta popolnost, Medveška pa do pasu. K sre-je »>¡1 tamkaj navsoč tudi dela ** Alojz Vid le, katerega je še P"Prej Peršs naproall, da jima pride ¡K.magat vzdlgovat trsm. J» i* videl nesrečo, obvestil ru-' i *** H sosednih štev**, kakih 1° rudarjev Je takoj prihitelo ter 1 rokami odkopalo Peišeta, ki je J" «v, a je bil močno potol-Presesli ao gs v bolnico, kjer I * kmalu nato mdihail. Imel je l"*>ljen prsni koš tn nogo. Star * bil 47 let; zapušča ženo in dvs •troka. ima vedno mrtvaško na sebi... Hlapec ubil deklo s ssklro. — * otolovniku, v kozjanski okolici, y »lušila pri gospodarju AJeg druženja režiser Sest, je odbor udrnženja sklenil, da postavi z denarjem, ki ga ima na razpolago, ie leto« nagrobni kamen o-bema pokojnima svojima zgledoma. Arhitekt Rohrman je napravil skromen a lep osnutek, kako naj bi spomenik bil izdelan, In 1. novembra so ga na pokopališču odkrili. Navzočih je bilo mnogo kulturnih delavcev, navzoči so bili zastopniki igralcev in teatrov iz vae države, govoril je ob odkritju Seat, pa zagrebški aloveneki režiser Hinko Nučič in drugi. Spomenik je en meter širok steber is podpeškega apeo-ca, visok 8-8 m. Z zarezo po zredi je rsadeljen v dve polovici — dvs delavca iste umetnosti. Ob etebru na tleh eta dve kocki, na katerih sta vklesana križa in i- Težka nesreča na cesti proti Celju. — Ns dunsjald oesti, ki cBe Ljubljano s Celjem, Msri-borom in Dunajem, je vsak dan velik avto-promet, še posebno živahno pa je v nedeljsh in praz-nikih. Tedaj švigajo luksuzni avtomobili kot zs stavo aem ter tjš. Pešci in kolessrji morsjo biti ze-lo previdni, ds ne pride do vsč- »t. jih nesreč ns tej tako prometni — žili naše Slovenije. Vendar je prišlo že večrat do težkih nesreč. r? kletni hlapec K. J. doma is I Vne 24. Oktobra » sta šla v žagat drva po naročilu go-Jdarja. Pomagal jima js tudi J*?*nik Anton Pavlovič. ki je u.**leč. Hlapec K. je aku M deklo v gosdu, naj l mu uda Dekla ae je Vsnils. "JNe jo je hotel posiliti. Ker ee ** * i udi ts postavila močno v Tudi na praznik vseh gvetnkov, v soboto dopoldne je pr»lo do težke nesreče, ki bo monda zahtevala človeško življenje. Gostilni čar Jenes Markst, 2> letni po-seatnik iz Krašnje, ae je peljal v soboto dopoldne prati domu po %eir cesti, kakor pravijo tamkaj v Črnem grrfmu tej eeeti. V Spodnji Loki je pripeljal nasproti neki avtotaksi is Ljtftljsna, ki je zavosll z veo alio v koleaarja. da je zletel kolesar v avtomobil kfiriti 20 metrov sa seboj, ker tepu oštral na to, prijeli so gs ter vrgli iz gostilne. Omahovs-je je stopal ranjenec domov ter krvavel iz svojih ran. Izgdba krvi je bila tolika, ds Se je že ne-dalek od gostilne zgrudil oslabel ns tla, kjer je ležal nezavesten od 9. zvečer do 1. zjutraj v krvi. Žena doma je bila vss v skrbeh, šla ga je Iskat ter riašia ga v krvi nezavestnega Nezavestnega Frasa so odpeljali domov ter obvestili mariborsko reševalno postajo. Ts je priŠls z sv tomobflom ponj, a Še preden ga je avto prepeljal v bolnico, je Frais ts preveliko Izgubo krvjl umrl. Zapušča Žfcno in tri nedolžne otroke. Komisijs, ki je pregledala truplo, je mnenja, da bi bila rešitev mogoča, še bi prišla pravočasno pomoč in če bi mu kdo roko zavezal ter ustavil kri takoj po spopadu. Tods ljudje so gs tedaj vrgli Is gostilne ter puetlll, da je ležal na oeSti v hls du in tekrvavel... Vai U uboji so posledica vinjenosti med viničarjl — posledica šmarnlce-. . . Letalci psdajo. — Menda ni ni kjer toliko letalskih nesreč kakor prav pri naa v Jugoslaviji. Ni dolgo, kar se je vršilo odkritje spomenike kralju Petru v Slaku in je Zagrab sprejel ministrskega predsednika Ztvkoviča; tskrst je šlo več seroplsnov nad Sisak k proslavi In portem so letala spremljala vlak, s katerih so Je vosH predsednik v Zagreb. Letala so izvrševais zračne akrobacije, pri tem pa je eno letal ssško prenizko, ss ssdeio s krilom ob tis ter prevrnilo. Oba letaka! letalu sta bila ubita. — Zdaj je letalo sahtevslo novo žrtev. Sin progovnegs mojstra Lojka v Celju, Stanko Lojk, je bU letalski podporočnik v Zagrebu. Pred nekaj dnevi jo napravil islet v vojaškem letalu proti Dolenjski, kjer je bHsu Novega mesta pe-dlo letelo ns tla in as je Stanko LatJk išWl. Dne 1. i m. so gs pokopali v Celju. — Zanimiva bi bila Statistika, koliko vojslkih letal Je kupila naša država tU koliko jih je še poosgslo ns tis ln koliko jih je pokvarjenih in bitih. Videli bi, kako gredo ttill-Joni in človeška življenja Tudi noiocikli drvijo. — Pri . Vidu nad Ljitf>ljsno se je ns nI mogel Wer ustaviti Markst je dobil trfke poškodbe, glavo ima rao rasrassao od tipe. koleno desne noge je popornoans zmečkano, ima teške notranje poškodbe. Obležal je na caeti ne-za vesten PrapelJsll jo t**** nieo, kjer zelo dvomijo, ds W o- «WPï& niu. « p*. - tu.- praznik prl^KtUs težka nesreča Doslej naznani motodkllet je i blazno hitrostjo hitel po cesti ter -povesil a redi vaai dekletce Tončko Keršlčevo, hčerko kljušgvni čarja državnih železnic. Dekletce se je pri nesreči hudo poUto-dovalo ter eo ga prepeljali v bol-nlco, kjer dvomijo o njegovem okrevanju. Za nsgnankn moto-cfklistom poizvedujejo orožniki. Nesreča v LjaMJeaL - Po Miklošičevi cesti je pridrvel konj s vosom ter os segnsl v ograjo Prašernovags spomenika. Hlapec je driešal na tleh nezavesten. Je to Sl-ietni Janea Triller, doma k Prebačevega pri Kranju. Kako je prišlo do nesrače, ni goče prasniti. Konj ss je vee-kakor splsšll in hlapec gs nI pao-gel ugnati. Stanje Trillerja, Id le-ži v bolnici, je zelo rasno. MIha: "Zakaj ps gos stoji ns eni nogjr Neeei 'Tie vam." Mlhs:MZâto, ker.čebi joil nsjbad ' nC- O,—Zlobni odbora odcepljenih pevcev jg" zahteva pojasnilo in odgovolr. "Omiko in napredek" spoznate po prečitgnju spretno zavitega atentata, ki je lg#el v "Enakopravnosti" z dne 12. novembra, Anno Domini 1980. Raskolnišks grupa ni veaels nad zmago—le' pojasnjuje slovenski javnosti v Ameriki. Zagovarja ae sa korake, ki jih je vssls proti aoeiall stičnemu klubu It. 27 in "Zar ji." Vse ssvijsnjo in lsši v tem zagovoru ne isdajo nič—moralno in pred javnostjo ims klubovs "Zarja" večji vpliv kot kdaj prej kar bo pokassi Zshvslnt dsn-dsn koncerta! Sloveneka jsvnoat v Cleveisn-du in širom Zdrašenih držav so zgraža In obsoja postopanje gotovih pevoev "8šfje", kateri s> s prizadevanjem urednika "Enakopravnosti," republikanskega bossa 28. wsrde, razdvojili "Esrjo" in Jo sodnim potom ss-časno potegnili pfdP od kluba št. 21 JSZ. Spozabili so se tsko ds-leč, ds so ill tožit sUre pevce "Zarjo" in kHilh-usUnovitoÄjO "Zsrjo"—ss Ime in imovino. Obe ohijakl konferenci društev Proevetne matice m klubov JSZ sta strogo obsodile njih početje. Nizkotno početje rszkol-nlkov obsojsjo tudi poaameznl klubi in ekaekutiva JSZ. Ta odcepljena skupins je rasla pa nipredna podporno tka pismeno spek>m Članstvo, ki diSra poducll pevce, da greoo jo in je faktlčno odgo-razkol pri "Zsrjl in >, Id ee je pojsvilo vslsd hodkov in isdatkov od vaegs po- d: 8t, Osj: fL'87.24). . V njihovi lgstnt izjavi priznavajo, da so "Z^rjo" ustanovili člani socialističnega klUba. Moralno in po vaeh Človeških pravicah torej pripada klubu—ln to jim jo javnost še jasno in odločno povedala. Ns sodniji so drugače govorili, češ, uatanovljena je bila 19$0, in da niso imej nobene pravice. Pevoi eo odločeve-11 vse in za svoj trud eo iell slavo, kakršno ne boste nikoli več. Klub jfe bQ toliko toleranten, ds je glsvno vedno vsm pustil v rokah. Ce se nI ustreglo najmanjši kaprici nekateri}! pevcev, gro-lüli ste s odstopltvijo. Ko človek pregleduje klavrno ln zsvlto "pojaanllo," spozna, da tu ni šlo za "slovenako petje/1 mo Je za MnMln0l¿nltl.ceats svoje blsgsjno." Ker Je povskó društvo ImelO blsgsjnika, Js on ...... ........nO vse A*—Tos, hat ws kaaj it *rs to eon rt vs woald ssmo set sli Q^-Wko gsvo tkem tket lafsnns lian ? A-—I gsvs thst lefenestlee »1 Q.—Wfcon Mi f sivo tkosi «ko iforsistlon «Šst legslljr fos ven M Mao wMe Ow lw» fas- _ w _ea tke» tke not ko bonnd br UT är^y^- 5 » Mk iMsirr gotrsUrr je stavH naš odvot. nlk, Harry Ollck, odgovore Je dal Vetro Grill, urednik dnevni ka "Enakopravnost" in republl kanaki vodja 28. werde v Cleve-landu. Kasneje priobčimo cel za. pisnik razprava, sko bo prostor dopuščal ¡B Po slogu in zmerjanju "blebetajoči faktorji," "principijel-neži" Itd. bi ugibsll in pripiao-vah, da Je to pisala Mary, aaj jo pesnamo šs is prejšnjih dni kako sns Ob takih prilikah vporab-IJstl svojo "kulturno izobraäbo. Njen odgovor PodgorManu in drugi akidnjl asm to potrjujejo Brat, kot gradnik je ls koragi-ral morda Protislovja jo najbolj razodevajo. Naj vsM so kh^ in njegovi la opravičajs svoje hsrake s toš- zati pri jasno napram delavstvu e tem. da zapiše, da nieo proti im ergankaeljem, Češ. mi smo val dola vel, la tako na-praj. No, saj se posasmo kake na evotu— In cako volijo! Kje je loglkaf A-udrihate ps delavski organi-sati j i. podtikate klub« Is Ilea-stvu finančno izkoriščanje, ko Izplačeval Iz ékÚphe blšgajnš vso račune. Da, plačalo so jO tudi u stvari, zs katete bi ae strogo no smelo. Tista o "pobaaanju" blk-gajne je gola; knjige na razpolago! Udarno in telimo, da boote koncem opere lshko obdriall tisti tisočak čistega dobitka, kl bi ga ml "poslali v Chicago." Resnica je, ds krepko odmeve uskok razkMniike grupe po A-mertkl ln bo šo, ko bodo dbjsv-Uone vso listine tikajoče se tožbe., Blagajno' smo prej kontrolirali "samopostavljenl ignoran-U." Bosultst kulture in ve«et-nega petja, kaj t! Prsvils Jasno govore, d* klub voli blagajnike med klubom in "Zarjo.'' To M je delalo vsa leta, čemu zavija nje, čemu ls|?! Čudno js tolo: "Po Isti soji, ns ksterl se nI lsrekls od naše strani niti ena sams bessdica proti delavski organizaciji, kaj ti vai smo delavci in se tsgs mo-goče bolj zavedamo kot pa tisti, kl ae trksjo po prsih," itd. "Mogoče" je znsčilns beseds v tem stavku. Fakt je, da ss ne, ksjti drugače bi ostali v stranki, ki Je delsVaka in ns ruvall bi proti njsj. Ljudi ns bosts pra slepili s vašim trkanjem ns prsi, ds ste sa nekaj proti čemur delujete! Socialisti vam nkfO usi Ijevali nič, niso vss kumsndirsll, temveč le izpolnjevsU pravila stranke, kjer stoji, ds vsak klub sms Imeti svoj pevski šbor, Itd. Komendo prepustimo wardnlm boa aom, to possbno v tej kriti, Ifo os nsgovsrjs In piše v prilog korumptrsns republika»xk<-stranke. V "E." stoji 88 odcepljencev, ns sodnljl so tidilL da jJh je 4fi. Ns sodnljl ste tudi prisaall, ds ni nlkdsr bil sprejet kak predlog, ds ss "Zarja" odcepi sd kluba. To povejte ^avnootl, pa bo njlms vsstl Tudi to prlds v Jsv-noat kot del sodnljskafa zapis-niks I Zapisali sto, ds so vsi pev-d odšli rasen blsgsjnika. KsJ ps s Walter Jem Laserjem, členom nadzornega odbora? Čemu take laži T Jsvnoat nsj sodi, čess ste vsega zmožni t Odbor rackotnlške grupe bi lahko povedal resnico o tistem sestanku, ko ote prišli po vso 1-movino ln ime. Ker nI šb, je Vatro Grill rekel, ds ss nsj vsm ds ssmo Ime. Ns to ss js komsj reído, ds nimamo nobenega oprav, ka t vami. Pmvflnot Moteli »te s zvijačo dobiti ims, sli gtsvo dbora, nakar bi 'potem lepo ts-htevsll vss, kar temu pripada. Ns take odvetnikove trike oe ni. smo dsM ujet!, ker so koncem konce preneumnl In preproiorno ksžejo kam pss taco moli. Res, pričakovali amo malo več "Inteligentne reseodnoetl" od vsše strani, pe čs je al, le nit Pravite, ds tisti, kl so dslaJi za bero , . , so držaji "Zarjo" pokonci. Precej; naši pevci in klubovs blagajna ps tudi. Tisti, "kl so se faktlčno sdsstvovali" pri "Zarji," Jo nerodne stvsr, •mola Največ tistih, kl Jih I-mste v mislih, so bili taki, da so ee učili petje aa račun drugih, ksjti prignali ste pred sodnikom, de veélaa uradnikov nI plaéevnla niti ss ásmente! Ce je kje govor o Ifkortščsnju ns msmtu, iščite ga tukaj 1 , Nelogična sta stavka: "Resnica je pač ta, da klub nI ln n1 bH nikdar "Zarja!" Kar Je "Zarje" bila in bo v bodočnoetl, je delo pevcev In torej njih last." Dobro! Priznali ste. da jo je klub ustanovil, ln v zapisniku stoji, da je ods?k tega kluba. Naj bo. Ne bo last kluba po vašem, naj bo Ust republikanske mašine v slovenski metropoli t Eno pa je ticha pribiti: ue gre tu kdo je bil in kdo ni bil pri klubu do danes. gre sa to: Ali klub ie obstoja In aH je "Zarja" njega od-sdk ali ne7 To je vpraianje! Vse drugo je zsvljsnje, pesek v Isatno oči, soflStika. Razkol n i ke skibl naš us^hj zato so zapisali opomin, da prenehamo rafcltl ime, nabirati o-glase in prispevke v tem imenu sa kiubovo "Zarjo." S tem hočejo *egatl javnoat, škodovati delavskemu zboru-klubovi "Zarji!" Ml smo vložili prlslv, torej smo na lati to^kl kot pred odlokom. KsJ smemo in ksj ne, bo izreklo prlslv no sodišče, ker nrlčskujomo nepristranske sodbe 8 sodnikov! Mogoče jO tako beganje ljudstva tudi del kulture, ki gs vrši odcepljena gru-pk pevcev T! Listi brat skrbi pri-občajo izročila, cenjeno občinstvo pa lahko obsoja in graja to nifkotno in podlo delovanje kot zsiduši. . v Odbor Js tsko nsiven, ds primerja Vstro Grllla k Zavertni-ku, h Kristanu. Kakina absurdnost! Ce bi bil mo«, ostal bi v klubu in ras delal ss klub ln "Zsrjo", no ps msnsvrirsl kot wsrdnl vodjs rep. stranks. Temu povejte tisto o "prlncipljel-nostl," pa boste v pravem! Vedite ps, da oba Kristan in Za-vartnik sta dobila svoje prlsna-njs is svoje delo. Drugo Je vprs* šsnjs "prjncipljelnostl" sil po-žrtvovanja, sa kar nI vldsti, da bi Imeli veliko smisla. Zakljudns ' vabimo vso širšo javnost, da ss gotovo udeleži koncerte originalne "Zsrjs," od-seka klabs št. 87, In to ns ZAHVALNI DAN, 8T. novembra ob 8. popoldne v SND, Vabimo tudi sodruge in slmpatičarje ti bližnjih naselbin, oooMto ls De-trolta, Gif^da, Lorglna Itd. Tudi ml kličemo: Naprej ss slovsnsko peeem, no prlavajs-mo al monopol nad njo s tem, da bi zaplaalii "Kdor jo proti nji, naj bo tudi prati nam. kdor Js gsnjo, bo s nami!" Ds, naprej ao-drugl, bratje ln aestre, |»okatlte, ds vsm js ss origlnslno "Zsrjo," ds stojite is njo 100% t Ns ividonje 27. novembra VI S. N. domu! Lssaard Poljšak, predsednik ukfk A. HlAovIch. tajnik John KrohsIJ, blsgsjnlk joneph ftkuk, odbornik Itone Sumrada, odbornloa. Družba ae je zavarovala Durham. N. C. — Bakeravllle IMush Mfg. Co* Je v bojazni prsd rnsširjanjem unljskega gibanja iz Dsnvilla, Vs., kjer je v teku stavka tekstilcev, pojačlla svojo policijeko stražo. Ta družba lii nekatere druge v tem dlstriktu že leta uposlujejo detektive, da vohunijo med delavci in poročajo kompanljam o aktirvnostih unij-skih agitatorjev. Talka reč Janko in Metka ae kratkočasita t Metkinim "oblonom", Nena. dno potegne veter, balon odleti In Janko ae jame silovito dreti. "Kaj pa tako tuliš, saj je bil zrakoplov moj?" — "Seveda je bil tvoj, ampak moja saj« Je bila v nJem P s o Učinek malih oglasov Prvi trgovec s umetninami: "Danss sem se mogel prepričati o učinkovitosti čaatnlksnslce reklame". — DrugI trgovec: "Kako pa to?" — "V snočnJem večerni-ku sem dal priobčiti oglas, da iščem nočnega Čuvaja In nocoj ao ml trgovino oplonill." Ustavite kašelj! N« 4UV..I.W, asMJ nnia IWVIfHO Uaisvlu SftlMMUW. «UUvlU ■ sir ni« vrlti N««sS. ■Sfsvllu hsftliu i.) V»rss. I«l>»rn«r HS Isnajditelj hodi po vodi Ohlcago. — Psul Ohicago, mlsd ruski imigrant, ki Je spremenil svoje rusko Ime v Chicggo, js ss-dnjl pondeljek demonstriral ns Cikaški raki svojo Isnsjdbo: če-vije, ki drle človeka ns vodi, ds lahko hodi po vodi kakor po suhem. Rus je korakal — gredoČ ai Je pomsgal t majhnim vsalom, ds ni padel — po raki od Clark st. mršita do Hearst ftjuara ps si nI nftl hlač smoČII. Gladaie ao gs vnllke množice ljudi. m ^MoUtii VABILO NA WflfT WATOiCt PLESNO VESELICO Draitro Sv. Cirila in Metoda št 33 z s. z v n#d*ljo 23. nov^mbr« 1990 ▼ spodnji iobld dvorani W. 28sš Is 8. Llsssls 8t, Ckkags, M. UUIsk sk 7. aH avatar Igrala U "8cš«s%sr'a toy si Orsksslra' Vatopnlnsu mm odrasle dOc, otroci td< občiaastvo da ee lo muwnmi HB|ppP:Ukl.pW|| Ii r •g'W' «n Policija, videč, da me aama ne bo mogla dobiti v svoje kremplje, ee je v'ta namen po- »luiila ženske. Iščimo ženslw, eo dejali; po- iskali »o jo, našli ao jo v oeebl ndcdenje moje ljubice Ančke. Dekle, ki je v tem če»u ie davno brodila do kolen po blatu predmeetn h nitin, M je jzprva malce obotavljala — ie je imela malo časti v sebi - a bleek slato jo je kon-eno preslepil; nekoč od mene oboževana deltle je postala slepo rodje v rokah mojih preganjalcev, njihov pes-gonjač, ki me je imel priznati v nastavljeno past. ...... . Prvi poizkusi, da me privabi k sebi, to je v nastavljeno past, v kateri je ona bila xa vabo, niso bili uspešni. Preveč in koč no tudi nisem bil že posabll, a kakšnimi besedami mi je nekoč obrnile hrbet Pa ker ni odnehala in ker sem jo navsezadnje še vedno ljubil, sem se nazadnje vdal in mialeč, da me tudi ona še vedno ljubi in da ee kesa, ker je bila tako nepravična napram meni, eem se ji zopet pribliial. To je bil začetek konca. Prve tedne »va se ssOtoJsla v različnih zakotnih besnicah, katerih lastniki so bHi na-Ai, kjer sem bil kolikor toliko varen pred svojimi zasledovalci Ti seetanki no «icer bili kratki, a priartnl. Kako nešna je Mla Ančka z menoj, koliko ljubezni v njenih očeh, beee-dah, kretnjah ... Prokleta kača! -- Zakaj aem ji verjel?! A kaj, ko je ljubezen »iopn ln gluha za vse, kar se odigrava sa kulisami fttvtjcnjal — Par tednov po najinem prvem eeetanku aem se udal njenemu prigovarjanju ter ee podal s njo v njeno stanovanje. Bilo je okrog polnoči ln ju aem letal na njeni postelji v toplih objemih njenih rok. Zunaj je razsajal vihar ln toča je bila ofc okno njene sobe. "Kako pripravna noč aa moje preganjalce i.ml je šinilo akoii možgane in ivtočaano sem začul pritajene stopinje^ zunaj na hodniku. Dvignil sem aa na komolce ter prisluhnil. x . . M "Nekdo se bliša vratom tvoje sobe," aem šepnil dekletu v uho, pogrttbil samokres ter planil is poatelje. "Saj nI nič, tebi ae samo sdi," me je zagotavljala Ančka ter ae me oklenila, skušajoč mi leviti orožje is roke. Tedaj pa ja nekdo močno potrkal na vrata in oaoren glas je velel: "V imenu sakona — odprite!" Onemel eem ln kri je IsginHa ts mojih lic. Osrl aem ae Ančki v obras. To je sado-stovalo — na obrazu aem M *>ral vso sgodbo. Isdan od lastnega dekleta! . .. Kakor hitro aem ae savedel, da aa nahajam v pastf, aam joi misliti na rešitev. A Izhoda nI bilo in vrata ao še pokala. Se trenutek tn preganjalci bodo v sobi. Skušal eem ae izviti ls Ančkinega objema — ni šlo. Dekle ae me Je krčevito oklepala s rokami in jas, videč, da me hoče na vsak način razorožiti, sem ustrelil. Ančka, ladajalka, je padla na tla — mrtva. Trenutek posncjc ao se vrata s truščem razletela in v sobo so ae vsuli policisti. Sprejel sem jih a kroglami i* samokresa; bil aem avoj polednji boj. Ta je bil kratek a krvav. Isgu-bil sem jaz — drugnfte ni moglo biti — preluknja nega od petih krogelj eo me prepeljali v bolnico, kjer se jim Je po napornem trudu posrečilo, da ao me ohranili življenju — hi vislicam. Zares, čudni ljudje! Umiral sem že, na pragu smrti sem se ie nahajal, a vendar so storili vse, kar je Mio v njihovi moči, da so odgnali smrt od mene, ki sem bil že vnaprej obeojen na smrt kot morilec. Seve, ako bi me bili pustili umreti, potem bi se ne mogli jutri naalajati ob pogledu na obešenca, ki bo drhtel na vrvi v poelednjlh krčih in publika bi bila oropana senzacionalne razprave proti morilcu, driavni pravdnlk in rObclj bi nič ne zaslutila in tako naprej. 'Ce bi se to zgodilo — o, to W bil spet nov zločin. Tako pa je vse dobro in ko bom enkrat obešen, potom me bodo nemara ie — pomilovali. Ha, ha, pa ste zares čudni — vi ljudje! ---" Tu obsojenec umolkne ter se mračno zagleda v zamreženo okence, akozl katero se že plašijo večerne senoe. Obiskovalec tudi; molči, nemo opazujoč nesrečneža in njegov pogled izdaja, da se mu obsojenec smili. Tišina, katero motijo le težki koraki jetnlškega paznika, M koraka gori in doM po hodniku ter sdaj pa zdaj pogleda skosi llnico v vratih v obsojen-¿0vo celico, Kakih deset minut traja ta neprijetni molk, noto pa ga prekine obiskovalec, poizvedujoč: "Ali niste prosfgl sa pomlloičenjer "Ne," odgovarja obsojeni ter fe trpko nasmehne. "Ne maram, da bi me pomüoetill| ker potem bi moral čepeti za zidovi ječe do smrti. To pa je same, ki sam vae svoje življenje koprnel po «prostosti, strašnejše orf smrti. Rajši untrem na vešalih, kot da bi moral živeti v okopih do smrti. Kar jas hočem, Je proetost sli pa amrt. Prostosti «ni ne dajo — okov ne maram — torej mi preoetaja samo še amrt. To ie čaka name — vislice so že postavljene — in jas se je ne bojim; nasprotno, veselim ae je, saj me bo rešila okov. Samo---" Obsojenec je spet umolknil ter premeril obiskovalca s nezaupnim pogledom. "Samo — kaj?--" Obsojeni je še dalje molčal, obiskovalec pa Jo uprl prodiren pogled v njegovi oči, ki so mtt povedale, česar mu jezik ni zaupal. Po kratkem molku se obiskovalec zdrami is svoje zamišljenosti, poneie v šep ter izvleče cigaro, katero ponudi obsojencu, meneč: "Mogoče vam bo prijelo malo tobakovega dima?" Obsojeni stegne roko po sraotki. "Hvala." Obiskovalec poseže v telovnikov žep in trenutek kasneje ponudi obsojencu majhen, ličen žepni nošiček, ki isgleda kot nedolžna igračka sg otroka. >,• (Paljs prihodaJM.) I h »dore Dreiser: Zunaj deiuje. Potreben jI bo pla*č — ah ne, saj ga ne bo rsbi-la nikoli več. Kako bi mogel škodovati det njenemu duhu? Popotovanje in smrt Njen duh blodi v viharju. Nekoč, ko sem ležal v bolnici, me je obiskala, preproga kakor je bila, z lokom za gosli v rokah. (Bila Je oblečena v plavo progasto obleko, na glavi pa je imela bel nlamnik.) In ko je tako stala *rwll male dvorane In emo val imeli vtis, ds jo stiskajo gole stene — je igrala, zaigrala slad ko |Mscm o ljubezni, ki ae je glasila kakor pravljica is ust starih ljudi. Kovač, ki je ležal v postelji na levo od mene ter je imel zlomljeno nosno kost, je aedel in je jioslušal s hvaležnimi očmi. Čevljar na desni strani se Je zbudil iz vročičnih sanj in šepetal, oprt na komolec: "Draga Tekla — aaj sme vedel, ds pri-daš!" Mislil je na svojo hčer, ki je bila tedaj te več let mrtva. (Njegov um j« bil izza njene smrti ves zmeden.) In bolnik kostno jetikn, ki je stokal pono-čl in podnevi, je obmolknil in prisluhnil. Tudi jetični. ki nI imel več krvi in je bil vea obupan (vai smo vedeli, dn gre s njim naglo h koncu), ni več po-kašljeval. Dvignil je glavo In saječal. Jas pa aem mialil na moje prvo arečanje s njo. Rila je revno dete, ki Je prišlo od lxjgv«kod< Videla je pred seboj en aam cilj — učenje. Toda ker nI imela denarja, je morala obe* nem slutiti kot natekariea. A sdaj deiuje zunaj ln njen grob je moker, njen sveži grob. Naj ml vendar kdo pove: ali ida ta svet bitje, ki posna u-smlljenje? (Jaz močno dvomim tam.) AU Jo to bitje sirovo, grozovito, nesmiselno orodje? (Zdi se skoro, da jo tako.) AH pozna ljubesen, Iskrenost, pra-vičnoet, lepoto? Ne t To bitje je satan. Ni ga sram, naetavljatl pasti, ki z njimi muči uboge, kateri si ne morejo pomagati. — Ampak jas mu ne grem več na limaniee. — Nikoli več ne bom znal moliti — nikoli — nikoli več! Zaradi mene lahko takoj pošljejo peklenščka pome. Deklica moja! Roilca, ki si zame dehtela — kaj vasga niso počeli s teboj! Brcali Jo te sem in tja. da še očeU jfcJ poznala. Materinska ljubeaeole ni grela Nekoč ee te je usmilila prijazna tona, ki al Jo imenovala rejnloo. A še U je umrla, ko ti je bik» deset let. Potem ai pomagala pri grobih delih s svojimi otroškimi rokami. Pozneje si postala prodajalka v baaafju, kjer ao prodajali reči sa majhen denar Nosila al denar domov, dajala si ga svoji krušni materi, peti cl, ki to Je Imenovala hčer, ker te je lahko izSemala. Nikogar niel Imela, da bi U Ščitil. Po-anale al delo — ničesar drugega ko delo. In vendar al bila v jedru aanjakl človek kakor Jaz. NI U rojilo po glavi ne bogastvo ne moč. Tvoj pralnstlnkt ti'je ve-lel, da moraš Igrati melodije, ki so zvenele v tvojih ušesih. Ko si prvič videla gosli, ai jih vie-la v roko, sedla na klop in začela Igrati šla skosi vse ulice. Tudi nate je vplivala kakor na drugo ljudi, ki jih je bila prevzela. A mora-si igrati; nisi mogla storiti drugsče. Bila je neodoljiva, koprneča, sanjava melodija, nekaj upajočega, ki zavre is nevidnih v r»Q8V«T* * U4 . . .... . ._. ,-------- o. bile eo rev ne goali, ÄiÄÄtf °SÜtt ""h* ** Prtjnteljke. ki jeX E' * ^^LfiPlSt^i V#!ÄiU v M kakor U. M». ÄÄ^tTi!?.!^ m kl " * "t™". J* bila Je razlivala po erojl okolic. 1 Wäger, ena izmed popevk, ki ao globin ilvljonja ter ae izobliči srečo ali nesrečo. Potem je prišla noč, ko sem to našel — mrtvo. Mnogo, mnogo dogodkov je ležalo med življenjem in smrtjo. In koliko stvari se je bilo odigralo med dnevom, ko aam te bil apoanal, ln med tem nesrečnim čaeom. Moral aem drugam, čeprav aem to tako ljubil. Vea U čas pa si Igrala na goell, igrala same na Inštrument, kl sem ti ga bil kupil. Ko sem bil drugje, pa si sbolela na pljučih. Preneall so to is majhne sobice, kjer aem to bil oatavll, v hladno bolnico. In ko aem ae po daljši odsotnosti vrnil, te te nI bilo več. Letala al v bolnici sarma, brez prijateljev, deset dni. Potem al umrla. Ce bi bil vedel, kako je e teboj, bi ti bil skušal pomagati, čeprav aem bil ubog. Ampak toga nI sam vedel. Prišel sem te obUkat le satogadelj, da sem levedel, kako si neprestano ponavljala moje Ime. Znplsal sem še: nikoli več ne bom znal moliti — nikoli — nI koli več! On--1 On__I Toda zunaj dežuje la izkopali no ti grob. Kako teano ti je tam spodaj sedaj, ko deiuje, ah t Počasi stopam v bresčasno dvojno svetlobo, ki me seliva i temnozlatimi valovi ln me boia joč zanaša naprej. Grem v smer. «nikoder prihajajo mirni svcfci To je ona, vem dobro, v temi, dešju. nekje biku. ne tukaj, vendar pa ne daleč od mene. Meni Igra, jaa jo čujem. Kakor is neba vro glaaovi — nh ne. is vnemirja prihajajo, od tam, kjer Ja vae doma, kjer aem udi Jaz. Kajti izven tega a veta, na katerem živimo in ga imenujemo svojega", biva še drugi svet — če mi verjamete ali ne. V sinji neskončnosti etra, ki se mimo giblje, se krčijo sile, ki se mimo premikajo, gigantakc zvezde, solnca, novi svetovi krožijo v »vetovju planetov. Kaj pomenimo ml v primeri z njimi? Mi in naše puste sanje! Saj ti svetovi niti na vedo za nas! Kakor is muhavosti porojeni, kakor členi verige, ki drži navzdol k mikrobom, se zdhne tem svetovom, nalik majhnim muham, solnčnim, luninim in zvezdnim komarjem, kakor hrana za močnejše, kakor prašiči, živina, kakor sadje in srajc, Id ai ne more pomagati samo in se ne more upirati, če pride nadenj nadloga. Ostane nam zgolj priznanje še ravnosti. V težki muki plačamo drug nad drugim in gledamo drug drugega z zavistnimi očmi, z gnevom fas zaničevanjem. Patetični m se borimo sa atvari, ki jih ni. Ona pa, Jd spi zunaj v dežju, kliče iz svojft temo, Igra in govori: "Spomjo sem, posem iz mraka, is «M t« otek, In ee prfltaMJonn. So taSkn In ne permrodejo «^illifii« H reki. T» oieta raei »■.|»m» CITATI stajdnoamuši TISK, VDBTI SVEASSC« Me. ta eMed od BLIZU ta DALBČ. Krarae letaOJn en oi oi» brMptaio«! Jamilmo m+ reUetvo. Ako ne keete «odevoUi, ta «a »USte, «e aojn odeta «n H M ako telite. U Meta, ki prodajaj« pe« tU. teSnJ ml Jlk vrnite. MHi oenta ne t«t«Mte- POŠUBM BRBZrLAČNO NA POaCVŠNJO. NS "««^■»i ta poiljlte t» kes« rOŠIUAJTB DBNABJA V NArSSI POŠLIITB SAMO KUPON r». m * aul__M n U . Dr. S. J. Sithol». O. H. M. I Statten C, Ckieeoo. III. ' Vem, Sa «na ko ta otata tevnteo «luSita ta keete «edoveljni. eato mm Jtk poiUew ne peekninje. ne peSIIJelto nlU eonta v nopraj. PodUHo «ase priMeni kupen e mila aailmioi «e Senat ds. s. j. bitholz Besteteirani a«»a«lilit. e iereljeajea drtav« Uli- I Poiljlte al ml« nov« Steifet | • Com fort odeta aa l*da«v»o te», . platno peskelajo, ter Mroiik' I k.kn ith dote. araato. MUkl . - i0t I tadl oralk. I lae ..... .tterat. c. s. » i — ♦ Tiskarna S. N. P. J. SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA BELA Tiska vabila sa veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLAN8TVO SJ^.PJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI. Vsa pojaanila daje vodstvo tiekarne. Cene smerne, unijsko ¿do prve vrste. Pišite po informacije na naslov: 8. N. P. J. PRINTERY 't 2667-69 So. Uwwlale Avenne CHICAOO, ILL. s TAM 8C DOBE NA 2EUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA