+ r

Irhaja
J«lj ia
daily uMfl fcandav« and Holidaja.
VETA
^ ■ ' >
ijjl
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEbNOTE
Črednim ln upravnliki pr«
Mori": 50.17 A. I.swnda1« av.
Offlca ot pubiication:
?(W7 H«. Lawudalo ava. Teltphonci l.uwudulr 4SM.
^	Jf
——
LETO—YEAR XI.
matt« Januar? It. 1*4 S. al Ua pMt^tflc« «»d«r Um allot concrms ot m»nk s. 117».
CHICAGO, ILL., sobota, 23. novmbra (Nov. 23) 1918.
Sukaariptlaa $3.00 Yaarly
STEV.—NUMBER 275.
A--------- ,---------------1-.-----* ---------^	1103, Acl al Oct. 3. 1917. »uthoriaad aa Ju»« 14. ISIS.
AMERIŠKA INDUSTRIJA Mirovna delega- ZDRAVJE DE
OSTANE PREOBLOŽENA Z NAROČILI.
TUDI V PREHODNEM C ASU SE NE USTAVI KOLESJE V TOVARNAH
Is Evropa bodo doila ogromna naročila.
Aaaaptaaaa for atalHag at »p«ci«i rata al

cija odpotuje v dveh tednih.
DATUM ZA ZAČETEK MIROVNE KONFERENCE SE NI DOLOČEN.
■■ » « DOBRE DELOVNE BAZIS£RE STA VAŽEN fMTOR V PRODUKCIJI.
Scheidemanrezlg- LUKSEMBURZANI PO niral kot finančni: ZORAVLJAJO »ME-
prodin luli
Waahinfton, D. C. — Se nekaj
ur prodni je d osi a vest, dn je podpisano premirje, so vladni u-radniki trdo delali, da gladko te-če ogromna vojna mašina. Ali ravrtOtako, kot so delali uradniki trdo, da konča vojna z uspehom za Združene države in zaveznike, no tetfabljajo oasa, da s« prehod is vojno v mirovno industrijo vrši gladko. Uradniki so. prepričani, da sa lahko vsi problemi refti-jO zadovoljno, ki zdaj prihajajo na površje, ne da bi pri tem trpeli trgovina in industrija.
Evropa ima velike potrebe iu te jamčijo, da v industriji in polje-defstvu v Atneriki ne bo počitka. (TrainHti fo pripovedujejo brez vsakih pritfrikov, kajti njim so znana velika naročila narodov onkraj oceana, ki so jih Je po-dall
Mnogo ljudi je sodilo, da 1)0 zavladala konfuzija, ko pride mir. Toda vladni ursdniki, katerim stojo ob Strani najboljši ko-merfclalni eksperti, pravijo, da bo prehO<ftia doba krajša. kot so sodil tki davflji ne bo gospodarske depresije. V splošnem sodijo, da hodo glavne vojne industrije v prahodnam «a#u ravnotako zalotene z naročili kot v vojnem času. , V tovarnah bodo Izdelovali
ntatoris),. W je. potrahas _____
pa dobi zopet svoje normalno in staro lic o.
I Zahteve po blagu in opremi so tako velike, da ne bo sprememb v • enah, če pa pridejo spremembe, bodo tako majhne, da »e ne bodo opazile. Eksperti sodijo, da visoke cene ostanejo v veljavi za daljšo perijodo. Cene in mezde l>odo po kjavi ekspertov modifi-eirane stopnjevaje v Ameriki, tako da bodo ljudje komaj občutili te spremembe.
Seveda bodo naročil« v vojni industriji črtali počasi, toda v le-djrgradnistvu nc bo za več let nobene spremembe, če bodo ponc-h s vala naročila v vojni industriji, ker so bila črtana ali izvršena, bodo na drugi strani pričeli s Htsvbinskimi deli, ki so bila u stavljena v vojnem času.
V uradnih krogih govore, da bodo samo naročila francoske vlad« zna As In do $10,000,000,000. V tovarnah se ne bo ustavilo ko-lesje, snipsk se bi) obračalo kot v vojnem času.
V Parisu dalajo ogromno priprava sa sprejem gostov.
* 11 * /
Washington, D. 0. — Predsednik ,Wil^n se odpelje po sedanjih načrtih v Francijo med 4. in 10. decembrom ua trgovskem parniku,'ki ga. bodo spremljale trgovske ladje. Vsa družba, v katero so všteti mirovi komisarji, svetovalci, ekuperli, tajniki, ste-nografi in Žene nekaterih uradnikov, bo štela okoli 200 oseb.
Tajnik Lunsing je dejal, da niso zavezniške države še določile datuma za začetek mirovne konference in tudi ne njenega programa. Tukaj prevladuje splošno mnenje, da se bo vršila mirovna konfereuea v Versaillesu, ker delajo tam za njo priprave.
Washinffton, D. 0. f> Sedaj, ko
je dosežen uspeh v vojni, je treba povdarjati, da tvori orodje glavno podlago za sedanjo civili-
+
zscijo. Orodje je reč, v kateri	splošnega zdravja, ker jo gle-
dal, da so bile dobro zdravstvene razmere med indiintrtjalnimi delavci.
Nekateri podjetniki st- zaveda-l)o, da je množina v produkciji direktno Odvisna od zdravja do* Uveev. K dobrini zdravstvenim
izrečena voljs ljudi in socialno skupine. Z orodjem se prisilijo naravne sile, da služijo ljudem. Orodje je produkt misli in truda, je materijalen dokaz razvoja. V vojnem Času so ljudje, ki i^abijo orodje, neizogibno potrebni pri izveditvi narodnega cilja. Oni so produktivna roka vlade, ki.stali vojaški roki. človek, ki se postil-ži orotlja, da napravi granato, je bolj važen, kol topničar, Id jo iz- navadni zdravnik streli.
Ta fundamentalnl princip je prepričal vlado, da je treba de ;
ue pozna. Iz tega sledi, da je potroba, do zdravniki študirajo strokovne bo-Ifzui, ki se pojavljajo v industri-
POLJEDELSKA PREDLOGA PODPIS AHA
Waahiagton, D. 0. — Predsed-ni k Wilson je podplssl pol jedel-sko predlogo, ksteri je kongres dodsl prohibicionističen dodstek. Če nt bo sklenjen mir do 30. junija in demobilizirana armada, postanejo Združene države suhe.
Po 1. majo 1019 je prepovedano kuhati in delati opojne pijače iz žita in ovočja. Prepovedsno je kuhat) pivo, delstl vino hi druge opojne pijsče.
Po 30. juniju preneha prodaja nje opojnih pijač na dan, ki as proglasi predsednik. Prepoved velja do sklenjenega miru in de-nofbilisaeije armade.
Prizadeti Interesi nsstopijo proti zakonu najbrf ns sodišču.
nedirektno svojim kritičarjem.
Vač rt i predsednika hitro dozorevajo. Obiskal bo Anglijo za en dan ali dvn, proden odide v Francijo. Pričakujejo tudi, da obišče bojišča, na katerih so w bojevale ameriške čete.
Nekateri sodijo, da ne bo določen datum za mirovno konferenco, dokler ne bo obdržavana preliminarna konferenca med predsednikom in zastopniki zavezniških držav v Versaillesu ali ta
rt * o	%
Tizu. rtffjgorr je,
mslni mirovni kongres pred pr vim januarjem, mogoče je pa tudi, da ao otvori šele po Novem letu.
Med zavezniškimi vladami in Združenimi državami postoje ne-katere diference glede terltorijal-nc dispozicije po predsednikovih principih, toda prodaitlnik Wil-son upa, da se vse te težkoče dajo rešiti Sc pred zasedanjem kongresa.
> V Franciji delajo velike priprave za sprejem gostov. Fram-o-ska vlada namerava povsbiti vse načelnike zavezniških vlad, da Ofi tej priliki obiščejo Pariz.
V političnih krogih jiotlijo, da je odvisno od razvijanja dogodkov na konferenci, koliko časa o-stane predsednik v Kvropi. ^e bo izvoljen predsednikom mirovno konference, tedaj bo našel pot, da podaljša svoje bivanje v Franci-ji, če se bo moral vrnili v Združene drŽave, bo pa podpredsed^ nik mirovne konferenca vodil delo dalje.
Predsednikove točke v mirov nem programu bodo prisilile ev ropejske velesile, da se izrečejo za nov red, ali pa ostanejo pri stsrem. izreči se bodo morsle U ligo narodov, avobodno morje, o-mejitev oboroževanja ia medna-rodni tribitnal, ali ps izjaviti, da ne verjamejo, ds so ta sredstva praktična za preprečen je vojn v bodočnosti.
Po glssovih, kl prihajajo v javnost, so Velika Brilanija, Italija in mali narodi navdušeni za ligo narodov, le Franci js je v opoziei jI, tods prMsednik upa, da bo la hko tudi to opozicijo prepričati, da se nahaja na napačnem potu.
Ijem. Vlada je vztrajala pri tem, da v industriji ostane produkcij« stalna, če se v industriji gleda tui zdravje, varnost in zboljšanje razmer zaposlenih delavcev.
Dp se izjednt^ljo'delovne rar-nlere v vseh iadu^Vijah. je btt n-stanorljen' v delavskem depsrt-men(u;Tirad za delovne razmere. Ta iriul je imel sledečo nsb»g«, ki jo je v glavnem izdelal delavski tajnik :
'/PsciakaH ilolaaaa ^asiueza. v vojni industriji; določiti stalue razmere, ki veljajo za t<> industrijo; i/delat i tleločbe,' v katerih so povedane in pojasnene stalne razmer? { tlolotttl najboljša sred-stva. ki so potrebna za sprejem in uveljavljen je teli razmer in so-delovati v ta naincn r drlavnltttl oblastmi."
HDasiravno organični zakon,. M je ustanovil delavski department, določa, da ima jiolca drugih dolžnosti, gledati na to, da se zboljšn-
jo razmere masdnlh delavcev \ Združenih dišavah, ni pod vzel department dela v um Hinlslu, e-ko se ui pokazalo, da jc nujna po. trebs. da ga pod vzame.
Delovne razmere obsegajo v najširšem pomenu besede okol-
MEZDE ŽELEZHlAKIH USLU2 BEVOEV HE »ODO ZVliAHE
Waahingtoa, D. 0. — železni-»ka oprava ne naiaersvs znižati uezde Železniškim naluibencem. ramo tako aa ne znMata tovorni na in voznlna. Mezda, lovomhia ia voznina ostanejo v prehodnem 'sin take, kakršne so. Ta žago-tovila ao doila iz m prodajnih
ksoftv.
sveži z zdravjem < drugih ljudi v .občini.
Delavski department je izvršil niuogo koristnega dela v iutere-
minister.
FINANČNA KRIKA V NEM-dni.
Delavci, vojaki in pomorMaki podpirajo novo vlado.
RISKO ARMADO,
AMERIČANI SE POČUTIJO NA LUK8BHBUR8KBM KOT DOMA.
Vasi in trgi so okinoaai s ameriškimi sastavami.
v	Z ameriško armado ns pohodu
bluetu >v	251. nov. - Lukseai*
„ .Jibureani so drugače sprejeli ame-* "Iriftko "Invazijo" kakor pa nem.
11« zel, 22. nov. — Filip Scheideman, socialistični minister ■ škem revolucionarnem kabineti je podal ostavko. Nasledil ga je Laudsberg »tajnik (mbiMteti, u.|TK".
metnosti in književnosti. Kaj je iuv,ul ° '"t A,ir,mi ^ napotilo Sclieldemanna. da je nto."l!" 1 M pil is kabineta, 'še nI povsem zna- j	. lU:hAWi\ »^fmhar« ka-
.19, toda domneva hc, da Seh'eide-1 k!H'	^'^mburlsn
mami sluti finančno krizo vsled nU" l,!!f11	4,41 ^ WU
loporiclje, ki je nastala proti skll.j^U4vil v >r«"	4tl,,i
rarnieram priponam mnogo, če je Lrtnju ux1«vodajne akupftčinej ,#t,!» Uu l1 iv	"i^B*
zdVavniška pomoč vedno pr ro« i Scheldemaun je obj/rvil v " Vor-' ,r|! hal. Pri delavcih m> dostikrat UftcrlHU-t „w|nfnl	se da* .
i-uzv.je strokovna bolezen, kl je nl„ 1Mlmllt_ vlmAtL	. . , laiksemlu
nje nemške vlsde, sledečo izjavo ob času svojf demtsijfi
"Odkar je re^puščen d rila val
iške Četa m1 počutijo v mbucgu kakor doma med brati. Ljudstvo Jih je sprejelo x veliko radostjo kot svoje rešitelje iu ni je vnnl v majhni deželici,
.......... ~ .........................- to «ikar Je izginil zvezni; kl bi ne bila okinčana z ameriški.
& ker so dosežejo večji uspehi zai»v<}t« v	oblasti, ki bft m| sastavami.
. . . ... ------- R. | t— dftv«llla nov krilil nii«iluni kn I |»0VPiJnlk ameriške armade je
asglssll prebivalstvu, da je pot čez njihovo deielo potrebna, toda bati se nimajo ničesar, ker Ame-
ni med delavci. -	™ politične niti gospo- ri^mil prihajajo kos prijatelji. Ce
l>ivvzijn delavske lulminUliacl- '<hirske prosperitete. Moti se, :tf, lt) Uu\\ dobile povelje, ds se > so bo ptnials /. ra/.uicrsini. ki k,,or	(lft »,!,v,m "mIo«m morajo obnašati dostojno prati
postoje med podjetniki lu dela v- stnvodajaa skupščine je, pritisniti j |jud„tvu.
^i. Osaes si* ra** »,ua rnv' n<,kftk	,M>vlni	OUvno mesto so okupirale det«
uateljslvo tovarne še druge n«U>-;	Nnlo»'« «Vtl|)&člne ui nič
ge kot skrbeti za poslopja, niste-1 <l»Mlgega kako« preskrbeti varstvo rijal, orodje, odpuščati ju spreje- »tavbo, ki m ims zgra<llli v
Iz Miehigsns in Wisninaina. Mestni župan jim je prišel naproti čelu občinskega sveta iu velike
IH BJM.^- -r----- -...... II	IT	»""•»"'"a«	"»
mati delavce. Za tovarnarja je; Movopoloženen. ogrodju. I fiaiuo, j daputaoije meščanov ter jim izro-iIh>I jse, če delavci ostanejo po veJ|ida prihodnjih par ic.Iik/n' prinese , M\ mwto. let V tovarni, kot čo sc aieujajo, 5>rattm|nanii mir. toda ententa bo(
in da vsak delavce opravlja delo, členila mir le / utrjeno Nemči lii ua najbolj* vrši. Mnvni^ijiJ.4?' . ^»a^naUKa nstn v«.dsj»ie
Mnvif
t O VS rne sf zs vzame >. zdravje, varnost .Icjavcev iu sn-nllarne naprave, ^e tovarniško ravnateljstvo pravilno ravna s delavci, pomnoži prodiikvljo In zniža prodaktlVfte t roške. To so spoznali vsi tovarnarji, kl gredo / dtthom časa nap.« j in sc ne ravnajo po nazorih stare šole.
ščine razmere med podjetnikom j iudastrijskeai ptidjetju. Povrni in delavcem, sploh vse, kar tvori lu,Z(f<Mj| m navadno delovne raz
torej 4ilil, <tt !
varuje NVmčljo in ji ds izraz ljudske vpije, tako ds ne bo efi. tents imela vzroks zs odlašanje končnega miru."
Amsterdam, 21 nov, — Ir. Mer-lina so včeraj poročali, da je po-litIčni položaj popolnoma pod
______________| kontrolo Hbert-llsasejeve vlade.
Delavski department se tt-uHi, (|>elav<*i, vojaki In pomorščaki v da zanese te moderne nazore V oaretaiii večini podpirajo soeiaU-v$e tovarne In da tovarnarji iu Htičul kabinet; višji stan pleme, poiljetniki vidijo v delaven člo.| ,dta*ev ln starih jHilltlčnlh vodi-veka.	t rije v junkerjev je popolnoma Iz-
fHvizlja za varnostne naprave i gj^ ,„|.diem ko s« je srednji ims nalogo, da privede podjetni. 4I|| buržoszlja šele zdsj za-ke do »poznanja, da so potrebne Vedla, da Je hrumel«*lu odhrume» |mivsod varnostne naprave, če jc jn r<»voliicljn preko Nejučijc. Do* v nevarnosti zdravje ali življenje;^ buržoszije seveda ui delsves pri delu.	dovoljen t Upremebo. Sli vsled
Nezgoda se kaj hitro dogodi vj*utiaaj**a položaja noče tlelstl o.
vir novi vlsdl.
Franoosi pridejo v Strassburg v
l«'rsntHiske če-t« se MliaOo Ren I v Alzaclji tu v
Strassburg, kt je glsvno mesto, pridejo v nedeljo.
Anglafti aa arodovinskem polj« Waterloo.
London, 22. nov. Maršal llalg poroča, da so angleške /let« na po. totlu v Nemčijo dosegle, znano zgodovinsko polje Watorloo v Melgiji, kjer je bil premagan Napoleon. »Južno krilo čet se bliža reki Mast, Južno od Nsmurja.
llalg je zahlčll angleškim Če-tam, <ls ne smejo posnemati Nemcev, kadar stopijo na nemška tis, "kajti Anglija ne vodi vojne pco-ti ženskam In otrokom."
Življenje v industriji. Adnitni-»»trati v tlim namenom služijo tri divizije v uradu za delovne razmere: industrija!na, hlgijenična iu medicinska, delovska administracija in divizija za varnostne naprave. (> je delo poverjeuo drugim agencijam, ki imajo s|m eijelrie funkcije glede mezde lo delovnih ur kot spornega vprašanja med podjetniki in dejam tedaj nima opraviti ta ursd z njimi.
Proklsmacljs predsednika, pod* učujoča vse vladne departmente, ds se v zdrsvstvenlh vprašanjih poslufijo zvezncg.i javnega sdrav-stvenega urads. je bil korak k enotni akciji v interesu Javnega zdrs rja in zdrsvstvenlh prahl*. > ? mov. Zdravja delavstva je v tesni resu.
w n aan,w
HocialUtl, ki so ua krmilil s«
mere. Če bi vsaka	nhirM toliko starega uradniš-
la butara za tnanstrijo, m se t«: .. u	. ... M , .
varnlškl ravnatelji zainteresirali za stvar in število nezgod lil se kmalu znižalo, ako ne odpravilo.
Vse tri divizije — industrijalna hlgijenična iu medicinska, delavsko upravna in divizija /<i uostne naprave, bodo še vbodoče izvrševale svoje funkcije za zboljšanje delovnih razmer v interesu dela vsi vs.
Podjetniki morsjo razumeti, ds ne smejo izčrpsti delovnih moči svojih delavcev in ds morsjo skrbeti za njih duševni razvoj. I>e-Isvec pa mora spoznati, da sta dobro zdravje, izurjenost, dobre upravs In dobra pižnja, ds se ne 4gode nezgode, v njegovim bile.
SMOLA BAHCVIH ROPARJEV
Trafajgar, Iad. — Ponoči so vdrli r prostore Farmers Nstinal hsnke banditje in so zavrtali Ink njo v zunanja vra*s vsrne shrsm br Za vstop v proatore s« sj p«v služili ponarejenih kljočev CMsni družine dr. farl Willsns. ki p«*-bivs poleg banke, so slišali ropot, In prtigall ao zunanjo svetilko To j« ostrsšilo tolovaje.jls so hitro pobrali svoje orodje in se r^lpe I jati t avtomobila, kl ao gs kas-neje našli nedaleč od Trafalgar-ja v cestnem Jarka fttevUke ns avtomobilu ao bile uničene
ŽELEZNIŠKI MAGNATJE PROTI M2AVNI KONTROLI,
Tolado, Ohio. - Dokler je tra*'i»od privatno kontrolo. Kolodvori jala vojna, se niao železniški mag- jao bili /abasani s tovornimi vozo> ustje drznili nsstoplti na aodilčlh v|	materijsl je potre-
proti državni kontroli nad W#r.ni-■ l||n%<<|| J^prii:|jgi	j,. Ml polo
> kaloTsodljo o državni kon.ndilnM, če bi ilsdi, v kritičnem ča«,
nad železnicami.	prevzid* kontrole nad železni-
i t a vi—».,-.. eaml. Komaj je vlada na|>rsvila Toedo. Ht l*ui* k We«t«m	.
ti Wr UaO	je vložila v tem kaosa, kl bi bil lahko de
tožbo na »Kidiščii, čaš. da je zakon želi povzročil kstsstiofalen .»ds •
p<«|imlarm, ki	uru- pHdeio b U " »škl magnatje In
rt vladni kontroli.	j nastopijo proti uatavnoati zakona.
Vaemtt svetu je znsno, da je vts Ameriško ljudstvo pričakuje, da
dsta v železniškem obrata prava. železniški magnai je dožlve hud po-
anarhija, dokler ao bile železoK-e raz »a -odUču
tva v sluMd, kolikor je še nen« dontealljlvegs, toda strategi, čna in važns politIčns mesta so v rokah zaupnih sodrugov. X tem treuotku so ICberiov kabinet UaVl z nujnimi problemi prehrane ln de mobilizacije; resno*! teh dveh problemov je tako velika, da niti radikalni socialisti Llebkuechtove frakelje nočejo prevoč siliti s sv<» jiml zahtevsmi.
Po zsd« Jem poročilu je za kiju čeno, ds se vrše volitve zs usta vodsjno skupš<Mno ft. Januarja iu skupščina se snidc desid dni po volitvsh. Volitve bodo tajne i»i vask moški ter ženska z dvsjse tlni letom stsrostl bo |»nels vo-lllno prsvleo,
Zmanjšava v nemški artnadi.
fjOndoit, 22. nov. — Nemške če te, ki se vračajo domov z zapadne fronte, so zavrgle <»sk red in izgubile m sa v »plašni zmešnjavi, i sko ds je več nemogoče aposaa* t| nekdanje polke in druge roje
i™,. vJS
106,000 ameriških iignb, toda m znam ia ni konfian
Washingtou, ti nov. — V u-radulh krogih pravijo, da Je H-sta ameriških Izgub dosegla šle. vilo 105,(MM) mož, toda še prlčaku* jejo kakih 10,000 Itneu iz glav nega stana v Franciji. V mnenje nem številu so seveda všteti ubiti, ranjeni, umrli vsled ran in bolezni in imgrešaul vojaki.
Dlnaatija mora sa vtelej zapustiti nemška Ua.
Amsterdam, 22. nov. — Ns raz-buri JI va poročila v Londonu Itt Parizu, da se gotovi kajseejett sortNiulki povrnejo i Nemčijo, odgovarja brzojavka Iz Frank furta, ds je vbem članom Itoltrii. zot le ruske dinastije Nemčija za vselej zaprta iu fUfft čl««l, kl ae še drže v Neničijt, bodo morali kmslo oditi
Pariz, 22 nov. - V, Franciji se vedno bolj oglašajo gtgaovi, ds mora llolsndsks pregnati bivšega ksjzerja s svojih tal. "Temps" piše. da ima IVolaudiJa oblast !*• obči ti oesaCeljearga goats, e««n»'» če hoče — tn zaksj ne bi hotela f
,.......... „	Ako se Viljem llobenzollcm U-
š'ke ViuHe' Vojaki Imajo edino že^krca ua parnlk, sil če prekorači Ijo, da HM hitrejši pridejo čez | l>a|fijsko mejo. bodo zavezniki M1 rieno in dalje proti severu lu #ie S vedeli, kaj imajo storiti z nJim; zmenijo ar as »oImmio naredim i »ko ps stopi nszaj na nemška tis, avajih častrtJkov. Vlaibi je poslala »i-dsj Im imela revoluehmsrna k Benl čete a severa, da ueretb jvlads v P<r|lnu le|a» priložnost, red v uralkejočl se armadi, ali te fmkaže, koliko jI je na tem, čete ao se laorale umakniti predjda kaznuje povzročitelja vojne,
eško poplsro, ki drvi i< Vrdh	- — •	_^
4k io lielflJe preko Rent. Vlaki' Bivši kajiar je bolsa za loflaeaoa „ ,, , spolojeoi, io Ver nI doiolj* LoikToii. 27	t/ Amrni^
vidit**, hHe nemški vojaki ksr pg| in ««poloma si s s|lo pri«^ ajajo
S3k
dams Javljajo, ds je Viljem llo henzollern, bivši nemški ksjzef, zlmlel za špansko kiflaenea,
.M
PROSVETA]
GLASILO SU>VCNSK£ NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Izhaja dnevno raaaa nedelj la praznikov. LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Cona oglaaov po dogovora. Rokopisi ee ao vračajo.
Naročnina: Zadinjana drftave (izvan Chlesgo) la Csaada M aa leto, 11.50 aa pul lata in 76c ta trt uaaaca; Chicago ia Weaetve $4.60 aa leto, it.tB aa pol leta, $1.11 aa tri meeaee.
Naalov aa vea, kar laze Hft e
"PROSVETA'*
17 I«. Lavadal« A»»», Chicago*
THE ENLIGHTENMENT*
Iaaoad dallj ezeept Sandajr and Holidj^a.		
Owmm4 k7 tka IUtmU NaIUmI B—1H SaaUty.		
Advtrdalng ratsa aa agraamant		
SubMTipttoot United States (eacapt Chieago) aad Ca** Chicago sad foreign countrlaa, 14.60 par faar.		b IS psryeeri
	Addraaat "PROSVETA- 17 S«. Lavadala Anaw, CMim, llllnll	
iei		
	T.Uf.n Latradala 4C3«	
		
Data* v ald geeeeeJ^de VM	apaaj« b. jMNo». 30-lg) jMda^vaiaga ia M •atTri	mu Is nulort writ» h prava-
NABIRAJTE PODPISE ZA PETICIJO!
Peticija, ki bo odposlana predsedniku Wilsonu v Washington, je sedaj znana širši slovenski javnosti v Ameriki. Eksekutiva S. R. Z. je povedala razloge, zakaj je treba odposlati peticijo. Povdarila je, da je nujna potreba, da se podpisi hitro naberejo. Zdaj je odvisno od rojakov, v katerem času bo delo opravljeno, da se odpošlje peticija v Washington.
S pobiranjem podpisov ni treba odlašati, ampak je treba pričeti takoj, ko ste prečitali peticijo. Dobro je, da SS tako delo organizira v večjih naselbinah po načrtu, ki ga smatrajo rojaki v naselbini najboljšim, da hitro dosežejo vse rojake. Kako naj se delo razdeli v velikih naselbinah, je nemogoče povedati detajlirano, ker so v vsaki naselbini razmere drugačne. Ali povsod je treba, da delo nekdo vpdi, kajti če nihče ne prevzame vodstva, se zanašajo rojaki drug na drugejp in delo ostane peizvrfteno. Kjer po-stoje podružnice S. R. Z., naj te prevzamejo vodstvo pri nabiranju podpisov. Če ni v naselbini krajevne organizacije S. R. Z., nsj prevzame vodstvo društvo S. N. P. J. ali pa katere druge jednote. Rojaki, ne prepirajte se med sabo, kdo bo vodil delo, ampak izvršite ga. Ce ima katero društvo sejo v prihodnjem tednu, lahko društveni tajnik pobere-podpise na seji. Vsakdo naj podpiše peticijo Mtmo enkrat in ne večkrat.
Polne pole s podpisi naj se pošljejQ na naslov: Anton Trbovec, Box 1, Cieero, 111.
Odvisno* je od števila podpisov, kakšen učinek napravi peticija. Ce bi imeli čas, smo prepričani, da bi peticijo podpisala ogromna večina slovenskega ljudstva v Ameriki. Ali čas je kratek, pa tudi v tem kratkem času moramo dobiti tako veliko število podpisov, da bo impo-niralo. In ta resnica, kliče vse rojake na delo, ki se zavedajo važnosti te peticije, da prično s pobiranjem podpisov/
Ce storimo svojo dolžnost, nam je uspeh zagotovljen.
VELIKA JE NALOGA MIROVNIH KOMISARJEV.
ljudje, ki sodijo, da se bodo naši ameriški delegatje sešli z delegati drugih narodov za nekaj ur na mirovni konferenci in mir bo sklenjen, »o na napačnem potu. Ljudje, ki tako govore tjevendan o mirovni konferenci in o nalogah mirovnih komisarjev, imajo toliko pojma o tom delu kot divjak v srednji Afriki o algebri. Take mirovne konference Še ni bilo, kar svet stoji, pa tudi zgodovina ne pozna mirovne konference, ki je reševala tako važna vprašanja za človeško družbo, kot bodo predložena sedanji mirovni konferenci.
Liga narodov, znižanje oboroževanja in mednarodni tribunal za reševanje sporov so problemi, ki jamčijo narodom trajen mir in miren razvoj v višje forme človeške družbe, <H> bodo pravilno rešeni. S takimi problemi se do sedaj Ae ni pečala nobena mirovna konferenca in zato j<*
veštva v bodočnosti, bi ne polagal toliko važnosti kon ferend, da vidi potrebo, da je navzoč na nji.
Ce se pretresajo tako važna vprašanja, ne more razumen človek pričakovati, da bodo rešena v par tednih.
Po končani ruskojaponski vojni so se ruski in japonski mirovni komisarji sešli dne 9. avgusta 1905 v POrte-mouthu, N. H., pogodba je pa bila podpisana dne 14. oktobra 1905. In tedanje mirovne konference se ne more primerjati s sedanjo. Takrat so reševali imperialistična vprašanja, direktno prizadeti sta bili le dve državi, na sedanji konferenci se bo pa pretresala bodoča civilizacija človeške družbe. In samoposebica je, da čaka mirovne komisarje velika naloga, kajti narodi pričakujejo od nje, da jim garantira pravico in odpravi s sveta vojne med civilizira-
MBBI
nimi narodi.
Odmevi.
•Hčere ameriških bogatašev, ki «o ae avoječaapn pomolile r evropskimi aristokrali eamo zato, 4$ eo poatale plemenitaŠinje, sedaj br£kotne obžalujejo avoje takrat* ne ambicije. Plava kri, IjOronski,
atšas
grofovaki, knežji in drugi pt«mo*	v večje celote. To združe
nkafrki naslovi ao aedaj iz mode in pametnim Ijndem ae dozdevajo nekaj smešnega. Tudi papežu g« ne ho izplačalo prodajanje gro-fovskih naslovov; treba nm bo aedaj it m Mi t i kaj drugega, prak-tičnejšega.
e
Kje so sedaj vplivi rimske eer-k ve, s katerimi se je pred per leti ponašala f Da, pred par leti je bila politična moč klerikaliam« Še sila, a katero se je ponašalo^ pa* pežtvo in že pred par leti je po* glavar rimske cerkve svaril svet pred prihajajočo poplavo soeiaM-zrna, ako se ne konča vojne, Z*to se je papež tudi toliko trudil napraviti mir me<l vojskujočimi Milk. mi.
e
|«A. M." slavi sedaj navadne plebejce, generale ameriške in francoske republike, kako praktični katoličani ko, kako prfotope-jo k svetemu obhajilu m jih postavlja za zgled mHačnejšlm katoličanom. Zelo je nazadovala cerkev, ker ze je morala tako ponižali. Saj še no dolgo tega, ko so nam taki " nabožni'Mtatl pravili o pubožnosti cvropfcflclh'katoliških vladarjev, o njlhoft lju. bežni do ljudstva, o gorečih molitvah, ki jih pošiljaj« dnevno proti nebu, o pogostem prejemanju obhajila, sp4oh, vse, kar bi moglo biti po njihovih nazorih dobrega v človeški naravi, so po-sedovali katoliški vladarji, »e. daj so jih pa kar heenkrat prenehali slaviti, pa se morejo ponašati e še s kakšnim generalom, ki nima niti baronskeg« naslova, "e
Katoliška cerkev jc bila zgra jena na staromodnih, aristokrati ■*nlh institucijah; cerkvene slav. nost i, obredi, ceremonije Itd. so mde v Avstriji značaj največjega aristoAcratičnega pompa. Sedaj, ko so izpodblti temelji aristokracije, ze je sibio ■zliraljala tudi stavba katoliške cerkve v evropskih državah. Katoliška cerkev se nahaja pred važnimi problemi, ki jih more reševati drugače kakor pa jih poakuša neki domišljavi pater, ki se čuti pozvanega podajati najsmešnejše iz-jave javnosti
ne centralizacija, kooperacija združenih «11.
• 0
rloveštvo se jg|>opolnuje in z njim se izpopolnuje tudi sistem družbe, ker je v interesu družbe same, da se zbližuje, združuje irt sprijazni, bo logična posledici takih nagonov združenje sedanjih
"imenu onierlflkih Rloveneev".
Sedaj, ko se bliža mirovna kon* ferenca, so pričHl nekateri po* vršni politiki šele spoznavati, kako težki problemi Čakajo rešitve. Kna najtežjih reči bo rešovenj^ opornih točk raznih nnrodnort.1, ki mc prepirajo za meje, za deho. da do morje^hi podobne reči.
n<je pg ne bo izvrženo kalkor se je to dogajalo v prošloati, v interesu vladarjev in njihove žlahte, nego v interesu ljudstva. Taka združenja bodo odpravila militarizem, irgovake konkurence d&av, var-nosfne carine in druge inatitueije stare drulbe, ki ao povzročale vojno.
a
Visoki denarni krogi so v voj-nemč«su razkrlčali za pronemca vsakogar, kdor ni prisegal ahao-lutno na vse, kar so oni smatrali za čiste evangelije. Nelojalmost m pronemštvo sta bila orožje, ki je v političnem boju igralo veliko vlogo. Pri tem niso magnatje, ki imajo mesto plemenitaškiii naslovov milijone v svojih blagajnah, nič izbirali med pravimi pronem-ci in ljudmi, ki so propagirali re* forme, ki so pa imele*le to NlnJbost, da bi škodovale blagajnom fman-
Žnih kraljev. Sedaj, ko je 'vojne :onec, in bo ^roncmštvo prišlo iz mode, je pa tu k sreči "bolj* ševizem", s kerterim bodo odevaili nepriljubljene osebe.
■>■.'■	# "■ H( ni;
Dokler jc b« monarhizem se močan, dokler je kratkovidnim ljudem izgledal, kot da ne bo ni* kd*r propadel, toliko časa smo bMi največji grešniki, ker smo se drznili govoriti o* republiki in jim dopovedovali, da je rrjouarhizem nekaj starinskega^ nekaj tiedemo kratičnega, uokaj kar moramo nadomestki k boljšim. Nazivati so nas avstrijskim agentom, kaj zerjevim špijononf, anarhistom in i vsemi drugimi izroarf, ki so se jhn zdeli pripravni za bdatenje naše propagande. Danes so rav no ti ljudje, ki jim je bila že sama beseda "ropublika" zopema, postali republikanci in podirajo zgrodbo, ki »o jo gradili zadnjih par let.
t"'asl n v lok raci jc ae ne bodo po* vrnili več. Karpori za meje, povečanje držav, pridobitev gospodarskih ugodnosti tsr ljubosumnost med posameanlmi državami in državicami Kvrope pe bo vodila evropsko ljudstvo k sporne
"	a	----— - - — ..... W * •••• «*	VI V ll\ gg leg a*glVt r J v:	»T» • »»jrrfn*«	'M T* ^ r** m. • -
popolnoma opravičena trditev, da zgodovina ne pozna dft J* Uhorf l* t<! tako važne mirovne konference za razvoj človeške	^JgT*
.Predsednik Wilson je svojecasno proglaail štirinajst daleč, vwa<ks narodnost bo v tej točk svojega mirovnega programa, katere so takrat pri- federaciji avtonomna. Toda v šiv-znali tudi ententni zavezniki za svoje Te točke v pred-	interesu poaameznikov
sednikovem mirovnem programu niso le pravične, ampak Ikot	* da * w!rullJo'
so tudi zelo važno, kajti če bodo sprejeta, bo doprinašen dokaz, da so civilizirani ljudje vrgli vse proč od sebe, kar jih spominja na barbarsko čase, in da so se raivili iz nekdanjih nižin do kulturne stopnje, da lahko s ponosom rečejo: Postali smo ljudje!
Kaj 14 bile države naše republl* ka. ako hI bile aamoatojne ln hI imeli meato današnjih rd roženih držav kakih fifl republik, ljubo, aumnih druga na drugo, oboroše
Boljše jo že v začetku, kadar ae kaj gradi, postaviti t«ko zgradbo, da potem ni t režia vsega podirali, nego ji aemintju dati lc kaka popravila, ako jih potrebuje. Arhitekti SRZ. so postavili tako stavbo, ki odgovarja duhu in razmeram časa, zato jim jo sedsj ni treba predelavatl. Našega programa ni treba prenarejati, kajti danes je na mestu ravno kakor je b« pred letom dni in Be prej. Na-ših idej ni treba preklkevati, ker ao danefc ravno tako na mestu kakor so bile kdaj poprej. Naših principov nam ni treba zavračali, ker so danes časi taki, da dobivajo ti principi meso in kri. Dogodki zadnjih dni so SRZ. lahko v zadoščenje, ker ao razmer« tudi *eplm dokazale, da je bilo ves čas na pravem stališču in da ao bila vWa očitanja in vsi napadi proti članom 8RZ. in organisaeiji sami, neoMiovani. Očitanja o narodnem izdajstva, o agitaciji /H Avatrijo in Nemčijo, katero ko metali HRK., <o ae razblinile v me-glo, in ogneš *>oxnava marsikdo, kl je bil v nasprotni organizaciji, da je bil zavede«! in nalagan in
Barberton, O. ~ Pred kratkim je bil tukaj Slovese«* dobro znani rojak, pa ga imeuujte pellarju aH pleharja, v resnic i je pu Frank Stonič iz Chicage. Kot starega zagnea že od nJega dni me je tudi to pot obiskal irt mt zasačil ravno pri kuhanju febule, ki jo rabim za odganjanje (ne)ljubice Miss Apanjolke. Pozdravile sva se prav po pečlarskom običaju^ "Kaj te ni še h. . vzel?" Po kratki in Atvorni debati sva so domenila napraviti "nekoliko baranti-je s plehom, ki ge nosi naft t>le-
har vedno polno ,4bakso" s seboj. Kupljeni "pleh" bo dobila moja ljubica, seveda le pod tem pego-jem, če bo pridna. Po sklenjeni kupčiji sva pričela pogovor o različnih stvareh. Pogovor je nane-sel tudi na haš?gtr "feldbebla" iz New Yorka, eaj požnute, Skazit mu pravMn po domače. Zadnjič ste ga čilli, aH ne! -^-ko je zlezel na newyorški feno in pol na vse grlo, da se je ČUio če?, hribe in doline, e#lo v "ongav kevder" je pfodrl njegov glas, kjer smo bili ravno zaposljeni s poskušanjem sladke ohijske kaplji"''. Pogovarjal« sva se tudi o vojakih naše kraljevaške nat>od-ne garde, kf so tkMUi rta vseh koft-eih in krajih smolo. Stoiiie mi je pravil, da so imeli i i "vojaki" tudi v ChiCsgi smolo, ker Cika-Žanje niso hoteli verjeti »in pri* segati na krfskl evangelij. Morda so mislili, da so čiksški Slovenci še vedno "za luno", (kot na primer nekateri v naši naselbini).— Op pisda), toda sta sc prav'pošteno urezala. Pogovarjala sva se tudi o klubu Čikoških pečlarjev, ki ima za Člane same zastarele grešnike. Ta klub ga baje včasih —po Slonice vih zatrdilih — tako požene, da je počiti od smeha. "Ali imate tudi <v;ko^ikafiko Kalifornijo v sVoji posestf?" sem ga vprašal. "O, šc kuj Več, <de ducate naijlepših idealov", mi je odgovoril. Mene p« je tako prije-
lo, da se prav lahko zgodi, da bom v kratkem blodil po čikaških uli. eah—morda. • 1 '
Poslovila sva se, kajti on nima časa po cele dneve "tokati" kol kak lonograf.
Vaš, za kar hočete,
Frank Boh.

pribiti v podporno dru2lv0 Možje, poučite teke žene o poti* bi prlitopa v podfoohio dn,«tv0 Kiiidemija v tem kraju pon*hu jc. Ako «o pripete še kaki slu^.i te inftuen.-c, hom |».
Alikael •varala.
Aspen, Colo. Tudi v llafo naseHjiho, ki se nahaja 8000 Ijev nad morsko gladini*, je iu* šla pot influenru. Tu ga menUa ni Človeka, katerega ne bi zagr;j,i. la s svojo brezolizirno rok«. y4 ru. katerimi je imelu \-saj nekolik« usmiljenja, druge je pe stiskiii, toliko čase, da so pbstall Mjcr.t žrtve. Dosetluj jt» uinrlo vsled t« epidemije petdeset osen, med j,^. mi sedem naših rojakov. Njihov* imena so: .Jakob Mimi, atar let; Pavlina AnibrozMr «tara 22 let; Mary Marolt, stara 14 let Louis Murolt, s<ar 14 let; Agnes Terselieh, Mara 10 let; M«ry Vct-derbar, stara 47 let in 18 m«, secev stara lu-erka družine Ure. gorič. To je zelo veliko število m-tcv ia mestece, ki šfeje od 700 do 800 prebivalcev. Epidemija je »e. d« j pričela nekoliko poneha vati. Vsi javni prostori so zaprti.
P. Lovšin.
Moon Run, Pa. — Tu smo imeli okoli šest sto' slučajev influenee in p I učnice. Ni ga bilo stanova* nja, da ne bi imeli v nJem bol nika. Pri nekaterih drušinah so ležali vsi, od prvege do zadnjega. Vsled takih raemor m čudno^ da je bila zdravniška pomoč slaba vsled obilih slučajev epidemije. Dali so na pomoč nekaj strežni«-, ki pa tudi niso mogle zmagovati svoje naloge. Jaz sem mnenja, da je marsikateri bolnik podlegel »h-mo vsled pomanjkanja zdravili, šk* oskrbo. Do sedaj, ko to pišem, je v naši naselbini umrlo 3:1 oseb, med njimi dva Člana NNfcj., namreč Josip PodmiKak, star .14 let, eapušča soprogo in štiri otroke. Drugi je Matt Fllllngar, fctar šelo 32 let, zapuščaNsoprogo ln hčerko. Društvo ju je čn-dno spremilo na njihovi zadnji pori. Žalujočim sorodnikom pokojnikov Izrekamo naše sožalje.
Poleg omenjenih so iu gg in-flueivso umrli še sledeči tftoveu-ci: Frank Kralj (Prevšk), ssmer; Prank Kralj (Šuštar), MM*e: Anton Kolem*, samce; Anton Kos, samec; Mary Mlinar, zgpu-Ma soproga. Kritina Kcrin, Mera 17 let, zapušft stariše, brate m sestre; družini Ciril,- je nmr| sinček. Druge irt ve cpkfomije odpadejo na različne, tn naselje-ne narodnosti. Mislim, da ao filli razven enega vsi'#l*ni po«!pomi1i organizacij; deličnik, ki ni M* član podporne 0!*aniza«*ijc, je i mel prihranjeno avot o denarje, da se ma |e moglo prirediti do-Htojen pogreb.
Med našim ljudstvom je še vedno ne ksj ljudi, ki ni<o člani podpornih orgsnize.ij
ohlJuMj.. „, v ba v hod^-p.: n^T^riT- K^o
SLOVENCI V OHIOAOI!
Udeležite .se velikega javnega ■hoda r Četrtek, 28. novembra na Zahvalni dan, ki se vrti v dvorani PtUUHf AVDITORIJ UMA na Bla« Island ulici, blizo iS. ceste Ihdd sklicujeta lokalna organiza cija Slovenskega republlačrnkega združenja in podružnic« mod row Wilson. Slovenske narodae Zveee PRI ČETE K ZB0R0VA NJA OB 2. POPOLDNE
Glavni namen ahoda bo sprejem resolucij proti propagandi tistih italijanskih krogov, ki io razvili obširno propagando po vsem m tu aa anektiranje slovenskega ln hrvatskega Primorja k Italiji. Neatopili bodo razni govorniki, ki bodo govorili o sedanjem položaju in naših nalogah. r * r" : E Slovenci, naj ne bo med vami ta dan nobenega, ki ne bi prišel na shod. Čim večja udeležba, tim sijajnejša bo ta*manifestacija za naše pravične težnje.
Povejmo svetu, da absolutno vztrajamo na pmVici samoodloče-vanja tudi za slovenski narod. Podpirajmo predsednika Wilz<ma pri izvrševanju njegovega mirovnega programa.
, Slovenci, od na« zahtevate dela. Sedaj imate prilike tudi vi, da nam pomagate s tem, d« se udele žite shoda n« zahvalni dan.
Pripravljalni odbor.
Oirard, O. - Društvo Ljubljana št. 49, SNPJ. jc na izredni fce-ji sklenilo prirediti dne 28. novembra na Zahvalen <l«n veselico V prid društvene blagajne. Bratska društva in rlrtigo obeifhstVo <xl tu in okolice vabimo, da nas po-seti v obllem številu.
Prank Oorše
TIHOTAPSTVO Z OPOJNIMI PIJAČI MED VSEMI SLOJI.
San PrancUco, Cal. ' Pred so-diščem sla priznal« svojo krivdo železničarja Robert K. PHee i" Horaee M. Brazil, da sta Uvozila \ državo Uteh petdeset ffalon žganja. Sodišče je pridržalo sodho z;i tAK^ec dni.
Med aretiran.-i radi tihotapstva z, opojnimi pijNčami sc nahajajo John TI. Hrouning iz Ogdena. t'-toli. sin rneniga tovarnarji« Bronninga. iznmiteli/i strojnih pušk, iti advokata J. II. lWvine in Joseplt Rcclea v Ogdenu, lltah :«o poslediec prisilne prohibi-
dje
NE8RSČA VA LOVU.
di. Dogodki zadnjih dni uče ljud stve mMHi. In te je, ker hočemo ml, kar mao jim vrtino priporoma- ___
ti i- l: 1 ^ ^ ....... poaoiruNaa, ki
n. ljudje, ki znajo aameatojno ,-|ani J,.iii._
mfcdltl, ,o zreli za demokraHj« 1	dni4i,W ^ •knnw
Enfclish, Ind. — IMetna.Tko-mss llegenity* in Ssmnc! Iteneti sta rdšla skupaj na lov, na fcatr rem je Benctt po nestrčl fkSrMV Megenityja. ' A .	,
Za take otroke nI strelno orošjV in nesrečo so nedirektn« zakrivili staral, ki dovolijo, ds tskl efro" odhajajo «a lov.
Sta oba roditelju eavarovene r društvih. Kako velika olajšav« je
d rutini posmrtnim, ki j« dobe VOJAKI DOSB POTREBNI VA
w__. , M .....	uik za aam<te*>rsmho do akeajnoirti,
Predsednik Wilson pojde na mirovno konferenco. To( ln zadolženih t N^illke bi pa tr-
dejstvo govori več, >ot je mogoče povedati s besedami, i*10 p^i^tvo Kaj dsje Zdn». ii«,^ i6po v „„noUn.
Cebi predsednik ne smstnrt, d« sr na mirovni konferenc ' ,m '\rU"'u "K	sev^«ep.dni vrtroti
odloči, po kakšnih potih ae bode razvijala civilia^ij. ^^^^^SSi JJStL^* p, . * m j
Si ali dru fcm roditelju. Renmo, da umrje mati. ki aapusM soprogu število otrok In ta mati ni bila v društvu. Kake teška je pozieija v tem slučaji za aopro««, Če je vae od-risno aemo »d njegovega mOlL
Washingtoa, D. O. — Zakladu i
Ski tajnik MrAdoo je ustanovil konzervecijsko aekeijo v zakledni škem vojnem /avarovalnem biroju. da daj« nasvet a vnjaltta in
ii l!T 1"Z™***** fospo*.mornarjem, ki so zavarovani pri dlnje^ Mfd «^ ps je prr-|vledi, da pc«„.,„ avoje privHegi cej omožeuih M, ki se branijo j* hi pravice
Razno iz igfzemstn.
vr—
London, 22. nov,— Nemčija je danes izt-zeiaši nekaj starejših . ■ i ij — brez bojne mornarice. 71 bojnih ledij, med katerimi so naj-c.'-je nemške drednutke in križar-ke, je vsidranih y angleški Inki. Obenem je včeraj priplulo uadaij-nih subinarink v angleško pri-^aniŠČe Harwieh.
Predaja nemških bojnih ladij , je taVvftiif brez powe<bnih c< monij. Nemci so pripluli v polnih rog, angleških, francoskih in a-iKTišktir bojcdh ladij 60 milj od rbrešja", na ajttovHt ladjah so vi-brale »etnike aaslave, tod« topo-i ho hitt prazni. Havno tako so i lili prazni topori na savetoniškib ladjah, toda pripravljeni so bili /a Jdtko.
Zavezniška flota, ki je sprejela in vzela nemško brodovje, je bila razvrščena v velikem poiuk<rogu>, ameriške drednatke so bile na pe-tem mesta v severni.črt i.
NWi bi morali dati 72 ladij. ioda ene lahke krišerke ni bilo. Zadela je ob mino, ko je plula z drugimi vred proti Angliji, in se je potopila.
Poljaki okupirali Poznanj.
Amsterdam, 32. nov. Berlinski "Vorwaertaf' javlja, da so poljsko čete okupirate Poznanj (Poaen) v poljskem delu Prusije m vzele obla* ondotnemu dtdav-sko-vojaškemu svetu. Odbor poljske legije jo prevzel vlado v Po-/nanju. Poljaki so tudi zasedli v ečji dol poznanjske dežele.
Iz Berlina poročajo, da je predsednik' Ebert sklical konferenco zastopnikov vseh nemških svobodnih republik' v svrho, de se položi temelj bodoči zvezni vladi nemške federacije. Konferenca se vrši 25. t. m.
Lloyd Oeoigev volilni program.
London, tt. nov. — Ministrski predseduik Llovd George iu za-kladniški minister liunar Law sta izdala manifest angleškemu ljudstvu, v katerem rasvijata vladni program zu bližajoče se parlamentarne volitve iu o'»enooi apelirata na volilce, da naj podpro sedanjo koalicijsko vlado.- Miavue točke (leorgevega programa «#:
Ustanovitev lige narodov; zemljišča sa vdjake, ki sc vrnejo iz vojne; rešitev sianovanjskega problema; poglobitev narodne izobrazite; prednost kolonij; reforma lordske zbornice; enakopravnost za oba *<pola; razvoj trgovi-ne. —
Miz torij orni angleški parnik.
Loudon, 22. nov. — Iz zunesliji-vih virov ae je Izvedelo, da jc Au-gltja tekom vojne obogatela za pOsebnc vrote ladjo, ki v hitrosti plovb«1 prekaša vse, do zdaj izpopolnjene ju ode me parnlkc. Kolikor je znano, so bile zgrajene samo tri ladje te vrste, ki so bile oborožene in služile so v bojni Mornarici. Dotična ladja je pre plula Atlamiski ocean s treh dneh in enkrat se je na nji pripeljal zunanji angleški minister Balfour v Ameriko. Pravijo, da so Angleži s pomočjo te miatevsjoane ladje potopili nemškega korzarja, ki jc na spomlad strašil nekaj časa Er-rflpo in Ameriko. s
—r-
Franooaka in angleške dete na ru-ild obali Ornega morja.
Park, 22. nov/ — Francoske in hritlŠke Čete t balkanske fronte so sc včeraj izkrcale v nekem ruskem pristanišču ob Črnem morju in zdaj so na poti v Kijev. Tako poročajo iz Švice.
Zdi se, da je namen zaveznikov podpreti novo protibofljševiško vlado v Ukrajini, ki je strmoglavila diktatorja Skoropadakcga. Skoropadskl, kateri jc vladal od časa nemške okupacije, »c je podal in general Peni ki fi je v sporazumu z zavezniki prevzel njegovo mesto.
dišču proti ccstnoielczni&kim interesom. Zagovarjat nadulično šefesalco, da je MIH oprivlčena
povišati voznino. Bil je edini ob-činaki avetovalec, ki se je drznil zlomiti sulico za družbo.
bi bite ulične in niahtlične železnice občinska last, bi ne bilo tega lioje. Ljudstvo ima moč, da Izvolili take občinske svetovalci, ki so za poobčlnjenje vseh javnih naprav. Ali ljudstvo tega ne štori, ampak izvoli može v občinski za-stop, ki ob času volitev delajo lepe, obljube. Tako zdaj ljudstvo žanje, kar jc sejalo.
MORNARIŠKI TAJNIK ŽELI VELIKO AMSEllKO MORNA-
RKK) &A VRSEHJE POLIČU-SKE SLUŽB®.
Angleški račun za Škodo vsled zračnih napadov.
London, 22. nov. — Kačuu Anglije za škodo, ki so jo naredile bombe iz gemskih eepelinov in eroplanov v Londonu fin drugih atrgleŠkih n»wtih zna™ $3,385,000. Račun pokriva samo materija! no škodo, medtem ko bo Anglija morda še posebej tirjala odškodnino za 488 mrt vih iu 1014 ranjcv nih vsled zračnih napadov.
Avstralija bi rada dobila nemške otoke.
London, 22. nov. — Avstralska vlada je izrazila željo, da pripade Avstraliji otočje ffemoa, katerega je av«tra1*ka mornarica okupirala takoj v začetku vojne. Koloni-jalni minister je odgovoril, da se bo Anglija ozirala na želje preko-morskih dominijev.
Francija gradi prekomorske ero-plane.
Pariz, 22. nov. — Tukaj javljajo, da je pričela Bderiot-Farmano-va eropl^nska tovarna graditi fitiri eroplanc za polet preko At-lantiSUcgiv oceana. N
Češkoslovaški kabinet.
Praga, 22. nov. — Češkoslovaški kabinet je organiziran kakor sledi:	,
Dr. Kari Kramarž, predsednik kabineta; Vejta Beneš, zunanje /adeve; M. Iiaberman, pravosodje; KlofaČ, domobranstvo; Prašek, poljedelstvo; Antou Soukup, šolstvo in javna izobrazba; Mai-sing, finance; Stanek, javna dela; Stranaky, trgovina; 8trlbrny, poŠta Frore; zdravstvo; fctefanik, vojaške zadevsj Svehls, notrsnje zadeve; Ai;onsky, prehrana; Win-ter, sočialho blagostanje; Zahrad-nik, železnice; Hruban, minister brez portfclja.	1
Med navedenimi češkoalovaški-tal ministri so štirje socialisti.
Ljudstvo v Sibiriji je proti nove mn diktatorju.
Vladivostok, 22. nov. — Vodi--iji tukajšnjega lokalnega zem-stvs izjavljajo, da Kolčakova dlk • tatgra poinenj nove boje v Sibiriji. Admiral Kolčak je pred par dnevi strmoglavili vsesiMrsko vla <lo v Omaku in ae imenoval za dlk-»atorja. Na njegovi strani sta gc-Iiertda llorvath tn Ivenov.
Ameriški poslanik v Rusiji potuje domov.
London, 22. nov. — David B. F rane is, ameriški poslanik v Rusiji, jc dospel v Anglijo.
Ameriške vesti.
PO Vid AN JE VOZNINE NA RAZPRAVI OBČINSKE SEJE.
Cihcago, 111. — (ilavna točka na dnevnem redu občinske sejo je bilo povišanje vozninc na mid-ulični železnici. Dogodki se dajo na kratko povedati liikole:
Cest uoželezniška družba sc je obrnila na držnvtfo komisijo za javne potrebščine, da poviša vo* uho od 5 na 7 centov, i Mestni svet je oklenil, da kor porscijski odvetnik Kttels<yi ns stopi proti povišanju voznlne vsake eftstnaželeznlške družbe <« Mestni svet ni sprejel resolucije <*bc. ohčbiskega svetovakta' kcnuod.vja,- v kateri konštotira, ds zna*i povišanje voznlne na nad ulični železnici jasno kršilce
Waahington, D. 0. — Mornariški tajuik Dimiels je priporočil kongresu, da se ameriška nipma-rica pomnožuje ne glede na to. da smo pred mirovno konfercneo in ae ustauuvi liga narodov in znižajo oboroževanja. Svojo priporočilo je podal na privatni konferenci zborničnega mornariškega odseka, ki izdeluje mornariški proračun za leto 1920.
Mr. Daniels je priporočil, ds se z gradnjo ladij nadaljuje, kajti zgoraj omenjena vprašanja ae -rešijo šele v bodočnosti in danes nihče ne vo, kako bodo rešena.i ifi.
Mornariški tajnik je naklonjen ligi narodov, kajti brez nje bi bil precejšnji del sadov, kl jih je prinesla vojna, izgubljen, Taka liga potrebuje mednarodno polieijo, ki ima moč, da nepokornežo pripravi do toga, da ne podvržejo njenim odredbam.
Združene države morajo imeti veliko Število nebojseničev in- bojnih križarjev. Razložil jc, da v zadnjem letu niso gradili velikih ladij, ker so jo mudilo za majhne ladje.
Nov triletni program, s katerim se strinja tudi predsednik, določa gradnjo desetih neboueeničev, šest bojnih križarjev Jn 140 malih ladij.-	ti	41
Republikanski zakonodaj.-i. ki so preje najbolj glasno kričali, da vlada ni bila pripravljena za vojno in da je treba pomnožiti ameriško brodovje, zdaj ugovarjajo
temu programu. '
■ i ■>. '■».,i • ■
PODUK ZA VA&ČEVANJE Z ŽIVILI.
m
Waahington, D. 0. — V rotundl poslopja za umethost In industrijo narodnem muzeju Združenih držav so odprli raattavo, ki pokaztt-jc varčevanje z živin.
V sedanjem časti, ko KvropS strada ln pričakuje živež iz Amerike, ni taka razstava lc podučna, ampak je Živa potreba. Živilska razstava bi morala biti itrirejena v vsakem večjem mesto in indnstrl-jalnetn središču, da ao ljudstvo se-zuanl z modernimi metodemi za varčevanje živeža.
Med glavno principe vorčevanje z živili apada, kaktoa živila se iz berejo za en obed. Raadava poka-zujo vol Iko število navadnih živil, arsŽirsnlh v petih razredih ln tvO-rečih dve skupini. Prva skupina objema živila, ki vstvarjajo celfce in Izvršujejo popravila na človeškem telesu toploto in eneržijo.
Da ostane Človek zdraV, jo tre ba, da je njegova vsakdanja brana sest s vi jen s iz ovočja. zelenjave in mesa, ali Iz takih živil, v katerih so protein, škrob, sladkor lu ma^t.
Cc zna gospodinja po tem merilu sestaviti obed, Jc hrana tečna in nič se ne izgubi.
telu in bil pred njlms ua potu v hotel. Martin je sahteval listnico ln dal Peeku in llnlsteadu po
najdeulne. Farmar je od presenečenja kar zijei, ker m sumiJ, da
je to ^retno nastavljena veda, s katero sta ga sleparja, ujela. Najprvo je Peek odklonil najdeuino iu tako je bil tudi farmar mora-lično prisiljen, da jo odkloni. Po odklonitvi je Peek smrtnimi, naj se uajdipnina investira v oljnih delniesh. Martin je njima pritr-dil. Cez nekaj časa se je vrnil Peck a borze iu z velikim * veseljem pripovedoval, da so dobili pri špekulaciji *80,oOu, toda nasproti ittOrajo postaviti ravnotako visoko svoto, ds jim gre vere pri Špekulaciji. Martin jo dejal, da ima boiratega strica, kateremu lahko brzojevi po denar. Po kratki i idiot netit se jc vrnil z brso-javko strica, ki je odklonil denar. Treba je Uiia tUUteadu raloliti ♦ k hi. In HalsteaA je Storil vse, da je dobil potrebni denar, vsel je celo #1,500 vkn.davnega posojila na sivojo farmo. 8tepsrjs ata mešala toliko ča»a štreno, da je farmar njima izročil #11,971, da lahko dvignejo *iU,000 na borsi. Ko sta sleparja imela denar, jili ni bilo več na dmt in farmarju se je, zjasnilo, da je ipostal žrtev dveh spretnih sleparjev.
LADJE ZAHTEVAJO ZA Tt GOVINO Z JUtNO AMERIKO
Waahington, D. 0. Ameriška sekcija "Mednarodue višje komi-nije panutnerlške otganlzacijc za pospeševanje trgovine med Združenimi dišavami in južnoameriškimi republikami", Je priporočila plovibonemu odiboru, da ta-določi .potrebne ladje za trgovino Južno in Centralno Ameriko, Zakladniški tajnik McAdoo, ki jo obengin predsednik ameriške sekcije, jc podal izjavo, v katorl povdarja, da jc vaf.no, da se tn-koj določijo ladje za trgovino z republikami na jugu. V Izjavi pravi, da ofleljelnt ip trgovski interesi zahtevajo bdjjše transport-ne razmero kot podlago v prid tesnejšim kometrlehtlOt In finančnim, zvezam.
DVAJSETLETNEGA DEKLETA ■ 00 NAAU METVEOA V HOTELU.
IUiTiitki
........ i
Narodna
- tHseevtJ.M s. spila ^lees.
Priporu JilRiti
lakorp. IT. junija 1S07 v dri. IlUaois.
GLAVNI STAN: I06T-5S 80. LAWNDALB AVI., OHIOAOO, lI.LINOin
UPBAVN1 ODBOEt Prtiaašatk: John Vogrtt, bos m, I.s 8aU«, IU.
I.	Figfmšasšaik: J. Hrstkovi«, R. P, O. 4, Bos M. Olmrš, Ksn«
II.	Podpredsedniki Jolsf KokslJ, 0S2S Kwlng Avo., Bo. OhifSgn, tli Tajniki John Vorderhar, ITOS 8o. Lstrndalo Avo., Chicago, 111. Rlagajatki Anton J. Terbovo, P. O. Bos r, Otaovo, UL 2a»laalkari Joka Molsk, 4008 W. Slat 8U, Chicago, IU.
NADEORNI OD8BK1 Joto Aabrell*, Bos 861, Caaoniburg, Pa. Pasi Borger, 8880 8o. Karlov Ava., Chioago, IU.
POROTNI ODSSKt Antoa Rraat, Bos 140, Caaoatburg, Pa. Jols RsdUok, Bos 488, RmUhton, Pa. Budolf PlotorS. k, Bos 48«, BHdgovills, Pa, Jakob Ittklsvii«, U Bos S, VHUosk, Pa. M. Patrovleh, 1481R Hal« Avo., Oolllawo^, a
UBBDNIK PBOSVBTlt Jois Zavsvtntk.	• \
V It HOV NI ZDRAVNIKI p. J. Kava, M. D., «303 Bt. Olalr Avo., Olevetead, Okle. VSE DENARNE ZADEVE IN STVARI, kl M tttaji gl. apravnegs odbora tn 8. N. p. J, saj h politjaja na aaslovi >
JOHN VRRDKRBAR, 8057—8» Bo. Lawnda!a Avs„ Chioago, DI. . PRITOiBE OLBDE OKNBRALNEGA POSLOVANJA sa pošiljajo na naslov JOŽE AMBROŽlC, Bos 881, Gaaoatburg, Pa.
PtitoŠbo prepirljivo vaobUo, kl sta Jib volUl prva ta draga iniunos m
poNIlJsjo ss aaslovi	,,
ANTON HRAST, Bos 140, Oaaoaibarg, Pa.
VSI DOPISI, raapravo, «Unkl, aasnaalta ttd. m "Proavoto" m poliljajo aa nsslovi
TTREOKidTVO "PR08VETE", 8007-8« Bo. Lawadalo Avo., Chissgo, HI. VSE UPtlAVNlAKE STVARI, nafoSnlna, oglasi, h pošiljajo aa aaslovi, . UPRAVMftTVO "PROSVETH", 8087—09 Bo. Uwadelo Avo., Chioago, XII. V korei; <>ndonr| « tajaiitvo« B, N. P. J., srodnlltvom ia uprsvnlMvosi ••Proivoto" »o rabit« basa uradnikov, »arvoš aapiiita naalov, kl jo tu aavošoa, ako talita, dn bo vsaka atvar hitro rošoaa.
mmm

Nova močf novo zdravje, nova čista kri, za tri cente*
BLEPAEJA STA OČISTILA FAEMAEJA
Voditelji zematva pravijo, da je' pogodbe, ki jo j«; družba sklenila
KoVčik star nsrzadniak Iz carjeve •lobe in njegova vlada pomeni nov '•nrišem za Htbirijo.
Boljševiki bombardirajo finsko
Kodanj, tt n<*? —U Helslng-forsa poročajo, da sd se v^raj 1 mi javile tri ruste bojne ledje z rdečimi zsstavaml prod fuko VI-timalljo. katero so potem bombar
z mestom, iu pozivi je ljudstvo, da ae posluži« ullčnHi Jeleznle. Režo-Iuciju je bila odkazana lokalne-mu transportnemu < al boru.
Mestni svet jc odkloni) jmiiiioč državnega • pravdttlka lloyna. Korporaeijnki advokat Kttelaon naznanil, da takoj prično z bojem proti ccstnoželeznišklni interesom.
Držsvnl pravdnik llojroe je po
i'Hami), »nn"	■ —-------•	- ...
lirate trt ure. laske vtads je u- dsl Izjsvo, v kateri .rbira občinske karata izprsoniti dkorikte ob me- svetovalce in izjavlja, da I*"!™«' ,,	,	0.	m* akcijo proti cestnoftetezrmktnt
msgnatom ns svojo peat it rsapnšflia. Jfadalična železniška družba je London, 21 nov. — An*le<ki h pričels pobirati v^nmino po •arianent, ki je zboroval ves če« še.1 centov.
vojne In kateri si je nam dvskrst j CM»čin«ki svetovslec « spjtsln
7-rmslno razpuščeu Volitev za goverjal »ewdariji, ki nalaga iov| parlament ae vrte 14. decem korporaeij^keoiu Odvetniku br-~ t	telaoiiu, ds prične z bojem na so-
Indianapolia, Ind Dni I I' ilslHiend, farmar in iirlnorejec Ig Rensselserjs, Ind, je prišel nn policijo hi tožil, ds sts gs naelha-ns slepsrjs priprsvilo ob $11,#71, ki sta de je le. da se pišeta NVilli-am H. Peek in J. Martin.
Ilalstead lantuje tudi svet v Mirbiaanu. Želel je ta avet prodati. Nekega dne se je pri njeo« zglasll Martin, da kopni ave*. Bil je "fino" oblečen, poant s poaa rejeniml diamanti, da je izgled"1 kot giadev biigatio. Povedal je Kalateadu, de Ima kupce v IVtr«.
Denver, Oolo. — 20-letuo gdč. Msrion Ai v le y Iz Boulderja so našli ustreljeno v majhnem hoU)-Njene amrt je zavita v mlet«-rlj, kajti nihče ne more ,4p sedaj pojasniti, če je izvršen umor sM samomor. Preiskav* je dognala, da je del noči prebila v družbi ne-kega vojaka, Jack Naneeta, ki ga je pridržala policija.
Dekle je bila oblceenu iu V že-pu njeuegš plašča so našli pismo, ki namiguje, da jc Izvršila samomor. Poleg njo so našli na tleh majhen somokros, iz katerega je bil oddan samo en »trni v njeno sence. Eno oko ima modro.
N u nce jc izpovedal, da je po-znal dekleta le deset dni in da jo je srečal prvikrat v lloulderju, Dekle je šla u\ njim v Denver In je bila del noči v njegovi družbi. Prepir^a ste hc, ker ji j" pravil o nekem drugem dekletu v Onia-hi. Dal ji jc zaušnice. Vstal je In se oblekel, na kar je odšel. Hllšal je počiti strel, t od u ni se brigal, ksj poiucni
' flf ') ■ ......
SREČA V NESREČI
v J«raey Olty, N J. - Na tbM.če ljudi je videlo r vojaka -Kouil»en Sipsoiia plesati na pet nadstropni l,W iiavagor P* drogu za zsatav«^ Pripleza vši do vrha. je *«ubii ravnotežje iu padej «loli. Vao jc zakričalo, tod« vojsk je padal ua svtonmšdlovo strclta^« Prcjicljsll so ga v bolnišnico iu pronašli mi, da jc poAkodovau. Vjegove po nkodb« iriao bile težke, kajti sko-čil je is postelje in ssliUlrsi. ko jo prišel v m>Iki oficir, da poi/ve o njegovem pol<4nju. .
Kro|ača
na Ely ln okolici oe priporočava za krojaško delo nore obleke, slmake suknje, Člst«nje, krpanj«, likanje, barvanje, moške, leozko In otročje obleke. Smo v k vsul s najboljšim Dry Cloanlng ln Dyo House družbo. Nala delavnica je v bivšem poštnem uradu. JOE KOMATAR, and
JOHN TERAN Oompany, . ELY, MINN.
AmeriSko Slovenska
P R A T I K A
sa lato 101« ' ... .loiasia. Ooas 18«. 1 pOSprodaJalcmn |>opu>|.
PRATIKA Publiahing Co., 48 Vosog St., NEW VORK, E. V.
Ako Imste alsbo 11 v e«, I mat« bol#i*l so v ftolodcu la v ledlesh, sko >to >lsbi, IsArpaul, ae morots opati, ako »e vnui iiaptra, aimsto dobregs toka, sko trpite m rad I aoprobsve, sko Isisto bole fino v krilu, sko vas pognota boli gls va, ako jo vaAa krt pokvarjoaa, neflista, nikar no trosite donsrjs M rdrsvila, kstorih ae |K>«aat«, trmvoft pnfiljtto nsm ciiamko sn 5 r«nto v planu, nsalov In mi vsm borno a obratna po4to povaom aaatosj la kros vsak« obvoaaoaU od va-8e otraal i« >*tlaU nsA« popolno Is fttstlk,
sdrsvllaiJi rdravlla
trav M«tsvij«no prlrodno
Juvito
Naslovi
JUVITO LABORATORY,
South Ilill Brsnch 0, Pittsbttrgh, Pa.
NAPREDEK
f,Pro«retaM pile za blsgoatanj« ljudstva. Ako «e strinjal s njenimi idejami, podplrej trgovce, kl oglašajo v Proeveti. — V zalogi Imam ese ss vsakdanje potreblčl ne pe šmarni ceni.
ANTON ZORNIK,
Herminie, Pa.
Dn Koler
slovenski zdravnik 6 M Pcai Ave., PMskBrgkt Pt.
gM2l
no^erakM v
Sfs
im««« sm-
■L., p"-"-J-ratt i&tfttv.
SuU>M M MU4M.
■flal


V k rklk»Mt ln«M I« Ml
Orodna »r.i V i«»im»(MJIiII». »rMaS M
i.u 4v«k |HH»oJ4iM.
Po pmM m SalaM. — FrUlM. N« pw.HU taMM U itevSb.f ZdravI« mm m«Im mH.
POLICIJO NA KONJU OPUSTE V DEVETDESETIH DNEN-,
Denver, Oolo. ~ Policija na ko-inju, kl jc bila ustanovl>ita
__________________/'shu vojne, ds ,ystrullrs deželo,
itn v <»aebi IVeks. Hslstesd se je I preneha devetdearl dni kaaneje, našel a Peek oni In ko 4s govori- ko js bil potlplasn mir, če drlsv-Is o zemljlfcčul knp<HJI, je P« k »u.! na legialsturs ne sklene drugsč*. gestlral. ds nsprsrita majhen Policija ns konjn je hlls uats •prehod. I*rišla sta do bliŽnjegn novljeu« kot vojus naprsna, ds vogkls In lWk j##naŠel llstn^o, v ^.fllM sli^sjno mtatata nemire, ke4eri je 4»Ho	dr^- ^edaj šrejirT»ttetJa na tonjn
neke oljne drallie	šnstdeart mož, dsdrsvn« so jo i*
Miatfls sls, d« je llatniaa Marti- nieli |»ravlei» pomnožiti ns »kl nova, kl je atano%'s( v lateia ko* mol.
__ F. Mullln
• Clsilsl"
Pf tlsbarob, Pn.
šmkkivu «< r.rita m M»k ■ MfOS '"■—>■ go; Jas a«a eajaurajll sdrsvnlkSpo
"{j al jaJtat ta Slovoaaa v Plltshargba
Zdravfaa lo val kal M lat muiko la loaako. OMravtl ao« lo aa tlsale ta tiaa#a la morem tadl vao. V sdravljesjs rounlk boleanl t k n aajvoljo lok sinjo. Rsbtm ao-mo aajlmljla sdravlla. Imsm aaj-boljli olaktrtlal stroj sa pratobaaa' aK potam katar«*« ao vidi aaU vsša tal« kat aa dls«l K m«sl prikajsjo •JodJ« od bliaa la dalol, da Jib «dra vIm. Zdravim ra*»a b«l»ssl Is asgt«. OavorlaM Mate
maai KM k prtJMsU*-
BVfl
«e» št a
i Z ognjeni in mečem.j
zooDovnriKi roma*. '
• Poljaki spisal Sienldeiriiriet. — Poslovenil !
D J.. B *	I
roartno.
MllllliMI« <OMIIIM»MMMI»0««0{

XI
Hmelnieki in Skretuaki otideta na prenočile • h koševenra, t njima tudi Tuhaj-bej, kateremu je bilo Že prepozno vračati ae na Batavluk. Divji bcj je smatral namestnika kot jetnika, ki ima hiti odkupljen za visoko eeno, a pri tem vendar ne kot vjetnika. ker ga je višje cenil, nego Kozake, ker gs je videl kot knežjega poslanca na kanovem dvoru. Ko koševi to opazi povabil ga je v svoje <«tanovanje ter začel drugače ravnati ž njim. Stari ataman je bil z dušo iu leleaom vdan Hmelni-kemo. kateri ga je zavojeval in nadvlada!; torej je takoj opazil, koliko je bilo Hmelnickesnu mar za to, da ae vjetnik reži. Ae bolj pa se začudi, ko se je takoj po dohodu v hišo obrnil Hmelnieki k Tnhaj-beju. x
"Tuhaj-bej!" reče. "koliko misliš dobiti odkupnine za tega jetnika?" .
Tuhaj-bej pogleda SkretUMkega ter odvrne: "Rekel al mi. da je kg j veljaven človek; a jaz tam vem. da je poslanec mogočnega kneza, kateri zelo ljubi svoje ljudi. Bismillah! pa plača eden in plača drugi... skupaj...
Tu se je Tuhaj-bej zamislil. "Dva tisoč tolarjev." Hmelnieki odvrne ns to: "Dam ti dva tisoč tolarjev." Tatsr molči nekaj Časa. Njegovo poševne oči, rdelo ac je, "da kar presunjajo Hmelniekega.
Ti daš tri," reče.
"Zakaj dam tri, če si poprej aamo dva zahteval!"
"Zato. ker ga hočeš ravno imeti; gotovo ti je sanj mnogo mar. Ce ti je pa zanj mar, ps daš tri." "Rešil mi je življenje." " Allah! To je vredno še tisočkrat več." Tn ae je Skretuaki vmešal v ba renti jo. "Tuhaj-bej 1" rekel jc jezno; "iz knežje zakladnice ti ne morem nič obljubiti. Akoravno bi pa imel zapraviti lastno premoženje, »lam ti aam tri. Imam akoro toliko zasluženega pri knezu in vrh tega še dobro vasico, kar ho zadoščevalo. Te-mu hetmanu pa ne maram biti hvaležen za avojo proatoat In avoje zdravje."
"Od kod veš, kaj učinim s teboj ?" reče Hmel-nlckl,. ln ohrnlvšl ae k Tuhaj-beju nadaljuje:
"Vojska ae začne. Pošlješ ga h knezu; — tods pridno ae poslance vrne, bo dokaj vode odteklo v Dnjeper; jaz pa ti denar jutri sam na Bazavluk pripeljem."
"Daj štiri, potem ne bom govoril z Lnhom." ml v me nos trpi ji vi Tuhaj-bej
"Dam štiri na tvojo besedo "
"<Jo*pod hetman," reče koševi, "ako hočeš li jih takoj naštejem. Imam jih tu pod ateno, ne-mfra še več."
"Jutri jih pripelje* nn Bazavluk," reče Hmel-Dlaki
Tuhaj-bej ae je zleknil in zaaeval. "Truden aem že," reče. "Jutri moram še pred •ritoie na Ha ra vi uk. Kje hočem spati T" * Koševi mu pokate xavoj ovčjih kož ob steni.
Tatarae vleže na ležišče tV/ kratko je hro pel kakor konj.
Hmelnieki je iel nekolikokrat semtertje po aobi. !n rekel:
Spanec ne beži od trepalnic. Ne ;a*pim. Daj mi kaj, dn ne na p ljem. gospod koševi." "Zganjiee ali vina?" "Žganjice. Xe zaaptm." f Večerna zarja je že zginila * obzorja," reče
keševi.
"Pozno je. Idi tudi ti. %iari to\artf Na-pt* ae in pojdi "
"Neelavo in srečo!" •'Na arečo!..."
Koševi «4 obriAe u«t« > rokavom; na to poda roko Hmelnlekemu iu odtalši v drugi kot uthe, zakoplje ae vee v kole ker je imel kri na Mat-oal še boli mrzlo,
V kratkem je njegovo hropenje jelo (odgovarjati hropenjn Tuhaj-bej«
Hmelnieki Je eedel pri min ve« zatopljen v misli.
Naglo ae prebudi, pogleda namestnika ter reče i	- ,„
"Oo«pod nameatnik, prost al'"
(Nadaljevanje.)
. "Karenovi h kurenom. Streljaju- s lopovi no stolpu! Razbijte vse sodčke z žganjieo! Jutri ob Kvitu odrinemo!"
. OdaleJ eo bila končeua na 8iču vaa zborovanja in posvetovanja atamanov in prevaga "tovarištva". Hmelnieki Je vzel v roke neomejeno vlado. Pred hipom Še, ker ee je bal. da bi razburjeno tovarištvo ne preelišalo njegovega glasu, moral je jetnika t zvijačo braniti: sedaj je bil nad vsemi poglavar življenja in smrti Tako jr bilo zmiraj. Pred in po pohoti u, akoravno jc bil hetman že izbran, vailjevala je tolpa etamanom in koše vem u avojo voljo, katerej Je bilo nevarno sc upirati. Ko pa /e bila razglašena vojaks, se je tovarištvo spremenilo v armado, ki je morala biti pokorna svojim poveljnikom. Kurenovi ao postali ofieirji, a hetman — vodja, poveljnik, diktator.
(*e% kratko Je grom topov raz stolpa stoje-čega pri vratih predmestja Haaan-Raše potreael me izbine stene ter razlegal ee v turobnem odmeva po vsem Črtomelikn, neznanjoč vojsko.
S tem ae je pričela tudi nova doba v zgodovini dveh narodov; toda za to niao znali niti pijani Sičerel, niti sam zaporniki hetman.
Hvaležen wui n. gonpod zaporo/, ki hetuiaii; toda ue skrivam ti, da bi mi bilo ljubše, komu drugemu zahvaliti ae za svojo proetoet."
"Torej ae ne zahvaljuj! Rešil n mi Življenje, kar sem ti vrnil aedaj in pobotana ava. Pa povedati ti moram, da te hipoma še ne izpustim, nuran če mi daš besedo, da vrnhrši sc domu, ne zine; knezu besedice o tem, kar ai tu na Sičn videl."
"Ze vidim, da mi ni še dano okušati aad pro strniti, ker ti take besede ne dam; ko biti jo dal. ravnal bi tako. kakor oni, ki preatopajo k aovraž nifcu."
I "Moj vrat in blagor zaporoške vojske je od
Deseti
Spisal Jeeip Jurčič
"Kaj šel Ne sme s« ne!" vpije Krjavelj, ki je imel zraven naštetih še to dobro lastnost, da je T glasno govoril in besede vlekel, "fc tebi rad zahaja, pravijo," .»•uj »n»i ni m a gor zaporonac vojaae je oo- {dostavi Matevžkov nosed, ti že viaen od tega, da veliki hetman z vsemi močmi ne ! v«*, kaj mu je nevšečno. Kaj pra-plane na naa; kar pa bi gotovo storil, ke t* zvede« vii* Xftkai no6* 0 tem K^P«*" • o naši moči. Ne čudi ae torej, če take besed* ne daš, ■ul<' M,i*atl' pa ve,ukr enl da te ne izpustim, dokler še niaem dospel V var ! ve**> fU »ta *nana? Kaj n kaj nest. Vem. česa aem se lotil, vem, kako »trašna pripoveduje? ' moč mi stoji nauproti: oba hetmana, tvoj knez, ki i 7N£ .?pip0veduje od«°* slovi sam za vso za po rož k o vojako; pa Zasavski	, f.
In Konecpoljski in vsi oui kraljeviči, ki sloje s I .H£» * hu<?u'u /apwan' kar jaz tvojimi nogami na kozaških vratovih! Zares, niaem """I1"'' ,{er ^om ile"ar: imel malo posla. ko *em jim piaal pisma, predno se 1I1**1™™0, *m kako: ^"n*,nuri mi je posrečilo njih čuječnoati zazibati v apanec i M|i ™,ek * lraV1' bf®z de,a' ~ Torej sedaj ne morem dovoliti, ker bi bilo »oje	da "f kaJ	0 vpa"
prizadevanje brez uspeha. Ko bodo pa proat.ki m «u' P™] Mate_fekI »l r.a-Kozaki iz meatpriatopili na mojo strun, in poleg Še T	"T kr.cmar?a "J
miloatljivi kan krimski, takrat slutim, mi ho mo- "tlsdej^ ranc-eljna, ki sc jc bil goče meriti ae s «ovražiiiko»«,"ker bo znatna tudi	pomaknil
moja moč. Največ pa zaupam v Bogn.ki je videl I i	J«
kriviee ter gledal na mojo nedolžnost." ' > ^^
Pri tem je Hmeinicki nagnil steklenico Žganji-ce ter začel hoditi okoli mize. Goapod Skretim|ii. mertvši ga z očmi, reče z močnim glaaom: T "Ne zasmehuj hetman zaporoški, Boga, in ne sklicuj sc na njegovo najvišje varstvo, ker potem še gotovejše privabiš njegovo jezo in kazen nad sebe! Se li tebi spodobi klicati Najvišjega v svoje varstvo? Tebi, ki vvded svojih Jaatuih krivd ui raz-žal jen j tako strašno l>edo neaeŠ v svojo domovino,
plamen domače vojske razpihuješ, sc Še s pogani -g—.—, -----------—
proti kristjanom družiš! Ako zlagaš, alf bodes T*Takole: jaz stojim ob cnaj-
prenuigan, vendar morje človeške krvi in solz pre- stih na barki na straži, pa--"
1ijeŠ, domovino bujše kakor kobilice opust^is, "Prej si pa rekel, da o polno-svojo lastno kri paganom v aužnoet oddaš, polj- ft" ttu seže Francclj. v besedo, ako ljudovlado omajaš, na kraljevo veličanstvo f Krjavelj sc ni dal motiti ne te-avojo roko dvigneš, oltarje Gomodove onečostiš. mu ugovoru, ne smehu, ampak Vaa to pa radi tega, ker ti Je Caplinski priatavo jc svojo trdil in dejal: "Ob euo j-vzel in se ti v pijanosti grozil. Kaj vsega ne torej stih je bilo, to še dobro vem. Sam ne drzneš? Čega vsega svojim osebnim zadevam, sem stal, megla je bila in tema ne posvetiš! Na Boga »c sklicuješ f — Toda resnica, akoravno sem v tvoji moči, do mi lohH« prostost ln življenje vxanw}š, pdveni ti: satana, jie
• " . 9
pa videl!" pravi krčmar in na-inežika drugim gostom, kakor hi hotel reči: Zdaj ga imamo, poslu-
H^r'o-.
In res je bil Krjavel naenkrat vca živ.
"0 to pa to! Hudir pa je, hu-dir!" Rckši se iztegne po mizi, pomakne klobuk nazaj in z glavo pritrkovajc pravi: "Saj sem ^a jaz presekal, o polnoči sem ga prcaekal, na dva kosa."
p« Boga kliči ti na pomoč, ker le peklo šanio'li more pomagati!"
I
Hmelnieki ac jc rujya»*irr~ pograbil jc /ta sah-Ijin držaj ter gledal namestnika kakor levčki namerava zarjoveti tee jdaniti na svojo žrtev,, Toda premagal se je. Na srečo ni bil še pijan. Nemara «a Je tudi prevzel nekak nemir; nemara mu je he-kak glas zaklical v duši: "Odstopi« te poti!" Naglo, kakor bi sc hotel lastnim beMedam braniti, H|i samega sebe prepričati, govori dalje tako':i
"Od drugega bi ue prenesel takih bcaed; pa mdi li glej. da tvoja di/Jiost nc premagajo je pp-iipežljivosii! S pckUuu mc atraftiš, o zasebnostih in izdaji mi govoriš; (mlknd pa veš, do hc grem maščevati za luetnc krivice9 Kje M bil našel toliko pomočnikov, kje one tisoče, ki so so Žc zbrali in ti* Šc zbirajo za menoj, ako bi hotel odpravifj' nanjo lastne pritiakc? Poglej, kaj ae godi na Tkrajinj1 Hej! Zemljo bujna, zemlja mati, rojstna zemljft! Toda kdo si jc v njej svest jutrišnjega dneva? Kdo je v njej srečen ? Kdo ni oropan vere, avobode. kdo v p jej ne joka in ne zdihuje? be saiuo Višnje-vecki, Potočki, Zmdavski. Kalinovaki pa Konec-iroljakl pa perilče plemstva. Za njih ao starostva. dostojanatva, zemlja in ljudje, za njih sreča in zlata avohodo: oatoll narod pa v solzah k nebu ste-g^je roke in čaka usmiljenja božjega, ker mu kraljevo ne pomaga! Koliko celo tega plemstva, nezmožnega prenažati dalje njih pritiak, nteka na SIČ, kakor nem tudi jaz utekcl 1 Nočem vojske a kraljem, niti s poljsko ljudovlado. Ona je mati in oče! Kralj je milostijiv goapod, toda kraljičil Z njimi nam ni život i, njihova odernštva, njih najem-Sčine, atanovlčine, prejemki, suhomlinščina, davek od čebel Irt Živine; vsi ti pritiski m tiranatva kličejo k nelni za maščevanje. Kako hvaležna ae je akazala ljudovlada zaporoškim vojakam za take velike usluge, kakoršne ao jI v raznih vojskah *tA-rHi. Kje ao kozaški privilegiji? Kralj jih je dal, toda kraljiči ao jih odvzeli. Nalesrajeko je bil raz-sekan. Paviuk v medenem volu aalffan. Kri ae£e ni poaušila na ranah, katere nam je aablja Zalkot^ skega in Konecpoljakega zadala. Solze ee le niao posušile za pobitimi, obglavljenimi ali nataknjeni-mi na kole. A sedaj — glej! — kaj ae blišči na nebu: (tu llmelnlcki pokaže akozi okno plamtečo re-patleo) jeza božja! Bič božji! — Torej, Če Imam še jaz biti ta bič, naj se zgodi božja volja 1 Rad vxa-mem to butaro na avoje rame."
To rckši dvignil Je roke kvišku ter bil ves tat-vne.t kakor plamteča baklja. Nato ae je jel treatj ln potem omahne na klop. kakor potlačen po teši
svojih namenov,
Kaatopilo je molčanje, katero je dramllo »amo hropenje Tuhsj-beje in koševega. l.e v enem kotu je muren žalostno evrčal.
Nameatnik je sedel s pohešeno glavo. Rekel
boš, da je Iskal odgovora na Hmclnlekove besede, take težke, kakor kneovi granita Napoaletf je rekel a tihim, žaloatnim g1a*om:
• "Oj. ko hI hllo to tudi reanica"? Kdo pa si ti. hetman. da se delal aodnika in maščevalca? Kaka
kakor v rogu. Zeblo me je, pa sa hljo $om imel. Dremati se mi je hotelo, zato aem začel gledati tjakaj po morju."
< "'Kako srpo morju gledal, ko ji* bila terilaf"
' Naj tema, saj setp, imel kresilo in gobo in drva, pa sem z^kuiU — Kar gori v jamboru nekaj pravi: vrr, vrrr! Jaz gle-
gledam,--ni bilo nič!
#opet se mi začne dremati. Le po-" nem tja na tla. Kar se barka tri te zaia:ugljc sem ter tja. Jaz gle-m,. gledam, poslušam, — ni bilo niči Kar naenkrat nekaj som po morju pride po vodi iu z nogami pravi:' eomp! eomp! eomp! Jka gledaitl^ifledam — kar vidim, da hudič gre!. . ."
"Kako ne'bi vedel, da je hudič!" vpraša eden nevernih poslušalcev. ,
"Kaj ne bi vedel! Ali ni imel rdečih hlač, zelene kapice, kosmatih tačic in takih nohtov na prsih, ko onile kavi ji pri vagi!"
"Ali te je bilo kaj strah!" vpraša krčmar.
"Kako me bo strah, ko aem bridko sabljo držal v rokah! — No, potlej je tista pošast ali tisti peklenski škrat plezal gori ob barki prav na glas: akrebl škreb! Kakor je na vrh prišel, pa ae ti je iaoči v oči meni nasproti postavil. Sveta mamka božja sedem k rižev in težav — sein dejal jaz — pa sem zavzdignil bridko sabljo,
pa sem zamahnil, pa aem črez glavo ubral in loputnil: lop! — pa sem ga presekal, samega hudi-j ča sem preseksl na dva kosa!"
"Kako pa veš da si ga presekal 9" vpraša Francclj.
"Kaj bi ne vedel, aaj je dvakrat padlo v morje; prvič je reklo: Itrbunk! drugič pa sc je »li-ialo štrbunk! Pa reci potlej, da ga nisem preeekal, da ga nisem na dva kosa pneaekal."
"To je res. da si ga! Nn, pij, ker si tako dobro delo storil," pravi Matevžek. "A, ti Ac koza kaj
na Obrlčankovo njivo uhn-
ja!7
.J? "i' teč ne. zdaj sem jo že ozdVarflf, kozo že dobro dolgo let je tega." prsvi Krjavelj in postavi
prazno kupo nn mizo, ^4tako ai jo ozdravil?
tttejff taui pri vrzeli, kjer jc žival uoter hodila. Kar ti pride! En gobce trave namuli iu odtrga hrst! Zopet namuli, tačes se pa jaz iztegnem iu šopi porinem nož kozi v bero. Kri jc tekla kakor v turški vojski in vpila jc uboga Dimkn. kakor U je na meh drl; jaz sem pa dejal; čakaj! zdaj te ne bo več v škodo.''
"Ali tj jc crknila potlej!"
"Kaj še! Kakor ji jc tiata pregrešna kri odtekla, ki jo je zapeljevala, potlej jc ni bilo več videti v škodi in zdaj veni, da nima nihčir bolj pohlevnega živinčeta."
"Kuj meniš, du je hudobca v krvi?"
"To jc. da!" vpije Krja\elj. "Slaba kri sama etori pri živali in pri človeku, da sc greh dela. Te sem jaz od učenega Hrvata izvedel pri vojakih, na barkah s-va brla vkup. Tani na morju imajo take igle, da puščajo vsakemu, kdor jc uporen, razposajen, hudoben, poreden iu pregrešen. Zato seni pa še jaz kozi puščal." • "Kol i krat ao tebi puščali?" vpraša Franeelj.
"1, ti zgaga prekanjensku! Kdaj sem sc pa jaz koj pregrešil? Nikoli!" odgovori Krjavelj malo hud. "Klin sc s klinom izbija, vino z vinom, glava za glavo, tako pa tudi hudobnost s hudob-nosljo. AH sem vam žc pravil, kako sem Bučarjevemu konju " št a't I j i veat od pra vit ? "
"Nikoli nisi še pravil!" odgovore sosedje, čeravno jc vsak izmed njih slišal to pravljico žc bogvc kolikokrul.
"No, spomladi onega leta, ko jc bil lan pozebcl,,je sejal Bučar oves po lanišču. Ker je bil hlapec — tisti Url'i je ta čas služil Bučarja — nekaj obolel in je le žal v stanici, ni mogel za brazdo hodili. Bučar pride pome in pra-vi: "Pojdi, Krjavelj, pojdi, boš namesto (Trha kake tri kraje pOv lekel." Jaz grem precej, Bučar mi; vpreže tistega si raste ga konja, ki ga jc predlansko pomlad konjederee vzel, pred brano in jaz poženem: ti hote! Dvakrat sva sla po razboru gori iu doli. V tretje pa poženem: bistahor po sredi! Pa ni hotel itfpo sredi, le v razdor jc silil, mrha. Vlečem za vajeti, slečem, Vpijem, pa nazad nje ae mi pošast še ustavi in sc ne gane. Ko bi bil imel nož, precej bi ga bil popravil, kakor sem kozo, Kar porinil bi ga bil tja v tisto suhoreber. f'akaj me, Čak! pravim in odpnem vago, pomerim in mu /.viškoma tako prisolim, da sc tri rebra zlomijo.'
"Kaj te ni Bučar nič <>štel, ko si konja končal?"
"Kaj šc, saj sem mu rebra zopet, zravnal."
"Kako?"
"Kar šc enkrat sem loputnil, pa so koati zopet nazaj stopile."
Vem, da bi bil Krjavelj tisto po p&lne šc nekateri izinislek svoje modre glave povedal sosedom, ne samo, kako ae žival po novem zdravi ,anipak še druge izkušnje, postavim, kako je svojo mačko učil voziti, kako je za vselej odgnal ponočne tatove ,kl so lazili okrog njegove koče, a krčmar je v tistem hipu zagledal, da gresta dva mlada gospodičn s puško črez pleča mimo htte in sicer Marijan s Poleska in novi grajski učitelj. Vedečni možje so pn vendar hoteli videti, kakov je poslednji, in ao sc iztegnili skozi okno. Krjevlju ni bilo mari gospode; ali kakor so ljudje trdili, da je neumen, se je zdajci domislil prav po pameti, da bode treba kmalu plačevati, denarja pa ni imel, ker je bil ravno za sol in tobak dal polu-šent krajeerjev. Za godrnjal je nekaj, da ima doma "molzovo kozo", da mora torej iti molst, ter se jc tiho izmuzal iz izbe, da nI nihče prav vedel* kdaj.
IZGLEDI ZA PRIMIIUf .
DOBRI. Lafajrette, Ind. - t. a. cdu man, ravnatelj poljedelskega d. partmenta ua univerzi Purdue n. javlja, da ao iegledi r.a far^t zelo dobri v prihodnjem letu p0 njegovem uiuenju bo trg Ug(Hie za vse farmarske pridelke, p,*, biui pa za Žito in živino.
•Ur Oofenian pravi, {\n Jm datkih, ki jih je prejel od polj, delskega departmenta, ostane *j vežna situacija takšna, kakerfc« jc skozi par let, preden hod« i meli '/ivež v rezervi. Ves pridelek prihodnjega leta, če bo ,l0tll,a len, bo komaj zadostoval z« ZflV(> aeike in Ameriko do Žetve v !etn 1920. Mogoče pojde nekaj v rezervo, toda vzelo bo let m 4 bo prihranek na živežu Velik
Minilo bo precej tata, pre(fo„ pridejo na trg Žito iz Avstralija in rneso iu koruza iz Argeutiaijc ker bodo mnogo ladij Uporabili v plovbi med Ameriko in Evropo Po aodbi mr. Coiemana ne i*^ da, da padejo cene poljskemu pri-delku v prihodnjih dveh letHi.
Vojna je uničila mnogo Hv*ia v Evropi in v Franciji. Kjer «0 si vršile velike bitke, bo moral knift zelo oprezno obdelovati zemljo, ker mogoče naleti na neuzjpuici granato ali šrapnel, ki ga lahko požene v zrak, ali pa raztrga na kosce. Ameriški poljski pridelek se bo v veliki množini še dolgo časa izvolžal v Evropo.
OMEJITVE ZA STAVRINSKA DELA ODPRAVLJENA. Washington, D. C. - Hamch,
predsednik vojnega industrijske-ga odbora, je naznanil predsednikom državnih obrambnih odho-rov, da so odpravljene vse orne-jitve za stavbinaka dela.
Vbodoče sc ne bo treba več obrniti ua industrijski odbor ali pa na državne obrambne odbore za dovoljenje.
V sedanjem času razširanja kužne bolezni španske infiuetve morali bi se telo paziti, da se jo obvarujete. Kadarkoli opazite vnetje oči, tok nosnic, bolečine v hrbtu, glavobol, bol udov, mnli-co, vročico in aplofeo oslabeloit, priporočamo vem aledeča navodila kot najboljše sredstvo za obvarovanje proti ti belazni: Grgn-nje in izpiranje grla in nosa z Scverovim Antiaepaolom, kateri naj se uporablja raztopljen, vze-mite po en del tega zdravila na tri dele gorice vode. Ko se počutite z mrzlico ali takoj za priče-tkom kidanja, vzemite takoj eno ali dVe Severovte tablet za prehlad in gripo in ponovite na vsake tri ure, dokler vaša čreva ne pričnejo dobro delati. Ako se vas prime kašelj tedaj vzemite Severov balaam za pljuča .Pojdite v postelj, vzemito kakšno gorko pijačo, da se dobro spotite. Ce se pa še ne čutite boljše, potom pa hitro pokličite zdravnika in naredite vse kar vam on avetude. Gori navedena zdravila bodo veliko pomagala, da se obvarujete pred influenco, za torej je zelo umestno, da imate vedno sledeča zdravila pri rokah doma. Prodajajo sc v lekarnah po sledečih <enah: Severa'a Antiacpsol, 31 centov; Severa'a Cold and Grip Tableta, 30 centov in Severa'« Bolsam for Lnnga, 25 #in 50 centov. Ako vam je nemogoče dobiti ta zdravila v vaši domači lekarni ,potom jih naročite nam« nost od W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
šksto POOI.avjk.
Na sivu se mi zdi, en kamen mu leži. Narodna pesem Zapustivii Obrhek. je krenil Martinek črez polje naravnost <«» '	pro<l nrrndu Poleaku. V tem hipu
I, kako! Kri sem ji izpustil, j ni imel tistega veselega norčave-pa <e je popravila. Jaz »cm imel i gn obraza, ki ga je prikupoval * opraviti, moral sem paziti, i ljudem. (Hirvi. sieer navšvic zavi-da se mi amola v loncu ne užgc.j liane, so mu bile zdaj upadle, atr-zato nisem mogel imeti očeta jnile ao ae nad now.ro v gubanlce > ^ * . ^ ^	, 7. iT""" rmerom na koti. Ti, Ol.rščank, «i in vzele obrazu neumnost in nre-
oMM. kaka nšabnoat te	mi vedno žugal d. mi jo h,* vzel, prostost, ki ae je <icer brala z n£-
n^elvar a« VJFŽSJZZL	f	^ ^ ^ ^ - Ugubila £
ne aagevarjm«. krivic ne odobmjem. pritlake ra \o početi! Zaprte niaem mogel i-ilmie,, ,voje širokoati, »kratka to
* ^ ^tneti, vsnrritl ln Vri^nti zmemmtni bu'cčdeaetlbr^ kijeVva
r^ f^8	lB ^^ nlvm —njih deklicam pravil in pr«.
^ ^^ 1lb0ta'1	W Trt«' bo» ^ naredil, rokoval čudne reči ki je včIS
njlhošebn- ri(m#lllJeš. aH pa avoje ne čutiš? Mar	kaaača, da ne Imš v„n in vun med radovHninT moiaki sedS
ummr*	(Dalje prihodaJiA) % k »e ulegel na trebuh prav tiho za' •	(Nadaljevanje.)
PIVO!
V«k umore napraviti tsvrstno pi»° •n doma aa jako nriprat aa^in peto* Bsvartkeg Beer—Extraku, kateri i* narejen ia prialnnfa kranlja in slad > (mul/). Jadnn konva («aa) aadoitmr 7*7 ca Ion (eo tteklnaie) fin« P™*' od p m ve Rnvnmko M komo J raslo'« jo^e, piv n ter atnn« nm aa.10 a poM nino vred. Kedor enkrat te pivo f •ku.l, no pije to« droge. — Natantn< nn vodilo i >o*t jem a vanktrn naro.Mlou.
No rodilom prilagajte donor att aioner order (nn privatnik lokev) ter aaStav Ijajte na:
new to^S^lPV.
rad rl izvedel
kje se nahaja Anton Keoda moj nekdanji pečlarski partner in pri jate!j, Mig «vg skupaj v Hlawa tha. rtah% Cenjene rojake preturr čeče kdo ve za njegov sedanji as slov. da mi ga naznani ali pa ee naj «am prijavi na naalev: Prank Sinoda, P. O. Bot «2.
IIARVTBLL. MO