p^itnin« puiao« t goto,i,i________________________________________________________________1.	izdaja,	,,__A__________________\;efia Din L't+
 	~~	n-rat,--------—prilog.
Izhaja vsak dan (Jutra] razvem	TBB	Rokoplto? na vračamo.
v ponedeljkih (n dnevih po	K&a	_j uip. #K»w	Oglasi po tarifi In dogovoru.
Številka	BSj	flHf	S^g	tiSk^m BK	Ia&w!§xm
Din P—, lanskoletne 2'—: me-	@Bs	pgms gB kBsm Šeffl	Wskk	BsU	M3f	^to|sBB	gSBBf	ISS	HSB	^Ew	vLjubljani, Gradišče4, tel.30-68.
sečna naročnina Din20-—,zatu-	i&Sf	sUj fsM BSŠ%S B	SS	]y	BS&	jffmBi	KB	Hff	mfeS	Podružnica v Mariboru, Atefc-
Jino 80'—. Uredništvo * Ljub- a SjjjS fflHjf JSB jll&k sagEr Hgn. M ts*	M	Gfij&	B	Bfm	JhnT	MB	sandrova cesta St 24. tel 29-00.
Ijani, Gregorčičeva 23. Telefon	BSSt	Mttt0	V	Celju:	trg	I.
uredniStva 30-70. 30-69 In 30-71	Po51 r''^' LluMIana 15G2f/
Št. 134	Ljubljana, nedelja, dne 14. junija 1931	Leto	II.
Spor med Vatikanom in rimsko vlado
Spor še ni poravnan - Ostfri nastopi fašistov proti duhovnikom in voditeljem katoliške akcije - »Osservaiore Romano« poroča o novih nasiljih
Dr. Karol Beimngor
Dosedanji vodja političnega oddelka v švicarskem ministrstvu za vnanje zadeve dr. Karol Benzinger je postal predsednik pristaniške komisije v Gdansku (Danzig).
Ministrski predsednik general Živkovič v Zagrebu
Zagreb, 18. junija. AA. Ob 7.35 je dospel iz Beograda predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve general Peter Živkovič. Na postaji sta ga sprejela ban dr. Ivo Perovič in upravnik policije dr. Janko Bedekovič. Predsednik ministrskega sveta se je odpeljal v bansko palačo, kjer je pregledal vse oddelke banske uprave. S pregledom je bil zadovoljen. Ob 11. je odšel v dvor, kjer ga je sprejel Nj. Vel. kralj v avdijenci.
Odstop starega in nastop novega predsednika francoske republike
Pariz, 13. junija, d. Danes ob 14-40 se je v elizejski palači izvršila slovesna predaja predsedstva republike novemu predsedniku Pavlu Doumerju. Predsednika Doumerja je šel ministrski predsednik Laval iskat v senatno poslopje. Oba sta se nato v odprtem vozu. spremljana od dveh švadronov republikanske garde, odpeljala po slavnostno okrašenih ulicah v elizejsko palačo, kjer ju je pričakoval stari predsednik Doumergue s člani vlade, s predsedniki in člani senata in poslanske zbornice. Doumer-gue je imel na Doumerja priložnosten nagovor, v katerem je slavil lepe lastnosti novega predsednika. Doumer se je zahvalil staremu predsedniku v imenu naroda za njegove zasluge v. času njegovega predsedovanja. Nato je stari predsednik novemu izročil državno oblast, hkrati pa mu je predal tudi veliki križ Častne legije. Novi predsednik je nato v spremstvu La-vala odšel v mestno hišo, kjer je bil oficijelen sprejem. Ministrski predsednik Laval je nato podal novemu predsedniku republike formalno ostavko vlade, ki pa ni bila sprejeta.
Francoske ladje v Splitu
Split, 13. junija, k. Včeraj popoldne je bila na francoski vojni ladji »Duquesne« prirejena čajanka, ki so se je udeležili zastopniki vojaških, civilnih in cerkvenih oblastev.
Italija hoče pomagati Avstriji
Dunaj, 13. junija. AA. Semkaj sta prispela italijanska poslanca Bianchmi in Suvich kot zastopnika italijanskih bank, da se informirata o možnosti italijanskega sodelovanja pri rešitvi avstrijskih težkoč.
Pred podpisom trgovske pogodbe med Avstrijo in Ogrsko
Budimpešta, 13. junija, n. Avstrijsko-madjar-ska trgovinska pogajanja so zaključena. Trgovinsko pogodbo bodo te dni podpisali. Pogajanja med kraljevino Jugoslavijo in Madjarsko se prav tako že vršijo. Splošno prevladuje mnenje, da bodo ta pogajanja do druge nedelje zaključena. Takoj nato bo tudi podpisana trgovinska pogodba med obema državama. Pričetkom prihodnjega tedna pa se bodo pričela pogajanja med Madjarsko in češkoslovaško za sklenitev nove trgovinske pogodbe.
Spomenik za angleškega maršala Haigha
Montreuil, 13. junija. AA. Tu bodo odkrili 28. junija maršalu Haighu spomenik. Montreuil je bil več mesecev glavni stan angleške armade v svetovni vojni. Svečanosti se bo udeležilo na tisoče bivših angleških častnikov in prijateljev maršala. Francija se pripravlja, da dostojno proslavi spomin velikega vojaka. Upajo, da bo odkril spomenik waleški princ, ki je služil v Franciji pod maršalom F ighom.
Pariz, 13. junija, n. Spor med Vatikanom in fasistovsko vlado še ni poravnan. Nasprotno se odnošaji med obema rimskima silama vedno bolj ostrijo, ker se fašisti niso zadovoljili s tem, da so razpustili katoliške mladinske ženske in dekliške organizacije, marveč so v zadnjem času nastopili tudi proti voditeljem katoliškega pokreta in duhovnikom, da bi na ta način onemogočili vsako delovanje odbora, ki vodi katoliško akcijo.
Katoliška akcija je vrhovni forum za versko propagando ter za kulturni in socialni podvig ljudskih mas. V skladu s temi svojimi nameni je katoliška akcija prevzela vodstvo nad vsemi drugimi katoliškimi organizacijami. Italijanska vlada je s konkordatom zajamčila za katoliško akcijo svobodno delovanje in prepustila Vatikanu kontrolo nad njo. Sedaj pa so začeli fašisti baš zaradi tega, ker, ščiti katoliško akcijo Vatikan, tožiti to organizacijo, da je svoje delovanje razširila tudi na politično polje. Tako so našli argument za razpust vseh organizacij, ki so bile orga-
London, 13. junija. AA. Časopisje poroča, da se je politični položaj, ki je nastal zaradi vladinega odpora proti liberalnemu izpre-minjevalneniu predlogu k zakonskemu načrtu o zemljarini, nekoliko izboljšal.
Na včerajšnji konferenci liberalnih voditeljev in ministrov je po poročilu »Daily Heraldac napetost nekoliko popustila. Upajo, da pride med liberalci in vlado v tem vprašanju do ponedeljka do sporazuma. V krogih delavske stranke menijo, da se bo vendarle našel izhod iz sedanjih težkoč.
Tega mnenja so tudi listi > Daily Maik, »Daily News« in >Daily Telegraph«.
»Daily Express« pravi, da bodo liberalci v toliko izpremenili svoj izpreminjevalni predlog, da bo sprejemljiv tudi za vlado.
»Morningposk poroča, da se bo našla re-
nizirane v katoliški akciji, ker vrhovne institucije, katoliške akcije same, niso mogli razpustiti. Da bi pa škodili tudi njej, so pričeli sedaj nastopati proti voditeljem katoliške akcije.
Zanimivo je, da so hoteli pred dvemi leti s pomočjo tkzv. nacionalnih katolikov (v resnici političnih dezerterjev), ki so odkrito pristali na to, da se katoliška akcija vključi med fašistovske organizacije, pridobiti katoliško akcijo za svoje politične namene. Tedaj je fašistovski »Impero« naglasil potrebo, da katoliška akcija zbere mase, ki slone na katoliških tradicijah in jih vzgoji v fašistovskem duhu.
»Excelsior« je sedaj objavil vest, da je Vatikan v svojih notah, ki jih je poslal fašistovski vladi, zahteval, da fašistovska vlada zadosti sveti stolici zaradi žaljivih vzklikov pri demonstracijah v raznih italijanskih mestih, posebno pa v Benetkah, kjer so fašisti vzklikali: »Smrt papežu! Doli Jugoslavija! Doli Francija!« V svojih protestnih notah je Vatikan tudi odločno zahteval, da se kaznujejo fašistovski na-
šitev krize, ki se je omejila zgolj na nesporazum.
»Times« pravijo, da na včerajšnji konferenci ni prišlo do sporazuma o primerni iz-premembi besedila liberalnega predloga. Končna odločitev najbrže ne bo padla pred torkom, ko bo spodnja zbornica razpravljala o tej zadevi.
»Manchester Guardian«, ne vidi razloga, zakaj naj bi ne prišlo v tem vprašanju do sporazuma.
List meni, da bo zakladni minister na torkovi debati v spodnji zbornici pobijal liberalni izpreminjevalni predlog, dočiin bo ministrski predsednik ponudil liberalcem, da bo proučil to vprašanje pred končno odločitvijo.
List končuje, da bodo liberalci najbrže sprejeli Maedonaldovo ponudbo.
silneži, ki so v raznih italijanskih mestih pretepli voditelje katoliške akcije in opij-stošili prostore katoliških organizacij. Kakor kaže, je fašistovska vlada v svojem odgovoru na vatikanske note do neke mere ugodila vatikanskim zahtevam. Obžalovala je, da so fašisti žalili papeža in sveto stolico, fašistovski listi pa so s svoje strani objavili uradno poročilo, da je policija aretirala tri nasilneže, ki so opustošili škofijsko pisarno, in da je uvedla kazensko postopanje proti petim drugim.
»Osservatore Romano« pa med tem še nadalje poroča o novih fašistovskih napadih na voditelje katoliške akcije in na posamezne duhovnike. Tako so aretirali nekega duhovnika in ga odpeljali na policijo, ker se je pred cerkvijo razgovarjal s tremi mladeniči. Fašisti so ga obtožili, da je imel brez vsakega dovoljenja sestanek s katoliškimi fanti. V Milanu so baš pripravljali ekspedicijo katoliškega lista »Italia«. Fašisti so vdrli v tiskarno in odnesli vse iztise lista, tako da državni oblasti sploh ni izdala dekreta o zaplembi lista.
Novi sokolski domovi v Beogradu
Beograd, 13. junija. 1. Jugoslovanska presto-lica dobi v kratkem 3 velike in lepe sokolske domove. Gradili bodo dom sokolskega društva Beograd-Matiea v Deligrajski ulici, kakor so si zamislili naši Sokoli, bo ta dom velika in udobna stavba, ki bo docela služila svojim namenom. V domu bo nameščena tudi prednjaška šola SKJ, ki bo nadomestila dosedanje pred-njaške tečaje. Ta šola bo vsekakor velike važnosti za napredek našega sokolstva.
Drugi veliki dom — trinadstropno stavbo — dobi društvo Beograd II., tretji dom pa bodo gradili za društvo Beograd III.
SKJ je pričel tudi akcijo za posojilo 25 milijonov dinarjev, ki ga namerava najeti za sanacijo sokolskih domov v raznih krajih naše države. S tem posojilom se bo na racionalen način rešilo vprašanje o zadolženih sokolskih domovih.
50 letnica beograjske trgovske omladine
Beograd, 13. junija. 1. Beograjska trgovska mladina bo 21. t. m. na svečan način proslavila 50-letnico svojega delovanja. Za jubilarno spomenico je Nj. Vel. kralj napisal to-le posvetilo: Beograjski trgovski mladini za priznanje starejšim in pobudo mladim. Aleksander 1931.
Prihodnji kongres slovanskih žen bo v Beogradu
Varšava, 13. junija. AA. Kongres slovanskih žen je sklenil, da se vrši prihodnje leto kongres v Beogradu. Sprejet je bil tudi predlog, da se istega dne po vseh slovanskih državah vrši slovanski dan. Nato je kongres brzojavno pozdravil Nj. Vel. kraljico Marijo, bolgarsko kraljico in gospo predsednika Močickega. Pri volitvah v predsedništvo je bila izvoljena za predsednico ga. Hubička, za podpredsednico Smo-larova in čapkova, eno mesto podpredsednice je določeno za Jugoslavijo, ki jo bo naknadno imenovala. Istotako Je rezerviran v odboru za Jugoslavijo 5 mest, za češkoslovaško 3 in za Poljsko 2 mesti.
Varšava, 13. Julija. AA. Včeraj popoldne je' zaključil kongres slovanskih žen svoje delo. Sprejete resolucije naglašajo potrebo intelektualne kulturne in materijelne vzgoje mladine v slovanskem duhu, potrebe enakopravnosti žene v zakonskem pogledu ter potrebo sodelovanja žene na kulturnem in gospodarskem polju.
Seja poslovnega odbora Zveze jugosl. mest
Zagreb, 13. junija, k. Danes dopoldne se je pod predsedstvom zagrebškega župana dr. Srku-Ija vršila seja poslovnega odbora Zveze mest. Na seji so bili odposlanci 10 mest. Poslovni odbor je razpravljal o predmetih, ki pridejo na dnevni red skupščine, ki se bo vršila 20. t. m. v Sarajevu. Nato so bila sprejeta vsa poročila odbornikov, kakor tudi proračunski predlog za leto 1931. Poslovni odbor je sklenil, da ostane sedež Zveze mest še naprej Zagreb.
Dva nova člana francoske akademije
Pariz, 13. junija. AA. Francoska akademija nesmrtnikov je izvolila dva nova člana. Na mesto maršala Joffre-a je bil izvoljen vrhovni poveljnik francoske vojske general Weygand. Pisatelj Pierre !J?uoit je bil izvoljen šele p> drugem glasovanju z 18 glasovi proti 14.
Politične razmere v Romuniji
Novi parlament se sestane 15. iunija — Komunistične mandate bo vlada uničila — Dr. Maniu, voditelj kmetske stranke, ostro napada vlado
Bukarešta, 13. junija, n. V ponedeljek dne 15. t. m. se prvič sestane novi romunski parlament. V novem parlamentu bo 80 liberalnih poslancev mesto 67, kakor je bilo določeno v volilnem sporazumu. Liberalci so znali postaviti svoje kandidate na dobrih mestih, tako da jih je bilo zbranih 13 več, kakor je bilo prvotno pričakovati. Ta njihov uspeh je javnost sprejela kot senzacijo, posebno še, ker mora Jorga od mandatov, ki si jih je z volilnim sporazumom izvojeval, 10 odstopili Nemcem, 6 pa agrarni ligi, tako da jih bo njemu ostalo le 101. Brez pomoči liberalov bo na tak način ostal v parlamentu v manjšini.
Vlada se pripravlja nato, da uniči komunistične mandate, ki jih je 5. Bukareštanski listi pišejo danes, da je izzvalo senzacijo današnjega dne to, da sta se dr. Maniu, ki je sinoči prispel v Bukarešto, in šef liberalne stranke Duca, sinoči sestala in se dolgo posvetovala. Dr. Maniu je Duei odkrito ponudil politično sodelovanje. Liberalni »Vitoruk pravi, da bo liberalna stranka zaenkrat podpirala vlado, a le pod izrečnimi pogoji, če bo namreč razveljavila upravni zakon, znižala proračun, ukinila avtonomne zavode in zmanjšala davčna bremena.
Dr. Manili je nekemu madjarskemu novinarju dal izjavo, v kateri je ostro napadel vlado. Obtožil je vlado, da je falsifi-cirala volilne rezultate, da je maso volilnih listov odvzela opozicijskim strankam in jo na nepošten način dodala vladnim strankam. Dr. Maniu je izrazil nado, da bo nacijonalno kmečka stranka uživala še
nadalje brezmejno popularnost, kakor jo je prej, in da bo Jorgova stranka životarila le nekaj mesecev. V sedanji težki krizi mora na čelu romunskega naroda stati le takšna vlada, kakršna je po volji naroda. To je mogoče doseči samo s poštenimi in svobodnimi volitvami. Bezultati zadnjih volitev pričajo, da brez nacijonalno-kmet-ske stranke ni mogoče izvršiti nikake koncentracije.
Francoski letalci v Zagrebu
Zagreb, 13. junija, k. Danes ob 10. dopoldne so končno prišli v Zagreb francoski letalci. Sprejeli so jih na svečan način z vojaško godbo. Pozdravili so jih zastopniki našega letalstva in francoski konzul. Francoska letala so zelo velika in tehtajo do 5600 kg. To so največja letala, kar jih ima francosko letalstvo. Vsako letalo ima po dva motorja s skupaj 9G0 konjskih sil. Nosilnost letala je 2000 kg. Vsa posadka vseh 0 letal šteje 24 mož. Letalci so se ob pol 4. pop. poslovili od naših letalcev in so -Sodletel i proti Zemunu. Od tam odidejo v Bukarešto in Sofijo, potem pa se vrnejo v Pariz.
Poljski novinarji v Dubrovniku
Dubrovnik, 13. junija. AA. Poljski novinarji, ki so bili v Sarajevu, so dospeli danes ob 7. v Dubrovnik. Vožnja Sarajevo—Dubrovnik je napravila na poljske novinarje najlepši vtis. Poljske novinarje so sprejeli predsednik občine Mi-cič, poljsko pevsko društvo »Echo«, številni meščani in novinarji. Gostje so se nastanili v hotelu »Imperial«. Danes so si ogledali mesto, popoldne pa jim je priredila občina svečan sprejem. Jutri odpotujejo na Cetinje.
Izboljšan položaj Delavske vlade
Sporazum med Delavsko stranko in liberalci glede zemljarine — Rešitev krize se bo našla — Liberalci bodo najbrže sprejeli Mac-
donaldovo stališče
n&si
Najbolj ia obramba
Za uvod svoji pomembni knjigi iOseb-fiosli in oblikovalci* je uporabil grof Slorza jarek starega grškega zgodovinarja, da »sila držav ni ne v ladjah in ne v obzidju, temveč v mo/.eh.< Ti so oblikovalci nove dobe, t>i so ustvaritelji napredka in oni so tisti motor, ki daje vsemu človeškemu gibanju pravo smer. In nova doba, ki je nastala po svetovni vojni, naj postane tudi doba velikih mož, velikih oblikovalcev, ker je treba »graditi novo življenje, da bodo s tako velikimi žrtvami kupljene izkušnje svetovne vojne človeštvu v korist.
Tudi naš narod bi moral imeti hotenje, da dobi čim več celih mož. Kajti tudi naš narod je šele v razvoju, tudi naš narod je Šele na začetku svoje poti navzgor in tudi naš narod zasluži, da mu bodo težke izkušnje svetovne vojne le v korist in v zdrav temelj solidnega blagostanja. Tem bolj pa potrebuje naš narod celih mož, ker so ti tudi najboljša obramba. Na prelomu stare in nove dobe so samo celi možje tako močni, da ne kolebajo v neodločnosti, temveč da gredo premočrtno k svojemu cilju. Samo celi možje pa intajo tudi one krepke ži-vce, da jih ne zlomi nobena nesreča in da ohranijo tudi v najtežjem položaju hladno preudarnost in s tem tudi vso sposobnost za aktiven odpor. V resnici, več ko vsa obrambna sredstva pomenijo za obrambo pravi možje, ker šele v njih rokah izpolni vsako orožje svoj popolen namen.
Vprašanje pa je, če se tudi v resnici trudimo, da dobimo generacijo krepkih mož. Je sicer res, da se celi možje rode in da jih je mogoče umetno priklicati na svet, če jih ni dala narava. Ali prav tako pa je tudi res, da bi mogli imeti neprimerno več pravih mož, če bi bile razmere vedno takšne, kakršne bi morale bili. Toda kol ikra t ■eo morali ljudje gledati, kako se vsled zvez, denarja ali strankarstva silijo v ospredje ljudje, ki so postali znani samo po tem, da «e znajo vedno prilagoditi konjunkturi. Kolikokrat so morali spoznati naši najboljši ljudje, da je ves njih napor zaman, da ne morejo priti do veljave ravno zato, ker ho-čej< biti celi možje. Te nezdrave razmere eo zavrle polet našega naroda, samo v poletu pa se rode celi možje.
Pa tudi pri vzgoji mladine se vse premalo pazi na to, da se vzgajajo značaji. Vsled izpričeval je seveda nujno potrebno, da se gleda predvsem na znanje dijakov, ,toda to še ne zadostuje. Kaj nam pomaga z vsem znanje natovorjen človek, če pa njegov značaj ni vreden piškavega oreha. Ta človek ni nikdar sigurno naš, ta človek more svoje znanje uporabiti tudi proti interesom našega naroda. Le prepogosto smo to tudi že doživeli. Utrditev značaja, vzbujanje volje v mladini, da vidi svoj ideal v celem možu, tudi to mora postati bistven del šolske vzgoje. Seveda pa mora tudi vzgojitelj sam biti v tem pogledu svojim učencem za vzor.
Dokler ne dobe v našem javnem življenju celi možje odločilen vpliv, tako dolgo »e tudi mše nacijonalno življenje ne bo razvilo v'tej meri, kakor bi se po 6. januarju moglo in moralo. Ni mogoče pričeti nobene, še tako potrebne akcije, če pa ni tu mož, ki bi mogli to akcijo sprejeti. Najboljše ideje, najpotrebnejše zasnove, vse ostane le v zraku, če ni tu mož, ki so spo-Mttoi le misli uresničiti. Ne od predpisov in ne od paragrafov prihaja rešitev, temveč samo od celih mož, ki le predpise in paragrafe pravilno razumejo in dobro izvedejo.
Sedanja družba Še ni našla svojega kompasa, ker se še lovi med starim in novim. Poleg tega pa se še ni- opomogla od razrušen ja povojne dobe, dočim mlada generacija, ki bo čisto neodvisna od vojnih posledic, komaj dorašča. V tem je vzrok duševne krize, ki jo preživljamo in iz katere nas morajo izkopati le celi možje. Možje In žene, ki bodo čisto zasedli svoja mesta, ki ne bodo kolebali, kadar imajo vršiti svojo dolžnost in ki bodo nedostopni tako za korupcijo, ko za malodušje in za pasivnost.
Ves naš napredek je odvisen od tega, če dobimo čim prej in čini več celih mož in celih žen. In temu vprašanju bi morala maša vzgoja posvetiti prvo in največjo paž-njo. Koliko celih mož sem vzgojil, tako bi se moral vprašati vsak vzgojitelj, koliko celih žen sem vzgojila, bi morala se vpra-foiti vsaka vzgojiteljica. Kadar se to zgodi, takrat je tudi rešen problem našega naroda, takrat ’ma ludi naša država *vojo najmočnejšo obrambo, ki je od nekdaj i celih možeh in žeDah, ne pa v fičfiričih in omahljivcih.
Kongres jugoslovanskih narodnih železničarjev
v Mariboru	i
Prihod in sprejem delegatov — Uvodna konferenca v Narodnem
domu — Koncert »Drave«
Maribor, 13. junija.
Današnji dan je bil že ves v znamenju kongresa Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev. Delegati iz Slovenije so prišli z dopoldanskimi vlaki in se zbirali na glavnem kolodvoru, da sprejmejo tovariše in brate Hrvate in Srbe. Dasi je bil njihov prihod napovedan za 10. uro, je prispel posebni vlak z delegati iz osrčja, vzhoda in juga države šele ob 11. uri. Dve veliki lokomotivi sta pripeljali v 25 pullmannovih vozeh okrog 700 delegatov, katere je vodil zaslužni predsednik združenja g. Djordjevič, šef prometnega oddelka generalne direkcije državnih železnic v Beogradu. Vlak je hit lepo okrašen z zelenjem, cvetjem in državnimi zastavami. Čudno pa je bilo, da na kolodvoru ni vihrala niti ena zastava.
Došle delegate je pozdravil zastopnik ljubljanske organizacije g. Rot. Naglašal je, da so stopili na ona jugoslovanska tla, na katerih se je že davno pred vojno, med vojno in posebej ob prevratu in naposled tudi v zadnjih 10. letih
bila ostra borba za zmago narodne misli med železničarji. Ta borba je končala z uspehom in nasprotniki vedno bolj ginejo. Za pozdrav se je zahvalil predsednik g. Djordjevič. Godba »Drave« je nato zaigrala več narodnih skladb.
Z zastavami in godbo na čelu so delegati nato odšli v mesto. Prenočili bodo deloma po hotelih, deloma pa v vozeh, s katerimi so se pripeljali. Ostali delegati so prispeli s poznejšimi vlaki. Obenem z delegati je prišlo v Maribor ludi več železničarskih športnih klubov, ki bodo tu nastopili danes in jutri.
Ob 15. uri so se oficijelni delegati zbrali v veliki dvorani Narodnega doma, kjer je bila uvodna konferenca, na kateri so sprejeli važne sklepe o svoji organizaciji in stanu. Ostali gostje so si v spremstvu mariborskih tovarišev ogledali mesto in najbližjo okolico. Zvečer ob 20. uri pa je bil v veliki dvorani pivovarne Union koncert pevskega zbora »Drave«, katerega so se poleg delegatov udeležili mariborski železničarji in številno občinstvo.
Jugoslovanski bojevniki v Franciji
Svečan sprejem v Lyonu
Ljon, 13. junija. AA. »Poilus d’Orient< so priredili snoči ob 8‘30 velik banket na čast bivšim jugoslovanskim bojevnikom in rezervnim častnikom. Na banketu je bilo 500 povabljencev. V toku banketa je bilo več govorov, ki so naglašali voljo Jugoslavije in Francije, da sodelujeta tudi v bodoče čim tesneje. Glasba je svirala obe narodni himni in vojaške komade Med banketom je bilo najprijetnejše razpoloženje.
Lyon, 13. junija. AA. Včeraj ob 1730 so dospeli v Lyon bivši jugoslovanski bojevniki. Na postaji jih je sprejel general Miclaud. Predsedinštvo FIDACa, predsed-ništvo sekcije »Polius d’0rient«, predstavniki mestnih in vojaških oblasti ter vseh vojaških udruženj. Na peronu in pred postajo so bile zbrane ogromne množice ljud-
stva, ki so navdušeno pozdravljale jugoslovanske bojevnike. Tako se je Lyon pridružil v bratstvu in prijateljstvu do Jugoslavije vsem francoskim mestom, ki so sprejela jugoslovanske goste tako prisrčno. Na peronu je pozdravil slovanske goste general Miclaud s prisrčno dobrodošlico. Formirala se je povorka po mestu do glavnega trga. Ljudstvo na ulicah je burno aklamiralo povorki. Sredi trga je bila postavljena častna četa 99. pešpolka. Glasba je intonirala jugoslovansko himno in marseljezo. Od glavnega trga so odšli naši bojevniki v občinski dom. Od trga do občinskega doma je bila na obeh straneh ulice falanga zastav mnogih društev in u-druženj bivših bojevnikov. V občinskem domu je bila častna zakuska.
Zakon o ureditvi Državne hipotekarne banke
Beograd, 13. junija. AA. Nj. Vel. kralj je na
predlog ministra za trgovino in industrijo In po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi državne Hipotekarne banke kraljevine Jugoslavije.
Zakon se glasi:
Splošne odredbe.
§ 1. V zakonu o ureditvi državne Hipotekarne banke kraljevine Jugoslavije, prej uprave fondov, z dne 8. julija 1898 z izpremembami in dopolnitvami z dne 21. februarja 1906, 14. julija 1910, 30. marca 1922 in 14. marca 1924 se tole izpremeni:
1. čl. 63 se izpremeni in glasi: »Upravni odbor Državne hipotekarne banke kraljevine Jugoslavije tvorijo upravnik Državne hipotekarne banke in 10 članov, ki se postavijo s kraljevim ukazom na predlog ministra za trgovino in industrijo ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta.«
2. čl. 64 se izpremeni in glasi: »Upravnik Državne hipotekarne banke kraljevine Jugoslavije je predsednik upravnega odbora, upravni odbor pa voli iz svoje srede podpredsednika.«
3. čl. 65 se izpremeni in glasi: »članstvo v upravnem odboru traja 4 leta. Po preteku 2 let po uveljavitvi tega zakona odstopi pet članov, ki jih določi žreb, po preteku štirih let pa odstopi še ostalih pet članov. Nato odstopi po preteku dveh let pet članov, ki so bili štiri leta člani upravnega odbora. Njih mesta se izpopolnijo na način, ki ga določa Čl. 63. Odsto-pivši člani se lahko postavijo na novo.«
4. čl. 66 se ukine.
6. V Čl. 67, prvi odstavek, pridejo namestu besed: »izvoliti novega člana na način, kakor je bil izbran odstopivši« besede: »postaviti novega člana na način, kakor ga določa čl. 63.«
V	istem členu pride namestu besedo »izvoljeni« v drugem odstavku beseda »postavljeni«. Namestu besed »ki je umrl ali drugače odstopil« pridejo besede »ki je umrl, drugače odstopil ali pa mu je trajno nemogoče opravljati članske dolžnosti«. Namestu besed »umrli ali od-stopivši član« pridejo besede »umrli, odstopivši ali trajno v nemoči, da bi upravljal članske dolžnosti«. V istem členu pride za drugim odstavkom novi, tretji odstavek, ki se glasi: »Izpopolnjevanje po čl. 65 in tem členu se vrši nadalje v roku 2 mesecev od dne, ko je član odstopil ali prenehal opravljati dolžnosti«.
6. čl. 68 se izpremeni in glasi: »Za člana upravnega odbora je lahko predlagan in potrjen samo državljan kraljevine Jugoslavije. Najmanj pet članov razen predsednika in podpredsednika morajo imeti za stalno bivališče Beograd.
7. Drugi odstavek čl. 72 se izpremeni in glasi: »Za udeležbo na sejah in za dežurstvo v banki določi ministrstvo za trgovino in industrijo po predlogu upravnika Državne hipotekarne banke kraljevine Jugoslavije članom upravnega odbora posebno nagrado.
8. V čl. 88 pridejo za besedami: »minister za trgovino in industrijo« besede »v soglasju s predsednikom ministrskega sveta«.
9. V čl. 89 se besedama »samo oni« dodajo besede »državljani kraljevine Jugoslavije«.
10. Čl. 90 se Izpremeni In glasi: ičlanstvo v kontrolnem odboru traja itirl leta. Po preteku
dveh let od dne uveljavitve tega zakona odstopita dva člana, ki ju določi žreb, po preteku štirih let pa odstopijo tudi ostali trije člani. Nato odstopijo vsaki dve leti po vrsti po dva odnosno trije člani, ki so bili štiri leta člani kontrolnega odbora Hipotekarne banke. Odstopivši člani se lahko na novo postavijo, če ostane katero mesto v članstvu izpraznjeno s smrtjo, ostavko ali trajno nesposobnostjo vr-šitve dolžnosti, bo to mesto izpopolnil minister za trgovino in industrijo, član, ki stopi na mesto člana, kateri je umrl, drugače odstopil ali mu je trajno nemogoče vršiti dolžnosti, ostane član samo tisto dobo, ki jo je imel pravico odslužiti umrli, odstopivši ali trajno za vršitev dolžnosti nesposobni član. Izpopolnjevanje se vrši najdelj v roku dveh mesecev po odstopu na način, ki ga določa čl. 88.«
11. čl. 93 se izpremeni in glasi: »Za udeležbo na sejah v banki odredi minister za trgovino in industrijo na predlog upravnika Državne hipotekarne banke članom kontrolnega odbora posebno nagrado.«
12. čl. 101, prvi odstavek z oddelki pod a), b) in v) se izpremeni in glasi: »Od čistega dobička se porabi:
a) 2% za nagrade — tantijeme — in sicer l'65«/0 za upravnika in člane upravnega odbora, 0'35% pa za člane kontrolnega odbora;
b) 4"/« za nagrade — tantijeme — uradnikom in ostalim nameščencem banke. Oddelek pod g) postane oddelek pod v). Predzadnji odstavek člena 101 se izpremeni in glasi: »Tantijeme pod a) se razdele tako, da pripada upravniku in vsakemu članu upravnega odbora 0‘15»/o, vsakemu članu kontrolnega odbora pa 0'07%. V zadnjem odstavku čl. 101 pride za besedam »za uradnike« besede »in ostale nameščence«. Za tem odstavkom pride kot poslednji nov odstavek, ki se glasi: »člani upravnega in kontrolnega odbora, ki zamude več ko polovico sej, imajo pravico samo do polovice nagrade, druga polovica pa gre v korist ostanka čistega dobička. Podeljevanje tantijem članu, ki je v toku poslovnega leta odstopil, in tistemu, ki je prišel na njegovo mesto, se izvrši po številu dni, ki jih je prebil v banki.«
Prehodne določbe.
5 2. V roku 2 mesecev po uveljavitvi tega zakona se bodo predložili in postavili vsi člani upravnega in kontrolnega odbora po predpisih tega zakona. Dotlej bodo stari člani vršili svoje dolžnosti.
S 3. Odredbe 5 1 točke 12 se bodo izvajale za vse poslovno leto 1931.
§ 4. Ta zakon -stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko se razglasi v Službenih novinah. Takrat izgube veljavo vse zakonske določbe, ki se z njim ne krijejo.
Bogata Američanka izginila
N*wyork, 13. junija. AA. Lsti poročajo o mi-sterijoznem umoru hčerke bogatega lekarnarja v Munhalanu. Staršem je dejala, da pojde na krov parnika »Mauretania«, kjer bo pozdravila svojo prijateljico. Redarstvo sodi, da je postala žrtev svojega pustolovskega življenja.
VREMENSKA NAPOVED Duu&j, 13. junija, d. Obseiiio delovanje neviht, morebiti tudi netoaj hladneje.
Pogajanja za izvoz našega žita v Francijo
Pari*, 13. junija. AA. Kakor je znano, je na priporočilo Francije bil sprejet v Ženevi sklep, da se kot prva faza podpore v agrarni krizi da državam, ki so agrarni producentje, preferen-cijski režim. Posebno se to tiče držav donavske kotline. Ti ukrepi naj se v glavnem ustvarijo s pomočjo bilateralnih pogodb med državami proizvajalkami in državami, ki potrebujejo žito, vsekakor pa v okviru pogodb in sheme sporazuma, ki ga bo odobril odbor za evropsko unijo. To svojo inicijativo je začela Francija uveljavljati. Predložila je podonavskim državam sistem, ki bo v toliko ugoden, da bodo mogle te države izkoristiti svojo nadmoč in uživati neke finančne koristi. Ko se pogajanja končajo, kakor se lahko pričakuje, bo Francija predložila sklepe parlamentu, ki jih bo takoj ratificiral. Prva pogajanja so se začela z Jugoslavijo.
Konkurzi in prisilne poravnave
Beograd, 13. junija. AA. Oddelek državne statistike pri predsedništvu ministrskega sveta je objavil statistiko stečajev in prisilnih poravnav v toku meseca maja. V tem mesecu je javljeno iz vse države 45 stečajev in 93 prisilnih poravnav. Po banovinah je bilo v vardarski banovini 6 stečajev in 3 prisilne poravnave, v vrbask. 0, 3, v dravski 7, 20, v drinskl 5, 8, v donavski 14, 37, v zetski 1, 1, v moravski 3, 0, v primorski 1, 2, v savski 6, 16, na področju mesta Beograda pa 2, 4.
Sedanja francoska vlada ostane
Pariz, 13. junija. A A. Predsednik vlade Lavni je predložil danes novemu predsedniku Doumer-ju ostavko vlade. Predsednik Doumer je oslav-ko odbil, tako da ostane kabinet tudi dalje ne-izpremenjen.
Huda vročina na Španskem in na Francoskem
Pariz, 13. junija. AA. V Franciji in Španiji je huda vročina. Najbolj so prizadele južne pokrajine Francije. V Tarbesu je bilo 35 stopinj C v senci. Najhujša vročina je bila v Sevilli v zpaniji, kjer je znašala 44 stopinj.
Dvig ponesrečene podmornice »Poseidon«
London, 13. junija. AA. liane« bodo sikušali dvigniti ponesrečeno podmornico >Poseidon«. V Vejhajvej je prispela ameriška rešilna ladja jPjgeon«, ki bo sodelovala pri rešilni akciji. Potaipljači so dognali, da je obod podmornice hudo poškodovan, vendar niso mogli prodreti v njeno notranjost.
Velike vojaške vaje v Franciji
Pariz, 13. junija. AA. Na obali Tunisa so kombinirane vežbe francoske vojne eskadre in vojske. Vežbe bodo trajale do 19. junija. Gre za obrambo obale, ki so jo uiočno utrdili. Podobno je utrjena tudi obala Korsike.
Apanaža za romunsko kraljico Heleno
Bukarešta, 13. junija. AA. Poročajo, da bo romunska vlada v kratkem predložila parlamentu zakonski načrt, toi priznava kraljici Heleni letno 7 milijonov lejev apanaže. Na drugi strani bi se marala kraljica odpovedati vsem pravicam, ki jih uživajo člani kraljeve obtitelji tin odpotovati v inozemstvo. Poselila bi lahko tnikrat na leio svojega sina prestolonaslednika Mihaela.
Bivši vojvoda — siromak
Weimar, 13. jumija. AA. Bivšemu vojvodi Sachsen-Alpenburg je sodiišče priznalo siromašno pravico. Gre za tožbo proti deželi Thurin-gen zaradi prenizko odmerjene odpravnine.
Ruski učenjaki in Zeppelinov let na severni tečaj
Moskva, 13. junija. AA. Tu je bil sestavljen odbor, ki bo podpiral polet Zeppelinovega zrakoplova na severni tečaj. V odboru so glavni tajnik ruske letalske družbe Malinovski, vodja arktičnega zavoda prof. Samojlovič in vodja aerološkega observatorija prof. Molčanov. Vsi trije so odpotovali v Berlin, kjer bodo sodelovali pri določitvi poti, po kateri bo Grof Zeppelin plul na severni tečaj.
Odškodnina za oškodovane umetnike v Monakovem
Monakovo, 13. junija. AA. Tukajšnji slikarji so sklenili prirediti novo razstavo, ki bo od
15.	junija do 15. oktobra. Razstava bo v prostorih knjižnice Nemškega muzeja.
Umetniki, ki jim je nedavno tega požar uničil njihove umetnine, bodo prejeli odškodnino iz javnih sredstev.
Dragocena knjiga zopet najdena
Halle, 13. junija. A A. Pred leti so neznanci odnesli drug j zv od Luthrovega sv. pisma iz leta 1522. Redarstvo je sedaj iztaknil:) t.nov« ,:n jih aretiralo. Pri njih so našli tudi ukradeno dragoceno knjigo. Vredna je več juoiisoč mark.
Zagrebški proces
Zagreb, 13. junija, k. Davi ob 8. uri se je nadaljeval z govorom državnega tožilca proces proti Hraniloviču in tovarišem. Državni tožilec dr. Ružič je v svojem govoru obravnaval najprej atentat na pokojnega Tonija Schlegla, nato atentat na orožniško postajo, razpravljal je o slučaju Trenskega, o atentatu v Lomnici in končno o atentatu v Brezovici. Ko je zaključil razpravo o poedinih dejanjih in ko je kvalificiral te zločine po poedinih skupinah ljudi, ki so jih izvršili, je pričel govoriti o vsakem posameznem obtožencu. Popisal Je vlogo Marka Hraniloviča, Horvateka Vlada »n vfeh ostalih.
Dvajsetletnica »Državne obrane šole«
y Ljubljani •
Najpomembnejši korak za našo gospodarsko osamosvojitev — Velike žrtve ljubljanske mestne občine za šolo — Historična zasluga Ivana Hribarja — Boji in nasprotovanja pod Avstrijo — Vesel
razvoj v Jugoslaviji
Doma in na cesti, v vrtu in pri izletu
dobri in poceni platneni čevlji
„VIKTORIA“
s šivanimi gumi podplati
DETAUNE CENE PO PARU:
številke 24-27. 28-34, 35-41, 42-46
Dinar30-35-50-60-
Dobijo «e v v»eh trgovinah tevtlev.
Na veliko prt Palma Zagreb, postni predal 224.
Ugodna
fazono.
elastična
holal
Sive, bete In ime za
Snlranie In no Jpango.
DomaCI
Ittfelek.
1884 •ASSING VttE
Na vsakem podplatu zaščitni znak WIM PASSING
Naša tehnična srednja šola bo proslavila ta tedeu pomemben jubilej, ki je znamenit jubilej tudi za vso slovensko javnost. Kajti proslavila bo dvajsetletnico, odkar je bila ustanovljena »Državna obrtna Solat in zgrajena njena šolska zgradba, ki je še danes ponos Ljubljane, pa tud,i vse Slovenije. Kajti z zgradbo velike Obrtne šole, največje, kar jih je na slovanskem jugu, je bil šele omogočen razvoj slovenskega strokovnega šolstva. S tem pa tudi možnost za gospodarsko osamosvojitev našega naroda.
Dokler smo bili brez lastnih strokovnih Sol, je mogel dobiti slovenski delavec v tovarni samo mesto črnega delavca. Brez strokovno kvalificiranih moč] ni bilo niti mislita na razvoj slovenske industrije in ob rta brez lastnega strokovnega šolstva nam je bila zaprta vsaka pot do gospodarske osamosvojitve. Tudi če bi dosegli prav vse politične pravice, bi brez lastnih strokovnih šol morali trpeli, da gospodarijo v vseh večjih podjetjih na naši zemlji tujci in glavni dobiček bogastev naše dežele bi odhajal edinole v tujino, Ostali bi še nadalje neprost in od tujca odvisen narod, pa naj bi še tako zmagovito dobojevali jezikovni boj in boj za pravice našega naroda.
V tem je oni veliki pomen ustanovitve Državne obrtne šole, v tem je tudi vzrok, da se tega jubileja z veseljem spominja vsa naša javnost. Z ustanovitvijo Državne obrtne šole-je bil storjen resen začetek za razvoj strokovnega šolstva med Slovenci, obenem pa tudi podlaga za razširitev obrtne šole v sedanjo tehnično srednjo šolo, a tudi za ustanovitev tehniške fakultete. Če ne bi bili v Ljubljani pred 20 leti tako uvidevni, da so zgradili tako veliko šolsko poslopje, ki je daleč segalo čez okvir tedanjih potreb, bi še danes samo sanjali o srednji tehnični šoli, ker je ne bi mogli nikamor namestiti. Daleko-vidnost ljubljanskega obč. sveta in njegovega župana Ivanu Hribarja pa je poskrbela, da se je mogla gladko razširiti obrtna Sola v srednjo tehnično šolo.
Nekdanji boji za strokovno šolstvo
Dolgo časa smo se Slovenci zanimali le za politične boje in za pravice slovenskega jezika. Gospodarstvu pa smo šele kasneje pričeli posvečali pravo pozornost. Posamezni uvidevni ljudje pa ao že kmalu spoznali, da gospodarstva ni mogoče ločitj od politike it» zasluga teh mož je, da smo z ustanovitvijo zadrug dobili denarna sredstva za gospodarsko osamosvojitev, z ustanovitvijo strokovnih šol pa sposobne ljudi, kii naj to osamosvojitev izvedejo.
Boj za strokovno šolstvo se je začel že leta 1876., ko je ljubljanski občinski svet odposlal vladj nujno prošnjo, da upošteva pri ustanavljanju obrtnih šol tudi Ljubljano, kjer se naj ustanovi delovodska šola z dvema oddelkoma za gradbeni in strojni obit. Ta prošnja je ostala dolgo časa neuslišana in celih 12 let je bilo treba drezati in drezati, da je dobila Ljubljana leta 1888. dve strokovni šoli, in sicer za lesno industrijo in za umetno vezenje in šivanje čipk. To je bilo vse nadomestitev za delovodske šole.
Toda Ljubljana ni odnehala in prošnje so romale še naprej na Dunaj. To je vse trajalo do leta 1895., ko se je po potresu začela nova doba za Ljubljano in ko je postal župan Ivan Hribar. Najbrže vsled potresne konference je dunajska osrednja komisija za obrtno šolstvo sklenila, da priporoča n a učni upravi, da prične s pripravami za ustanovitev obrtne šole v Ljubljani. Da pa bi se mogla šola ustanoviti, je bilo treba
Tehnično napravo vzpenjače povzemam iz tega-le članka Alfreda Trtibnerja v »Oester-reichische Reisezeituugc, April 1931, kjer omenja, da je bilo po vojni do leta 1929 zgrajenih v Avstriji deset vzpenjač, ki so v času svojega dosedanjega obstoja prevozile več nego dva milijona potnikov. Za gradnjo teh vzpenjač so se najprej porabila izkustva, ki so se pridobila pri starih železnicah na poteg in pa izkustva, ki so se pridobila med vojno pri številnih vzpenjačah za vojni materijal. V splošnem je konstrukcijski način vzpenjač precej enoten. Kar je tračnica pri železnici, to je pri vzpenjači močno napeta nosilna vrv, spletena iz žičnih pramen, vsako prame še posebej iz posameznih žičnih vlaken. Nosilna vrv je v nižinski in višinski postaji obtežena z 20—40.000 kg težkimi uteži, da se obdrži potrebna napetost, ker bi se sicer utegnila vrv prelomiti pri upogibanju. Nosilna vrv je napravljena iz enega kosa ter drži, prilagodeč se ozemlju, preko treh do šestih jeklenih stebrov, samo v enem primeru so uporabljeni betonski stebri. Ti nosilci vrvi imajo T-obliko. Najvišja do sedaj dosežena višina stebra znaša v Avstriji (pri
premagati dvoje težkoč: treba jo bilo dobi tj za šolo primernih prostorov in premagati ovire, ki so jih delali nemški nacijonalci. Obe težkoči sta bili tem večji, ker se je vsled znanega strankarskega razpora na Kranjskem tudi s slovenske strani ovirala ustanovitev obrtne šole. Bodi pa pri tej priliki tudi poudarjeno, da so kranjski Nemci na vse pretege ovirali ustanovitev obrtne šole in nijhova »Sparkasea« je celo odpovedala prostore strokovni šoli, samo da bi preprečila ustanovitev obrtne šole. Tako strupeno so ti ljudje sovražili vsak razvoj našega narodaI Danes, ko se le prerado pozablja, kakšne n e prilike so nam delali ti ljudje, kil »o vedno dobro živeli v naši deželi, bodi to še izrecno poudarjeno!
Čeprav se je zlasti župan Hribar silno trudil, da pospeši ustanovitev Obrtne šole, vendar se do leta 1900. ni nič doseglo. Šele v tem letu se je prišlo tako daleč, da je bilo določeno stav-bišče, štiri leta nato je učna uprava odobrila stavbni načrt, toda šele leta 1909. je bilo rešeno-tudi finančno vprašanje.
Vse stroške za stavbišče je morala prevesti ljubljanska občina, in sicer je dala za stavbišče 45.000 kron, za zgradbo 1 milijon kron (zlatih!) iu nato še za notranjo opremo 28.000 kron. Obenem se j« morala občina obvezati, tla odstopi vse v last erarju in da bo brezplačno dobavljala električni tok za razsvetljavo.
Edino to je dosegel žuipan Hribar, da je finančni minister Bil inski, ki je bil častni meščan Ljubljane, odpisal Ljubljani 3% potresno posojilo, ki pa bi ga morala Ljubljana pričeti odplačevati šele 1. 1913. in ki je znašalo komaj polovico vsote, ki jo je Ljubljana izdala.
A še v zadnjem hipu bi kmalu padla vsa stvar v vodo, ker so koroški nemški nacijonalci začeli silno gonjo proti ljubljanski obrtni šoli in na koncu zahtevali, Ja se vsaj enaka šola zgradi na državne stroške v Celovcu. Zupan Hribar je bil poklican na Dunaj, kjer so skušali doseči od njega, da nekaj popusti. Toda župan Hribar je ostal trd in takoj drugi dan po svojem prihodu v Ljubljano razpisal oddajo del.
Šola se je zgradila in z odlokom ministra za javna dela z dne 29. septembra 1911. se je bivša »Umetnoobrtna strokovna šolac preosnovala v Državno obrtno Solo. Stari oddelki v šoli so ostali, na novo pa so »tvorili: delovodsko šolo za mehansko-tehuiške obrti, mojstrsko šolo za stavbno in pohištveno mizarstvo, delovodsko šolo za elektrotehniko, kiparsko šoto in žensko obrtno šolo. V naslednjih letih se je šola 5e nadalje izpopolnila, tik pred svojim odstopom pa je minister baron Trnka podpisal odlok, s katerim se ustanovita na Drž. obrtni šoli še dva višja oddelka: Stavbna strokovna šola in Višja obrtna šola mehansko-tehniške smeri. S tem je bila srednja tehnična šola dejansko ustanovljena in leta 1921. je dobila tudi to ime.
*
To je v glavnem zgodovina naše srednje tehniške šole, ki nas šele usposablja, da gospodarsko osamosvojitev praktično izvedemo. Mnogo bojev je bilo treba, mnogo naporov se je moralo premagati, ali na vse zadnje je bil vendarle dosežen uspeh in lako praznuje danes 1 ehnična srednja šola jubilej, h kateremu ji čestita vsa naša javnost.
In da čestita po pravici, bo pokazala razstava Tehniške srednje šole, na katero že danes opozarjamo vse, ki se zanimajo za napredek.
Naj se še krepkeje razvija naša srednja Tehnična šola, naj bi bila deležna tudi vse podpore javnosti. Samo v interesu našega napredka bo ta podporaI
vzpenjači na Kanzel) 39 m. Po nosilni vrvi (tračnici) se premika na kolescih čolnič, na katerem so pritrjeni vagončki. Da se vagončki ne gugajo, se nahaja v čolničku primerna zavora, ki nihanje omiljuje. Čolnič je pritrjen na vlačilno ali pogonsko vrv, ki vleče vagon-ček navzgor odnosno ga spušča navzdol. Obrat poganja elektrika. Sprevodnik more vsak čas s pritiskom na gumb voz ustaviti. Posebna avtomatična zavora ustavi voz, ako bi popustila ali se utrgala vlačilna vrv. Pri obratu ima sprevodnik telefonsko zvezo z obema postajama; kjer je vzpenjača prirejena na dva voza, ki se med vožnjo križata, tudi z drugim vozom. Posebna zvonilna naprava naznanja strojniku na višinski postaji bližanje voza, da ga moro počasi in oprezno spustiti v postajo. Ako bi se to znamenje ne vpoštevalo, recimo, da je strojnika nenadoma zadela kap ali da bi bil nenadoma izgubil zavest ali pa nenapovedano zapustil prostor, potem ustavi voz posebna avtomatična zavora pred postajo. Posebna naprava kaže strojniku na višinski postaji vsak čas natančno, kje se voz ali voza nahajata iu posebni merilci vetrov z avtomatičnimi znaki na-
znanjajo moč vetra, tako da more primerno uravnati brzino ali pa celo voz ustaviti. Kabina je povprečno preračunana za 16—24 oseb. Pod kabino je prostor za prtljago in za športna orodja (smuči, sanke itd.). Nosilnost tračnice daleč presega dejansko potrebo, prav tako tudi računsko dognano lomiluost vlačilnice. Za varnost prometa bo predpisani od oblasti zelo obsežni ukrepi (dvojna motorna rezerva 1. sl.), tako da je premikanje zelo varno. Prednost pred drugimi višinskimi prometnimi sredstvi imajo vzpenjače radi svoje brzine (okoli 5 m na sekundo), tako da doseže v 10—16 minutah prav lahko znatno višino. Posebno pride to v poštev za smučarje v času, ko je snežna meja še zelo visoko in za turiste, ki se ne marajo truditi s pešhojo po gozdnatih pobočjih.
Ce torej presojamo načrte vzpenjač, o katerih se govori v naši banovini, potem se nam nudi naslednja slika:
Pomen vzpenjače na Šmarno goro Vzpenjača na Šmarno goro bi imela široko zaledje z Ljubljano kot glavnim dotokom Šmarna gora nudi zelo lep razgled na ljubljansko okolico. Ker bi bila samo dolinska in višinska postaja, bi sicer mik srednje postaje odpadel, toda proga čez šmarnogorske strmine bi bila zanimiva. Služila bi v prvi vrsti oni publiki, ki išče razvedrila in zabave, dalje onim, ki so potrebni, da čimprej pridejo na višinsko solnce. Posebno bi to prišlo do veljave pozimi, ko leži Ljubljana v megli. Mogel bi se ustvariti na pobočju višinski sanatorij. Glede na kratko progo bi bita cena, ki bi odgovarjala ceni enega litra vina v gostilni, primerna, le da to ceno poviša strošek za dovoz do Tacna. Obisk bi se gotovo znatno zvišal, če bi bil tramvaj napravljen do dolinske postaje. Za zimski šport bi prišla Šmarna gora prav šibkejšim smučarjem. Korist bi imela od nje ne samo Šmarna gora in podnožje, temveč Ljubljana sama.
Pomen pohorske vzpenjače Pohorska vzpenjača bi imela nekoliko manjše zaledje nego Šmarna gora, ker tam ni toliko prehodnih poti kakor jih ima Ljubljana. Ima pa rezervoar v Mariboru. Gradca radi bližine državne meje, radi bližine Semmeringa in pa bližine Raxe ne moremo šteti v rezervoar za to vzpenjačo, pač pa zagrebške zimske športnike. Dolinska postaja bi bila po sedanjem načrtu nekoliko neprildadna, ker je treba do nje iz Maribora z avtomobilom. Višinska postaja sama na sebi bi nudila razgled na mariborsko okolico. Ker nima predvidene srednje postaje, odpade torej mik te postaje. Glede potreb, ki bi jim zadostila, je treba omeniti poleti zdravilišča in letovišča na Pohorju, pozimi pa sijajni smuški • teren. Pomanjkljivost tega terena je ta, da ne more smučar dalje za snegom, ako skopni na vrhu. Smučarski odvoz je, mednarodno vzeto, razmeroma kratek ter bi v tem pogledu ne pomenil nobene posebne privlačnosti, ker ima Gradec s Semmeringom (kakor sem je mogel sam osebno prepričati), mnogo ugodnejšo priliko za smučanje. Cene bi utegnile biti razmeroma primerne.
Pomen vzpenjače v Triglavsko pogorje Tretja vzpenjača je vzpenjača v Triglavsko p6gorje. Po vsestranskih razinotrivanjib se je našla proga Bled-Kokošinjec za najprimernejšo. K tej progi imamo računati zaledje: celo Gorenjsko, Ljubljano iu velik del Zagreba. Ce bi bila že otvorjena železniška zveza z morjem, bi se odprl tudi nov rezervoar z Adrijo. Do-
linska postaja je Bled sam, to je točka naSe pokrajine, ki že sama na sebi pritegne toliko in toliko gostov (rabim namenoma ta izraz mesto tujcev) iz cele kraljevine in inozemstva k nam. Višinska postaja bi ne nudila samo razgleda na širno okolico, temveč je tudi izhodišče za nadaljne ture v Julijske Alpe, poleti izprebode, pozimi zelo dolge, lahko se z inozemskimi odvozi mereče in zelo romantične smuške in sankaške odvoze v dolino in po primerni ureditvi alpinskega pota od Rudnsga polja dalje, smučarske izhode v ožje Triglavsko območje. Ker je proga precej dolga, bi tvorila srednja postaja poseben mik. Ce pretresemo potrebe, ki bi jim ta vzpenjača ustregla, maramo omeniti najprej potrebo gorenjskih pred vsem blejskih gostov, dalje omogočanje mednarodne zimske sezone na Gorenjskem. Ugodeii leren za zdravljenje z višinskim solncem in drugimi zdravilnimi napravami, ki jih zaenkrat ne morem razkladati, na Pokljuki. Vzpenjača bi mogla služiti tudi našemu planinar-stvu, recimo mlekarstvu. Po mojem najglobljem prepričanju bi to bila vzpenjača, ki bi kraljevi letni rezidenci in naši banovini delala čast. So sicer še druge potrebe, ki bi jim vzpenjača mogla služiti, o katerih pa tu ne morem razpravljati.
— Kako presojate možnost rentabilnosti teh načrtov? .
— Glede cen in rentabilnosti je pa gotovo, da v danih prilikah, ko sem uverjen, da bi' vzpenjača na Šmarno goro bila sama na sebi rentabilna, vzpenjača na Pohorje skoraj rentabilna, ue moremo tega trditi o vzpenjači na Pokljuko, ako se ne posreči najti način, ki bi ji zagotovil na ta ali oni način rentabilnost. Po mojih informacijah so razne možnosti dane, o katerih ni mogoče razpravljati pred širšo javnostjo, dokler stvar ne dozori.
Tako mislim, sem vsaj nekoliko ustregel želji naše javnosti glede teh vprašanj.
G. ravnatelj se je nasmehnil, ugasil cigareto ter mi segel v roko, ker ga je pred vrati že čakal g. župan Perme radi razgovora o županovi jami«.	,
Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko Iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izvanredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavanji. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	471
(gledališče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama
ZaČelek ob 20 url zvečer.
Nedelja, 14. junija: Zaprlo.
Ponedeljek, 15. junija: »Vzroke. Red C. Poslednja predstava sezone 1930/31.
Opera
Začetek ob 20. uri zvečer.
Nedelja, 14. junija: »Vijolica z Montmarlra«.
Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 15. junija: Zaprlo.
MARIBORSKO NARODNO GLEDALIŠČE
Nedelja, 14. junija. Zaprto.
Ponedeljek, 15. junija: Zaprto.
Torek, 16. junija: Ob 20. uri: »Evangeljtuk«. -r Mk C. Kuponi.
0 vzpenjači na Šmarno goro, na Pohorje in na
Triglavsko pogorje
Iz razgovora z ravnateljem tujsko-prometnega sveta za Dravsko
banovino g. Velikonjo
(Konec.)
Jz 'Dvavsbe
d G. dr. Borko Jakob, direktor drž. žel. nastopi 15. t. m. dvomesečni dopust'. V njegova odsotnosti ga bo zastopal v tekočih poslih vodstva direkcije drž. železnic Ljubljana pomočnik direktorja, g. inž. Klodič Mukso.
d Zveza borcev in stražark priredi od 12. julija do 2. avgusta kolonijo za dečke in deklice v starosti od 6. do 14. let. Kolonija bo v krasni dolini Mrtultku na Gorenjskem. Za poceni pre-skrbovalnico bodo prebili kolonisti tri tedne v svežem planinskem zraku ob vodi, z dobro prehrano in pod izvrstnim vodstvom. Taborenje deklic ločeno od fantovskega. Prijave sprejema im vsa pojasnila daje Zveza borcev in stražark, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22/1.
d Kranjsko in kamniško učiteljsko društvo bosta zborovali v četrtek 25. t. in. ob 9. uri v Cerkljah pri Krnju. — Zaradi prevoza in prehrane naj se zglasi vsak član pri svojem društvenem predsedniku.
d Erjavčeva koča na Vršiču se otvori danes in ostane odprta in oskrbovana do konca tekoče sezije. Cesta na Vršič je prosta snega in je možno priti do Erjavčeve koče z avtomobilom.
d Ignacij Borštnik in Davorin Jonko dobita v Cerkljah pni Kun ju, kjer sta oba doma, spominski plošča. Borštniku jo postavi in odkrije Udruženje gledaliških igralcev, Davorinu Jenku pa Glasbena Matica. Slovesnost obeh odkritij bo na Vidovdan v nedeljo 28. t. m. pop. ob J43. uni. Narodna društva in občinstvo prosimo, da se udeleži ta dam vidovdanskih slovesnosti v Cerkljah. Za zvezo z Ljubljano bo poskrbljeno
Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.	398—3
d Zdravljenje potnikov, šoferjev itd. pri O.
U. Z. D. Večkrat obolijo člani okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani na svojih službenih potovanjih (šoferji, potniki itd.) izven področja ljubljanskega okrožnega urada. Opozarjamo, da morajo taki člani vselej iskati potrebno zdravniško pomoč pri zdravniku onega okrožnega urada, v čigar območju se ob obolenju nahajajo. Da jim bo to mogoče, naj imajo s seboj potrdilo svojega delodajalca o zaposlenosti, s katerim se legitimirajo pri pristojnem okrožnem uradu oz. zdravniku. Ce tuji okrožni urad oziroma zdravnik ne bi hotel nuditi zastonj pomoči, je zahtevati od njega, da to pismeno potrdi z navedbo razlogov. Člani, ki ne bi tako postopali, nimajo pravice do nobenih dajatev urada in tudi ne do povračila stroškov zdravljenja.
Že v 24 urah
barva, ptesira in kemično snažl obleke, klobuke itd.
škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
685	tovarna Jos. Reich.
d Ustanovni občni zbor Gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem se bo definitivno vršil v torek 16. junija ob pol 10. dopoldne v hotelu »Savinji« v Laškem z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo pripravljalnega odbora in sklepanje o podelitvi absolutorija. 2. Sklepanje
o	ustanovitvi delniške družbe in o vsebinski ugotovitvi oblastveno odobrenih pravil. 3. Volitev. članov upravnega in nadzorstvenega sveta. 4. Sklepanji' o zvišanju delpiške glavnice od deset na petnajst milijonov dinarjev. 5. Predlogi v smislu § 17. pravil in slučajnosti. Podpisniki delnic naj prinesejo s seboj prvotna začasna potrdila kot legitimacije.
d Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9.	420
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
F. Fajdiga sin
Zaloga pohištva in tapet iških izdelkov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 7
Ustanovljena leta 1879	317
d Desetletnica Zveze delovodij in industrijskih uradnikov. Pred desetimi leti so si delovodji in uradniki vseh ljubljanskih tovarn, kakor tudi njihovi tovariši z. Jesenic, Vrhnike in Kamnika ustanovili svojo Zvezo delovodij in industrijskih uradnikov. V zvezo so vstopila vsa štiri sl rokovna društva delovodij, kj so bila preje včlanjena v dunajski zvezi. Zveza delovodij je skozi celo dobo desetih let uspešno varovala interese delovodij in drugih industrijskih nameščencev. Zveza je posvečala in posveča posebno pažnjo strokovni izobrazbi svojega članstva. Nje glavni namen pa je, dati narodu čimveč strokovno popolnoma usposobljenih tu kvalificiranih delavcev. Če pomislimo, da smo še danes precej odvisni od tujcev in da moramo pri njih iskali strokovnjakov, potem ^ažje razumemo veliko delo, ki ga vrši ta pre-korislna zveza. Zvezi delovodij in industrijski h uradnikov, ki proslavi v nedeljo 14. junija t. 1. v hotelu Tivoli svojo 10-letnico iskreno čestitamo.
d Dražba. Dne 16. junija t. 1. ob 8. uri bo pri sodišču v Radovljici dražba »Amerike«', t. j. lepega a mudi ranega poseststva pri Lancovem, pripravnega aa letovišče. Izklicna cena je
37.000	Dim.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 7639, termometer 206, relativna vlaga 74%, smer vetra NE, oblačnost 8.
V	Mariboru je kazal barometer 7634, termometer 216, relativna vlaga 83%, smer vetra NVV, oblačnost 8. Opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 30 (187), v Mariboru 26 (16'3), v Mostaru 342 (20-2), v Zagrebu 31 (19'7), v Beogradu 32-1 (18-1), v Sarajevu 31-2 (15*1), v Sik opiju 3D6 (15-3), v Kumboru 319 (20) in v Splitu 32-4 (20'2), V oklepajih je označena najnižja temperatura.
HjubljcmaL
Nedelja, 14. juija 1931, 3. pob. Bazilij. Pravoslavni: 1. junija, Justin.
Ponedeljek, 15. junija 1931, Vid. Pravoslavni:
2.	junija, Ndkifo-r.
Nočno službo imajo danes lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U s 1 a r na sv. Petra cesti in Hočevar v šiški. Jutri v ponedeljek pa imata nočno službo lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti.
¥
■ Trgovsko bolniško in podporno društvo
vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v veliki dvorani Trgovskega doma 30. junija ob 20. uri. Samostojni predlogi članov se vpoštevajo le tedaj, če se pošljejo odboru vsaj 8 dni pred občnim zborom.
■ Akademski pevski zbor. Jutri ob 20. uri bo pevska vaja. Vaja obvezna za vse pevce, ker gre za bližnji nastop v radiu. Uspeh tega nastopa je z APZ odločilnega pomena. — Odbor.
B Danes vsi v hotel Tivoli na veliko vrtno veselico, katero priredi Zveza delovodij v proslavo njene 10-letnice. Na sporedu je godba, petje, srečoilov in ples. Začetek ob 3. uri popoldne. Veselica se vrši v vsakem vremenu. Za dobro im ceneno postrežbo je poskrbljeno.
■ Kolo jahačev in vozačev Prestolonaslednik Petar v Ljubljani vabi na redni občni zbor, ki se vrši dne 26. junija 1931 ob %19. uri v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani Turjaški trg 1/1. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora o delovanju društva. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo revizorjev. 4. Volitev upravnega odbora. 5. Slučajnosti. — Upravni odbor.
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so Ivana Ovsenik- 78 let stara, upokojenka lob. tov. Trnovski pristan 24; Katarina Konschegg, 71 let stara, zasebnica, Gradišče 11. Blag jima spomin! Žalujočim naše sožalje!
■ Sokol Ljubljana II priredi v nedeljo 14. t. m. na letnem telovadišču na Prulah svojo javno telovadbo točno ob 17. z naslednjim sporedohi:
1.	ženska deca: proste vaje; 2. ženska deca in ženski naraščaj: igre, meška deca: igra »Riba«, moški naraščaj: natezanje vrvi; 3. člani: drog, bradlja in žoga; 4. moški naraščaj: proste vaje za zlet v Prago; 5. ženski naraščaj: proste vaje;
6.	člani in moški naraščaj: Odbojka; 7. moška deca: tekmovalni (ek in igre; 8. moški naraščaj: peterica; 9. članice in ženski naraščaj: vadbena ura; 10. moški naraščaj: raznoterosti; 11. člani: preskoka čez konja, moški naraščaj: krogi, moška deca: premeti; 12. članice: bradlja, ženski
naraščaj: skupine na gredeh; 13. moški naraščaj: šesterica. Po telovadbi veselica s plesom.
V	slučaju slabega vremena se vrši nastop 2 1. junija z istim sporedom. Vsi vljudno vabljeni Zdravo!
■ Umetniška razstava. Naši upodabljajoči umetniki imajo v paviljonu »K« na ljubljanskem velesejmu razstavo svojih umetnin, ki je res lepa, pestra in zaokrožena zbirka. Umetniška razstava nudi ljubiteljem lepih originalnih slik najugodnejšo priliko, da kupijo umetnine, ki imajo trajno vrednost. Za nakupom slik se javnost oddolži domačim umetnikom, ki to v polni merj zaslužijo. Razstava se zaključi 18. t. m. Pokažimo, da se zavedamo pomena domače umetnosti in da naši umetniki v svojem vzvišenem delu niso osamljeni.
■ Poljski moški pevski zbor »Echo« je od
7.	t. m. na turneji v Jugoslaviji. Ta drugi najboljši poljski pevskj zbor obišče vsa večja mesta naše kraljevine. V Ljubljani bo koncertiral v ponedeljek 22. t. m. v Filharmonični dvorani. Na programu ima izključno skladbe iz poljske, literature deloma umetne zbore, deloma pa narodne pesbii v priredbi za moški zbor. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
■ Slovenski komorni zbor. Nar. železničarsko glasbeno društvo Sloga v Ljubljani je sklenilo ustanoviti komorni zbor, ki naj bi imel le omejeno število članov (največ 24) in naj bj gojil »taro madnigalsko in sodobno najnovejšo zbo-rovsko-instrumentalno glasbo. Društvo Sloga vljudno vabi one dame in gospode vseh elanov, ki še niso včlanjeni v kakem ljubljanskem zboru in bi imeli zanimanje za sodelovanje v tem komornem zboru, da blagovolijo javil] svoj natančen naslov društvenemu odboru na železniško direkcijo. Društvena odbor prosi za blagohotne pismene prijave do 1. avgusta t. 1.
■ Rekorden obisk kopališč »Ilirije«. Včeraj je privabila neznosna vročina naravnost rekordno število kopalcev v kopališča »Ilirije«. Bilo jih je toliko, da so bili prostrani prostori za solnčenje zasedeni do zadnjega kotička, bazen pa tako poln, da skoro ni bilo mogoče plava tii.
■ Najboljši liker sveta »Gromožovka« Maribor, Maistrova.	1331
■ Izvršujem gojzerje, smučarje itd. Sprejemam čevlje v barvanje Škraba Franc, Ljubljana Novi Trg — Turjaški št. 2.	1442
■ Na angleški način pere in lika ovratnike, da se kravata lahko zaveže — kemično čisti obleke Šimenc, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8.
1360
■ Mestno kopališče na Ljubljanici so dvorili v soboto 13. junija t. I.
■ Kralj zraka v Ljubljani. V Ljubljano je dospel tkzv. »kralj zraka« Aleksič, da proizvaja s svojo sestro vratolomne produkcije na žied v višini 35 111 na Turjaškem trgu z vrha hiše št. 15. Jutri od 17. do 19. bo imel že drugo produkcijo. Med programom svira podba, produkcije pa razsvetljuje reflektor. V letakih, ki jih je včeraj razdajal občinstvu, pravi Aleksič, da je človek železne konstrukcije, ki je z višine 30 111 že dvakrat padel na betonirani tlak, a je ostal kljub temu nepoškodovan. Pred 3 leti je bil težko bolan in je bil tedaj težak 42 kg. S pomočjo gimnastike, ki jo je satn izumil, se je rešit sni r tii in razvil svoje telo do prave lepote. Pridobil pa si je tudi moč, s katero lahko pri-
Jz dbeugib banovin
Dan Petra Mrkonjiča
Danes proslavljajo v vsej Vrbanslti banovini dan Petra Mrkonjiča, katerega je priredil odbor za postavitev blagopokojnemu kralju Petru v Banja Loki. Za te svečanosti so bile v mestu velike priprave. V gledališču bo akademija, po vsej banovini bodo pa prodajali cvetje in ’ ku-piček dali za nov spomenik. Mestna občina je darovala odboru lep prostor, kjer bo spomenik stal. Spomenik bodo postavili še letos. Ta dan so športni klubi priredili več tekem, katerih izkupiček je tudi namenjen za spomenik kralju Petru.
Slavonski vampir
Vampir ima na vesti 43 težkih zločinov.
Iz Bjelovara poročajo o zločincu, kakršnega ni zlepa najti v kriminalni kroniki. Zločinec ne vzbuja dosti manj pozornosti v kriminalnem svetu kot pred meseci diisseldorfski vampir. Le, da posledice slavonskega vampirja niso bile tako hude, kakor Kiirtenove, čeprav sta si zločinca v marsičem podobna. Gre za nekega Ivana Be-ščaka-Jurišiča, ki je po dosedanjih poizvedbah izvršil 43 zločinov. Med žrtvami vampirja Be-ščaka je tudi 8 deklic. Sicer si je pa izbiral žrtve med ločenimi ženami in vdovami, katere je zapeljeval in sleparil. Takih žrtev ima na vesti 10. Drugi njegovi zločini so tatvine in sleparije ter 2 razbojniška napada.
Burno zločinsko življenje Ivan Beščak, ki je star 30 let, se je rodil v Sredski v občini Ivanjska. Živel je z ženo in otroci do leta 1927. To leto je šel k vojakom, kjer je zaradi raznih prestopkov moral v vojaški zapor. Iz vojaškega zapora je pobegnil in tedaj se je začelo njegovo burno življenje. Kakor je sam izjavil, mu ni ostalo drugega, nego da je pričel s tatvinami in sleparijami, ko je pobegnil iz zapora. Svoje najtežje zločine, ki so zločini nad nedoraslimi deklicami, pa seve ne more opravičiti z borbo za vsakdanji kruh.
Dekleta je ujel s pustolovščinami Zločinec jze izvabljal dekleta v svoje zanjke z raznimi pustolovščinami. Predstavljal se je staršem nesrečnih žrtev kot trgovec mlinar, razpečevalec mleku na debelo itd. Vedno seveda pod drugim imenom. Benščak se je znal tako zakrinkati, da mu je pustolovščina vedno uspela. Starše deklet je vedno prevaril, da so mu dali
hčer v službo ali za zaročenko. Žrtve so se po zločinu vrnile k staršem onesrečene za vse življenje. Zločinec je dekleta z naslado trpinčil. Neko dekle je v gozdu privezal na drevo in odšel. Posebno piko je imel pa na ločenke in vdove. Predstavljal se jim je za bogatega seljaka ali vdovca, ki si išče ženo. Tako je prevaril 10 vdov. Priženil se je k hiši in nekaj dni nato z obilnim plenom odšel. Te sleparije so Beščaku šle posebno od rok.
Kako je zločinec »oslepel« v zaporu
Znano je, da zločinci v zaporih kaj radi »zbo-le«, hoteč s tem dobiti priliko za beg. Tako se Je tudi Beščak, ko je bil v bjelovarskem zaporu, delal blaznega. Zdravnika seveda ni mogel prevarati. Zato je nekaj dni nato nenadoma oslepel. Zdravnika je to pot znal prepričati, da bo ob oba očesa, če ga ne začno takoj zdraviti. In res so ga izročili v oddelek za umobolne, ki je dobro zavarovan z rešetkami, da ne bi pobegnil. Ko je pa nekega dne strežaj pozabil zakleniti vrata, je »slepec« čez noč izginil. Orožniki so ga zaman iskali. Izvršil je odtlej še 18 zločinov, naposled so ga orožniki le prijeli v bližini Rače. Priznal je vse svoje zločine.
b Obsojena zverinska žena. V Šibeniku so v petek popoldne razglasili obsodbo nad morilci 301etnega seljaka Nikole Pupovca, o čemer je naš list pred tedni obširno poročal. Obtožena Stoja in Koja Stojič sta obsojeni na doživljensko robijo. Ljubica Pupovac, prijateljica umorjenega seljaka, pa na 14 let robije. Stoja in Koja sta sprejeli kazen mirno, Ljubica je pa jokala.
b Tomaž Bat’a v Dalmaciji. Prvega julija bo prišlo v Dalmacijo okoli 3Č0 uslužbenec iz Bat’e-vih tovaren za čevlje v Zlinu. Ob morju se bodo mudili 10 dni. Z njimi bo prišel tudi Tomaž Bat’a, kralj čevljev, s svojo družino.
b Ponesrečeno »grabljenje. Ko je pred dnevi šla po ulici v Banja Loki 161etna Saveta S., se ji je pridružil sošolec Ibrahim Begovič in jo vprašal, kaj bi naredila, če bi jo ugrabil za svojega prijatelja Abdula Žiko, ki je vanjo do ušes zaljubljen. Ko sta se pogovarjala, je nenadoma privozil mimo avtomobil, v katerem je sedel Abdulov brat Šerid. Šerid in Ibrahim sta tedaj zgrabila dekle, jo s silo posadila v avto in jo odpeljala v Abdulovo hišo. Šele po posredovanju Savetiue sestre so ugrabljeno dekle izpustili.
kazuje neverjetne vratolomne produkcije. Držeč se z zobmi za žico, hodi po njej z ene hiše na drugo. Z zobmi prenaša človeka ali pa 106 kg težak tovor preko žice.
■	Svojevrstna tekma. Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani priredi v nedeljo 21. t. m. v Beričevem pri Ljubljani veliko tekmo koscev za naslov zvezinega prvaka. Na tej tekmi bodo tekmovali kmetski fantje iz cele naše banovine. Po tekmi pa bo še velika kmetska veselica, ki jo priredi društvo kmetskih fantov in deklet v Beličevem. Vabljena vsa javnost na to prireditev. Iz Ljubljane zelo ugodna avtobusna zveza izpred Mestnega doma (Krekov trg).
Keks za kovače ir« centralne kurjave
iz angleškega premoga
75 Din za IOO kg
^2/	Iranko	>llnarnu	nudi
Ljubljanska mestna plinarna.
■	Drzna goljufiva. Dne 5. marca je Zofija Žagarjeva iz Suvoborske ul. 35 zastavila po neznani ženski svoj plašč, vreden 1200 Din. Neznanka se je čez četrt ure vrnila iz zastavljalnice in je izročila Žagarjevi, ki jo je čakala pred zastavljalnico, zastavljala! listek in 120 dinarjev. Ta listek je Žagarjeva spravila, ne da bj ga natančneje pogledala. Pred kratkim je bolela Žagarjeva zastavljeni plašč rešiti, pri tem pa je opazila, da na zastavljal nem- listku ni naveden plašč, temveč dva kosa blaga v vrednosti 300 Dan, glaseč se na ime Križjak. Neznanka je tedaj Žagarjevo opeharila za okoli 1200 Din na la način, da ji zaupanega plašča sploh ni zastavila, marveč zase obdržala in ji podtaknila drug zastavljalmi listek. Neznanka je okoli 35 do 40 let stara, majhne postave in okroglega, drobnega obraza. Na glavi je nosila belkasto ruto.
B Obravnava proti morilcu Laknerju bo tajna? Kakor srno že poročali, se bo vršila v torek 16. t. m. obravnava proti morilcu Laknerju in njegovim tovarišem. Ker so vsi obtoženci razen enega, mladoletniki, bo obravnava tajna in občinstvo ne bo pripuščeno k njej, če se ne bo edini obtoženec-polnoletmik izrekel proti tajni obravnavi.
B Pred sodiščem okraden. G. Jože Debevec, ki sedaj že približno 1 leto pazi na kolesa pred vhodom v juslično palačo, nas je obvestil, da ni bilo ukradeno Josipu Škulju kolo »Jogo« pred vhodom v juslično palačo, kjer on pazi na kolesa, temveč najbrže v Cigaletovi ulici ali na Miklošičevi cesti.
B Male tatvine. Jz skednja Lovrenca Zorka, posestnika na Viču št. 13 je bila ukradena od kosilnega stroja 1-50 m dolga kosa (rezilo) znamke »Dening«, vredna 200 Din. — Na tobačni trafiki v Tivoliju sla 2 neznanca razbila ob
3.	ponoči 2 šipi, vredni 20 Din in najbrže nameravala zvršiti tatvino, a ju je lastnica Antonija Borov-io še pravočasno prepodila. — Iz veže Zadružne banke na Miklošičevi cesti je bilo ukradeno kolo Francetu Berčiču. Ukradeno kolo so izsledili v mestni zastavljalnici. Zastavila ga je neka ženska pod imenom Bernik, stara okoli 40 let, male postave in rdečega obraza.
Novo mesto
Avtobusno in avtotakrsno podjetje LUDVIK KONDI! IG, Novo mesto, vljudno obvešča p. n. občinstvo, da je prenehalo obratovati avlo-pod-jetje Kondrič & Dolmovič kot družabna tvrdka ter posluje dalje pod gorenjim imenom kot samostojno avto-podjetje. Na razpolago tudi elegantna avto-limuzina. Tvrdka se bo potrudila zadovoljiti p. n. občinstvo v vsakem oziru ter se priporoča za nadaljno naklonjenost. 1449
Propagandna izložba »Jadranske Straže«. Tukajšnji mestni odbor J. S. je razstavil v izložbenem oknu knjigarne Krajec nasl. propagandni materijal edine naše pomorsko-obrambne organizacije »Jadranske Straže«. Slika visokega njenega pokrovitelja diči pisano okno, književne izdaje J. S.,' krasna revija, divne slike, kapa članov organizacije, znaki in še mnogokaj. V trgovini se sprejemajo prijave za članstvo kot tudi naročila za kape. Rodoljubi, ne pojdite mimo- izložbe zakrknjenega srca!
Glasbena Matica je snoči pokazala v Sokolskem domu plod svojega celoletnega truda. Gojenci so nastopili v pestri javni produkciji, in so želi za svoja lepa in izvrstna izvajanja prav burno priznanje. Vsa čast in pohvala pa gre v prvi vrsti požrtvovalnima učiteljema Glasbene Matice gospe in gospodu Fakinu. Novomeščani bodo vrlo obžalovali, ako se obistinijo govorice, na naju priznana umetnika na jesen zapustita.
Čudna nesreča. Vojak Nikola Kravič iz Go-spiča je imel opraviti v hletu pri konjih. Preveč se je približal ognjeviti živali, ki ga je nenadno vsekala z vso silo po obrazu ter mu zdrobila nos. Ves krvav se je mož zgrudil. Vojaški zdravnik dr. Milan Ropaš mu je nudil prvo pomoč, nakar so ga prepeljali v kandijsko bolnico.
Seznani davčnih zavezancev, zavezanih pri-dobnini za poslovno leto 1931 je razpoložen v mestnem občinskem uradu do 21. t. m.
Oddaja otrok. Velika revščina z mnogimi osirotelimi otroci, ki so ali brez staršev, ali pa jih isti zanemarjajo. Banska uprava skrbi za veliko število teh nesrečnikov, a potreba je čim dalje občutnejša, razpoložljiva sredstva ne zadoščajo več. Je pa mnogo zakoncev, ki so jim otroci že dorasli, ali pa jih sploh niso imeli, kot tudi ne manjka starejših ljudi, ki bi si želeli v svoji bližini tako revno dete, da bi ga vzgojili za poštenjaka in vrlega človeka. Kdor bi čutil za to veselje, naj se prijavi, v domači občinski pisarni.
črešnje so letos obrodile kot že dolgo ne. Lepe so, slastne, sočne, sladke, debele. Po podgorskih vaseh Gor. in Do! Suhadol, okoli Brusnic in po Mehovskih brdih, pa še mnogokje v novomeški okolici jih je na vozove. Na trgu izbira velika in ne draga.
fitran 5
i '
4000 lei stare izLopnine pri 3-iiifi
Pojasnilo ravnateljstva Narodnega muzeja
Ljubljana, 13. junija.
Ravnateljstvo Narodnega muzeja v Ljubljani Vas prosi, da priobčite k članku z zgornjim naslovom, objavljenemu v »Jugoslovanu« z dne
13.	junija t. 1., sledeče pojasnilo:
Gospod Alojzij Hauptman z Vintarjevca pri Litiji je prinesel dne 21. aprila v Narodni muzej v Ljubljano zbirko ballstadtskih najdenin, na katere je bil ob neki priliki slučajno naletel in ki nimajo z omenjeno starostjo naravno nobenega opravka. On je sicer dotično mesto do kraja prekopal, vendar je po njegovi izjavi vse gradivo zdaj v muzejski Jasli. Ker je za stvar izvedela bližnja in dalnja okolica in ker je medtem došlo vodstvu muzeja tudi sporočilo, da se na Vintarjevcu kljub prepovedi koplje, in sicer da to vrši neka oseba iz Stične, ki se je baje celo izdajala za muzejskega poblaščen-ca, je muzejsko vodstvo obvestilo 1. maja 1931.
o	zadevi Okrajno glavarstvo v Liliji, da ta samovoljna kopanja v smislu obstoječih odredb prepreči. Ker iz izvajanj vašega članka sledi, da so domačini na Vintarjevcu prekopavali kraj lakorekoč pod patronanco Narodnega muzeja v Ljubljani, sporočamo, da vodstvo tega zavoda ni poslalo na lice mesta nikakega svojega izvedenca niti ni nikogar pooblastilo, da koplje v njegovem imenu, nego da ima v načrtu dolični kraj preiskati in eventuelno prekopati v letošnji jeseni, kar se je sporočilo tudi Okrajnemu glavarstvu v Litiji.
Gorenje polje
Naš občinski odbor je na svoji seji dne 14. maja t. 1. obravnaval in sklenil pridružiti se občini Toplice, kakor se je glasi predlog sre-skega načelstva v Novem mestu, Gospod župan Anton Klinc nam je pojasnil zadevo ter končno predlagal priključitev. Njegov predlog, smo odobrili in soglasno potrdili. Vemo, da bi si male občine tajnika težko vzdrževale, vemo pa tudi, da v občini ne more drugi županski urad tako uspešno voditi. V gospodarskem oziru bi bilo jako umestno in koristno, če bi se kraj Gorenja Straža priključilo občini Toplice ker je nalogo posestnikov iz sosednih vasi, ki bodo spadali pod občino Toplice in ki imajo parcele ali zemljišča v kraju Gorenja Straža.
Toča, ki je 9. t. m. toliko škode naredila, tudi naši občini Gorenje polje ni prizanesla. Pretečeno leto je dvakrat hudo potolkla ter vasi Gabrje, Gorenje in Dolenje polje so bile hudo prizadete, letos pa vse vasi v občini najbolj pa vasi Soteska in Drenje. Nekateri uničeno žito kosijo.
Peicvcznje po *vczdi večernici
104.
Kmalu na to so zagledali kaj čudno ptico z dolgim kljunom, toda brez perutnic in porastlo z dlako namesto s perjem. Tekla je pred njimi in se naposled skrila za meter visoko pustinj sko travo. »Kjer raste trava, mora biti tudi voda,« je vzkliknil Dušan. »Pojdimo tja!« Toda Danica je bila že tako slabotna, da sta jo morala Dušan in čuCi-ruči dvigniti in nesti. Sama do smrti izmučena, sta le s težavo stopala dalje.
105.
Ko sta prinesla Danico do trave, za katero je bila izginila ptica kivi, sta popolnoma obnemogla. Položila sta jo zato na pesek in se po vseh štirih napotila v travo. Le počasi in z neskončno muko sta se vlekla dalje. Precej časa je poteklo, preden sta našla, kar sta iskala. Toda našla sta. Kakor poblaznela vsled srečne rešitve, sta planila do male mla-kuže in pričela vsrkavati vase hladilno tekočino.
Blagoslovitev temeljnega kamna za carinarnico
Ob navzočnosti odličnih gostov so položili temeljni kamen za novo moderno carinarnico na Vilharjevi cesti v Ljubljani
r	'	>	:	'i^
1 m
■/ ' ,,ri'-#DaP fv -	;
Ljubljana, 13. junija.
Danes dopoldne je župan g. dr. Dinko Puc s podžupanom prof. Jarcom pozdravil na kolodvoru iz Beograda došle goste k svečanosti za blagoslovitev temeljnega kamna za novo carinarnico v Ljubljani zastopnika ministra za finance pomočnika v ministrstvu g. Gospodu« tiča, bivšega generalnega direktorja carin g. Šmida in tajnika v ministrstvu g. inž. Oroše-viča. Ob sprejemu so bili še pomočni direktorja financ g. Špindler, šef odseka za carinarnice g. Kontič, dr. Fuks, voditelj zgradbe višji svetnik inž. Mačkovšek, dr. Souvan in g. Cigoj.
Po 10. uri so se na Vilharjevi cesti za kolodvorom zbrali odlični gostje, ki so se udeležili svečanosti. Prišli so divizijski komandant general g. Ilič, banov pomočnik dr. Pirkmajer, župan dr. Dinko Puc in podžupan prof. Jare, zastopnik ministra za javna dela načelnik inž. Kranjc, občinski svetniki dr. Vladimir Ravnihar, dr. Lukan, dr. Fettich, g. Rado Hribar, dr. Klepec, g. Turk, inž. Bevc, inž. Pavlin in drugi, za finančnega direktorja njegov pomočnik g. Špindler s šefom odseka za carine g. Kostičem, upravnik glavne carinarnice g. Cigoj, predsednik TOI g. Jelačin z g. dr. Win-(lischerjem, predsednik gremija trgovcev g. Gregorc, predsednik društva bančnih zavodov g. dr. Slokar, inž. Peterželo, načelnik oddelka za trgovino g. dr. Marn, portugalski konzul g. Strucelj, direktor magistralnih uradov g. dr. Zarnik z dr. Kantom in dr. Fuxon, poddireklor mestnega gradbenega urada g. inž. Poženel, nadalje nadzorniki nove stavbe inženjerja g. Miklič in špinčič, ki sta stavbo projektirala, za visoke stavbe, g. inž. Mačkovšek pa za gradnjo cest, podpredsednik Stavbne družbe gosp-Janko Bleivveis z direktorjem inž. Hengerer-
jem, zastopnik ljubljanske gradbene družbe g. Bricelj in inž. Vrhovnik, dobavitelj gradbeuega materijala g. inž. Lenarčič in mnogo drugega odličnega občinstva.
Ko so prišli še gorej omenjeni gostje iz Beograda, se je slavnost pričela. Stolni župnik kanonik dr. Klinar je po primernem govoru blagoslovil temeljni kamen, v katerega so zazidali spominsko lislino; ki jo je prečita! inž. Mačkovšek.
Župan dr. Puc se je predvsem zahvalil vsem, ki so pomagali, da se je načrt za carinarnico uresničil, tako g. Gospodneliču, g. Šmidu in zlasti Zbornici TOI in njenim predstavnikom. Vseh teh dobrin smo pa bili deležni ob modrem vladanju Nj. Vel. kralja, ki so mu navzoči trikrat vzkliknili: »Živio!«
Inž. Mačkovšek je še navzočim orisal dela mestne občine na račun kaldrminskega fonda.
Predsednik Zbornice za TOI g, Jelačin ml. je nato v lepih besedah orisal pomen nove carinarnice za razvoj našega narodnega gospodarstva in se zahvalil za trud vsem, ki so se prizadevali, da smo dobili moderno carinarnico. Navzoči visoki goslje in zastopniki so stopili nato k temeljnemu kamnu in udarili nanj, želeč vsak s svojim geslom novi zgradbi in s pomočjo nje uspeh in napredek vsemu narodu in državi.
Po svečanosti je mestna občina povabila goste na slavnostni obed, ki je bil v »Unionu« in na katerem so izrekli več napitnic in zdravic. G. župan je sporočil, da so poslali pozdravne in udanostne brzojavke. Nj. Vel. kralju, predsedniku Živkoviču, ministroma za javna dela in za finance in drugim. Gostje so to sprejeli z odobravanjem na znanje in vzkliknili trikrat Nj. Vel. krlju ob zvokih državne himne.
Skoro 6 milijonov Din iz kaldrminskega fonda
na račun kaldrminskega fonda
Izvršena in projektirana dela
Na račun kaldrminskega fonda občine ljubljanske je mestna občina tlakovala doslej naslednje komunikacije: vodoravni del Miklošičeve ceste, ki je bila asfaltirana leta 192"). in za kar se je izdalo Din 1,881.193-76. strmi del Miklošičeve ceste, južni del Resljeve ceste (med Komenskega ulico in Zmajskim mostom) ter južno vozišče Masarykove ceste (med Dunajsko in Resljevo cesto), kjer so bile položene regularne granitne kocke leta 1926. in 1928. in kar je stalo Din 3,956.978-99. Skupni izdatki iz kaldrminskega fonda so torej dosedaj znašali Din 5,838.172-75.
Postavitev carinarnice je bila prvotno nameravana na.južni strani glavnega kolodvora, in sicer na vogalu Resljeve in podaljšane Masary-kove ceste. Generalna direkcija carin je pa tekom lela 1927. prišla do zaključka, da potrebuje tudi še nova carinska poslopja, h katerim morajo voditi seveda tudi železniški tiri. Tako je prišlo do končnega sporazuma vseh -prizadetih faktorjev in korporacij dne 11. aprila 1929., na katerem končnem sestanku se je soglasno osvojilo situiranje nove carinarnice tam. kjer se sedaj izvršuje. Med tem je prišla nova uredba o kaldrmini z dne 10. maja 1928., ki je med drugimi novimi določbami omogočila tudi gradnjo carinskih objektov na račun kaldrminskega fonda, ki je bil prvotno na razpolago predvsem le za tlakovanje cest k carinarnicam.
Na podlagi lega načelnega sporazuma je mestni gradbeni urad izdelal generalne načrte za vsa predvidena gradbena in tlakovalna dela ter je ministrstvo financ dne 9. maja 1930. odobrilo ta gradbeni program v višini 25 milijonov dinarjev. Gradnja naslednjih objektov je poverjena Stavbni družbi d. d. Stanovanjska kolonija, sestoječa iz 5 objektov, bo imela 26 stanovanj in dve sobi za tujce ter lepo urejene vrtove.
Stražnica finančne kontrole bo enonadstropna zgradba in bo vsebovala 2 spalnici za moštvo, umivalnico, kuhinjo in jedilnico, nadalje stanovanje za poveljnika straže in stanovanje za upravitelja carinskih objektov.
Pritlična stavba dohodarstveiiega urada bo imela dve pisarni za poslovanje lega urada.
Carinsko skladišče bode v zaprtem delu imelo zazidane ploskve 2190 m2, v odprtem ali pokritem delu 320 m2; ob strani tirov še 4 m široko rampo, na dvoriščni strani normalno rampo, in končno carinsko klančino v izmeri 1364 m2.
Carinsko upravno poslopje, ki bo dvonad ■tropno in povsem podkleteno ter bo obseg,-
vse potrebne pisarne, tresor in kemični laboratorij
Zgradi se tudi nova vagouska delavnica višje gori proti Dunajski cesti ter preslavi obstoječa nakladalna rampa tudi v smeri proti zapadli oziraje se na konfiguracijo novega carinskega ozemlja. Carinske tirne naprave bo uredila železniška uprava sama. Za nove carinske objekte in za ureditev komunikacij je bilo treba pridobiti tudi potrebne ploskve in sicer okoli 56.000 m2.
Na račun kaldrminskega fonda se bodo namreč tlakovale naslednje komunikacije: Vilharjeva cesta, carinsko dvorišče, Šmartinska cesta, Masarykova cesta (med Resljevo in Šmartinsko cesto). Ta dela so že oddana ter vrši dobavo granitnega materijala ing. Lenarčič Milan, potrebna zemeljska dela pa je prevzela Ljubljanska gradbena družba.
Odobrena so nadalje še tlakovanja naslednjih ulic, ki bodo v kratkem ponovno razpisana in sicer: Resljeva cesta (med Komenskega ulico in Masarykovo cesto) Gosposvetska in Celovška cesta (do mitnice) in Blei\veisova cesta — v vsej dolžini. Skupno' se bo tlakovalo ploskev 62.985 m2 ali okroglo 63-000 m-’.
To so za ljubljanske prilike zelo velike kva d ra (ure, kar nam izpričuje navedba, da se je v vsem preteklem desetletju do vštetega 1030. leta položilo le za 11.000 in2 novega tlaka več kot bo to izvršeno sedaj na mali tekom dobrih 12 mesecev. Upamo pa tudi že nekoliko, da se bode tlakovanje raztegnilo vsaj še na del Tržaške in Dunajske ceste> S tem bo storjen velik korak naprej, kajti ravno urejene glavne dovozne žile ljubljanske bodo dale našemu me-slu šele prikupno zunanjo sliko, kar ni potrebno le radi tujskega prometa, marveč tudi v dobro našega prebivalstva samega, ki mora dnevno te komunikacije uporabljati.
Sv. Jurij pod Kumom
Smrtna kosa. V ponedeljek 8. t. m. smo pokopali gospo Marija Gorišek, iz Sela pri Foljšniku. Njen mož Franc Borišek je bil večletni župan obširne polšenske občine. N. v. m. p. žalujočim sožalje!
Občinska cesta šklendrovec — Sv. Jurij in na Radeče temeljito popravljajo. Zasluga za to gre županu g. A. Medvedu.
Stavbeno gibanje. G. Josip Knez, trgovec in poštar, je zgradil v 2 letih že drugo vilo, baš le ctoi jo dogotavlja.
izlei na Turjak
Nad Turjakom se dviga gora Sv. Ahacija. V nedeljo, dne 28. junija bo na gori zgodovinska cerkvena svečanost. Naš narod praznuje spomin na bitko in slavno zmago nad Turki pri Sisku leta 1593. Izletniki, posebno iz Ljubljane, so vedno na ta dan radi prihajali na to goro. Na gori stoji cerkvica posvečena Sv. Ahaciju, ki so jo zgradili Turjačani s pomočjo turških ujetnikov, ujetih v bitki pri Sisku dne 22. junija 1593. Cerkvica sama na sebi je prav lep zgodovinski spomenik. Pred cerkvijo stoji stara lipa, v katere skorjo je vrezana še dobro vidna lelnica 1813, ki nas spominja na Francoze.
Pred leti je ta dan maševal mašnik v plašču, ki je bil narejen iz plašča Hasan Paše. Tega plašča pa sedaj ni več.
Ljubljanski izletniki se odpeljejo z dolenjskim jutranjim vlakom do Škofljice, od tam pa 2 ure 30 minut peš na goro. Počivalo se bo na Turjaku v gostilni pri županu Josipa Ahca. Vsak izletnik si lahko ogleda Turjaški mogočni grad, ki hrani smrtne in navadne ječe.
Pesem iz tlačanskih dni
Gašper, kmet, je prišel davek plačevat en krajcer mu je zmankal bil.
Ali mi ga boste šenkali — ali ga zamerkali? Jaz ne bom nič šenkoval. ne bom ga tudi zamekoval.
Avpe, Avpe, Avpe moj, še trikrat hujši kot gospod, pelje kmeta v turen teman, tam naj bo tako dolgo sam, da bo prinesel krajcar nam.
Pritekelj Anton.
Razstava sfarinsldli cerkvenih paramentov in posod
Umetnostno-zgodovinsko društvo je priredilo v škofijskem dvorcu bogato razstavo mašnih plaščev, velumov, uionštranc. kaližev in drugih predmetov.
Najštevilnejši so mašni plašči, zbranih je nad petdeset, med njimi tudi več sto let stari komadi, v raznovrstnih tehnikah, tako v materija-lu kakor po načinu obdelave. So jz bogatih, a 1udi skromnih vaških cerkva. Med znamenitosti je prišteti Hasanov ter Lavdonov plašč. Za oko paznega motrilca bodo privlačnejša dela, iz ka-terih veje duh naših lal. Jo lo ročno delo preprostih src. Po čutenju so nam njih izdelki blizu, kakor bi poslušali narodno pesein, le poljske in domače cvetke, sveti Jurij na konju, sveta Družina in božje trpljenje v tisoč in tisoč nitkah obdelano, vse pa podrejeno enotni volji, dati čutenju svojstven izraz — v tem tiči umetnost teh rok.
Mnogo lepih kaližev in monštranc je iz gotske dobe, bogato okrašene in večina tudi z letnicami opremljene. Znamenita je kovinasta škofovska palica z benečanskim levom v zavoju, last našega muzeja.
Razstava nam je odkrila novo stran našega kulturnega udejstvovanja v preteklosti. Hvala gre g. msgr. V. Steski, ki je z veščo roko aranžiral razstavljene predmete, a jih tudi zbral iz raznih krajev, večinoma s teritorija bivše Kranjske. Škoda da se ni uresničila nameravana razstava, ki bi obsegala vso Slovenijo. — Umestna bi bila podobna moderna razstava.
Kdor je videl, kako radostnih lic je prisluhnila naša mladina barvni simfoniji teh ročnih del, pač ne dvomi, da bo slehrui posetnik zadovoljen, zlasli pa bodo naše dame odnesle novih pobud v svoje domove.	A. Stupica.
Huda nesreča pri regulaciji Liubljjanice
filektromouter — družinski oče se ponesrečil pri napeljavi električnega toka — Tragedija izseljencev« družine
Ljubljana, 13. junija.
24-letni elektromoiiter pri podjetju Dukid Karol Sinkovič je zaposlen pri regulacijskih delih Ljubljanice in je danes napeljeval električni lok. Ko je priplezal do vrha droga, mu je iznenada spodrsnila noga in se je pričel lovili, da ne bi padel z droga na tla. Naključje je hotelo, da je prijel z roko za žico. Tok visoke napetosti ga je omamil, da je omahnil in obvisel ha drogu z glavo navzdol. Neki delavec ga je rešil iz tega neprijetnega položaja in poskusil, da ga z umetnim dihanjem spravi'k sebi. Sinkoviča so kmalu po nesreči odpeljali z rešilnim vozom v bolnico, kjer leži še vedno v nezavesti. Sinkovič je oženjen in je oče enega otroka.
Huda nesreča je zadela Turkovo družino iz Straže pri Novem mestu. Danes je prejela Turkova mati pismo iz Amerike, da je nien mož v Buenos Airesu padel z zidarskega- odra 12 m globoko in si zlomil obe nogi. Ko je Turkova brala to pismo, je postala tako zmešana, da je pozabila na mast na ognjišču. Med tem je otrok prišel k ognjišču, prevrnil lonec vrele masti in se opekel z njo po obrazu. Vsa obupana se je pripeljala Turkova s ponesrečeno hčerko v Ljubljano in oddala otroka v zdravljenje bolnišnici.
V	bolnišnico so pripeljali še tele ponesrečence: 14-letni sin posestnice Alojzij Virant iz Želimelj pri Ljubljani je pri košnji pal na koso in si obrezal levo roko. — 32-letnega carinskega uradnika Živojina Jovanoviča je na velesejmu med prepirom nekdo udaril s stolom po glavi. Bolečine so postajale vedno močnejše, tako da se je moral zateči v bolnišnico. — 14-letni delavec Stanko Ogrin s Turjaka na Dolenjskem je pal s kolesa in si zlomil levo roko v zapestju.
Razširjajte Jugoslovana!
m Podlian dr. Pirkmajer na Pohorju. Današnji slovesni blagoslovitvi in otvoritvi Pohorskega, doma mariborskih mestnih uslužbencev na Pohorju se je udeležil tudi namestnik bana dr. Otmar Pirkmajer.
m Vidovdanska proslava bo letos dobila v Mariboru posebno svečano lice, ker bo v zvezi z dvodnevnim župnim zletom Mariborske Sokolske župe. Kakor doznavamo, bo 28. t. m. popoldan nastop vojaštva; nato se bodo vršile župne tekme, zvečer pa bo na igrišču 1SSK Maribora telovadna akademija. Dne 29. t. m. bodo zjutraj telovadne skušnje, nato dopoldan povorka ter razvitje župnega prapora, popoldan pa javna telovadba in po njej velika ljudska zabava.
m I* SLI). Slovensko lovsko društvo priredi danes popoldne ob 16. uri na vojaškem strelišču v Kadvanju streljanje na lončene golobe.
m Promenadni koncert. Ob priliki 13. kongresa Združenja jugoslovanskih železničarjev in brodarjev priredi glasbeno društvo »Drava« ob 10’30 v Mestnem parku promenadni koncert.
m Sokolsko društvo Maribor II. Krčevina-Ko-Šaki priredi danes v nedeljo 14. junija ob 15. na prostoru tik krčevinske šole (Tomšičev drevored) svoj prvi telovadni nastop. Spored obsega: telovadbo vseh oddelkov vojaško godbo, petje mladinskega in moškega zbora ter prosto zabavo. — Dobra in cenena okrepčila se bodo pri prosli zabavi dobila na prostoru, kjer se postavijo paviljoni, mize in sedeži. Prireditev obeta biti dobro obiskana in simpatična. Prijavil je obisk tudi oficirski zbor 15. pehotnega ;>olka. Vstopnina je zmerna, preplačila se hvaležno sprejemajo. — Pričakujemo številni obisk Sokolov in prijateljev jugoslovanskega sokolskega pokreta. — V slučaju izredno slabega vremena bi se prireditev morala vršiti teden dni pozneje, t. j. 21 junija oh isti uri in na istem prostoru. Zdravo!
m Odhod dere na Počitniški dom Kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju. Včeraj zjutraj je odšla prva skupina okoli 100 otrok na Počitniški dom kraljice Marije pri Kv. Martinu na Pohorju, in sicer en del po železnici, kjer je dala železniška uprava na razpolago direkten vagon do Bistrice, drugi del pa z mestnim avtobusom do Polskave. Razpoloženje olrok je bilo prav veselo. Nekaj otrok je izostalo, ker jim Sol, ravnateljstvo ui dalo dovoljenja za predčasno prekinitev pouka Včeraj je pa došlo telefo-nično privoljenje banske uprave, da zainorejo tudi dotični olroci takoj odriniti na Pohorje. Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor.	1182
m Proučevanje manjšin v Mariboru. Po znanih Maullovih in Carstanjenovih- revizionističnih nastopih glede naše severne meje, se je v Mariboru ustanovila sekcija za proučevanje naših manjšinskih in obmejnih vprašanj. Glede znanstvenega dela je izvršilo vse predpriprave tukajšnje Zgodovinsko društvo. Odprto pa je še ostalo vprašanje temeljitega izpopolnjevanja manjšinske literature, brez katere je tako delo za širšo javnost manjšega pomena. Kolikor smo dozriali, leži ključ za rešitev tega vprašanja že dalj časa v rokah predvsem naših narodno -obrambnih društev, želeti je samo, da pride to vprašanje čimprej z mrtve točke, tako da oo mogoče začeti s »motrenim delom čimprej.
ni Bosanske češnje. Mestno tržno nadzorstvo nam sporoča, da smo bili glede naše včerajšnje vesti napačno informirani. Nadzorstvo ni odredi-
lo,	da se morajo bosanske češnje prodajati vsaj po 4 Din kg, ampak nasprotno, da se morajo prodajali le po 3 Din, torej cenejše ko domače.
m Kinematografi. Grajski kino: do vključno srede opereta »Plavolasi slavček«. Kino Union: do vključno ponedeljka drama »Noči na Bospo-rut.
m Pijte original »CHABKSO«.	1114
m Lekarniška služba. Nočno lekarniško službo ima od danes opoldne do prihodnje nedelje opoldne lekarna Vladovič »Pri zamorcu« v Gosposki ulici.
m Rokoborbe. Mednarodne rokoborbe so se končale v petek, sedmi večer, sledeče: napeti boj med Csonlosem (Sedmograška) in Poljakom OroszoNvskim je potekel po 20 minutah neodločeno; spoprijem se je zaključil predčasno, ker je občinstvo zahtevalo odstranitev Csontosa; drugo srečanje Romuna Pecascuja z Nemcem Frankom še je {>o 41 minutah zaključilo z zmago Franka; tretja borba med Beličem (Bolgarija) in Bogner-jeiii (Madjarska) je ostala po 25 minutah neodločena.
m Radi kvalitete in cene — samo »Karo
jf o v I j c!«	985
m Moderne kopalue obleke in kopalne čevlje Itd. — H. J. Ttirad, Aleksandrova c. 7.	1411
m Za brezposelne. Borza dela v Mariboru išče nujno za Maribor: 5 hlapcev, 3 čevljarje, 2 kurijama, 1 kolarja, 1 kontorista, 1 stavbenega tehnika. 2 plačilni natakarici, 1 varuško, 1 strojno pletiljo in 1 šteparioo za gornje dele čevljev. Za Maribor in okoiico: 20 hlapcev, 14 dekel, 2 gospodinji, 10 kuharic, 15 služkinj, 2 sobarici, 1 slaščičarskega in pekovskega vajenca; za Bled: 5 natakaric; za Guštanj: 1 hotelsko kuharico in
1	kuharico k orožnikom ter za Novo Gradiško
1	vzgojiteljico.
m Iz gledališča. V torek se bo pela Kienzlova Opera »Kevangeljnik« za abonente reda C in lastnike kuponov. V četrlek 18. t. m. pa bo slavil g. Edo Grom petindvajsetletnico svojega oderskega delovanja v vlogi prestolonaslednika Rudolfa v Anetovi drami »Meyerling«.
m S sejma za prašiče. Na sejmu v petek je bilo 431 prašičev. Kupčija je bila slaba, prodanih je bilo samo 175 glav. Cene so bile: 5 do 6 tednov stari 50-80 Din, 7—9 tednov 90—130 dinarjev, 3—4 mesece 180—250 Din, 5—7 mesecev 350—400 Din, 8—10 mesecev 450—500 dinarjev, enoletni 600—900 Din. Živa teža 1 kg 6—8 Din, mrtva teža 1 kg 9—10 Din. m Aretacije. V petek so bili v Mariboru aretirani: Osman Š. radi telesne poškodbe, Lovrenc T. radi beračenja, Ivan V. radi neprevidnega kolesarjenja, Alojzij L. radi poskušenega samomora, Anton Legat radi beračenja in .lakob K. rudi beračeuja in potepanja.
m Prizor s trg«. Včeraj se je dogodil na trgu neuavaden in razburaljiv prizor. Neka gospa ja pri okoliški kmetici kupila 6 jajc in je, ko jih le že spravljala v taško, opazila, da je eno raz-
bito. Vrnila ga je zato kmetici, ki se je tako razburila, da je pograbila ubito jajce in ga z vso silo zagnala gospe v hrbet. Vsled te svoje prevelike razbaritosti je bila kmetica aretirani in kaznovana zaenkrat s 24 urami zapora.
LUNA MARIBOR nogavice vseh vrst m Družina divjih kokoši. Znani gačitelj gosp. Ziringer je nedavno ustrelil v Črni krasnega divjega petelina, katerega je nagačil skupaj z divjo kokošjo in tremi piščanci. Tako izpopolnjeno družino je kupila tukajšnja gozdarska šola. Zaenkrat je še v Ziringerjevi izložbi.
m Nezgoda hlapca. V petek popoldne je zašel 491etni hlapec Franc Blažič med dva voza, ki sta ga stisnila in notranje tako poškodovala, da je moral v bolnišnico.
mOddaja otrok. Kraljevska banska uprava v Ljubljani želi oddati večje število otrok v starosti od 1 do 11 let v brezplačno oskrbo. V poštev prihajajo družine, ki so v vsakem oziru priporočljive in v dobrem gmotnem položaju, predvsem zakonci brez otrok. Prijave sprejema soeijalno-politični urad mestnega načelstva, Rotovški trg št. 9.
Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH. Maribor.	1184
m Smrtna kosa. Po daljši bolezni je umrla včeraj v starosti 30 let gdč. Marija Snuder-lova, bivša uradnica. Pogreb bo jutri ob 16. uri.
m Tri nesreče. Stroj je v petek odtrgal prst na desni roki 22-letnemu delavcu Francu Urbasu na Pobrežki cesti. — Neki avtomobil je podrl na tla železniškega uradnika Franca Kovačiča, ki si je pri padcu nalomil desno ključnico.
—	Pri navijanju avtomobila pa je na Vodnikovem trgu ročica udarila v obraz 19-letnemii mehaniku Tugomirju Ružiču in ga nevarno ranila. Vse tri so prepeljali v tukajšnjo bolnico.
m Železniška nesreča. Progovnega delavca 36-letnega Josipa Laha je včeraj v Framu prijel vlak in ga s tako silo vrgel ob tla. da je dobil težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
m Nesreča dečka. Ludvik Dolinšek, 11-letni učenec četrtega razreda osnovne šole, je v petek pri igranju v Erjavčevi ulici padel in si nalomil kost na levi nogi. Po prvi pomoči so ga oddali v domačo oskrbo.
m Brezobziren kolesar. V petek popoldne je v divjem diru privozil nek kolesar po poti za pešce, ki vodi od Treh ribuikov v Krčevini mimo tamkajšnje gostilne v Mesini park ter se zaletel v nekega dečka. Deček je pri tem padel, da je krvavel iz nosa in ust. Ker se kolesarjenje po polili za pešce okrog Treh ribnikov vedno ponavlja, bi bila že skrajna dolžnost pristojne občine, da bi to prepovedala in preprečila.
m Pretep. V Koroni pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah so se ponoči stepli domači fantje in možje. Posestnik Leon Kristl, star 28 le!, je pri tem dobil z nožem vbodijaj v desno stran prsi, Z avtomobilom mariborske rešilne poslaje so ga prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
m Tatvina čolna. Neža Potočnikova, žena železničarja, je v petek javila policiji, da ji je nekdo v uoči od četrtka na petek ukradel nov 7
metrov in 1000 Din vreden čoln, kateri je bil z verigo priklenjen na levem bregu Drave. V isli noči je okrog 23. ure delavec Franc Mesarič videl nekega moškega, ki je v sličnem čolnu veslal pod eMljem proti Št. Petru.
m Tatvina kolesa. Rudolfu VabiČu, pleskarju državnih železnic iz Frama, je v petek popoldne neznanec ukradel izpred trgovine »Luna« na Aleksandrovi cesti 1000 Din vredno kolo.
m Tatvina denarnice. Mariji Kodlerjevi s Tezna je v petek dopoldne neznanec izmaknil na Glavnem trgu iz košare denarnico s 30 Din vsebine.
KAJ OSVEŽUJE!
„JO G URA”
KDOR 10 PIJE VARUJE SVOJE ZDRAVJE!
Geljfe
* Jugoslovanski treznostui kongres v Beogradu. Dne 3., 4. in 5. julija bo v Beogradu trez-nostnl kongres za Jugoslavijo. Doslej je prijavljenih že nad 200 odraslih abstinentov ter 1200 članov Trezne mladine. Za odrasle je dovoljena polovična vožnja. Za dijake stane vlak iz Dravske banovine približno 100 Din. Prenočišče bo stalo za tri noči 30 Din, hrana pa 20 Din dnevno, skupno 100 Din. Kdor se* želi kongresa udeležiti, naj to prijavi po dopisnici do 21. junija g. profesorju Pavliču v Celju. Iz Dravske banovine odpotujemo 2. Julija, na poti si ogledamo Zagreb, na povratku pa Djakovo. Zlasti naj se udeleže kongresa dijaki, ki imajo režijske in proste vozovnice.
* Otvoritveno streljanje celjske strelske družine bo v nedeljo 21. junija ob 15. na strelišču v Pečovniku. Skupnega odhoda iz mesta ne bo.
* Poziv učiteljem pevcem in učiteljicam pevkam iz Celja in okolice. Danes popoldne ob 16. se sestanemo v Celjskem domu z delegatom Učiteljskega pevskega zbora tov. predsednikom Zupančičem ter z dirigentom prof. Kumarjem, da se pogovorimo o sodelovanju v Učiteljskem pevskem zboru. Pridite vsi! — Šegula.
* Popravilo poslopja sreskega načelstva. Te dni so začeli popravljati poslopje sreskega načelstva, ki je bilo že zelo potrebno popravila. K stroškom prispeva mestna občina 120.000 Din.
* Drugi gasilski dan v Celju. Danes dopoldne ob 10. bo velika gasilska vaja v mestu, ob 11. pa promenadni koncert v parku. Popoldan ob
14.	obhod z god'bo po mestu, nalo na Glaziji velika tombola in ljudska veselica. Ob 21. velik ognjemet.
* Smrtna kosa. Včeraj je po dolgi in hudi bolezni umrl g. Franc Pograjc, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice v Celju in občinski odbornik okoliške občine. Pokojni Je bil vobče spoštovan mož in radi svoje ljubeznivosti zelo priljubljen. Dosegel Je starost 47 let. Pogreb bo Jutri v ponedeljek ob 18. iz hiše žalosti na Bregu na okoliško pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujoči rodbini naše soža-
lje! — V Gaberju je 12. t. m umrl 84-letnl delavec Vertance! Matija. — V javni bolnici je 12. t. m. umrla 81-letna zasebnica Kresnik Helena iz Gaberja št. 77.
* Mestni kino predvaja danes ler jut ni veliki Paramountov zvočni film »Ljuba vna parada«. Zvočni žurnal.
* Uspeh celjskih športnikov. V prvem kolu teniškega turnirja za državno prvenstvo je premagala članica SK Celje gdč. Ravnikarjeva bivšo državno prvakinjo Schvveigliardovo s 5:3, 6:4, član S. K. Celje g. dr. Bleiweiss pa prvaka dr. Farkaša s 3:6, 6:4, 6:4.
* Izguba. 11. t. m. je bila v mestu izgubljena zlata zapestnica, vredna 300 Din. — Istega dne je bila v Gosposki ulici izgubljena ročna torbica z denarjem. — Najditelji naj oddajo stvari na policiji.
Pred oivori^vijo rframvajsLe proge na Vič
Ljubljana, 13. junija. Danes so Siemensovi delavci končali s polaganjem tračnic na progi glavna pošta--Vič. Da proslave ta dogodek, jim je podjetje priredilo ob 16. uri likof v Gradišču. Da dajo svojemu veselju .duška, so delavci zasadili v tla zastavo, ki je vzbujala velik interes občinstva.
Nova tramvajska proga od glavne pošte pa do cerkve na Viču meri 2700 ni. Otvoritev nove proge se bo vršila na Vidov dan 28. t. m. Par dni poprej dospe v Ljubljano iz tovarne vagonov v Brodu na Savi nadaljnjih 5 novih tramvajskih voz. Pričakovati je, da bo tudi ta novo-otvorjena proga imela tako lep obisk kakor proga v Šiško.
Zopetf požar na Bledu
Zgorela jc Mulejeva žaga in stanovanjska hiša na Mlinem
Bled, 13. junija.
Ni še dolgo tega, ko je požar uničil Valan-tovo žago v Zasipu pri Bledu. Danes okrog 3. ure zjutraj je bilo slišati sirene okoliških žag, ki so naznanjale prestrašenim domačinom, da gori. Ljudje so v razburjenosti zapuščali domove ter tekli proti razžarjeni vasi Mlino, lioteč se prepričati, od kod prihajajo ognjeni zublji.
Gorela je Mulejeva žaga. V gasilno reševalno akcijo so stopili domači ognjegasci, katerim so se kasneje pridružili še gasilci iz Bohinjske Bele. Z združenimi močmi se jim je posrečilo, da so ogenj omejili. Nikakor pa niso mogli ugasiti požara na žagi, ki je pogorela v 20 minutah do tal. Uničena je tudi stanovanjska bližnja hiša, iz katere se je komaj rešila gospodinja z nebogljenim detetom v naročju. Slišali so se obupni klici. Na pol oblečena je stekla v zadnjem hipu po stopnicah navzdol, kjer je bila streha že vsa v plamenih. Čim je dospela do tal, so se zrušile stopnice. V veliki nevarnosti in zmedenosti je tekala reva sem in tja ter reševala, kar se je dalo rešiti.
Na tem mestu je grajati neverjetno vedenje tamkaj stanujočih delavcev, ki se. na prošnjo, da bi pomagali gasiti, niso hoteli odzvati ter so raje utekli, ne meneč se za divjanje požara.
Na lice mesta je kmalu prispela orožniška patrulja, ki je z energično akcijo ukrenila vse potrebno glede javnega reda ter po svojih vestnih močeh zastavila vse sile, da čimprej izsledi brezvestnega požigalca.
Škoda, ki jo trpi gospod Ivan Mulej radi do tal pogorele žage in bližnje stanovanjske hiše je silno velika ter po izjavi nekaterih ljudi presega vsoto 150 tifcoč Din, ki pa je le neznatno krita z zavarovalnino.
4le4ni otfrok utonil \ jezu
Slovenjgradec, 12. junija.
V	četrtek popoldne so se igrali mali otroci, med njimi tudi ljubka 41etna Gros Matilda, hčerka uslužbenca v tovarni Berger v Št. liju pri Mislinju pri jezu potoka Kače.
Veselili so se solnca, brezskrbnosti in zdravja. Mala Matilda se je v svoji razposajenosti oddaljila, in to je postalo za njo usodno. Kar ji je izpodrsnilo in že je padla v jez, ki je pred padcem skoraj popolnoma miren in sorazmerno zelo globok. Brez najmanjšega vpitja je nesrečnico zakrila voda.
Otroci so jo takoj pogrešali in obvestili Ma-tildine starše. Obupani oče je s težko slutnjo šel iskat svojo ljubljenko, ki jo je našel v vodi že brez življenja. Vsi napori z umetnim dihanjem so bili brezuspešni. Z mrtvim angelčkom in nesrečnimi starši sočustvuje vsa okolica, ki je na tako tragičen način izgubilo mlado življenje.
Slovenjgradec
Nesreči. 121etni Vogrin Franc je nakladal les na voz, pri tem pa mu je deblo zmečkalo dva prsta na desni roki. — 501etni delavec Skalov-nik Jože si je pri sekanju lesa z vso močjo po nesreči udaril s sekiro in si zelo poškodoval levo nogo v kolenu in je nevarnost, da si je ranil tudi kost, kar bi ne bilo brez večjih posledic.
Hrastnik
Pri poročilu o zadnji prireditvi sokolske mladine (igra »V kraljestvu palčkov.) je tiskarski škrat zakrivil, da ni bila omenjena poleg gdč. Paternostrova tudi gdč. vrtnarica Balohova, ki se je z enako vnemo trudila pri številnih vajah. Za šolsko mladino se bo ponovila igra na Vidovo.
Hrastniški Sokol priredi danes popoldne ob
4.	uri na šolskem telovadišču (ob slabem vremenu v Narodnem domu) javen nastop, v soboto večer pa se predvaja v domu film o beograjskem sokolskem izletu.
Dela ob potoku pod Narodnim domom vidno napredujejo. Ztd ob levem bregu je dograjen
potok teče že po novi strugi in narejene je že precej škarpe na desnem bregu. Ves prostor med domom in dolskim mostom bo mnogo pridobil, za kar gre cestnemu odboru vse priznanje.
Sp©I?f
Hašk — Ilirija ob 17-30.
Današnja tekma bo odločila, da li bo Ilirija ostala ob koncu prve polovice liginih tekem na zadnjem mestu. Naloga Ilirije je težka, toda častna. Gre predvsem za rehabilitacijo. Po hudem porazu v Splitu, ne dajajo beograjski in zagrebški časopisi Iliriji nikakih šans. Na tgra-čih Ilirije je sedaj, da pokažejo, da je bil njihov poraz proti »mojstu z morja« v takem obsegu neopravičen oziroma da ni pokazal pravega razmerja moči.
Belo zeleni stoje torej pred častno nalogo, da operejo splitski debakl in pokažejo svojim pristašem, ki so izgubili vero, da so zmožni zastopati slovenski nogomet napram Zagrebu častno in uspešno.
Res je, da ima Ilirija radi obolelosti nekaterih igračev precejšnje težave s postavo moštva, vendar pričakuje javnost, da se bb moštvo, ki bo nastopilo proti Hašku, borilo še bolj zagrizeno in se zavedalo, da gleda nanje vsa slovenska športu naklonjena javnost.
Hašk je dopotoval v Ljubljano že sinoči z brzovlakom in se dobro zaveda važnosti te tekme. Igra sama je za Haška tem večjega pomena, ker bo danes odigral njihov »zvezdnik« Hitrec najbrže zadnjo tekmo za Haška. Znano je namreč, da namerava Hitrec po končani maturi nadaljevati študije v Budimpešti ali na Dunaju in je že dobil od tamošnjih klubov laskave ponudbe. Hitrec bo seveda hotel svojo poslovilno tekmo igrati tako, da bo zapustil čim večji vtis. Z ozirom na njegove velike zmožnosti, se bo nudila nogometnim gurmanom najbrže prvovrstna delikatesa.
Vodstvo tekme je v dobrih rokah. Sodnika g. Nedoklana iz Splita poznamo Izza finalne tekme za kraljevi pokal med Zagrebom in Beogradom. Zapustil je prav dober vtis.
Ob 16. uri se bo predstavil našemu občinstvu podeželski prvak našega podsaveza SK Elan iz Novega mesta. Pomeril se bo s kombinirano rezervo SK Ilirije.
Sabljaški turnir SK Ilirije
Včeraj popoldne se je pričel v telovadnici Narodnega doma sabljaški turnir, ki ga je priredila SK Ilirija. Prvi povojni sabljaški turnir v Ljubljani je dobro posečen. številno občinstvo, ki prisostvuje tekmovanju, priča, da ima ta športna panoga v Ljubljani dosti prijateljev.
Med udeleženci je 9 gospodov, ki tekmujejo v sablji in 4 dame, ki nastopajo v floretu. Poleg prireditelja nastopajo tudi zunanji tekmovalci.
Ko pišemo poročilo, sobotni spored še ni zaključen. Vrši se sabljaški turnir, ki je pokazal, da so tekmovalci sicer dobro pripravljeni, manjka jim pa turnirska rutina. Po dosedanjih bojih imajo najboljše izglede za dobra mesta Mandelc, Sevnik Stane (oba Ilirija) in dr. Pichler iz Maribora.
Danes se turnir nadaljuje ob 8. zjutraj. Prve nastopijo dame v floretu. Največje izglede imata ga. Kušarjeva iz Maribora in gdč. Ivka Tavčarjeva (Ilirija).
Po končanem damskem turnirju se bo nadaljeval sabljaški turnir. O rezultatih bomo še poročali.
Ljubljana, nedelja, 14. junija 9.00 Jože Okorn-O čebelarstvu. 9.30 Prenos cerkvene glasbe.
10.00 Versko predavanje, g. dr. H. Tominec. 10.20 Ob 301etnici smrti pesnika Jos. Murna-Aleksandrova, predava A. Gornik. 11.00 Salonski kvintet. 12.00 Pevski oktet »Društva rudniških nameščencev«. 12 30 Čas, poročila. 12.30 Plošče. 15.30 Koncert radovlj. pevskega okrožja (prenos z Jesenic). 17.00 Salonski kvintet. 20.00 Pevski koncert g. Sancina, opernega pevca. 21.00 Pojoča žaga, izvaja prof. Noč. 21.00 Prenos z Bleda. 22.00 Čas, dnevne vesti. 22.15 Španska glasba (mand.olina in kitara), igrata brata llfif-ler. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, ponedeljek, 15. junija. 12.30 Plošče. 12.45 Dnevne veistii. 13.00 Čas, plošče, borza.
17.00 Salonski kvintet. 18.30 Dr. A. Bajec: Italijanščina. 19.00 Prof. F. Vodnik:	Poljščina.
19.30 Pravljice za odrasle, Oskar Wilde: Mladi kralj, čila gdč. Anta Kovačič. 20.00 Komorni kvintet. 21.00 Salonski kvintet. 22.00 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, nedelja, 14. junija. 11.30 Dopoldanski koncert. 12.00 Opoldansko zvonenje. 12.05 Dopoldanski koncert. 12.30 Kuhinja. 16.00 Športni prenos. 18.00 Komorni koncert. 20.15 Poročilo.
20.30 Koncert Radio orkestra. 22.00 Novice. 22.10 Plesna glasba.
Zagrel), ponedeljek, 15. junija. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.00 Književna ura. 20.15 Poročilo. 20.30 Koncertni večer. 21.50 Novice. 22.00 Po tujih postajah.
Beograd, nedelja. 14. junija. 9.00 Prenos iz Sa-borne cerkve. 10.30 Plošče. 12.30 Opoldanski koncert. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Zdravstvo. 17.30 Poljsko-jugoslovanske pesmi. 18.00 Violinski koncert. 20.00 Narodne s kitaro. 20.30 Drama. 21.30 Plošče. 22.00 Novice. 22.20 Po Evropi.
Beograd, ponedeljek, 15. junija. 11.30 Plošče. 13.45 Opoldanski koncert. 16.00 Plošče. 17.00 Narodni napevi. 17.30 Vokalni koncert. 18.00 Popoldanski koncert. 20.00 Predavanje. 20.30 Ruska ura. 21.00 Večerni koncert Radio o uk.
22.00 Novice. 22.20 Melodrama. 22.50 Ciganska glasba.
Praga, nedelja, 14. junija. 7.00 Kopališki koncert. 8.30 Prenos cerkvene glasbe. 9.00 Nabožna glasba. 9.35 Koncert. 10.30 Plošče. 12.05 Orke-stralni koncert. 13.05 Plošče. 16.00 Brno. 19.00 Poljske pesmi. 19.25 Simfonični koncert. 21.00 Brno. 22.20 Prenos iz restavracije.
Praga, ponedeljek, 15. junija. 11.30 Plošče.
12.30 Brno. 14.14 Plošče. 17.00 Aniundsen. 18.05 Plošče. 19.05 Bino. 30.25 Konrera balalajk. 21.04 Radio orkester. 22.15 Moravska Oslrava.
M junija 1W3i.
JUGOSLOVAN
St an 7
Dipl. upr. A. Jamnik, Ljubljana:
Skrajšamo pot z
Vsa leta po vojni se ponavlja la klic, a stvar Vedno ostaja pri starem. Kmet mora silno ceno prodajati plodove svojega truda in že prav težko. Predno pa pride blago na Irg, je lako po-draženo, da si ga malokdo more privoščili. Posebno glede sadja se splošno toži, da je na trgu predrago, Za današnjo kupno moč velike večine konsumenlov je sadje res predrago. Po naravi ima pa vendar vsakdo pravico, da vsaj kdaj pa kdaj zagrize v sočno sadje. Ne samo iz sladko-snednosti, pač pa tudi iz zdravstvenih ozirov je uživanje sadja neobhodno potrebno. Največji greh pa je, da se mora v premnogih družinah odrekali celo deci tudi najskromnejši užitek sadja. Človeku se srce krči, ko vidi deco stegovati ročice po sadju, a dotikati se ga sme kvečjemu samo z očmi in še to le za hip, kajti mamica mora dete hitro odvleči kam drugam, da mu ne povzroča Tantalovih muk, ko mu ne more ustreči. Koliko bledičavosti in slabokrvnosti vidimo po mestih pri deci in odraslejši odadcži, ker ni denarja za predrago sadje.
Po deželi pa ostaja neprodanega sadja in mnogo narodnega premoženja gre v nič, kmetovalcu pa je tako trda za denar. Kar ta proda od slučaja do slučaja prekupcu, mora dajati po taki ceni, da res »ni za mujo«. Spričo neurejenosti in neorganiziranosti malo bolj oddaljenemu kmetu sadje vrže tako malo, da se mu ne izplača sadjarstvu posvečati kake posebne paž-nje. Vmesna trgovina, pravijo, preveč pogolta. Tudi tej ne smemo naprtiti vsega. Tudi vmesna trgovina ima .svoje težave in svoj riziko. Vsem nedostatkom je kriva neurejenost sadne kupčije, sadnega konsuma in distribucije ter nazadnje tudi produkcije same. V Ljubljani je dovolj zabavljanja proti mestnemu g. carinskemu ministru, ki z užitninami še posebej podražuje neobhodno potrebna živila in odbija dotok blaga na trg.
V kulturnem svelu je sadje ljudsko živilo, pri nas pa je veliki večini prebivalstva po sili razmer luksuz. To je v škodo konsumentu in producentu. Pa kljub temu še vedno oba držita roke križem, tarnata in čakala, da se bo že samo kako uredilo.
Sama od sebe ne gre nobena stvar. Za vsak premik je potrebna neka sila, da stvar iz mirovanja požene v gibanje.
Mislim, da glede sadja ne bi bilo prav nič težko doseči sporazuma med producenti in kon-sumenti, da se poživi, poveča, in za šibkega konsumenta poceni sadni promet v takem smislu, da bo tudi producent deležen večjih izkupičkov. Za maso eenjše sadje, za pridelovalca večje izkupičke! To se sicer paradoksno ruje, vendar pa je možno. Saj ni nemogoče, da bi «a<ljarji tako kot se to dela po vsem naprednejšem svelu sortirali n. pr. jabolka v: kabinetna, namizna, užitna in kuharska. Po teh kategorijah bi se glede na določeni standard blaga določale cene, ki bi mogle biti za (obirano) kabinetno sadje razmeroma visoke, za (obirano) namizno blago dobre, za užitna (otresena) jabolka zmerne, za kuharska pa nizke. (Sadja za vkuhavanje v tem primeru ne štejem za kuharsko.) Pri taki, že davno potrebni ureditvi bi si mogel zdravega sadja privoščiti vsak siromak, če že ne namiznega, pa vsaj užitnega ali v najslabšem slučaju kuharskega, doČim mu je
drevesa Jo usil
danes to nemogoče. Izkupiček pridelovalca bi pri tem bil vsekako izdatno boljši v primeri z današnjo prodajo povprečnega, otresenega, ne-sortiranega blaga ter bi bilo delo pri sortiranju, embalaža i. sl. pošteno in dobro plačano, kon-sum sadja bi porasel in vnovčilo bi se lahko vse in z lahkoto.
Pri cenah kakor smo jih vajeni od poprej si napravimo hotimičen poprečen primer in sicer vzemimo, da bi pridelovalec imel v 100 kg jabolk:
5	kg	kabinetnih it Din 12'—	Din	60'—
20	„	namiznih a Din 7'—	„	140'—
50	„	užitnih it Din 3 —	„	150 —
25	„	kuharskih ž Din*2'—	„	50'—
Skupaj . . . Din	400'—
pri čemur bi tedaj povprečno za 1 kg izkopi) po 4'-— Din, dočim pri današnjem običaju prodajanja poprečnega blaga prekupec plača komaj po 1 Din za kg.
Dočim je konsument doslej moral povprečno, neobrano, nesortirario in nezanesljivo, nepoznano sadje tudi takrat, ko ga je v sezoni bilo največ na trgu, plačevati po 5'—, 6'— Din kg ali še dražje, bi ga pri nekoliko urejenem stanju mogel dobivati po nizki ceni.
Kaj zmore samopomoč sporazumljenih kon-sumentov in producentov, nam kaže slučaj sporazuma tvorniškega delavstva v Worglu z okoliškimi kmeti, o katerem poroča VViener Land-vvirtschaltliche Zeitung. Delavci kmetom za vsak teden naprej sporočijo, koliko mesa bodo potrebovali. Kmetje doma koljejo in delavcem dobavljajo meso izdatno izpod tamkaj vladajočih mesarskih nadrobnih cen ter izkupijo pri kg 80—00 grošev več {pribl. 6-50—7 Din) ko če bi prodajali živino mesarjem.
Finow Farm Gesellschaft m. b. H. direktno vnovčuje na berlinskem trgu proizvode veleposestva dr. Schuriga in nekaterih bližjih kmetskih vnovčevalnih udruženj. Ulago prevažajo s 24 tovornimi avtomobili. Vsi režijski stroški ne znašajo niti 10% (koliko pa pri nas, ko nese kmetica na trg po 2 kokoški, tucat jajec in par litrov fižola). Tako združeni prodajajo na trgu za 15% izpod tržne cene in seveda lahko prav hitro prodajo svoje blago. Ker pa znaša povprečna napetost med pridelovalčevo in tržno ceno nad 50%, prodajajo prej omenjeni združeni pridelovalci z nad 25% posebnega dobička, ki je prej pritekal v žepe prekupcev.
Nekoliko več organizacije in nekoliko več modernega podjetniškega in trgovinskega smisla — pa je lahko ustreženo obema, tistemu ki prideluje in tistemu, ki blago potrebuje za lonec. Ako pa si oba potom svojih organizacij še kaj bolj sežeta pod roke, je za oba še toliko bolje.
Producenti in konsumenti, ali se nočete malo zganiti in imeti koristi od tega? — prvi od izdatno večjih izkupičkov in urejenejšega, lažjega in ekonomičnejšega vnovčevanja, drugi pa od urejenejšega, boljšega in cenejšega nabavljanja, pri čemur bi si potem lahko marsikaj privoščili, čemur se morati danes kot luksuz odrekati?
Ali nismo oboji sami krivi, da pri nas sadje Še vedno ni ljudsko živilo?
Zganiti se je treba! čas je!
mo. Tudi nam je pokazala izkušnja, da so mogle skupne zbornice vedno boljše in uspešnejše delovati za interese obrtništva, kakor ločene, kar kaže ravno primer naše ljubljanske skupne zbornice in zanatske komore v Beogradu. Tudi je jasno, da bi z nmogo večjimi prispevki, ki so že danes dokaj visoki, ne bi mogli vzdrževati takega zborničnega aparata, kakor je za uspešno delo in zastopstvo naših interesov neobhodno potreben. Ko obrtništvo razpravlja in se izjavlja o sistemu zbornice, zahtevam, da se vpo-števa tudi stališče naše stroke, ki je odločno za sistem skupuih zbornic.
X Trgovinska pogajanja Avstrije s svojimi sosedi. Na Dunaju se vrše trgovinska pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo in Avstrijo in Češkoslovaško. V avstrijskih gospodarskih krogih se pogajanja z Jugoslavijo presojajo zelo optimistično in vlada splošno prepričanje, da se bodo pogajanja ugodno zaključila, brez vsakega provizorija. Pogajanja s Češkoslovaško potekajo nekoliko težje. Tudi avstro-madjarska pogodba še ni podpisana in je bil rok za osem dni podaljšan. Pred par dnevi je prispelaa tudi poljska delegacija pod vodstvom dr. Sokolovskega in se bodo pogajanja pričela že prihodnje dni.
Otvoritev podružnice Opštega jugoslovanskega bankarskega društva (Splošnega jugoslo-venskega bančnega društva) d. d. v Ljubljani
Uradni list te dni prinaša objavo o registraciji ljubljanske podružnice gori navedene banke. Kakor doznavamo, so preddela za otvoritev te ipockužnice izvršena in bode podružnica začela poslovati tekom avgusta t. 1. v reprezentativnih prostorih Zavarovalnice »Dunav« na Aleksandrovi cesti 6. Vodstvo podružnice je poverjeno gospodu ravnatelju Ante Tavčarju v Ljubljani.
O tem zavodu smo prejeli sledeče podatke:
Banka je bila ustanovljena leta 1928. ter je prevzela hrvalsko podružnico VViener Bajik-veretina v Zagrebu; sedež družbe se nahaja v Beogradu, glavna zavoda pa sta v Zagrebu in Beogradu. Polno vplačana delniška glavnica banke znaša 100,(KX).000'— Din, rezerve pa 27,512.000'— Din. Razen domačega kapitala je na banki pred vsem udeležen belgijski kapital (iui sicer potem Sooiele Generale de Belgique in pa Banque Belge po ur 1’etranger, dalje Basler Haudelsbank, VViener Bankverein in pa Češka Union banka Praga. Z oziram na vsekakor visoka lastna sredstva banke in pa vsled udeležbe bank svetovnega slovesa, spada Opšle jugoslo-vensko bankarsko društvo med najmočnejše denarne zavede v Jugoslaviji.
Vsled dobrih odnešajev te banke z inozemskim kapitalom bode glavna naloga novega zavoda, da naveže , ozke stike slovenskega gospodarstva s cen iui m inozemskim kapitalom.
voj sadja, a nepovoljno na razvoj trave. Vremenske prilike so povoljne za košnjo detelje in trave, nepovoljne pa so bile za oranje za koruzo in proso. Večjih vremenskih in drugih nezgod ni bilo. Stanje živine je povoljno.
X Grafično obrti za skupne zbornice. Gremij tiskarskih in sorodnih grafičnih podjetij izjavlja z ozirom na razprave in polemike glede sistema zbornic, da stoje tiskarska grafična podjetja odločno na stališču, da se imajo tudi v bodoče obdržati skupne zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Ločene zbornice bi pomenile le cepitev enotne gospodarske fronte. Enotna fronta v skupnih zbornicah pa nam je osobito, v težkih časih gospodarske krize in v času, ko se moramo boriti za olajšavo davčnih in drugih bremen ter za ugodno rešitev življenjsko važnih gospodarskih vprašanj, še posebno potrebna. Zato ločene obrtne zbornice odločno odklanja-
ta* vkuhovanja se je pričeli
Dobra gospodinja vporablja najpopolnejše W E C K-ove priprave za vkuhovanje. Pri nakupu pazite na znamko »---->-	(/
Tvomiška zaloga za Jugoslavijo:
FRUCTUS, Ljubljana, Krekov trg 10; Celje: J. Jagodič; Maribor: C. Lotz, Pinter & Lenard;
Ptu): F. Vogel; Brežice: V. Petan; Kranj: ..Merkur"; Kočevje:
Fr. Huber; Slovenjgradec: Ivan Rojnik, Karl Rojnik; Sevnica: A. Kastelic in V. Šetina.	1445
Gospodarske vestfi
X Stanje posevkov v Dravski banovini. Poročilo poljedelskega ministrstva, sestavljeno na podlagi podatkov kmetijskih oddelkov banskih uprav, analizira stanje posevkov v naši banovini sledeče: zelo dobro: vse vrste žitaric (ječmen in oves dobro), povrtnina, krmilna pesa, lan, hmelj, vinogradi, zgodno sadje, hruške, travniki in livade, detelišča; dobro: repa, če Spije, jabolka, orehi, pašniki. Vreme je bilo toplo in suho, kar je povoljno vplivalo na raz-
Zacherlin
mrčesni prašek v originalnih steklenicah in škatljicah uniči ves mrčes. — Dobiva se povsod. — »Zacherlin, Ljubljana, Beethovnova ulica štev. 16.	1446
Malinove c
pristen domači izdelek po ceni Din 18.— za kg dobavlja v svaki množini tvrdka
julij Zupan
Ljubljana, Sv. Petra c. 35.
Borzna poročila
dne 13. junija 1931.
Devize
Jugoslovanske efektne in devizne borze dane« niso poslovale. V prostem prometu so se danes imenovale sledeče notacije: Amsterdam ‘22'73, Berlin 13'39, Bruselj 7-864, Budimpešta 9'8767, Curih 1096'8. Dunaj 794 09, London 274'59, New-york 56-355. Pariz 221T2, Praga 167'38, Trst 294-59.
Dunaj, 13. junija. Amsterdam 286'44, Atene 9'2287, Beograd 12'5962, Berlin 168'66, Bruselj 99'0(j, Budimpešta 124T5, Bukarešta 4'23, London 34-59, Madrid 52-50. Milan 37-2575, Nevv-york 711*20, Pariz 27-86, Praga 21-0725, Sofija 5-1520, Stockholm 19080, Kopenhagen 190-35, Varšava 7970, Curih 138-15.
Curih, 13. junija. Beograd 91225, Pariz 2016, London 25-045, Newyork 515, Bruselj 71-71. J/li-lan 26-965, Madrid 52, Amsterdam 207-20, Berlin 122-175, Dunaj 72-35, Sofi ja 3'73, Praga 15 25, Varšava 57'75, Budimpešta 90-025. Bukarešta 3-065.
iiiiiiiimimiiH"   mi ..............
Zapustil nas je naš zvesti tovariš in sodelavec v občinskem odboru gospod
Franc Pograjc
občinski odbornik in blagajnik
ki je po dolgi bolezni dne 13. junija 1931 umrl. §1 Občina Celje okolica, kateri se je po- |l svečal s tolikšno ljubeznijo, si ga bo ohranila v hvaležnem spominu.
Celje, dne 13. junija 1931.
Občina Celje okolica §|
lgiiiiiHiiHiiHfHumnHniiumnitnmiiiuiniiuiiiiinnimi»iimiiiininii
Oblastveno
honcesijonirana
šoferska šola
J
bivši komisar za Šoferske izpite
Ljubljana
Dunajska cesta 31
Goiserfe
moške od 360-360 Din ženske „ 280-320 „ otroške „ 160-240 „ Ima vedno v zalogi, lzdefuje po meri in sprejema popravila
Zalokar
Ljubljana, Mestni 1.19 1447
BULC Co. ADANA
INDUSTRIJA. EMAJLNIH IZDELKOV
1372
Raznih nadpisnih tabel: hišnih, uličnih In krajevnih. Izdelava raznih črk v žganem emajlu. Prodaja raznih patentnih izdelkov.
LJUBLJANA
Pisarna Sv. Petra c. 2/II. Telefon 2944
Kmetijska družba v Ljubljani
je glavna zastopnica kmetovalcev v Dravski banovini in šteje nad 380 kmet podružnic in okrog 26.000 članov. Člani plačajo na leto 30 Din in dobivajo za to brezplačno strokovni Ust
v
Ta list jim nudi strokovni pouk In navodila za umno gospodarstvo. ©S Družba dobavlja članom tudi razne kmetijske potrebščine.
Turjaški trg St. 3
KMETOVALEC
459
Vsak kmet mora biti dan Kmetijske družbe!
Avtobusno podjetje Peregrin Ro de
obvešča slavno občinstvo, da je pričelo
zopei z rednimi vožnfanii
na progi Motnik—Kamnik—Domžale—Ljubljana in obratno
Odhod iz	Motnika dnevno	ob	6zj.
,,	„	Kamnika	„	„	7.45 in	12.30
ob nedeljah in praznikih tudi ob 20 ,,	„	Ljubljane	„	„	11.30	(prihod v Motnik ob 14)
in	,.	17.30
1431	od nedeljah in praznikih tudi ob 23.45
Avtobusne vožnje po naročilu, taksi na razpolago, tovorni promet
£. 5W. Semaroue
Poi
114
ZICZ^CIJ
Roman
(Copyright by M. Feuture Syndicate.
Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.)
V zraku vejejo beli Marijini laski, pajčevine in blesketa j oča se starih bab leta. Obešajo se po bilkah in listih, veter jih priganja sem. obešajo se čez moje roke, čez mojo obleko, vležejo se na moj obraz, na moje oči, vsega me zakrijejo. Mojo telo, tisto pravkar še moje telo, preide v travnik. Zlijejo se njegove meje, nič več ni nekaj oddeljenega, svetloba je izbrisala njegove konture, na robovih začenja postajati nerazločen.
Nad usnjem čevljev se dviga dihanje trav, v volnene luknjice obleke prodira sapa zemlje, skozi moje lase veje zibajoče se nebo: veter — ki udarja ob kožo in se dviga nasproti prodirajočemu, konice živcev se vzpenjajo in trepetajo; že čutim nožiče metuljev na svojih prsih, tek mravlje odmeva v konkavnih prostorih mojih žil, — val postaja močnejši, zadnji odpor se razgubi, samo brezimen grič, travnik, zemlja sem —.
Brezglasne struje zemlje krožijo gor in dol; moja kri kroži z njimi, odnašajo jo in je vsega deležna. Skozi toplo temino zemlje teče z glasovi kristalov ln kremenjakov, v skrivnostnem glasu težine je, s kapljami pada med korenine ter se zbira v tenkih žlebih curkov, ki iščejo potov k studencem, ž njimi prodira zopet na površje, v potokih in rekah je, v blesku bregov, v širini morja, v vlažno srebrni so-
parici, ki jo dviga solnce k oblakom — kroži in kroži, vedno več mene jemlje	seboj	in	me plavi	v zemljo
in v podzemske struje;	prsi	se	nižajo in	vpadajo,
roke se pogrezajo, počasi in brez	bolečin izgine telo,
proč je, samo snovi in	ovoji	so	še tu, iz	njega je
nastalo cizenje podzemskih studencev, pogovor trav, pihajoči veter, šumeče listje, molče zvoneče nebo. Travnik se bliža, cvetlice rastejo na njem, cvetje se ziblje nad njim; pogreznjen, pozabljen, zakopan pod makom in rumenimi močvirnicami sem, nad katerimi se zibljejo metulji in libele —
Rahel premik — naj nežnejši trepet — Mar je to zadnje gibanje pred koncem? Ali so cvetovi maku in trave? Ali je samo curljanje med drevesnimi koreninami?
Toda premikanje postaja močnejše. Pravilno postaja, v dihanje in v žile prehaja, val na val se dviga in pljuska zopet nazaj — nazaj v reke, drevesa, listje in zemljo —. Kroženje začenja iznova, toda ne odvaja, temveč prinaša in vstaja; groza, občutje, tipanje, roke, telo se oblikuje — ovoji niso več prazni — na rahlo, lahko in vzneseno je naplavila zemlja zopet moje telo — Odprl sem oči —
Kje sem? Kje sem bil? Sem spal? še vedno je skrivnostna zveza tu; prisluškujem in ne upam se premakniti. Toda zveza ostane, vedno močnejši postaja občutek sreče, lahkote, zibajočega, bleščečega; na travniku ležim, metulji so odleteli proč in daleč, kislica se ziblje, solnčni hrošč je dosegel vrh na nji, Marijini laski vise na moji obleki; zibajoče ostane, v prsih se mi dviga, v očeh; roke premikam, kolika sreča! Kolena čutim, vsedem se, moj obraz je vlažen; — šele sedaj čutim, da plakam, brezzavestno plakam, ko da je mnogo prešlo —
Nekaj časa sem počival, potem sem se dvignil in se napotil proti pokopališču. Do tega časa še nisem bil tamkaj, ker po Ludvikovi smrti sem danes prvič smel iti sam ven.
Stara ženica je šla z menoj, da mi pokaže Ludvikov grob. Za bukovo ograjo leži in ves je zasejan z zimzelenom. Zemlja je še rahla in se dviga v grič, na katerem leži par ovelih vencev. Napisi na trakovih so že tako obledeli, da jih ni moč prefatati.
Malo sem se bal, priti semkaj, toda tišina je brez groze. Nad grobovi veje veter, septembrsko nebo se dviga zlato za križi, v listju drevoreda platan pa prepeva kos.
Oh, Ludvik, prvič sem danes občutil nekaj domovine in miru, tebe pa ni bilo zraven, še se ne upam verovati v to, še smatram vse to samo za slabost in utrujenost; — morda pa bo nastala enkrat iz tega vdanost, morda nam je treba samo čakati in molčati, da bo prišlo potem samo od sebe v nas; morda je to edino, kar nas ni zapustilo — samo naše telo in zemlja — morda nam ni treba ničesar drugega storiti, ko samo poslušati in jima slediti.
Oh, Ludvik, samo iskali in iskali smo, zašli smo in padali, za cilji smo hiteli, pa smo se spodtikali sami nad seboj, mi jih nismo našli in ti si se zrušil; — zdaj pa naj bo dih vetra nad travami, klic kosa v večer, ki se nas samo dotakne, pa nas pelje domov? More li imeti oblak na obzorju, drevo v poletju več moči ko še tako močna volja?
Ludvik, tega ne vem. Ne morem še verjeti, ker vse upanje sem že izgubil. Toda mi tudi še ne vemo, kaj je vdanost in ne poznamo njene moči. Samo silo poznamo.
Sofeolsivo
Vozne olajšave za zlet Sokolstva na Jadranu
Z rušenjem prometnega ministrstva je odobrena četrtinska vožnja članom Sokola kraljevine Jug^lavije in Sokolom iz inozemstva za potovanje na sokolski zlet, ki se bo vršil v Splitu v času od 13. junija t. 1. do 2. julija t. 1. Olajšava velja za naše Sokole od 10. t. m. do 7. julija t. 1„ a za inozemske Sokole od 10. t. m. do 15. julija t. 1, in sicer za vse vlake razen SOE.
Domači Sokoli naj kupijo na podlagi zletne legitimacije rdeče barve na odhodni postaji polovične vozne listke do Splita, ki jim bodo veljali za brezplačen povratek, ako s potrdilom na legitimaciji dokažejo, da so se udeležili zleta. Sokoli iz inozemstva morejo na podlagi zletne legitimacije modre barve kupiti na obmejni postaji četrtinske vozne listke do Splita ali Siišaka in prav tako store na povratku.
Legitimacije in zletne znake za društva Sokolske župe Ljubljana ima v prodaji Jugoslovanska Sokolska Matica v Ljubljani, Narodni dom za ceno 25 Din.
Švicarji o mednarodni tekmi v Parizu
Zadnja številka »Schweizerische Turnzeitung« se obširno bavi z letošnjimi mednarodnimi tekmami, ki se bodo vršile ob priliki 50 letnice Madnarodne telovdne zveze v Parizu. List označuje tekme za »konglomerat« vaj na orodju in lahke atletike, kar »ni ne ptič, ne miš«. Tekmovalo se bo na orodju in v prosti tekmi, kar se baje imenuje »harmonična tekma«. Kakor je znano, se Švicarji potegujejo za tem, da bi se tekma vršila samo na orodju, ker oni tekmo-vlcev za lahko atletiko sploh nimajo. Goje predvsem takozvani »Kunstturnen« na posameznih orodjih, kjer se nekateri specijalizirajo. To smo videli pri zadnjih dveh olimpijadah v Parizu in Amsterdamu, na mednarodnih tekmah pa. doslej še niso tekmovali. Dalje švicarski telovadni list obširno obdelava poglavje o sodnikih ki jim tudi niso všeč, češ da so pristranski.
Končno list pravi, da bo o udeležbi sklepalo predsedstvo švicarske telovadne zveze.
»Telocvik« št. 7 strokovni list COS v Pragi obširno popisuje izbirno tekmo čeških tekmovalcev za Pariz in med drugim omenja, da so so Švicarji za pariško tekmo temeljito pripravili, kar je pokazala njihova izbirna tekma. Na orodju so bili vsi tekmovalci izvrstno pripravljeni, dočim so bili uspehi v lahki atletiki zadovoljivi. S sistematičnim vežbanjem pa bodo Švicarji tudi v lahki atletiki dosegli predpisane mere. Kot resni kandidati za pariško tekmo navaja »Telocvik« te-le švicarske tekmovalce: Hannggi, Miez, Steineman, Walter, Grieder, BrUilman, Schmid in Landergott.
Kakor je torej razvidno, se Švicarji pariške tekme udeležijo ter bo borba za prva mesta precej težka. Kdo bo zmagovalec je danes težko prerokovati, prepričani pa smo, da bodo Sokoli zastavili vse svoje sile za čim lepši uspeh.
Prvi mladinski telovadni nastop Sokola v Zagorju
V nedeljo7. t. m. se je vršil pri nas telovadni nastop sokolske mladine, ki je nadomestoval običajno prireditev pomladanske akademije. Naše društvo še ni nikdar priredilo samostojen mladinski nastop, pa ga menda tudi v celjski sokolski župi doslej ni bilo. Zato tem bolj pozdravljamo sklep prednjaškega zbora, ki je kljub raznim oviram šel po začrtani poti in dosegel z nedeljskim nastopom sijajen uspeh. Ta prvi in do sedaj edinstveni primer bi naj dal pobudo tudi ostalim bratskim društvom, da bi tudi ona pričela misliti na slične prireditve.
Nedeljsko vreme ni bilo baš najbolj primerno za nastope, kajti popoldne je začelo deževati in ni hotelo prenehati. To pa naših Sokoličev ni motilo in nastop se je izvršil v prostrani telovadnici. Malo pred tretjo uro je prikorakala rudniška godba, kmalu za tem pa je nastopila kot prva ženska deca (sestra Marta Bergerjeva) in izvajala skladno župne proste vaje. eTlovad-na ura moške dece (brat Matej šulin) je pokazala občinstvu telovadbo dece v eni telovadni uri. Zanimanje za to točko je bilo veliko, saj je z njo dobilo širše občinstvo vpogled v način sokolske to’ vadbe. Z domačimi naraščajniki (brat Božo Černelč) so izvajali proste vaje naraščajniki iz Hrastnika in Celja. Izvedba je bila
V V V
SLASCICARNE
KAVARNE
RESTAVRACIJE
POZOR!
OD DANES LAHKO OPAZUJETE V RENOMIRANEM IN NAJMODERNEJE
UREJENEM BUFFETU RIO LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ENEGA NAJBOLJŠIH PROIZVODOV
FRIGIDAIRE
aparat za proizvajanje in konzerviranje sladoleda, ki so nahaja tam v obratu. Sladoled, ki ga pripravljajo pred očmi gostov in ki so Ra na dan napravi 32 litrov, so obenem konzervira v štirih posebnih konservatorjih, iz katerih se ga servira. Cela naprava sestoji ii jeklene pločevine in se lahko vsak čas transportira drugam. Teinporatura v oddelku za proizvajanje jo minus 14—16° C in v konservatorjih —12° ('. Sladoled je torej vselej neizpremenjeno izvrstne kakovosti.
Taka naprava stane franko Ljubljana na mestu kompletno montirana Din SG-GOO’—. Zahtevajte obisk enega naših gospodov.
1443
PODRUŽNICE:
ZAGREB
Ouudullčeva 7 — Tel. 68-71
JUGOTEHNA
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA 3 — TEL. 20-80 GLEDALIŠKA 8	—	TEL.	29-18
BEOGRAD
Kralja Milana 21 — Tel. 59-84
SPLIT
Sinjska Ž
prav dobra, le včasih je popustila skladnost. Trboveljske naraščajnice (sestre Paradiževe) so ljubko in elegantno nastopile s »Polkin ples«. Mnogo zabave in smeha so povzročale razne igre, ki so jih ločeno izvajali naraščajniki in moška deca. Naraščajnice (sestra Justa Rakova) so se potrudile in je bilo tudi njihovo izvajanje nagrajeno s ploskanjem. Tudi ženska deca je nastopila s telovadno uro, ki je pokazala razliko med telovadbo moške in ženske dece, ki mora drugače gojiti svoja telesa. Na orodju je nastopila moška deca na kozi, celjski naraščajniki na drogu, hrastniški pa na konju. Učitelj brat Klun je nastopil s šolarji višjih razredov »Mlade vojake«. Simbolične vaje so bile precej dobro in skladno izvedene. Tokrat je bilo prvič, da so šolarji nastopili na sokolskem nastopu in želimo, da bi to še večkrat doživeli. Nastop je zaključila ženska deca, ki je nad vse pričakovanje krasno izvajala »Perice«.
Za tem se je občinstvo preselilo na telovadišče, kjer se je vršila tekma v odbojki. Prvi so igrali naraščajniki iz Celja proti domačim članom in zasluženo zmagali s 3:0. Potem so igrali
s trboveljskimi brati in dosegli isti rezultat. Nato pa so domačini po hudem boju premagali trboveljsko šestorico z rezultatom 2:1. Občinstvo še sicer ni vajeno te igre, vendar je bilo zanl-lanja za njo zadovoljivo.
S tem je bil zaključen prvi mladinski nastop, ki je v vsakem oziru sijajno uspel. Brati vaditelji in sestre vaditeljice so dobili s tem vsaj delno zadoščenje za svoj ogromen trud.
Sokolski listi
Sokolski Glasnik ima v svoji 24. številki tole vsebino: Djordje Tilimbat (Herceg. Samobor): Hercegovina potom Sokolstva manifestira svojo moč. — Ameriški glas o Sokolstvu. — Razpis tekem Slovanske Sokolske Zveze. — Spored zleta Sokolstva na Jadranu. — Slovansko Sokolstvo. — Pozdravi avezu SKJ. — Dva nova stadiona v CSR. — Iz Saveza SKJ. — Iz žup in društev. — Glasnik prinaša lepo sliko odbora COS z odposlanci 28. pešpolka Tyrša in Fiignerja ob priliki glavne skupščine 16. maja v Tyrševem domu v Pragi.
G>3 G)YD O'(0 Gy@je!9 G'3 O'(0 5M5	55*55	*
6Y0 e). O 0.0 q).(D 6»<D 6iq> Q).<£>
Hranilnica Dravske banovine, Maribor
Hranilnica Dravske banovine, Maribor bo oddala pri zgradbi obratnega in stanovanjskega poslopja v Mariboru na oglu Slovenske in Gosposke ulice sledeča dela:
1. Mizarska dela
2. Umetni kamen
Ponudbe se morajo postaviti posebej za vsako delo odnosno za vsako izmed razpisanih skupin. V proračunu je staviti enotne cene. V originalnem izvodu proračuna morajo biti cene lastnoročno vpisane, skupne cene se morajo točno pomnožiti in sešteti, končne zneske proračuna pa izpisati s številkami in bescami.
Ponudbe z vsemi predpisanimi prilogami naj ponudniki vlože v posebnih zapečatenih ovojih z napisom »Ponudba za izvršitev del pri zgradbi obratnega in stanovanjskega poslopja Hranilnice Dravske banovine, Maribor«.
Vse ponudbe naj se vlože pri ravnateljstvu Hranilnice Dravske banovine, Maribor, Trg Svobode št. 3 do 23. junija 1931 do 12. ure dopoldne.
Vsak ponudnik mora položiti pri blagajni Hranilnice Dravske banovine, Maribor varščino in sicer tuzemci v iznosu 5“/o, inozemci pa v iznosu 10“/» proračunjenega zneska.
Kot varščino morejo vložiti ponudniki:
a) nevinkulirane vložne knjižice kakega pupilarno-varnega zavoda ali garancijsko pismo kake velebanke ali gotovino;
b) državne vrednostne papirje po nominalni vrednosti.
Ponudbi mora biti priloženo pismeno potrdilo pristojne trgovsko-obrtne zbornice, esnafa ali sindikata o pravici sodelovanja pri javnih licitacijah.
Ponudbe, ki ne bi odgovarjale vsem stavljenim pogojem, kakor tudi vse naknadno došle ali brzojavno prijavljene ponudbe, se ne bodo upoštevale.
Hranilnica Dravske banovine Maribor ni dolžna sprejeti niti ene ponudbe in tudi najcenejše ne, in ni dolžna utemeljiti izvolitev zdražitelja.
Vse za razpis potrebne pripomočke dobe reflektanti pri ravnateljstvu Hranilnice Dravske banovine Maribor za ceno od Din 50-—.
Maribor, dne 13. junija 1931.
Hranilnica Dravske banovine
Maribor
c):pigj£) Gi c)
Bož/dar Jahač se je vrnil...
Pa sem se zglasil pri njem. Prisrčen in Iskren, kot je bil vedno.
Njegova velika in svetla soba je pravcati muzej, neprisiljena razstava neštetih njegovih umetnin in potnih spominov iz treh kontinentov. Skoro dva metra dolga in nad en meter visoka oljnata slika umetnikovih staršev, njegove sestre in njega samega nehote opozori nase, pasteli iz Amerike in Afrike,z Jadrana in Iz rodnega mu Novega mesta. Olje, risbe, grafika. Silne barve.
Afriške blazine in arabske preproge se družijo z indijanskimi totemi iz Alaske, pacifične školjke z jelovstonsko sigo, košarice, vaze, azte-ški maliki in kaj vem, kaj še. Kot rečeno, umetnostna razstava in muzej.
Zanimiv človek je naš Jakac. Vesel, zadovoljen, smehljajoč. Nič se ni spremenil, ista dobrovoljnost. Ameriška cigareta tvori uvod v najin razgovor. V radijskem gramofonu se oglasi poskočni indijanski »Kačji ples«, po mizi prekladava cele skladanice albumov, slik, umetniških magacinov, fotografij. Sam ne vem, kaj bi gledal. Preveč vtisov za enkrat.
Med razgovorom se sicer mirni umetnik razvname, spomini mu polnijo dušo in še mene prevzamejo.
—	1928. leta sem se mudil tri mesece v Afriki, kot ti je znano. Je v meni malo romarske nature, in želje po tujem svetu, po umetniških doživetjih in tedanje ne baš rožne razmere v domovini, vse to me je pognalo v Ameriko. Spoznati sem hotel tamošnji naš slovenski živelj in toliko slavljeno ameriško sodobnost.
Naše in ameriške prednosti.
Spoznanje? Tako, kakoršno sem si v svoji notranjosti želel. Prav nič nimamo sprejemati, ker je naša jugoslovanska duševnost bogatejša od zapadne, anglosaške, naučiti pa se nam je od njih marsikaj, kar se tiče ustvarjanja dela, inicijative, podjetnosti in vztrajnosti. V tehničnem oziru smatram Ameriko za dovršeno za-padnjaštvo, za višek sodobne civilizacije. Tu se vzgledujemo! Nikakor pa ne importirajmo njihove mentalitete!
Največje spoznanje pa je bilo zame spoznanje lastnega slovenskega obraza, spoznanje, kaj je prav za prav naše, in jasnejša slutnja, kaj nam je delati in kaj imamo svetu povedati.
Lahko smo veseli in ponosni na našo srčno kulturo, ki je tam onslran oceana povsem uo-z liana.
Blazno je pri nas tudi mnenje, da je v Ameriki vse zlato in je mogoče obogateti na lahek način. Če bi naši ljudje hoteli v domovini tako in toliko delati, kot jiin pije kri tujina, tudi Jugoslavija bi jim bila Amerika in zase bi delali in v domovini bi ostali.
Bridkosti, težave, razočaranje, to so po večini prvi deleži naših izseljencev. Le težko in krvavečega srca se privadijo. In to ce črez noč. Oddaljenost od domovine in zapuščenost pa jta prignali našega človeka do nenavadne aktivnosti. Osamosvojili so se ti ljudje, z lastnimi žulji so si postavili krasne narodne domove, središča njihovega narodnega življenja, kjer se udejstvujejo kulturno in socijalno, vedno pripravljeni pomagati vsakemu rojaku. Med vsemi številnimi ameriškimi narodi so
Slovenci Se najbolj ekonomsko organizirani,
kar so jim priznali tudi Angleži ter jih kot take tudi upoštevali. Imajo lastne banke, podporna društva z milijonskim premoženjem, časopise, šole, cerkve.
Naš narod tam je dober, zaveden, domovina naj bi se nialo živahne je zanimala zanje i ožjimi stiki, izmenjavo misli, poročil, srčnih vezi. Kolosalno korist bi mi mogli imeti od njih, ko bi jih poznali tudi sicer, ne le, če jih kaj prosimo.
»Klub Ivan Zorman.«
Z opernim pevcem Banovcem nuineravuva ustanoviti »Klub Ivan Zorman«:, ker je pesnik
Zorman nekak reprezentant, kulturni pijonir in duševni vodja tamošnjih Slovencev. Naloga kluba bo dvojna: informirati slovensko javnost o resničnem stanju, potrebah in težnjah naših izseljencev ter imeti zvezo z njimi; skrbeti, da bodo naši ameriški bratje, ko pohite za kratek čas v staro domovino, dobili pravi vpogled v naše kulturno življenje in da jim postane obisk v domovini prijeten. Naloga merodajnih krogov pa 1)0 stvar primerno podpreti s sodelovanjem.
Kočljivo je v Ameriki posebno
vprašanje naše mladine.
Ta je skoro že amerikanizirana in skrajni čas je za njeno rešitev. Zdi se mi, da se je nama z Banovcem posrečilo prodreti v srca slovenske mladine, nad katero so že stari obupavali. Mladi in stari so tam razdeljeni v dva tabora. Ti slovenski, oni angleški. Tudi še razumejo slovensko, občujejo med seboj angleško. Vzbuditi njihovo narodno zavest, to je glavno, ker nanje moramo zidati. Vsako naše založništvo naj bi poslalo tja novoizišlo slovensko knjigo. Majhne žrtve bi bile bogato poplačane.
Pa sva se zagovorila. Pojdiva raje k mojemu potovanju.
16.	aprila 1929 sem se na »Vulkaniji« odpeljal iz Trsta proti Ameriki. Burna vožnja. Z isto ladjo sem se po dobrih dveh letih vračal. Zdaj smo imeli pa idealno lepo pot. Kar žal mi je bilo, ker bi bil rad filmal kisle morsko-bolne obraze. Pa drugič.
Na Ellis Islandu pred vhodom v Ameriko sem moral dva dni delati pokoro, dokler me ni rešil naš izseljeniški komisar Etbin Kristan.
Newyork sem prvič videl v večernem mraku. Broadway v milijonih luči, nebotičniki v megli nepopisnih barv, nikdar sluten promet. Name je vse to napravilo silen vtis. Vajen potovanja in evropskih velemest si nisem upal preko ceste. Pa se človek na vse privadi. Ko sem se črez leto dni spet vrnil tja, mi je bil prejšnji prometni strah tuj.
Cleveland.
Po nekaj dneh sem šel v Cleveland, ki mi je postal druga domovina. Stanoval sem pri bratrancu Antonu Colariču, spoznal se z rojaki in jih vzljubil, kot so oni upoštevali mene t6r mi ob vsaki priliki kazali svojo požrtvovalno naklonjenost.
V	Clevelan,du je nad 50.000 Jugoslovanov, med njimi več kot 40.000 Slovencev. Najmanj je Srbov.
Prva moja razstava je bila v Clevelandu v neki privatni galeriji. Četudi izven sezije, me je kritika prisrčno sprejela. Kasneje sem imel na petmesečnem potovanju preko ameriškega Zapada veliko razstavo portretov v Los Angeles.
Po vrnitvi v Cleveland sem priredil obsežno kolektivno razstavo okrog tri sto ameriških podob, deloma tudi iz domovine, v tamošnjem
slovenskem narodnem domu. Rojaki so mi pri tem pomagali povsod. Nad tri tisoč ljudi je po-setilo razstavo, pri nas je pa že tri sto mnogo.
Pred odhodom v domovino sem se udeležil velike pomladne razstave clevelandskih umetnikov. Sodelovalo, to je razstavilo je 218 umetnikov s 770 deli. Vposlanih pa je bilo nad štiri tisoč slik. Mojih so sprejeli šest podob. Razstavil sem grafike, risbe in pastel. Za lesoreze k Zormanovi novoizšli pesniški zbirki »Pota ljubezni« sem dobil častno priznanje, za risbo iz San Francisca pa tretje priznanje.
V	Ameriki sem pustil nad tri sto slik. Portretov sem izgotovil nad dve sto. Kreda, olje. Pokrajinskih slik tudi nad sto. Pretežna večina je prodana. En portret visi tudi v Beli hiši.
Slikal sem odlične osebnosti. V VVashingtonu državnike, v Hollywoodu filmske zvezde in zvezdnike. Vest o Hooverjevem portretiranju je bila prezgodnja in je portretiranje preloženo na kasnejši čas.
Pokazal mi je velik, obsežen album s fotografijami portretov odličnih osebnosti z njihovim lastnoročnim posvetilom prijatelju, umetniku itd. Jakacu.
—	Yellowstone narodni park, Seattle in v bližini slovenska naselbina Krain z zelo dobrodušnimi rojaki, Tacoma, Portland, Oregon City, kjer je mnogo Slovencev v papirnici, San Francisco, to so bile moje postaje. Sredi San Francisca na strmini se boči slovenska naselbina »Slovenski hrib«, kot ji pravijo tamošnji rojaki. Tam sem bil cel mesec. Dalmatinci izdajajo tam svoj list. Rojakom pastiruje naš dolenjski domačin iz bližnjega Verduna pod Gorjanci, župnik Turk.
60 milj južno San Francisca je krasno dalmatinsko mesto Watsonwille. Ribiška naselbina, bogata, cvetoča. Na samotnem polotoku Mt. Ray ob Tihem oceanu sem se med bujnimi cipresami držal polnih deset dni. Pacifik grandijozen.
S parnikom sem se potegnil v Los Angeles. Našel sem tam Novomeščana Parkeljna. Menda je iz sosedne Drske. Dobro mu gre.
Filmsko mesto Holywood.
Tri mesece mi je dajalo zavetišče. Videl sem, kar se ne nudi vsakemu smrtniku, portretiral dive in zvezdnike, šetal po ateljejih, 36 družb dela tam. Tudi Slovencev ne manjka. Zala Zorana, Mildred Prašnikar, Laura la Plante. Z upoštevanim filmskim fotografom Listom sva sklenila pravo prijateljstvo. V njegovi družbi sem prevozil dober del južne Kalifornije. Nekoč so nama banditi pred nosom ukradli avto. O, več takih sem doživel! Pa drugič.
Dolores del Rio sem imel čast slikati celih deset minut. Pa poglej! — Fotografija portreta je divna, kakoršna je božanska Dolores.
Dalje sem šel do kokošje in pomarančne farme Fontana pod gorovjem Sierras. Mnogo Slovencev. Čudno se mi je zdelo gledati našega otroka v senci pomaranč.
Puščava Mohave, Polni Springs. Fantastne, nenavadno mrtve pokrajine, grozne, demonski karakter. Isto sem doživel v Arizoni v Grand Canyonu, ki je med najgrandijoznejšimi pokrajinami, ki sem jih kdaj gledal. Indijanci ji pravijo »Dolina smrtnih demonov«.
Pot skozi New Mexico in Colorado sem opazoval žal le iz vlaka. Vrnil sem se v Cleveland.
Podobe iz te poti bom razstavil jeseni v Jakopičevem paviljonu. Napisal bom tudi knjigo
o	Ameriki in to v prvi vrsti iz umetniškega gledišča.
Za bivanje v Ameriki sem imel prvotno dovoljenje le za pol leta. To pa so mi potem skupno še štirikrat podaljšali.
Mnogo, mnogo sem videl, begal sem iz kraja v kraj, od Vzhoda na Zapad, gledal sem moderno suženjstvo v Fordovih tvornicah v Detroitu, opazoval sem Indijance pri njih prirod-nem početju, plezal sem po nebotičnikih, slednjič pa sem se vrnil.
Cleveland mi je napravil ganljivo odhodnico. Posebno prisrčna je bila mladina. Med temi ljudmi sem bil umetnik, aranžer umetniških prireditev, režiser, zastopnik naroda in vse, kar
je bilo potrebno. Mislim, da vedno vsemu v čast.
19. maja smo se odpeljali: tenorist Bapovec, pianistka in koncertna pevka Jeanette Perdan in jaz iz Newyorka, 8. junija so nas pozdravili prijatelji na ljubljanskem kolodvoru in naslednji dan sem bil doma v Novem mestu.
Domači vtisi?
Sijajni, ti rečem, kolosalui! Evropa je vplivala name zdaj tako čudovito in sveže, vse jo kot žametno. In šele naša zemlja!
To spoznanje lepote domače grude pa se ml zdi moja največja pridobitev.
Načrtov za enkrat ne delam. 1933. leta bo v Ameriki svetovna razstava, ki se je.najbrž ude-žim, za sedaj pa živim le sedanjosti, ki je prelepa, da bi mislil na bodočnost. —
Pozno je že bilo, ko sva se poslovila.
V. P. '
Igralska 25 letfnica Eda Groma
Edo Grom, priljubljeni član Narodnega gledališča v Mariboru, ki bo slavil v četrtek 18. t. m. petindvajsetletnico svojega plodonosnega in uspešnega oderskega delovanja, je bil rojen
1.	1888 v Novem mestu, v zeleni dolenjski metropoli. Tam je dovršil tudi šole in začutil prvo neodoljivo hrepenenje po igralstvu, ki ga je naposled zares privedlo v gledališče. Tedaj je Grom »igral« v kleti domače hiše. Zbirali so se pri njem tovariši in prijatelji ter uprizarjali odlomke raznih iger, deklamirali in peli. In bilo je— tako pravi še danes — neskončno lepo. Kot ga je bilo tedaj prijelo, ga ni več izpustilo. Gnalo ga je v Ljubljano, v tisto »dolgo vas«, ki je bila in je še vedno alfa in omega vsega slovenskega kulturnega snovanja in več kakor Avstrijcem veliki cesarski Dunaj. Tam je vstopil v dramsko šolo in žejno vsrkaval nauke svojih učiteljev: Danilove, Etbina Kristana, Borštnika in drugih.
Po uspešno končani dramski šoli je dobil I.
1904.	angažman pri ljubljanski drami, kjer je ostal, z neznatnim presledkom v Trstu (1910 do 1911), do 1. 1915, ko je odšel v Osijek. Od tam je šel v Varaždin, a se že 1. 1920. vrnil na slovenski oder. Prišel je v Maribor, kjer deluje še danes in je ljubljenec mariborske družbe.
Igral je Grom neobičajno veliko, nastopal tudi v operi ter igral in režiral v opereti. Z ljubeznijo se je oklepal in se še oklepa vseh vlog, posebno pa so heroji, možati ljubimci in aristokrati njegovi priljubljeni in pogodenl značaji. Pet in dvajset let neumornega dela, in to v hudih časih, ga ni moglo izčrpati. Danea je ustaljen, veder in hudomušen in s ponosom se spominja vseh prestanih borb z življenjem, ki tudi gledališkim ljudem ne prizanaša.
Vendar so sedaj minili zanj časi, ko je bil pred vojno angažiran samo po sedem mesece? na leto in je za počitnice moral na gostovanja, da mu ni bilo treba stradati. A vseeno se v družbi rad spominja nanje. In v družbi j« rad, nad vse je ljubezniv in tovariški. Zato nima sovražnikov; vsakdo mu je dobrodošel, seže mu prijazno v roko ter ga povabi na kozarček svojega zdravilnega likerja »Gromožov-ke«. Zato mu tudi mi napijamo ob petindvajsetletnici : Ad multos annos!
Banovčevo drugo gostovanje
Kot Hoffmann je nastopil Banovec v »Hoff-monovih pripovedkah« s še večjim uspehom kot v »Rigolettu«. V igri je napredoval znatno, v petju je svobodnejši, le nasalnost me pri njem nekoliko moti. Izdelano pa ima partijo v podrobnosti in »poje« res od prvega tona do zadnjega. Pri njem ni mrtvih in dvomljivih mest, tako da ga je užitek poslušati. Izredno je ugajal Križaj. Orkester pod Poličevim vodstvom je bil izboren — škoda, da nam naši čelisti tako redko zaigrajo čista solo-unisona. Offenbachova glasba je še danes neizmerno sveža in mlada.
Slavko Osterc.
Drama. Poslednja dramska predstava gledališke sezone 1930-31 bo v ponedeljek, dne 15. t. m. za abonma reda C.
Opera. Danes drugič na našem odru melo-dijozna opereta »Vijolica z Montmartra« z go. Ribičevo v naslovni partiji. Obakrat se vrSl po znižanih cenah *	y.
Fran Trafriilt — 50 letfnik
V	tem splošnem mrtvilu v literaturi in publicistiki o naši sodobni likovni umetnosti naj nam bodo vsaj jubilejne obletnice naših umetnikov dobrodošle, da se spominjamo še živih oblikovalcev in njih dela za današnjo slovensko umetnost. Prilike so tako redke, globlje vzpodbude je še komaj toliko, da zadošča v svojem najskromnejšem okvirju le neki formalni oddolžitvi — širša zavest za moderno slikarstvo in še za mnogokaj drugega in nič manj važnega pojema iz najrazličnejših vzrokov. Pa kaj bi tolmačili krizo, ki se je prav tam ne zavedamo, kjer je najbolj pereča, če nam gre za toli pozitivnega, močnega in svojstvenega, kakor je Fran Tratnikovo delo po svojem umetniškem pomenu.
Občutenje in doživetje onega znamenja, v katerem se naša doba z neodoljivo silo preoblikuje z dneva v dan, prikazanje socialnega vprašanja v najširšem pomenu besede, spoznanje bede, krivice in zla je našlo v Tratniku prvega interpreta v slovenski likovni umetnosti. Njegovo življenje in njegova natura sta ga gotovo predestinirala za posebno in že senzibilno dojemljivost socialno tipične snovi, ga določila za karakteristika človekovih lastnosti v družbi, kakršno si je srečal odprtih oči sam in jo srečuješ menda še v onem občečloveškem svetu Daumierjevih likov. Ves slovenski impresi-jonizem je obnavljal pokrajine in se oživljal v njih barvi in luči, delal je kakor ves svet tedaj in še posebej staremu romantiku, ki je bil v
krvi slehernemu slovenskemu slikarju, je moral idilični larpurlartizem nad vse prijati. Ves pasivizein in vsa lirična vtopljenost našega člo-vega sta prišla v naših najbolj mojstrskih delih kaj lahko do izraza, tako da je čudoma zase in svojevrstno obiležje Tratnikova umetnost, prav edinstveni svet, ki ga v taki ekspresivni sili in duhovni ojstrini vsebinske kakor formalne rešitve do tedaj nismo poznali. Njegova umetnost je individualnejša prav po svoji odločni zavestnosti umetniških nalog, je mlajša po svojem stilnem izrazu, ki otvarja vrsto eks presijonistov prav tako kot neorealistov, in najpomembnejša po svoji globoki ambiciji in avto-kritiki. Največji nasprotnik brezdušne suhoparnosti je Tratnik, sovražnik zlaganega, nepristnega, neodkritega in morda prav zato tudi razdvojen. Kot oblikovalec soc. motivov, kot satirik in karikaturist, je z našo dobo najožje zvezan, po svoji krepki formi in dinamični risbi pa brez dvoma naš prvi grafik-risar. Tratnik Je v svoji samoniklosti pokazal vso silo baš v risbi, barva in drugo mu je le pripomoček, linija in kontura poglavitno, ves način njegovega ustvarjanja je zajet le v trenutkih neizbežne notranje nujnosti, v katerih se strastno, bre* oklevanja izlije v najneposrednejšo dimenzijo
—	v linijo.
Tratnik se je rodil 11. junija 1881. 1. t va»l Potok pri Mozirju. Študirati je začel na praški akademiji, kjer je oktobra 1899 napravil sprejemni izpit in dovršil splošno šolo v enem letu. Specijalno šolo je napravil najprvo pri Vaclavu Brožiku, znanemu slikarju zgodovinske (novi,
vendar se pa pri njem ni mogel dosti naučiti in je tu ostal le eno leto. L. 1901/02 se poda na dunajsko akademijo k prof. Delugi, ki je prav tako gojil historični in religiozni žanr. L. 1903-
04	je bil v Monakovem pri Karlu Marru prvi semester, drugo polletje pa pri Jancku. Znamenitejše pa je bilo srečanje s prof. Hanušem Schvvaigerjem v Pragi 1. 1906, saj sta se zbližala in spoprijatlila, tako da je Tratniku ta naklonjenost pomenila nedvomno vrsto onih redkih svetlejših dni, ki mu sicer na trdem in vsega pomanjkanja polnem potu njegovega romanja niso bili dani. Sam in z lastnim trudom se je boril Tratnik kakor malokdo naših. L. 1908 je spet v Monakovein, naslednja leta pa spet v Pragi. Nekaj časa je sodeloval pri »Simplicis-simussu« v Monakovem kjer je objavljal najbolje plačane risbe, zlasti perorisbe, kažoč satiro in socialne motive. Od Gustava Mayrincka je dobil ponudbo za list »Der liebe Augustin«, uvaževan in poznan je bil tedaj v najboljših risarskih krogih. Francoski pisatelj Marcel Pre-vost je celo dodal dvem njegovim risbam tekst pesmi. Od 1900 pa do 1912 pa je v Pragi objavljal svoja dela v revijah Zlata Praha, Koprivi, Karikatury, Švanda Dudak, Obrazkova revue, itd., pri nas pa v Slovanu, Dom in svetu, Osi in drugod. V dneh najtežjega pomanjkanja ga je zalotila še kal jetike, tako da se je moral preseliti na jug in sicer v Bilje pri Gorici. L. 1914 pride v Ljubljano. Tratnik se je udeležil najznamenitejših todobnih razstav, prvič v Ljubljani in Beogradu 1904, v Monakovem v Kunstvereinu, v Pragi pri Mauesu in 8
Slovenci na kolektivni razstavi, na Dunaju, T Gorici, Hodoninu, Parizu, Beogradu, Zagreba itd.
Njegov stilni razvoj začenja sicer z realizmom, a že od vsega početka je slutiti v njem moč izredne, žgoče in drastične karakteristike, ki je vsa koncentrirana v duhovnem ali simbol* nem pomenu snovi, torej v kar moči povdar-jeni linearni ekspresivnosti. Njegove risbe iz te prve dobe nas še danes sunkoma zajemajo, žalibog, da so tako težko pristopne in razstre-sene ter bi celoten pregled Tratnikovega dela prav iz te dobe morda trpel, dasi bi Narodni galeriji le priporočali, da kedaj pripomore do Tratnikove kolektivne razstave v Ljubljani. Le naravno je bilo, da ni Tratnik nikoli mogel zajadrati v mehkobo impresionistične kolori-stike, čutil je v sebi risarsko plastični izraz za močnejšo in njemu najbolj odgovarjajočo potezo. V tej zvestobi do samega sebe leži vsa presunljiva tragika njegovih »Slepcev«, ki so pač najpomembnejše njegovo delo (1911) in ki je poleg »Dela na Polju«, »Beguncev«, »Begunke ob zibeli« med najbolj znanimi iz njegovih pred- in medvojnih risb. Okrog 1920 začenja Tratnik sicer z barvami, a jih uporablja, če jih rabi, le v podrejenem smislu: kot ekspresivno sredstvo. Za moderno povojno slovensko slikarstvo je Tratnikovo delo bistvenega pomena in velja kot edini prehoduik ii srednje predvojne generacije, predhodnik, ki s« je po sorodnosti svoje problematike neprisiljeno po zahtevi svoje lastne umetniške usmerjenosti pridružil krogu najmlajših.	F.	S.
V.	T. Kuža:
Rožnik
Rožnati rožnik nas zOpet pozdravlja, po njivah že detelja rdeča žari;
morje laneno v modrem sijaju v vetru prijetnem mehkč valovi.
V	jezerih bele rože cvetijo, mehke ko vosek, lepe ko dan.
Deklice zale ee sladko smehljajo; duša je polna bisernih sanj...
Malt na Kamna:
Yodel
sir
Bubči v Trnovcu so imeli par ovac, ki so jih dajali na pašo v Istro. Vsako leto so jim ovčarji prinesli po dva sira.
»V skrinjo jih bom shranila za poleti, ko bomo imeli košnjo!« je dejala sla ra Bubka in tako se je tudi zgodilo.
Bubči so imeli Janeza, ki ni bil sil nikoli, najsi je snedel za dva druga. Ko je dobil za nialco svoj »part« pogače in je naglo pojel, se je vsakokrat spomnil z žalostjo, da je še bolj lačen ko prej.
Približal se je bil čas košnje.
»Danes pa jim nesi za dojužnik sir!« je dejal gospodar, a kdo popiše njegovo začudenje in jezo, ko je vzel v roke kolesi in opazil sam gol obod!
»Miši ga niso, tudi katrani. Janez ga je obdelal!« — je vpil Bubec in revni gladež je bil tistega dne dokaj drago plačal svoje mišje ju-žine...
Nekega dne so ga pustili doma za varuha. Najprej je pregledal vse omare in predale, kje bi bilo kaj za pod zob, pa se je v istem hipu spomnil na sir v skrinji.
»Zdaj je prilika!« je pomislil, odprl skrinjo, vzel iz iepa nož in si na spodnji strani kolesa odrezal — oziroma izdolbel dobršen kos. Nato j® položil sir lepo nazaj, da je bil videti cel ko prej.
Bubči so izkoristili lepo vreme in hiteli dan 7a dnevom za delom po polju. Tako je ostajal Janez sam doma in sleherni dan ga je premagala izkušnjava, da je bila luknja v siru vedno večja in večja, dokler ni ostal od vsega kolesa le obod. Ko je ležal v skrinji, pa j' bil videti cel ko prej. Ko je Janez pomišil prvega, se je spravil še na drugega — in storil z njim isto ko s prvim.
Pesmi o kraljeviču Marku
Prevaja Radivoj Rehar.
LOV NA KRALJEVIČA MARKA S TURKI
Lov prireja vojskovodja Murat,
lov prireja po zeleni gori
z dvanajstico častnikov junakov
in s trinajstim — kraljevičem Markom;
lov prireja že tri dni po vrsti,
a ne more prav nič uloviti.
Pa privede ga slučaj naposled k jezeru na gori šumoviti — utve zlate plavajo po vodi.
Pošlje Murat svojega sokola, da ujame utvo zlatokrilo, a ujeti utva ne pusti se, naglo švigne med oblake bele — pade sokol na zeleno jelko ..»
Takrat reče kraljevič mu Marko:
»Dovoliš li, vojskovodja slavni, da spustim jaz svojega sokola, da ujame utvo zlatokrilo?«
Odgovarja vojskovodja Murat:
>Dovolim ti! Pa zakaj ne bi ti?«
Pošlje Marko svojega sokola, da se dvigne k nebu pod oblake, tam ujame utvo zlatokrilo in ž njo pade pod zeleno jelko.
Ko opazi to vezirjev sokol, razjezi se vsled sramote svoje in ker vajen je dejanj nečednih, ropanja in plenjenja pri drugih, v Markovega se spusti sokola, da mu vzame utvo zlatokrilo.
Toda Markov sokol neustrašni, neustrašni kakor Marko silni, noče dati utve zlatokrile, rajši s kljunom napadalca zgrabi ter ponije pisano mu perje.
Ko to vidi vojskovodja Murat, razjezi se vsled sramote take,
Markovega prime brž sokola ter zažene v jelko ga zeleno, da zdrobi mu desno krilo sivo.
Pa pobegne, kakor moči naglo, z dvanajstico častnikov junakov ..,
Besno krikne Markov sokol sivi kakor kača razsrjena v skali.
Vzame Marko svojega sokola, pa povije rane mu krvave ter zakliče jezno in srdito:
»Težko meni, težko sokol tebi, kadar sama s Turki sva na lovu, še lastijo plen si po krivici!«
Ko sokolu vse povije rane, naglo Šarcu na ramena plane, pa nažene ga po gori strmi, da zadirja kakor vila nagla, da zadirja, goro vso predirja ter ustavi v ravnem se podnožju,
Ivan Kriški:
Zviia kraljična
Živela sta nekoč kralj In kraljica, ki sta imela zelo lepo hčer, ki pa je bila prav tako prebrisana. Nekega dne sta se odpeljala v gozd na sprehod in kraljična je ostala sama doma. To priliko so izkoristili roparji. Čakali so v zasedi, da se je kraljevi voz odpeljal, nato pa go vdrli v grad. Kraljična se je zelo prestrašila odurnih obrazov. Rekla je:
»Kralja, mojega očeta, sedaj ni doma, zato pridite drugič!« Glavar roparjev se je na široko zarežal in dejal:
»Zato smo prišli, ker ga ni! Sedaj nam pa pokaži in odpri klet! Tam se bomo že kratkočasili!«
»Klet vam že lahko pokažem,« je odgovorila kraljična. »Odpreti jo vam pa ne morem, ker je izgubil včeraj kletar ključ!«
»Pojdi, pojdi,« so se zarežali roparji. »Take laži pusti za drugič. Sedaj pa glej, da nam daš ključ! Žejni smo!«
Ker pa kraljična le ni hotela dati ključa, so se roparji razsrdili in ji pričeli groziti.
»Če nam takoj ne daš ključa, te skrajšamo takoj za eno glavo!«
Kraljična se je ustrašila grožnje in jim je izročila ključ. Roparji so tedaj vdrli v klet, kjer so se naslajali ob dobrem vinu, tako da so bili kmalu vsi pijani. Zvila kraljična pa se je splazila tiho v klet, zaloputnila vrata in jih zaklenila. Roparji so bili ujeti, kraljična pa je stekla v orožarnico, si tam izbrala oster meč in se postavila h kletnemu oknu. — Roparji so kmalu spoznali, da so ujeti, in skušali so priti na svobodo skozi okno. Splezal je prvi k oknu in pomolil glavo skozi. Ta hip je kraljična zamahnila z mečem in v prahu pred njo se je kotalila glava bradatega roparja. Truplo je kraljična sama izvlekla skozi okno. Nič hudega
S
kjer zagleda Mu ra ta vezirja.
Ko opazi Murat ga bežeči, zaskrbljen ves spremljevalcem reče:
»Deca moja, častniki junaki, vidite li oni pramen megle, pramen megle izpod gore strme?
V	megli tej vam kraljevič je Marko, v dir nagnal je lisastega Šarca ...
Dobrega se nič nam ne obeta!«
Pa pridirja kraljevič že Marko, sabljo ostro iz nožnice vzame in se besen na vezirja vrže — razbeže se častniki po polju, ko pred skobcem po grmovju vrabci. Zgrabi Marko Murata vezirja ter odseka glavo mu bradato, iz dvanajstih častnikov junakov pa napravi — dvajset jih in štiri.
Počne Marko misliti prevdarno, da bi šel li k sultanu v Jedrenje ali v Prilep, v dvorce svoje bele?
Vse premisli, pa naposled reče:
»Bolje iti k carju je v Jedrenje in priznati vse mu, kar sem storil, ko pa da bi Turki me izdali!«
Kadar Marko do Jedrenja pride na razgovor k carju gospodarju, zablestita v srdu mu očesi kakor v gori lačnemu volčjaku, da mu pogled je ko strela silna.
Vpraša v skrbi sultan ga mogočni:
»Moj posinko, kraljevič moj Marko, kaj tako li te je razjezilo?
Zmanjkalo ti morda je denarja?«
Počne Marko carju govoriti, vse pove mu, kakor res je bilo.
Ko doume svetli sultan Marka, na ves glas se naenkrat zasmeje, pa poreče te-le mu besede:
»Čuj me, dragi moj posinko Marko!
Da tako kot si ti nisi storil, zval nikoli več ne bi te sina: vsak je Turek dober za vezirja, a nad Markom ni nikjer junaka!«
Seže sultan v žepe pregloboke in potegne tisoč svetlih zlatov, podari jih kraljeviču Marku:
»Vzemi, dragi moj posinko Marko, pa odidi in napij se vina!«
Vzame Marko tisoč svetlih zlatov in odide iz dvoran prestolnih.
A ne daje sultan zlatov Marku, da v gostilni bi napil se vina, temveč le da ga od sebe spravi, ker se Marko strašno je razhudil.
Uganka
Nisem zver, a vsakdo se boji me, po življenju streže kjer le more; nisem močna, ali vendar skočim daleč, ko nikdo tako ne skoči.
Rešitev prejšnje uganke:	žrešnj^.
Pravilnih rešitev smo prejeli 14. Nagrado dobi po žrebu Ivanka Rotavšnikova, učenka ljudske šole v Ljubljani. Rešitve današnje uganke bo sprejemalo uredništvo »Mladega Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova cesta ‘24, do srede, dne 17. junija opoldne.
fiaop. — Fr. B.:
Mačka in miši
(Basen)
V	neki precej dobri hiši bilo je vse polno miši; gospodar, ne bodi len, kupi mačko, in prav kmalo
m
bile so ji miši v plen.
Kar še živih je ostalo, po policah so se skrile, da bi mački v jed ne bile.
Mačka gleda, omaguje,
»Kaj početi?« premišljuje.
Kar obesi se na klin, kot da mrtva je, se hlini.
Slara miška pa pred jamo zviti mački se nasmeje:
»O, ne boš nas,« glasno deje, »da tvoj meh je basan s slamo!«
KOLINSKA . TVOBNHA UKORI JB
LJUBLJANA.
OKUSNA IN ZDRAVA
KJE
OLINSKA KAVA*
sluteči roparji so drug za drugim kobacali skozi okno, a vse je doletela enaka usoda. Kraljična se je zelo utrudila in ko je pomolel skozi okno glavo zadnji — bil je poglavar — je zamahnila mimo in posrečilo se mu je, da jo je urnih krač pobrisal v bližnji gozd.
Ko sta prišla kralj in kraljica domov, sta se zelo prestrašila ob pogledu na mrtve roparje, obenem pa sta bila tudi vesela in po-Dosna na svojo prebrisano hčer.
Od tega dogodka je minilo precej časa. Nekega dne pa se je oglasil na dvoru snubec. Rekel je, da je princ izredno bogate dežele, kjer se cedita samo mleko in med. Ker sta hotela kraljevska starša dobro preskrbeti svojo hčer, sta jo obljubila snubcu za ženo. Hrupno so obhajali zaroko, po zaroki pa sta se zaročenca podala na pol proti kraljestvu princa. Potovala sta le pol dneva in dospela v temen gozd. Kraljični je postalo pri srcu tesno in vprašala je zaročenca:
»Dragi, ali še ne bo kmalu tvojega kraljestva?« Tu se je princ-zaročenec odurno zasmejal-
»Ho, ho! Saj ga tudi ne bo! Lepa nevestica poglej me vendar. Ali me ne poznaš? Jaz vendar nisem nikak princ, temveč roparski poglavar, tisti, kateremu si ti pobila tovariše! In sedaj se bom jaz za nje maščeval!«
Kraljična je padla v nezavest, poglavar pa je samo zažvižgal na prste in od vseh strani so pritekli roparji. Tem je zapovedal, da odnesejo kraljično v votlino. Pajdaši so previdno dvignili kraljično in jo odnesli na določen kraj. Tam so jo položili na trdo ležišče in votlino zaprli. Kraljična se je kmalu zopet zavedla, a le polagoma se je privadila temi. Na stenah votline je opazila raznovrstno roparsko orožje in — o groza — tudi človeške lobanje. V grozi si je zakrila oči in plakajoč je preiiila vso noč.
Drugi dan je prišla k njej v votlino stara ženica. Prinesla ji je skromen zajutrek, ki je bil za življenje premajhen, za smrt pa prevelik. Kraljična se je takoj oklenila starke in ji rekla:
»Ljuba mamica, za božjo voljo, rešite me! Moji starši vas bodo bogato nagradili!«
»Srčno rada,« je odgovorila starka. »Toda ne morem. Tudi jaz sem tu le ujetnica in že tri leta strežem roparjem!«
Kraljična je nekaj časa razmišljala, nato pa se je nagnila k starki in ji nekaj zašepetala v uho. Takoj nato je starka slekla svojo obleko, katero je oblekla kraljična. Rulo si je zavezala močuo na oči in ko se je še sključila, je bila povsem slična starki. Tako preoblečena je Sla ven. Zunaj so sedeli roparji, ki so pili In jedli. Starke niso niti pogledali. Kraljična -starka je šla sključena na dvorišče, vzela metlo in ričela pometati. Ko pa je prišla iz dogleda roparjev, je pričela bežati po gozdu, dokler se
_ni onemogla zgrudila na tla. — Ko se je zopet zavedla, je Riala pred njo stara strežnica roparjev. Ta ji je rekla:
»Hitro, naprej, roparji so za nama!« In že se je čul oglušujoči krik razbojnikov.
»Skrijva se!« je zašepetala kraljična. Počepnili sta za košat grm. Roparji so se baš pred tein grmom ustavili in preklinjali begunki na vse načine. Končno so le odšli dalje, kraljična in starka pa sta ostali od strahu do večera za grmom. V noči sta se napotili dalje. Hodili sla tako dolgo, dokler se nista utrujeni sesedli in zaspali ob cesti. — Zbudili sta se šele, ko jima je solnce sijalo v obraz. Po cesti je privozil kmet z vozom škopa. Tega sta naprosili, če lahko prisedeta.
»Ni mogoče,« je odgovoril kmet. »Sem že sam preveč naložil. Počakajta na mojega tovariša, ki vozi za menoj seno!« Komaj pa je voz dospel par slreljajev od kraljične in starke, so iz gozda stopiti roparji in vprašali kmeta, če je videl kraljično. Kmet se jim je zasmejal: »Ho, ho!« Ali se kraljične vidijo kar tako po cestah? Dve stari babnici sem videl, drugega pa nič!« Roparji pa so menili, da skriva kmet kraljično med škoponi in kmet je moral, hočeš
—	nočeš voz razložiti in zopet naložiti. Roparji pa so jezni nad neuspehom odšli v goščavo.
Kmalu je mimo begunk privozil kmet s senom in ta jih je rade volje sprejel na voz. Da bi jih roparji ne videli, jih je zakopal v seno. Toda roparjev ni bilo na spregled in kraljična ter starka sta srečno dospeli na kraljičin grad. Kraljeva dvojica je bila zelo ginjena, ko je čula ves doživljaj z roparji. Kralj se je razsrdil in je poslal vso vojsko nad roparje. Polovili so skoraj vse in jih po zaslu-ženju kaznovali. Starko in kmeta, ki sta pripomogla h kraljičini rešitvi, pa je kralj bogato nagradil.
Kultura naših žen
»Slovenski Narod« je v svoji 115. Štev. objavil članek pod naslovom »Kultura nekaterih naših žen«, proti kateremu bi ne imele prav nikakega ugovora glede navajanja faktov samih. Je pa za temi fakti še marsikaj, kar bi bil moral iztekniti in kritizirati.
Da stavijo naše žene včasih na uredništva taka vprašanja, da se jim moramo čuditi, je res. Splošno je pa tudi znano, da požirajo uredniški koši vseh listov in revij ogromne količine popisanega papirja, ki ne dokazuje ravno prevelike bistroumnosti in logike; če hočemo biti pravični, moramo priznati, da izhaja 90% teh nepriznanih duševnih proizvodov izpod moškega peresa. In natančna preiskava bi gotovo dognala, da bi se med tistimi duševnimi proizvodi našlo lepo število takih, ki spadajo vsaj v vrsto tistih ženskih pisem in spisov, ki jih omenja g. dopisnik »Slov. Naroda«. Prav gotovo bi pa tudi našli takih in slabših »duhovitosti« izpod moškega peresa natisnjenih v raznih naših publikacijah, ako bi stikali za njimi.
O.	člankar sicer ne generalizira kulture, oziroma nekulture naših žen. Da je med našimi ženami še mnogo indolence in mnogo nekulture, mu prav radi pritrdimo. Mislim pa, da bi vsaj toliko, ako ne več graje zaslužil urednik, ki sprejme take neumnosti, kakor tista omejena naročnica, ki v dobri veri zlije na papir svoje srčne bolečine. Če se urednik boji, da bi naročnico užalil in jo izgubil, ako ne upošteva njenega vprašanja, naj žrtvuje znamko in
1*1 odgovori v pismu. Ne pa, da nekako do-;umentira duševni nivo svojih naročnic s tem, da objavlja take neslanosti.
Tudi se čudimo, da smo čitali kritiko ženske kulture v tem smislu ravno na tistem mestu, kjer smo prej že ponovno čitali zgražanje, da žene odklanjajo in ne plačujejo take kulturne revije, kakor je baš tista, katere vsebino zdaj člankar kritizira. Tudi ob tisti priliki je »Slov. Narod« udrihnil po kulturi slovenske žene.
In v svoji 127. številki priporoča baš to revijo kot »pravo šolo za res inteligentne in moderne gospodinje in matere«.
Kje je tu logika, kje doslednost?
V	začetku omenjenega članka stoji med drugim: »Naravnost rečeno, človeka boli, če se uveri, da se kaže tudi tam, kjer bi se moralo reprezentirati v najvišji meri kulturno življenje žene — le njena vsakdanja plitvost ter so ji med vsemi vprašanji prvo, kašne frizure so moderne, kako se naj oblači itd.
To je trditev, ki je žalibog precej resnična. Toda: kdo je nam ženam do nedavna rezal naš vsakdanji duševni kruh? Kaj smo dobile za se dobrega po naših dnevnikih, naših revijah? Ko smo si po vojni ustvarile svoj list, smo mu radi praktičnosti dodale par skromnih modnih modelov, da ženam omogočimo šivanje doma za vsakdanjo potrebo. List se je širil in hitro so nas naši dnevniki posnemali in pričeli so prinašati modo, toda ne tisto skromno in praktično, kakor jo je imel ženski list, marveč pariške modele, ki so več odkrivali nego zakrivali. Razven z modo, najneumnejšo in najneprimernejšo za nas — se nas do nedavna sploh ni vpošte-valo po naših listih — s prav malimi izjemami. Ce smo napisale malo poročilo o svojem delu v naših kulturnih in socijalnin organizacijah, smo morale za priobeitev slano plačati, kakor moramo pri nekaterih listih še dandanes.
Ležernost in plitvost bo cvetela med našim ženstvom tako dolgo, dokler ji bomo dajali potuho. Tako dolgo, dokler se bodo publicirale stvari, ki »gredo« in ki »vlečejo« ter se bodo take stvari proglašale od merodajnih strani kulturne dobrine. Da ima vsak pravico zaslužiti, o tem ni nika-kega dvoma. Izdajatelj s svojimi revijami in listi z reklamo zanje. Ne bomo pa dovolile, da se nas bo bičalo za to, kar nas najbolj boli, da se nam bo očitala nekultura radi eksperimentov, ki jih gospodje delajo nad nami.
Naš dom
Katera žena se ne ustavlja rada pred izložbami s pohištvom? Tu je lepa, moderna spalnica, ki vleče nase njeno pozornost, tam vidi jedilnico, ki je prav takšna, kakršno bi si želela in čisto drugačna kakor je njena, drugje spet lep divan, knjižnico — sami predmeti tolikih želja. Kako vse bolj pust in dolgočasen nam je potem lasten dom, ko smo se nagledale vbbU Ustili lepili reči. Nikdar nas druge izložbo tako ne mikajo, kakor izložbe 8 pohiStvom. Saj vse drugo: obleke, klobuki, čevlji, plašči, dežniki, vse to so stvari, ki si jih lažje privoščimo; še najskromnejša si te stvari od časa do časa lahko obnovi. Dom si pa urejamo samo enkrat in enkrat' ga morda uredimo svojim otrokom. Ni čuda torej, če nam ureditev doma povzroča tolike skrbi. Čestokrat se pa mlada žena niti ne zave, ko si ureja dom, da je to enkrat za vselej. Vse preveč lahkomiselno nakupuje stvari, ki ji inomentalno dražijo oko, ki se jih pa bo gotovo enkrat naveličala, ko l>o postala prakličnejša in ko si bo tekom let vzgojila okus.
Tej neprijetnosti se bo izognila vsaka mlada žena, ki se bo zadovoljila z enostavnim pohištvom, katerega finoča ne leži v okraskih, ampak v enostavnosti in udobnosti oblik ter v dobrem, solidnem materijalu. Take opreme se tekom let ne naveličamo, marveč jo celo vzljubimo in se je privadimo tako, da bi jo težko pogrešali. — Velikega pomena je, da si znamo svoj dom primerno olepšati in nekako obnavljati v malenkostih. Kako lepo ročno delo: zavese, prtiček, blazine dajo našemu stanovanju neko osebno noto, seveda ne, ako je le šablonsko kopiramo brez vsakega okusa in brez raz-sodka. Kar da našemu domu posebno toploto, so cvetlice. Polje, vrtovi in gozdovi nam nudijo v vseh letnih časih najlepši okrasek za naše domove. Vaz ni v hiši nikdar preveč; biti pa morajo kolikor mogoče enostavne, da ne kvarijo učinka cvetlic. Pri vazi s cvetlicami so vedno glavna stvar cvetlice in ne vaza, ki se mora vedno prilagoditi vrsti cvetlic. Nizke, široke vaze so za velike šopke s kratkimi peclji, visoke, tanke vaze so za posamezne cvetlice ali veje itd.
Slike in kipi so poglavje zase. Tu velja v prvi vrsti geslo: malo in dobro! Nič nepotrebne navlake, slabih reprodukcij v bahavih, pozlačenih okvirjih. Družinske fotografije spadajo v album ali v škatljo, kvečjem, ako je drag spomin, v spalnico. Zadnje čase se obrača velika pozornost uram. Toda ne uram v visokih, steklenih omaricah, tem je že — odbila ura. Moderne so male dekorativne ure, ki se postavijo na kredenco, na pisalno mizo in so iz onyxa ali drugega modernega materijala, ali pa tudi dragocene starinske ure, med temi »o najbolj čislane prave empirske ure.
Dalje lahko moderniziramo svoje stanovanje z nizkimi mizicami, ki so sedaj tako zelo priljubljene. Postavimo jih kamorkoli; tudi ni treba, da bi bile take mizice »v stilu« z drugim Pohištvom. Na mizico damo dekorativen prtiček, bodisi vezen ali iz čipk, kako vazo, okroglo lampo ali lep pepelnik.
Ce si tako po malem nabavimo tako malenkost, obenem pa tudi odpravimo kako lastarelo In ne lepo stvar, pa se nam bo sdel naš dom vedno nov. vedno privlačen in udoben.
Razgled po ženskem svetu
Češkoslovaška
V	Pragi se je ustanovil sindikat, ki ima nalogo ščititi žene, zaposlene v javnih službah, da bi se jim ne godila krivica. Sindikat hoče ženam pomagati do istih pravic, kakršne uživajo njihovi moški kolegi.
Španska
Neka delegacija katoliških žen v Madridu je izročila provizorični vladi spomenico s 35.000 podpisi. Spomenica zahteva dalekosežne garancije za vse, kar se tiče svobode, napredka in zaščite verskih redov ter izvajanje obredov in šeg katoliške vere. Dalje zahteva, da bi se ne podvzeli nikaki koraki proti veri, verskemu pouku itd., dokler ne pride do sporazuma s 8v. Stolico.
Idealne ječe. Kakor smo poročali, je prevzela vrhovno vodstvo zaporov v Španiji gospa Victoria Kent, katera hoče izvršili velikopotezno reformo kaznilnic. V koliko se ji bo to posrečilo, je še vprašanje; vsekakor je zanimivo, kar je ga. Kent izjavila o svojih načrtih. Njena namera je, dati kaznjencem zemljo in dela. Tudi seksualno vprašanje kaznjencev hoče definitivno rešiti. V zaporih v Salamanki je že dovoljeno kaznjencem, da sprejemajo svojce. V bodoče bodo kaznjenci lahko sprejemali svoje žene v posebnih sobah, kjer bodo ostali nemoteni. Tudi neporočeni bodo imeli enake pravice. Kaznjenci se bodo puščali na svobodo po 4—6 dni v mesecu. Morali se bodo le obvezati s častno besedo, da se bodo vrnili v zapor. Za časa »dopusta« bodo diskretno zastraženi. (Kako se bo pa ta reforma, oziroma to božanje kaznjencev obneslo, pa je drugo in veliko vprašanje. Op. uredništva.)
Italija
Italijanskim ženam je vlada 8 posebno odredbo prepovedala dostop k sodnim razpravam.
Veliko Mussolinijevo nagrado za literaturo (50.000 lir) je dobila pesnica Ada Negri.
Medtem ko ženske organizacije po vsem svetu tekmujejo med seboj v delu za mir, se ,v Italiji snujejo ženski fašiji, h katerim imajo dostop vse žene od 22. leta dalje. Ženski fašiji bodo priključeni moškim in bodo imeli slično vodstveno organizacijo in enako disciplino.
Dazno
Znižanje cen v starih časih
2e od nekdaj je bila skrb držav, da so preprečevale ali odpravljale draginjo. Za časa rimskega cesarstva je država sama prevzela skrb za nabavo žita za glavno mesto Rim. Maksimalne cene je iznašel Dioklecijan. Ko ni mogla njegova stabilizacija že popolnoma razrušene državne valute ustvariti več normalnih kup-čijskih razmer, je vpeljal 1. 301. maksimalne cene za skoro vse potrebščine. Besedilo dotične odredbe je obsegalo vse: poljske pridelke in umetna vina. klobase in kumare, kurivo in krzno, izgotovljene ženske obleke in artičoke! Tudi za delo so bile nastavljene maksimalne cene; dnevna mezda delavca, honorarji duševnih delavcev, vse je bilo natanko določeno. Prestopki proti tera predpisom so se kaznovali s smrtio.
Posebno strogo je postopal tozadevno šah Azud al Daulah v Perziji l. 906. (a časa hude
lakote. Ko je opazil, da njegova vzdržnost, ki jo je izvajal radi trpečega ljudstva, ni našla posnemalcev, je kratkomalo izdat ukaz, da se ima za vsakega reveža, ki umre od glada, obesiti en bogataš.
Zelo velikodušnega se je izkazal v 18. stoletju neki nemški knez v Mainzu. Za časa velike lakote, ko je cena kruhu poskočila od 4 na 24 krajcerjev, je zapovedal pripeljati mnogo žita na ladjah iz Amsterdama ter ga je prodajal v Mainzu z veliko izgubo. Zapovedal je tudi vsem bogatim samostanom svoje dežele, da so dali svoje zaloge na trg. Prepovedal je dalje vsak izvoz žila ter dvignil zaporo med posameznimi deželami cele Nemčije. Njegove naredbe so se baje z veliko naglico izpolnile in so bile zelo uspešne.
Najstarejša filmska igralka
Najstarejša filmska igralka je gotovo mis Horatia Nelson, katera je nedavno temu praznovala svoj 85. rojstni dan. Angleži jo imenujejo babico filma; vendar njen poklic ni tako starega datuma, kakor bi se zdelo. Šele pred
11.	leti so jo »odkrili« in sicer vsled njenega karakterističnega starkinega obraza. Pred tem ni niti bila igralka, marveč je že dolga leta živela kot brezposelna stara gospodična. Njen prvi filmski doživljaj jo je privedel v dotiko s filmsko zvezdo Polo Negri. Mis Nelson je izvrstne konštitucije in prav dobrega zdravja, kar ji omogoča, da lahko vzdrži pri filmu, kjer je neredkokrat življenje zvezano z izrednimi napori. Preteklo zimo n. pr. je prebila tri mrzle noči na prostem, ko so snemali neki film iz francoske revolucije. V kratkem bo igrala v nekem zvočnem filmu.
Sejm za cunje
V francoskem mestu Reims so letošnjo spomlad znova upeljali neko nekdanjo staro navado. Gre namreč za od oblasti dovoljen sejm, na katerem privatniki prodajajo vse. kar ne potrebujejo več, kakor: ostanke blaga, obnošene obleke, čevlje itd. Take sejme so imeli že v srednjem veku, pozneje so jih opustili, zdaj jih pa na novo upeljujejo. Pravijo jim »cunjski sejmi«.
Prva črnka — milijonarka
Nekdanja perica, črnka Sara Walker, je imela izredno srečo, da si je v kratkem času zaslužila nad dva milijona dolarjev. Za to se ima zahvaliti svoji iznajdljivosti. Iznašla je namreč neko sredstvo, ki zgladi kodraste lase zamorcev. Komaj eno leto je proizvajala svojo vodo za lase in že si je lahko kupila naravnost knežji dvorec poleg Rockefellerjevega posestva v bližini Newyorka. Njena sreča pa ni trajala dolgo: umrla je enajst mesecev po naselitvi v svojem dvorcu.
Lepo naključje
V dramskem gledališč v Budimpešti se je nenadoma ponesrečila igralka Marija Lazar v drami, v kateri je igrala glavno vlogo. Ker se je to zgodilo tik pred začetkom predstave, je bila zadrega zelo velika. Ravnatelj je ravno hotel odpovedati predstavo, ko se je ponudila suflerka, da nadomesti igralko. Odigrala je svojo vlogo tako sijajno, da je bila takoj angažirana.
Stanovaniski avtomobili
Iznajdljivi Amerikanci so si omislili nov način potovanja, pri katerem prav lahko pogrešajo gostilne in hotele. K svojemu močnemu avtu priklopijo še dvokolesni voz, v katerem imajo spravljeno vse, kar potrebujejo za kuho in za počitek. Ti vozovi so tako lahki, da zmanjšajo maksimalno hitrost vožnje le za kakih 6 km na uro. Stene tega priklopnega voza se razširijo na vse strani, deloma se lahko pod zniža in streha zviša, tako da se pri kuhi lahko stoji pokonci. Ostali del. kjer se spi, je pa nižji. Ti stanovanjski avtomobili so zelo udobno opremljeni; imajo omare za kuhinjsko in namizno posodo, za jedila, umivalne priprave, električno razsvetljavo in celo hladilnico. Stoli se lahko spremene v postelje.
šamo sortirati z bluzo, rokavicami in torbico Kratke jopice. Kot dopolnilo k poletnim oblekam ni vedno primeren plašč ker je pretežek in je včasih tudi škoda brez potrebe zakriti celo obleko s plaščem. Zato imamo kratke, enostavne jopice, ki ni treba da so ravno angleškega kroja, vendar ne smejo biti preveč nakičene. Zelo lepe so jopice iz škotske svile, toda te se žal ne morejo nositi na vsako obleko, ampak samo na enostavno. Za vzorčaste obleke moramo imeti enostavno jopico iz lahkega sukna in sicer temno modro, zeleno, rdečo, za črne in črno-bele obleke tudi črno, ki pa ni tako zelo priljubljena. Najbolj praktična je temno modra jopica, ker jo lahko nosimo > najraznovrstnejšimi oblekami, n. pr. z belo, svetlo rumeno, svetlo rožnato, zeleno, rdečo. Taka jopica tvori lahko velik kontrast p. obleko, mora pa vedno biti temna. Kakoršpekoli pastelne barve so za take le jopice izključene. Nikdar ne sme biti jopica iz kakršnekoli, vzorčasto stkanega blaga, marveč vedno samo 1* enostavne mehke volne.
Moda
Kaj je novega?
Solnčniki. Moda se trudi, da bi vpeljala kitajske in japonske solnčnike iz slikanega pa pirja, kar ji bo morebiti uspelo v kopališčih, nikakor pa ne v mestih. Z nežnimi toaletami vidimo mnogo solnčnikov iz čipk in ozkih, križajočih se svilnih volanic iz traku ter z barvanim rečem iz galalita. Bast in rožnati kre-ton prevladujeta v kopališčih.
Klobuki. Modro kapo iz debele slame z na strani pritrjeno bodiljko kot okrasek.
Zelen, velik klobuk iz klobučevine z mehkimi, visečimi krajci, s trakom iz svile grosgrain in s peresom.
Popoldanski klobuk iz rožnate slame s kamelijo iz lakiranega satina.
Za predpoldne kapo iz jerseya z lakiranim trakom.
Slamnata kapa z okrajci iz plisiranega svile nega traku v zvonasti obliki.
Torbica iz črnega, belega, rdečega ali sivega povoščenega platna je zadnja novost. Praktična je tudi za deževne dni, ker ji mokrota ne škodi S kapo, impregniranim plaščem in torbico iz povoščenega platna gre lahko vsaka dama v dežju brez dežnika na ulico ne da bi se morala bati za svojo eleganco.
Pasovi igrajo danes veliko ulogo. So enostavni in večinoma ozki. Zelo originalen je pas, sestavljen iz modrega, zelenega in rdečega blaga v enakih črtah. Gorenja, nekoliko širja pro ga je Iz lakiranega usnja.
2epni robec je postal dekorativen toaletni predmet. Mesto prejšnjega belega imamo danes robce v vseh mogočih modnih barvah in je čestokrat napravljen iz najfinejše svile. Njegova velikost je ravno tako različna kakor njegova barva. Kot mali kvadrat 14 cm ga lahko vtaknemo ▼ rokavice, nekoliko večji vihra malomarno iz kostimovega žepa. V barvi ga sku-
gfospodinfsivo
Razni nasveti
Lesene kuhalnice in ilice, ki smo jih umazali
pri vkuhavanju sadja, položimo za kakih 8-10 dni v mrzlo vodo, v kateri smo razstopili nekoliko sode. Kuhalnice postanejo na ta način zopet čiste in bele.
Poškodovani emajlirani lonci se na enostaven način lahko doma popravijo. Mesto, kjer se je odluščil emajl, bodisi odzunaj ali odznotraj, dobro očistimo in izmijemo, nakar ga zamažemo z mehko steklarsko zamazko (s kakoršno se zamažejo šipe v oknih). Zamazko moramo pred uporabo nekaj časa gnesti v rokah, da postane čisto mehka, nakar zamažemo poškodovano mesto. Posodo pustimo nekaj tednov sušiti na toplem mestu. V tako popravljenih loncih lahko zopet kuhamo, ker postane zamazka trda kakor železo in tako popravljena posoda je sposobna še več let.
Lupljenje krompirja ali jabolk pusti zelo zamazane roke; očistimo si jih najlepše s kisom, kateremu smo dodali malo soli.
Madeži od muh se odstranijo iz steklenih predmetov z razredčenim salmijakom. Iz pohištva odpravimo tnušje sledove z gobo, namočeno v mlačni vodi, nakar moramo dotično mesto dobro osušiti in gladati s koščkom mehke kože. Trdovratnejše madeže odpravimo z mehko cu-njico, ki smo jo namočili v špiritu.
Trdo mazilo za čevlje zmehčamo, ako mu prilijemo par kapljic bencina ali še bolje, uekoli-. ko glicerina. Tudi krema, ki je postala že zelo trda, se na ta način omehča in postane zopet uporabna.
Limone si lahko nakupimo, ko so cenene ter jih hranimo za slabše čase. Ne preveč zrele jih položimo v primerno posodo med suho sol. Posodo hranimo na zračnem in hladnem prostoru. Na ta način shranimo limone dolgo časa sveže.
Dobra gospodinja
V	vseh krogih, premožnih in revnih, preprostih in vsestransko izobraženih ima »dobra gospodinja« svoje posebno lice. Naj se sama muči z delom ali naj ji pomagajo dobro izšolane moči, vedno je isto, kar ji da pomen in dostojanstvo: gospodinja mora biti duša in blagoslov svoje hiše. Vtisniti mara svojemu gospodinjstvu pečat pravega materinstva, zvestega izpolnjevanja dožnosli ter ljubezni do dela; zavedati se mora svoje odgovornosti.
Vse, kar se tiče hiše, mora iti skozi njeno
§lavo in srce, četudi ji pomagajo pri izvrševanju ruge roke. Vse člane družine naj veže vesela delovna skupnost in zaupanje, četudi vsakdo izvršuje drugačen posel. Vez, ki druži vse različne elemente v plodonosnem skupnem delu je tisti dobri duh doma, ki ga mora gospodinja znati obuditi in vzdržati. Le če se socijalno vprašanje v tem smislu rešuje v malem, to ja v družini’ in v domu. se bo dalo srečno rešiti ludi v velikem, v državi, ker država s svojimi vrlinami in s svojimi hibami je le v nedogled-nost povečano človeško srce. Temeljne čednosti dobre gospodinje so: red, točnost, čistoča, ki pa ne sme preiti v godrnjavo pedanlerijo in v nadležno čistilno manijo; temeljita izobrazba za zelo težki in tolikokrat — posebno od strani mož — omalovaževani gospodinjski in materinski poklic; marljiva pridnost, ki popušča poleg sebe tudi drugim delovnim močem, da se samostojno uveljavljajo pri delu; prava inera v vsem, pravilna razdelitev časa, moči in denarja; štedljivost in odprte roke na pravem mestu; razsodna skrb za duševen in telesen blagor vseh družinskih članov, brez razvajanja in me-hkuženja, s čimer si vedno vzgajamo tirane; razumevanje ftt zanimanje za moževo delo in za učenje ter igre olrok, zanimanje za duševna, umetniška in socialna vprašanja ter za zahteve časa; smisel za lepoto in za umetnost ter za lepa in primerna oblačila, brez bahaštva iu prekomernih izdatkov; fina razumnost privesiti moža na dom in ustvariti tak dom, da je vsem članom družine najljubši kraj na svetu, dokler mladi naraščaj ne doraste ter začne misliti na lastni dom; daš si vzgojiti zvesto in zanesljivo hišno osobje, ga privezati za dolga leta na hišo ter znati vedno si ustvariti pravo razmerje do osobja, pravilno izenačenje med avtoriteto in prostostjo, ki vzdržuje zadovoljstvo, ki zna olepšati vsakdanjost z mirno veselostjo ter iz praznikov napraviti nepozabne svetle točke.
Dobra gospodinja mora nesebično in požrtvovalno služiti celoti, mora pa vedno ostati gospodinja doma. Ne sme »vihteti copate«, ne sme ae pa tudi ponižati do hišnice svojega plačujočega moža, brez lastne volje, marveč mora nestojati na to, da postane njegova ravnopravna družica, ki ž njim prijateljsko razpravlja o vseh važnih vprašanjih. Če jo mož razočara s svojimi vse preveč človeškimi slabostmi, naj prenaša z ljubeznijo, potrpežljivostjo in molče. Ce si zna i svojim velikodušnim in ljubezni polnim samo-zatajevanjem tudi v težkih nevihtah ohraniti moževo zaupanje, njegovo spoštovanje in njegovo ljubezen, obdrži skoro vedno v svojih rokah ključ do trajne, vedno obnavljajoče »e zakonske in družinske sreča.
Angleška kraljica doma
Angleška kraljica ni samo prva žena svetovnega britanskega imperija, kar ji nalaga obilno javnih dolžnosti, ampak ima dovolj dela tudi doma.	'
Zjutraj takoj po zajtrku gre v svojo pisarno, kjer jo že pričakujeta njen tajnik in dvorna dama, ki ji predložila vsa došla pisma. Pisem dobi angleška kraljica vsak dan na stotine. Tu so privatna pisma, ki jih prejme od svojih sorodnikov, potein pisma politične vsebine, vabila na razne slavnosti, prošnje za prevzem raznih protektoratov, največ pa je prošenj za podpore. Kraljici preberejo vsako pismo, ona pa odloči, kakšen naj bo odgovor.
Ko je to delo opravljeno, gre kraljica v svojo sobico, kjer jo pričakuje gospodar. Temu naroči vse potrebno glede obeda in večerje, potem pa piše tista pisma, ki jih ne more dati pisati tajniku, ampak jih mora pisati iz posebnih ozirov lastnoročno.
Popoldne okoli poltreh je pripravljen avtomobil, ki jo pelja na razne obiske: v bolnišnice, v razne prodajalne ali pa na kakšno popoldansko prireditev. Posebno se zanima za starinske slike in skoro ne mine dan, da ne bi obiskala kakšne trgovine s slikami. Skrbi pa tudi sama za to, da pride v kraljevski palači vsaka slika na svoje pravo mesto in če ne gre drugače, jih tudi sama lastno ročno obeša.
Angleška kraljica pa ljubi zelo Uidi cvetlice in obiskovalci jo dostikrat vidijo, kako dela na vrtu v priprosti vrtnarski obleki.
Nekoliko oddiha si privošči popoldne, ko pije čaj. Če je pa potrebno, žrtvuje še tudi tiste pol ure, da sprejme kakšne odlične goste.
Zvečer se pripravlja na obed. Tu mora kraljica posebno paziti na svojo obleko in zato se pred obedom vedno pogovarja s svojo dvorno damo o najnovejši modi. Dvorni dami tudi naroči, kaj naj zanjo kupijo, ker kraljica ne gre nikoli nič sama nakupovat. Po obedu pa gre še v pisarno, kjer podpiše vse, kar je bilo napisanega čez dan po njenem naročilu. Nat« gre Sele v salon na kratek pomenek s svojo rodbino.
ljudsko š(e<je
Letos štejejo ljudi skoro po vseh državah; tudi pri nas so nedavno šteli ljudi. Štetje ljudi pa ni nič novega, ampak sega daleč nazaj v stare čase.
Na Kitajskem so šteli ljudi že 3000 let pred Kristusom. Ko pa so nekaj stoletij kasneje šteli ljudi baš v času velike lakote, je predlagal neki minister, naj bi vsako leto desetino ljudi pomorili, da bi za druge ostalo dovolj hrane. Morili pa naj bi ljudi na podlagi rezultatov ljudskega štetja.
Ljudi so šteli tudi v Perziji, v Indiji in v
Egiptu; iz svetega pisma poznamo tisto štetje, ki ga je odredil faraon zaradi prerokovanja Jožefovega o sedmih slabih letih. Po rezultatih ljudskega štetja so odredili, koliko žita je treba shraniti za prerokovane slabe čase.
V	starem rimskem cesarstvu so šteli ljudi v določenih presledkih; šteli pa niso ljudi le v Rimu in bližnji okolici, ampak po celem cesarstvu. Dobljeni rezultati so tvorili podlago za razdelitev davka na posamezne dežele.
Tudi po svetovni vojni so šteli skoro v vseh državah ljudi. Takrat so prišli na to, da ljudi zaradi vojske ni bilo nič manj, ampak jih je bilo še več kakor pred vojno. Bilo pa je dosti več žensk kakor moških.
Najbolj zanimivo je bilo zadnje ljudsko štetje v Ameriki. V oddelek »poklic« je namreč precej ljudi zapisalo, da so tatovi, drugi zopet, da so igralci, goljufi itd.; nekdo pa je zapisal, da je »opazovalec narave«. Nekaj starcev pa je zapisalo v to rubriko, da so — šolarji...
Tudi filmskim »zvezdam« gre slabo
Velika filmska družba »United Artists« v Hollywoodu je te dni odpovedala pogodbo slavni filmski »zvezdi« Normi Talinadge, »Para-mount«-ova družba pa ni obnovila pogodbe z moško filmsko »zvezdo«, s Haroldom LIoydom. Te novice so silno razburile ves filmski svet', kajti jasno je, da gre pri teh odpovedih v glavnem za znižanje letnih dohodkov raznih filmskih »zvezd«. Zaradi gospodarske krize pada namreč število obiskovalcev kino-gjedišč in tisti, ki so nekdaj veljali za »zvezde«, so danes v nevarnosti, da se bo novo občinstvo, ki danes še kolikor toliko polni kino-gledišča, odločilo za druge »zvezde«. S tem računajo tudi filmske družbe in se po tem tudi ravnajo.
Usoda vladarskih kron
Ne samo vladarji, ampak tudi njihove krone doživljajo včasih čudno usodo.
Največ nekdanjih vladarskih kron so imeli shranjenih pred vojno v Petrogradu. V carski zakladnici so hranili krono nekdanjih poljskih kraljev, potem pa krone velikih kneževin Finske, Kijeva, Kazana, Astrahana, Sibirije in Krima; jako malo verjetno pa je, da bi bile te krone še dandanes tam, kjer so bile. Znano je, da je nekdanjo rusko carsko krono kupil ameriški miljarder Rockefeller; prodali so pa bržkone tudi vse druge krone, kar jih je bilo v carski zakladnici.
Med najbolj znane in znamenite krone spada brez dvoma »železna krona«, s katero so kronali Napoleona Velikega za kralja Italije. To krono hraiiijo v nekem samostanu v Monzi; zadnji vladar pa, ki so ga kronali s to krono, je bil avstrijski cesar Ferdinand I., ki so ga kronali leta 1838. za kralja Lombardije. »Železna« se imenuje ta krona zato, ker je v njej vdelan železen obroč, obroč pa je kovan baje iz žeblja, b katerim je bil Kristus pribit na križ.
Najbolj dragoceno krono si je bil dal pa napraviti angleški kralj Jurij IV. Ko pa se je bližal dan njegovega kronanja, mu zlatar krone ni hotel izročiti, ampak je zahteval takoj plačilo. Kralj Jurij IV. pa si je pomagal iz zadrege s tem, da je sklenil z zlatarjem pogodbo, naj mu krono posodi proti odškodnini 1000 angleških funtov ... Kasneje so krono plačali in danes se nahaja krona v angleški državni zakladnici.
Stara nemška cesafska krona se nahaja v nekdanji dvorni zakladnici na Dunaju, kjer je bila shranjena tudi avstrijska cesarska krona. Nekdanja nemška kraljevska krona pa je shranjena v stolni cerkvi v Aacben-u.
V dvorni zakladnici na Bavarskem imajo shranjenih tudi lepo število kraljevskih kron, n. pr. krono cesarja Henrika II., cesarja Karla VII. in krono sv. Kunigunde. Najmlajši kralj v Evropi, Ahmed Zogu, še ni bil kronan; stara albanska krona pa se nahaja na Dunaju.
iajlepie je v jetnišnici —
Na severu polotoka Aljaske leži mestece Point Hope. V tem mestu zidajo sedaj novo jetnišnico, ker jo morajo zidati. Domači Eskimi namreč tako tiščijo v jetnišnico, da je postala stara jet-nišnica premajhna ...
Stvar je taka: Guverner tega ozemlja Marshal je dal preteklo zimo zapreti dva Eskima zaradi manjših prestopkov za nekaj mesecev. V ječi pa st* se oba jetnika počutila silno dobro: jesti sta imela dovolj, tudi zakurjeno je bilo in delati ]ima ni bilo treba. Ni torej čudno, da Sta bila oba silno zadovoljna in ko ata prifilu domov, sla pripovedovala na dolgo in na široko vsem, kako lepo se živi v jetnišnici.
To pripovedovanje se je širilo od naselbine do naselbine in Eskimi so začeli kar dreti do guvernerja in se obtoževali najrazličnejših prestopkov, samo da bi prišli do lepega življenja v ječi. Ker pa je bilo v stari jetnišnici premalo prostora za vse, morajo zidati nova poslopja.
Potopljene podmornice
Te dni se je blizu mesta Vej-haj-vej na Kitajskem potopila še skoro nova angleška podmornica »Poseidon«. Podmornica se je zadela ob neko trgovsko ladjo in se je pogreznila v morje z vso posadko vred. Podmornico so zgradili šele leta 1930., imela pa je 1475 ton.
Ob neko drugo ladjo se je zadela in se potopila tudi neka druga angleška podmornica leta
1905.	pri otoku Wight-u. Istega leta se je potopila neka podmornica vsled eksplozije.
Leta 1928. se je pri brionskih otokih potopila italijanska podmornica »F. 14«. Zadela je ob torpedovko, ko se je ravno dvigala nad vodo.
V Ameriki se je potopilo skoro največ podmornic, Ameriška podmornica »F. 4« se je pogreznila s '25 možmi posadke 90 metrov globoko. Tu je bila vsaka rešitev nemogoča.
V Franciji so tudi doživeli precej težkih nesreč s podmornicami še pred vojno, in ravno tako tudi v Nemčiji in v Rusiji.-Takrat res da tehnika še ni bila posebno razvila, pa tudi danes nesreče niso še izključene kljub velikemu tehničnemu napredku.
Hialiarfma Ghandi v Angliji
Zanimiva zadeva tudi za nas
Mahatma Ghandi, znani voditelj indijskega nacionalističnega pokreta, se je po dolgem obotavljanju odločil, da pojde vendarle v Anglijo na veliko indijsko konferenco. Za nas pa to jejstvo skoraj ni tako važno kakor so važne ikolnosti, kako bo Ghandi živel v Angliji.
Na vrtu vile, kjer bo prebival Ghandi, postavljajo sedaj majhne hleve. V teh hlevih bodo prebivale koze, ki bodo dajale mleko za Ghan-dija in za njegovo spremstvo. Koze pa ne bodo angleške, ampak jih bodo pripeljali v Anglijo iz Indije in sicer na tisti ladji, s katero bo prišel v Anglijo tudi Ghandi.
Vse sobe bodo opremljene po indijsko in vsi ljudje, ki bodo imeli v vili kaj opravka, bodo nosili obleke iz indijskega blaga.
Obleke so že pripeljali v London, narejene pa
Otvoritev novega vseučiliškega poslopja v Heidelbergu
V torek *o otvorili v Heidelbergu novo vseučlliško poslopje. Novo zgradbo so gradili z izdatno podporo
Heidelberg. Posebno velike zasluge za zgradbo novega vseučiliSkega poslopja »i je pridobil bivši anienski poslanik	11*	"	‘	‘	‘:
Na sliki vidimo (na levi strani) tseučiliškega rektorja dr. Meister-a »n bivšega ameriškega poslanika v Berlinu Schurman-a. na <U»u pa
Na sliki vidimo (na levi strani) tseučiliškega rektorja dr. Meister-a In
korakajo dijaška društva v novo poslopje.
eo iz najboljše jajpurske svile. Kar pa je blaga za dekoracije, potem za posteljnino itd., je vse domače indijske preje.
V	vili bo tudi predilnica s kolovrati. Tu bodo Ghandi in njegovi ljudje vsak dan po pol ure predli, in sicer samo indijsko volno.
Tako bo Uvel Ghandi na Angleškem. Sedaj
pa si zamislimo, če bi bil v Anglijo pozvan od nas edenl Ali ne bi prav vsak kar v galop tekel b krojaču in si dal narediti novo obleko po Dajnovejši angleški modi iz pristnega angleškega blaga?
Pa je že teko — nii v Evropi smo takšni, ka-koršni »mo, Ghandi je pa navaden »Indijanec«...
Zborovanje nemških pevskih društev v Marienburgu
Letos je zborovala Zveza nemških pevskih društev v Marienburgu (v zapadni Prusiji). Mesto Marienburg slavi letos svojo 7001etnico.
Preizkušnja >na nevihto« za letalo Vsako ameriško vojaško letalo ipreifflkusijo pred uporabo >na nevihto . H več cevi namreč naperijo na lelaJo močne vodne curke, motor pa mora med tem delati z največjo bvzino
700-letnica nemškega vitežkega reda
14. junija bodo v Marienburgu (glej sliiiko) praznovali 700-letnico, odkar je prišel nemški vitežki red v pokrajino vzhodno od Visle. Svečanosti se bo udeležil tudi predsednik nemške republike Hindenburg. Za ponemčenje te pokrajine je bil nemški vitežki red velikega pomena, za Slovane je pa la obletnica zeio žalostna.
JUGOSLOVAN
Stran 18
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 18.041/1.	1644
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Mitič Borivoje, zdravnik zdravilišča v Topolščici, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska ban. uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. junija 1931.
*
VI.	No. 13.014/1.	1623
Izpremembe v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Maksimovič Bogoljub, zdravnik sdravilišča v Topolšici, je bil vpisan v dme-pik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
dne 1. junija 1981.
*
III.	No. 6472/1.	1645
Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine.
po sianju z dne 10. junija 1931.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena ■ debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženik dvorcev so navedeni v oklepajih.
Steklenina:
Brežice: Bizeljsko (Dramlje); Krško: Kostanjevica (Kostanjevica 1 dvorec).
Mehur časti izpuščaj goved in konj:
Maribor levi breg: Plač (Plač 2 dvorca, Pod igrač 2 dvorca); Murska Sobota: Krajna Krajna 1 dvorec), Borejci (Borejci 4dvorci), Brezovci Brezovci 1 dvorec), Kupšinci (Kup-Jinci 1 dvorec), Murski Petrovci (Murski Petrovci 2 dvora), Bankovci (Rankovoi 1 dvorec).
Svinjska kuga:
Kočevje:	Dolenjavas	Blate	2	dvorca),
Dolenja vas (Dolenjavas 1 dvorec) Rakitnica 2 dvorca), Ribnica (Goričavas 1 dvorec, Žapuže 1 dvorec); Konjice: Konjice trg (Konjioe trg 1 dvorec); Maribor desni breg: Sv. Ana (Motnja 1 dvorec). Novo mesto: Novo meelo (Kandija 1 dvorec).
Svinjska rdečica:
Brežke:	Sevnica	(Sevnica 1 dvorec).
Krško; Krško (Gora sv. Lovrenca 1 dvorec); Litija: Krita (Krškavas 1 dvorec), Rži-šče (Izlake 1 dvorec), Šmartno (Lupinca 1 dvorec), Vel. Gaber (Breg 1 dvorec). Ljubljana: Dobrunje (Štepanjavas 1 dvorec), Šmartno (Tacen 1 dvorec). Ptuj: Veličane (Veličane 1 dvorec), Hermanci (Hermanci 1 dvorec). Radovljica: Gorje (Poljšica 2 dvorca). Ljubljana mesto: 2 dvorca.
Gniloba čebelne zalege: Ptuj: Roeg (Spodnji Breg) 1 čebelnak.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 10. junija 1931.
*
Al. No. 4b'21.
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 22. maja do 31. maja 1931.
Srez	Ostali 1	Na novo 1 oboleli	<x> ► ed u *T3 n P	Umrli |	Ostanejo v oskrbi
Skupina tifuznih bolezni.					
Brežice	i	—	1	—	—
Celje						1	—	2
Dolnja Lendava , . .	i			1	—	—
Kranj . . . , ,	i	—	—	—	1
Krško ...	2	1	2	—	1
Ljubljana (srez) . . ,	1			1	—	
Ljubljana (mesto) . .	4	—	—	—	4
Ljutomer		—	1	—	—	1
Maribor desni breg . .	1			—	—	1
Maribor (mesto) . , .	1	—	—	—	1
Murska Sobota. , . .	1	—	—	—	1
Radovljica .....	o	—	—	—	2
Slovenjgradee ....	1	2	—	—	3
Skupaj .	19	4	6	—	17
Srez	Ostali	Na novo oboleli	"Z ► 2 K I O	■E 6 0	f! h O *"
Skrlatinka. —	Scarlatina.				
Brežice	1				mmm	1
Čabar .......	2			2				
Kamnik ......	8	1	1			8
Kranj .......	2	—	—			2
Laško .......	1	—	—			1
Logatec ......	2	—	—	—	2
Ljubljana (srez) . . .	—	1	—			1
Ljubljana (mesto) . ,	9	3	2			10
Ljutomer		2	—	2			—
Maribor desni breg , .	—	3	—			8
Prevalje ......	2	—	—			2
Ptuj			8	7	1	6	4
Ptuj (mesto) .....	1	—	—	—	1
Radovljica .....	5	2	—	—	7
Skupaj . | 33 | 17 Ošpice. — Morbilli.			8	5	37
Kočevje . . . , , ,	28	—	18	—	10
Ljutomer ......	46	—.	38	—	7
Maribor (mesto) , , .	—	1	—	—	1
Murska Sobota ....	2	3	1	—	4
Ptuj. . . 		12	8	11	—	9
Ptuj (mesto)		4	2	3	—	3
Skupaj	91	14	71	—	34
Davica. — Diphteria		et Croup.			
Celje .......	—	2	—	1	1
Kranj ...«.«.	2	—	1	—	1
Kočevje	1	—	—	—	1
Konjice .«.■«.	—	1	—	—	1
Krško .......	1	—	1	—	—
Litija ...... .	2	—	—	—	2
Ljubljana (srez) . . ,	6	1	2	—	6
Ljubljana (mesto) . .	8	1	—	1	8
Ljutomer		1	—	1	—	—
Maribor desni breg . .	—	1	—	—	1
Maribor levi breg . . .	8	3	8	1	2
Maribor (mesto) . . .	1	1	—	—	2
Murska Sobota ....	—	1	—	—	1
Novo mesto .....	—	1	—	—	1
Ptuj.	1	2	1	—-	2
Radovljica ....	1	—	—	—	1
Slovenjgradeo ....	—	6	—	—	6
Šmarje pri Jelšah . . .	4	2	1	—	6
Skupaj	31	21	10	3	89
Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebrospinalis epidcmica.					
Kamnik		1	—	—	—	1
Ljubljana mesto . . .	1	—	1	—	—
Skupaj Dušljivi kašelj.	2 - P	ertuf	1 ssis	—	1
Ljutomer		10	-	10	-	—
Skupaj . | 10 | — Šen. — Erysipelas.			10	-	
Brežice ......	—	1	1	—		
Celje		—	2	1	—	1
Dolnja Lendava , , .	1	—	1	—	—
Kranj		1	—	—	—	1
Kočevje .■•>..	1	—	—	—	1
Krško	—	1	1	—	—
Litija	1	—	1	—	—
biunimna (srez) . . ,	1	—	1	—		
Ljubljana (mesto) , ,	2	1	—	—	3
Maribor (mesto) . , .	—	2			—	2
Murska Sobota . , , ,	—	1	—	—	1
Novo mesto . . . . .	2	—	2	—	—
Ptuj		—	1	—	—	1
Slovenjgradeo ....	1	1	1	—	1
Šmarje pri Jelšah . . .	1	—	1	—	—
Skupaj	11	10	10	—	11
Krčevita odrevenelost. -		- Tetanus.			
Ljubljana (mesto). . .	—	1	—	—	1
Ljutomer	—	1	—	—	1
Maribor levi breg . . .	1	—	—	—	1
Ptuj. .......	1	—	—	—	1
Skupaj .	2	2	—	—	4
Otročniška vročica. — Sepsis ral is.			puerpe-		
Prevalje 			1	—	—	—	1
Ptuj........	1	—	—	—	1
Skupaj .	2	—	-	—	2
Ljubljana, dne 6. junija 1931.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
E 480/31—15.	1052
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče s!:anke: Hranilnega in posojilnega društva r. z. z n. z. v Celju, zastopanega po dr. G. Skoberne, odvetniku v Celju, bo dne 7. julija 1931. ob
9.	uri pri podpisanem sodišču soba št. 4 na podlagi s tem odobrenih dražbenih pogojev dražba sledečih zavezani stranki lastnik nepremičnin vi. št. 472 k. o. Spodnja Hudinja, vi. št. 183, 186 in 275 k. o. Zagrad in vi. št. 283 d. o. Teharje in sicer v sledečih skupinah.
I. skupina
pbstoječa jz 1. cele nepremičnine ▼!. M. 186 k. o. Zagrad, ki sestoji iz:
a) raznih stavb (žage e prizidkom za lo-komobilo, pisarniškega poslopja, skladišče za seno, konjskega hleva, hiše št. 47, teht-nioe, stranišča itd.) ocenjenih 209.442'50 Din,
b) zemljiških parcel cenjenih 1,068.992 — Din.
2. te nepremičnine vi. št. 275 k. o., Zagrad (travnik) ocenjena 46.980'— Din.
3. iz parcel št. 176/9, 176/10, 176/29 od vi. št. 183 k. o. Zagrad, ocenjenih 27.720'— Din.
4. iz pritiklin posestva obstoječih iz 1 voza, 1 paia konj, 2 konjskih vpreg, 1 stiskalnice za seno, 1 slamoreznice, 6000 hme-lovk, ocenjenih 24.350'— Din.
5. iz pritiklin žage v Zagradu, obstoječih iz 1 brzojarmenika, stroja za cepljenje drv, predležja za stroje in jermenja, poljskih tračnic itd., ocenjenih na 33.080'—.
6. iz pritiklin žage v Zagradu, nahajajočih se začasno v Sp. Pongracu, obstoječih iz 1 Lana-lokomobile, dinamostroja, 1 polno-jarmenika, 2 prirezovalk, 2 krožnih žag, predležja za stroje, transmisij, poljskega železniškega tira, ocenjenih 105.450'— Din, skupno cenilno vrednost 1,576.014'50 Din.
Najmanjši ponudek 788.007-25 Din.
Vadij 157.601'45 Din.
II. skupina
obstoječa iz nepremičnine vi. št. 472 k. o. Spod. Hudinja, ki sestoji:
1. hiše št. 62 in lesne ute, ocenjenih Din 13.940-—,
2. zemljiških parcel, ocenjenih 83.310'— Din, skupna cenilna vrednost Din 97.250'—.
Najmanjši ponudek 48.625 Din.
Vadij 9725 Din.
III. skupina
obstoječa iz zemljiške parcele št. 54/1 (travnik) od vi. št. 183 k. o. Zagrad, ocenjena Din 100.3 i2’50.
Najmanjši ponudek 66.878'34 Din.
Vadij 10.03125 Din.
IV. skupina
obstoječe iz gozdne parcele 898 od vi. št. 183 k. o. Zagrad v cenilni vrednosti Din 16.365'—.
Najmanjši ponudek 10.910 Din Vadij 1636'50 Din.
V. skupina
obstoječa iz nepremičnine vi št. 283 k. o. Tc.-v. jo v cenilni vrednosti 7961'35 Din.
Najmanjši ponudek 5.307'90 Din.
Vadij 796.20 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja-
Okrajno sodišče v Celju kot zemljeknjiž-no sodišče naj zaznamuje določitev dražbe-nega naroka.
Hipotekarni upniki, posestniki kredjtnih in kavcijskih hipotek, javni organi (glede davkov in davščin) se opozarjajo na poziv, natisnjen na drugi strani priloženega obrazca za dražbeni oklic,
Okrož.io sodišče Celje, odd. III., dne 29. maja 1931.
*
E 8609/—11.
Dražbeni oklic.
1629
Dne 14. julija 19 31 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 15 dražba nepremičnin: a) hiše v Mateni 30, gospodarskih poslopij, travnikov, njiv, pašnikov, gozdov; b) hiše v Mateni 32, travnika, dvorišča; zemljiška knjiga: Ljubljana, k. o. Iska loka, a) vi. št. 127; b) vi. št. 170.
Cenilna vrednost: a) 273.000'— Din;
b)	4800'— Din; vrednost pritikline: a) 27.000'— Din; najmanjši ponndek: a) Din 182.000-—, b) Din 3200 —.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi 6e ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 3. junija 1931.
E 181/31—7.	1016
Dražbeni oklic.
Dne 14. julija 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vuzenica, vi. št. 31 in 43, ter zemljiška knjiga Sv. Janž II., vi. št. 22.
Cenilna vrednost: 189.172'— Din; vrednost pritikline: 18.760'— Din; najmanjši ponudek: 124.858 Din 52 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe. Sicer bi se ne mogle več uveljavljati gledp nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu,
dne 19. maja 1981.
ij<
E 135,30—12.	'	1019
Dražbeni oklic.
Dne 16. julija 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Last-nič, vi. št. 77 do ene polovice.
Cenilna vrednost: Din 87.176-30 po odbitku bremen Din 26.964'80 čista vrednost tedaj Din 18.482'40; vrednost pritikline: do
Solovice Din 230'—; najmanjši ponudek: in 9000'—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž beni oklic, ki je nabit na uradni deski te ga sodišča.
Okrajno sodišče Kozje, dne 2. junija 1931.
E 180/31—4	1591	'
Dražbeni oklic.
Dne 7. avgusta 1931 dopoldne ob pol-enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Metni vrh, vi. št. 2051, 218, zemlj. kuj. Pod-vrh, vi. št. 210.
Cenilna vrednost: Din 19.246;
najmanjši ponudek: Din 12.831'20.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici,
dne 2. junija 1931.
'k
E 134/31-9.	'	1054
Dražbeni oklic.
Dne 7. avgusta 1931. dopoldne 5TM0. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Češnjevk vi. št. 175.
Cenilna vrednost: 69.732'— Din; vrednost pritikline: 631'— Din; najmanjši ponudek: 46.488'— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Trebnjem, dne 10. junija 1931.
jj.
P 42/31.	162C
Razglasitev preklica.
S sklepom okrajnega sodišča v Kozjem z dne 7. marca 1931, oprav. štev. L 11/29—12. je bil Oprešntk Anton, posestnik, stanujoč v Veračah št. 22, zaradi zapravljivosti orne jeno preklican.
Za skrbnika-pomočnika je bil postavljen Jug Josip, posestnik v Dobležičah št. 1.
Okrajno sodišče v Kozjem, odd. L, dne 2. maja 1931.
L 8/30—5.	1625
Razglasitev preklica.
S sklepom okrajnega sodišča v Kozjem, f. dne 15. aprila 1931, upr. štev. L 8/30—5 jč bil Zupančič Karl, pos. sin, stanujoč v Trebčah št. 57, zaradi slaboumnosti popolnoma preklican.
Za skrbnika-pomočnika je bil postavljen Zupančič Martin, posestnik v Trebčah št.57.
Okrajno sodišče v Kozjem, odd. I.,
dne 1. junija 1931.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala se je nastopna firma:
632. Sedež: Gornja Radgona.
Dan vpisa: 5. junija 1931.
Besedilo: Semenič Stanko.
Obratni predmet: trgovina z govejo /j vino in drobnico.
Imetnik: Semenič Stanko, trgovec z ži vino v Gornji Radgoni št. 15.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru dne 5. jundja 1931.
Firm 494/31 — Rg A III 168.
Vpisale so se izprememba It dodatki pri nastopnih firmah
633.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 23. maja 1931.
Besedilo: »Proja« velepražarna kave mlin ia dišave, tovarna kemičnih proizvodov, družba a o. a.
Izbriše se poslovodja Vilhar Franjo, vpiše pa kot poslovodja Jelačin Ivan ml., trgovec v Ljubljani, Emonska cesta.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. maja 1931.
Firm. 474 — Rg. C III 192/4.
*
634. Sedež: Celje.
Dan vpisa: 27. maja 1931.
Besedilo: »Cinal«, tvomica kovinskih predmetov iz modernih zlitin, Josip Kir-bisch, Celje.
Besedilo firme: se glasi odslej: »Cinal«, tvornica kovinskih predmetov, Jos. Kirbiš, Celje.
Okrožno sodišče Celje, odd. I., dne 27. maja 1931.
Firm. 275/31 — Rg. A II 54/5.
*
635. Sedež: Celje.
Dan vpisa: 27. maja 1981.
Besedilo: Jose! Kiirbiseh.
Obratni predmet: pekarna in točenje žganja.
Besedilo firme se glasi odslej: »Josip Kirbiš, parna stroju« pekarna, tovarna za kekse, vafeljne in priina slada, Celje«. Okrožno sodišče Celje, odd. I., dne 27. maja 1931.
Firm. 276/31 — Rg A 127/7.
*
636. Sedež: Celje.
Dan vpisa: 27. maja 1931.
Besedilo: Peter Majdič-Merkur, kovinska, industrijska in trgovska družba i omejeno zavezo v Celju.
Prokura se je podelila:
1. g. Majdič Aui, vdovi veleindustrijaloa v Sp. Hudinji, in
2. g. dr. Pinter Antonu, ravnatelju v Sp. Hudinji.
Okrožno sodišče Celje, odd. I., dne 27. maja 1931.
Firm. 236, 327/31 — Rg C II 50/4 in 5.
*
637. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 28. maja 1931.
Besedilo: C. Biidefeldt.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom.
Izbriše se dosedanji lastnik firme Carl Biidefeldt vsled smrti, vpišejo pa sedanji lastniki Biidefeldt Feliks, Erih Leon in Henrik (Heinz), vsi trgovci in posestniki v Mariboru, Orožnova ulica št. 6.
Pravico namestovanja imata skupno po dva družabnika.
Podpis firme se vrši na ta način, da pristavita po dva družabnika kakorkoli napravljenemu imenu firme kolektivno svoja lastnoročna podpisa.
Okrožno k°t trgovsko sodišče ▼ Mariboru,
dne 28. maja 1931.
Firm 478/31 — Rg A I 151/3 *
638. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 28. maja 1931.
Besedilo: Ekspertna družba Matheis Sup-panz & Co., Maribor.
Prokurist Suppanz Oton podpisuje firmo tudi kolektivno s prokuristom Himmler Adolfom.
Podpis firme se vrši na ta način, da podpisujeta vedno dve k podpisu upravičeni osebi, ki nosita različni rodbinski imeni. Okrožno kot trgovsko sodišče r Mariboru,
dne 28. maja 1931.
Firm 463/31 - Rg A I 111/42.
$
639. Sedež: Jarše.
Dan vpisa: 30. maja 1931.
Besedilo: Industrija platnenih izdelkov, družba z omejeno zavezo v Jaršah.
S sklepom družabnikov, storjenim pismenim potom po § 34. zak. o družbah z o. z t veljavo od dne 31. decembra 1930., 6e je podaljšala v smislu družabne pogodbe družbena doba za nadalinih pet let do 31. decembra 1935.
Vsled smrti se izbrišeta poslovodji Majdič Peter, veletrgovec v Celju, in Kluge Igo, industrijalec, Oberaltstadt, ČSR; vpišejo se poslovodje dr. Robič Hugon, primarij v Mariboru, Juvančič Milena, žena ban čnega uradnika v Mariboru, in Kluge Fric, industrijalec, Oberaltstadt, CSR.
Deželno kot trgovsko sodišče t Ljubljani, odd. III., dne 30. maja 1931.
Firm. 486 — Rg. C II 88/36.
*
640. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 30. maja 1931.
Besedilo: Milarna in svečarna, d. d.
Ljubljani.
Izbrišeta se upravna svetnika Gabrovšek Fran in Žitko Vladimir, vpišeta pa upravna svetnika:
Djinovski Ljubomir, ravnatelj Jadransko-Podunavslte banke, d. d. v Ljubljani, in PodIipsky Josip, ravnatelj Jugoslavenske d. d. Georg Schicht v Osijeku.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 30. maja t9Rl. m. 409 - Rg. B II 7/17.
*
641.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 30. maja 1931.
Besedilo:	»Proja«	velepražarna	kave,
mlin za dišave, tovarna kemičnih proizvodov, družba z o. z.
Vsled sklepa občnega zbora družabnikov z dne 28. maja 1931 sta se spremenila oziroma spopolnila odstavka Prvič in Petič družabne pogodbe z dne 5. decembra 1927.
Besedilo tvrdke odslej: »Proja«, velepražarna kave in tovarna hranil, družba z. o. z.
Zastopstvo in podpis tvrdke: družba ima enega ali več poslovodij. Družbo zastopata po dva poslovodji kolektivno, če pa ima družba le enega poslovodjo, zastopa le-ta družbo samostojno. Podpis tvrdke se vrši na ta način, da pristavijo ali dva poslovodja kolektivno oziroma eden poslovodja pisanemu, tiskanemu ali e pečatom odtisnjenemu besedilu tvrdke svoje podpise.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. maja 1931.
Firm. 507 — RgCIII 192/5.
Izbrisala se je nastopna firma:
642.	Sedež: Gornjigrad.
Dan izbrisa: 27. maja 1931.
Besedilo: »Podbrežnik-Tevž, lesna trgovina«; srbohrv. »Podbrežnik-Tevž«, gradjar-sko, daščarska trgovina«.
Obratni predmet: Trgovina z lesom in vsakovrstnimi lesnimi izdelki na drobno in debelo.
Izbrisala se je vsled razdružitve.
Okrožno kot trgovsko sodišče Celje, dne 27. maja 1931.
Firm. 269/31 — Rg. A II 178/5.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se nastopne zadruge:
643. Sedež: Stojnci.
Dan vpisa: 28. maja 1931.
Besedilo: Strojna zadruga v Stojncih, re-gistrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen, nabavljati kmetijske stroje in jih posoje-vati udom.
Zadružna pogodba z dne 15. aprila 1931. Opravilni delež znaša 50 Din in se mora plačati ali takoj ob podpisu izjave ali pa v od načelstva določenih obrokih.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njega enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po enkratnem ob-javljenju v glasilu Zadružne zveze »Narodni gospodar«, ki izhaja v Ljubljani.
Načelstvo obstoji iz 4 zadružnikov, člani načelstva so: 1. Mežnarič Jožef, posestnik v Stojncih 76 (predsednik); 2. Glažar Tomaž, posestnik v Stojncih 75 (tajnik); 3. Prelog Jakob, posestnik v Stojncih 70); 4. Vincek Janez, posestnik v Stojncih 85.
Pravico zastopati zadrugo ima: načelstvo. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 28. maja 1931.
Firm 466/31 — Zadr. IV. 100/1.
*
644. Sedež: Kupšinci.
Dan vpisa: 5. junija 1931.
Besedilo:	Hranilnica	in posojilnica v
Kupšincih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen, razmere svojih članov v gmotnem oziru zboljševati, zlasti vzpodbujati k varčnosti in s svojim zadružnim kreditom preskrbovati svojim udom v gospodarstvu potrebna denarna sredstva.
Ta namen dosega zadruga s tem, da
a) sprejema in obrestuje hranilne vloge ter vloge v tekočem računu;
b) si pridobiva nadaljnja denarna sredstva, kolikor so za dosego zadružnega smotra potrebna, s svojim zadružnim kreditom, v prvi vrsti pri Zadružni zvezi v Ljubljani;
c) daje svojim članom posojila;
č) oskrbuje svojim članom inkaso.
Zadružna pogodba z dne 17. maja 1931.
Opravilni delež znaša 10 Din in se mora
plačati takoj po vstopu.
Oznanila se izvršujejo po v uradnici nabitem naznanilu in po občinah zadružnega okoliša na običajen način.
Načelstvo obstoji iz 5 zadružnikov, člaul načelstva so:
1. Titan Ivan, šolski upravitelj v Knp-šincih;
2. Novak Aleksander, posestnik v Cerne-lavcih št. 30;
3. Novak Jožef, posestnik v Veščioi št. 24;
4. Titan Janez, gostilničar in posestnik v Cernelovcih 33;
5. Cigut Franc, posestnik v Kupšincih štev. 60.
Pravico, zastopati zadrugo ima načelstvo
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva.
Okrožno kot trgovsko sodišče t Mariboru dne 5. junija 1931.
Firm 488/81 Zadr V 1/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni zadrugi:
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 15 maja 1931.
Besedilo: Tiskovna založba osrednje, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru.
Vpiše se novi član načelstva Hrovat Rudolf, bančni uradnik v Mariboru.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 15. maja 1931.
Firm 235/31 — Zadr. III 15/16.
*
Razglasi raznih uradov in oblastev
1649
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Stanje dne 8. junija Aktiv«.
Metalna podloga.............
Posojila....................
Račun za odkup kronskih nov-
čanio.......................
Račun začasne zamene . . .
Dolg države.................
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdanje novča-
nic . t.....................
Saldo raznih računov ....
1931.
Dinarjev
212,911.103-41
1.444,886.717-64
897,793.07306 126,216.900-33 2.996.842.941-92
2.138,377.163 —
436,170.493-68
Padva.
8.253,198.393-01
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano	30,000.000-—
Rezervni fond............................ 13,522.092-90
Novčanice v obtoku ....	4.774,466.995-—
Državni račun začasne zamene	126,216.900-33
Terjatve države po raznih računih ................................... 53,564.366-52
Razne obveznosti...................1.033,995.005'29
Terjatve države za zastavljene
domene .......................... 2.138,377.163-—
Nadavek za kupovanje zlata za glavnioo in fonde . . . .	83,055.870-—
8.253.198.393-04
V	metala! podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za 1 dinar, švicarski in (ranooski frank za 1 dinar, dinar v kovanem srebru za 1 dinar Ud.
Obrestna mera pri eskontu menic 5 'A% na leto.
Obrestna mera la posojila na zastavo 7% na leto.
*
St. 155/1931,—1.	1007	3—3
Razpis.
Uprava javne ženske bolnioe v Novem mestu razpisuje s tem v smislu pooblastila kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 27. maja 1931., VI. No. 12.037/1, in na podstavi predmetnih določil zakona o državnem računovodstvu (čl. 86.—89., oddelek »B« pogodbe in nabave) prvo pismeno licitacijo na dan
10.	julija 1931. ob enajstih za dobavo mleka, mesa, mesnih izdelkov, kruha, moke, mlevskih izdelkov, špecerijskega in kolonijalnega blaga ter drugih snažilnih in hišnih potrebščin za tekočo proračunsko dobo.
Ponudbe, kolkovane s 100 Din, je izročiti v zapečateni kuverti najkesneje do 11. ure licitacijski komisiji, ki bo poslovala v prostorih ženske bolnice v Novem mestu. Ponudbi se mora priložiti: potrdilo o plačanih davkih za tekoče četrtletje in potrdilo o licitacijski sposobnosti.
Kavcija v iznosu 5% ponujene vsote se mora položiti pri blagajni bolnice najkasneje do 10. ure na dau licitacije.
Ponuditi se morajo fiksne cene za vso poslovno dobo, vendar pa ima uprava bol nice kakor tudi dobavitelj pravico odpovedi, in sicer pri kruhu in mesu vsak mesec, pri ostalih predmetih pa vsake tri mesece, če se glede eventualnega poviška ali znižanja cen pogodbenika ne moreta sporazumeti. Odpoved se mora prijaviti celih 10 dni prej.
Natančnejši pogoji in pojasnila se dobe med uradnimi urami pri upravi bolnice.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da so mu pogoji znani in da na nje pristaja.
Uprava bolnice odn. nadzorna oblast sme oddati dobavo ne glede na ponujene -ene. Uprava javne žen. bolnice v Novem mestu, dne 6. junija 1931.
*
Razne objave
1655
Vabilo na Vlil. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Prometna banka d. d. v Ljub"--:!
dne 30. junija 1931. ob 15. uri (ob treh po poldne) v lastni hiši v Ljubljani, Pred Skotijo št. 1/1.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1930.
2. Poročilo nadzorstvenega »veta.
3. Odobritev bilance za leto 1930., podelitev absolutorija upravnemu svetu in sklepanje o kritju poslovne izgube iz a/.ijskega rezervnega fonda.
4. Odnosna dopolnilna volitev upravnega sveta
5. Volitev nadzorstva.
6. Slučajnosti.
—o—
Po § 9. in 10. družbenih pravil se objavlja, da iinajo pravico glasovanja na občnem zboru delničarji, ki polože pri Prometni banki d. d. v Ljubljani šest dni pred zboro-anjem najmanj deset delnic. Če so delnice že v depotu pri zavodu samem, naj ee zglase delničarji, ki se hočejo udeležiti tega občnega zbora, najkasneje do dne 24. junija 1931. v uradnih prostorih Prometne banke d. d. v Ljubljani, kjer se jim zroče ligitimacije.
Na občnem zboru daje vsakih deset lel-nic po en glas (§ 11. družbenih pravil).
V	Ljubljani, dne 13. junija 1931.
Upravni svet.
Vabilo
1653
na IX. redni občni zbor
delničarjev GREINITZ industrije žel jeza d. d. Železarne Muta v Mariboru, ki se bo vTŠil dne 30. junija 1931. ob 16. uri v pisarni gosp. dr. Ivo Šorlija, notarja r Mariboru.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta (v smislu § 70 pravil) in predložitev letnega računa za leto 1930.
2. Poročilo nadzornega sveta o letnem zaključku 1930. Sklepanje o tem in absolu-torij upravnemu svetu.
3. Sprememba društvenih pravil v §§ 4, 15, 18, 28, 34, 40, 57, 58, 60, 26, 61, 44. 59.
4. Volitve '• upravni svet.
5. Volitve v nadzorstveni svet in volitve namestnikov za leto 1931.
6. Slučajnosti.
§§ 4, 15, 16, 28, 34, 40, 57, 58 in 60 se nameravajo spremeniti tako, da se citati trgovinskega zakona, veljavnega za Bosno in Hercegovino, in § 57 naredbe Bos. Herc. zemaljske vlade nadoineste s citati trgovinskega zakona, ki velja v Sloveniji, in akcijskega regulativa.
Določila §§ 26 in 61 pravil glede račun-? skega zaključka in razdelitve čistega dobička se nameravajo spremeniti tako, da bodo v skladu s predpisi akcijskega regulativa.
§ 59 pravil se namerava spremeniti tako, da začne poslovno leto 1. julija in končava 30. junija. Temu primerno se namerava § 44 pravil spremeniti tako, da se ima redni letni občni zbor obdržati najkesneje v mesecu novembru.
Delnice potrebne v smislu §§ 46 in 52 pravil za izvrševanje glasovalne pravice, se morajo založiti do 24. junija 1931. pri blagajni Hranilnega in posojilnega društva r. z. z n. z. v Celju.
§ 53 pravil se glasi: »Na glavnoj skup-štini imaju pravo glasa oni akcionani, kojl najmanje 6 dana prije glavne skupštine deponuju akcije na kojim osnivaju svoje pravo glasa na mjestu označenoni u ibjelo-danjenom pozivu.
Akcionarima koji na ovaj način izkazu svoje pravo galsa, izdaju se legitimacije, glaseče se na njihovo ime, i u njima se naznačuje broj deponovanih akcija i na njih otpadajučih glasova.
§ 52 pravil se glasi: »Svakih deset akcija daje pravo na jedan glas, a uza sve to pripada svakom posjedniku i manje broja akcija pravo, da osobuo učestvuje na glavnoj skupštini.
Pravo glasanja na glavnoj skupštini može akcionar, da izvršava ili osobno ili preko punomočnika, pa bili ili ne bili oni akcionari.«
V	smislu § 26 pravil objavljamo naslednjo od nadzornega sveta pregledano bilanco za 31. december 1930.
Aktiva: nepremičnine 1.410.883-52 dinarjev, naprave 3.659.003-67 dinarjev, blago 4.510.038-20 dinarjev, blagajna in poštna hranilnica 65.733'98 dinarjev, debitorj'
I.443.133-24 dinarjev, izguba 1930. leta 55.552-49 dinarjev, odbivši prenos dobička iz lela 1929. Din 910'93, torej Din 54.641-56, skupaj 11.153.434-17 dinarjev.
Pasiva: akcijski kapital 3.500.000 dinarjev, odpisi 2.291.183'18 dinarjev, kredl-torji 5.362.250 99 dinarjev, skupaj Din
II.153.434'17.
Račun dobička in izgube v poslovnem letu 1930.
Izgube: splošne režije 511.04437 dinarjev, odpisi 251.567-18, neizterljive terjatve 66.757'83 dinarjev, obresti 438.942-20 dinarjev, skupaj 1.268.311-58 dinarjev.
Dobički: Prenos dobička iz leta 1929. 910-93 dinarjev, brutto dobiček 1.212.759-09 dinarjev, izguba 1930. Din 55.552-49, od-bivši prenos dobička iz leta 1929. Din 910‘93, torej 54.641 56 dinarjev, skupaj 1.208.311-58 dinarjev.
Maribor, dne 12. junija 1931.
Upravni svet GRlfilNITZ industrij« teljeza d. d. Železarne Muta.
Kam naj grem, Lje naj kupim...
da bom dobro postrežen ..Ju
Kavarna
Restavracija
Klet
„ZveiJa“
Dnevno koncert lastnik Fr. in Roza Krapeš, vulgo „Ziveli“ Ljubljana
762
Vse vrste
HARMOilK
kakor tudi kromatič-ne najbolje in najceneje kupite pri iz-delovatelju harmonik
Franc Kucler
postajaDrenov grič pri Vrhniki — Jugoslavija
Priznano najboljša ilomnfa Izdelovalni«*«. - Nizke cene.
DAME 1 - NOVOST I
Trajna ondulatiia
brez opeklin, — nepoškodovani lasje, najlepši valovi — ((udi na dolgih laseh — kitah)
Cene zmerne.
Vendelin Sebal
Film za dame in gospode Ljubljana
Sv. Petra c. 44
1242
Fotomeyer
Maribor, Gosposka ul. 89. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati so dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah.	984
Priporoča se
Josip Bajde
Gosposvetska cesta 12
Specijalna delavnica za generalna popravila
klavirjev, politiranje, uglaševanje priznano najboljše.
1435
Občine! Gasilna društva
predno si nabavite motorne brizgalne ne pozabite si ogledati naš domač izdelek
Kalila Sap in i
UUBLJANA Stari trg Št. 2 Delavnica: Sv. Petra e. 83 1423
Modna trgovina
T. Eger 774
Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 2
Modno blago, čipke, perilo, nogavice itd.
Spali
Imce
moderne in vse drugo pohištvo po najnižiih cenah
Malija Andlovič
ljubljana
Komenskega ulica 34 1115
Kolesa, *
šivalni stroji, gramofoni
Avgust Pečnik
Stožice 47, p. Ježice pri Ljubljani
1401
Bebica —
kam se peljeva? Na Poljansko cesto31 k M. Nardinu
ki nam nudi najboljša kolesa
1 n
in nam kolo popravi dobro in po zmerni ceni. 1036
S
Za splošno ključavničarstvo
se priporoča
IVAM KRALJ
UUBLMNA
6regorčiteva ul. it 5
"»a
Najnovejša bržoli k al n i ca. — Prvovrstni modni atelje
JOSIP BOC
LJUBLJANA Kolodvorska 6
1207
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463
•ajceneje In v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska nlioa in Stari trg
Pralnica
likalnica
Ljubljana
Mestni trg štev. 8 Telefon 3493
1290
Barvamo
in čistimo blago vsake vrste. Poizkusite i Vi pri nas A. KoliaS, Kranj
1154
Ivan Seliškar
ljubljana
(t redili e štev. 3
Sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila. Ista izvršujem točno in solidno. Cene nizke. 1226
Dulto
Iičanje
in tapeciranje civte-mebilcv
Mariin Mali
Domžale 1240
Ustanovljeno I. 1852
Teodor Kor n
Ljubljana
Poljanska cesta št. 8 (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov ; kopališke in klosetne naprave
792
Ferdo Primožič
IffllUHIIItVIIII mizarstvo in inimUinilDUl? parLelarsivo
Trnovski pristan 4 Ljubljana
se priporoča za vsa v to sitoko spadajoča dela. Dobava in polaganje parketov, popravila, struženje starih parketov Delo solidnol is« Cene zmerne 1
150 do 300 dinarjev dnevno
zaslužijo oni, ki imajo mnogo poznanstva! Za odgovor znamko ! Kosmos, Ljubljana Poštni predal 307 988
Modroce,
otomane, divane, razne fotelje in vse tapetniške izdelke Vam nudi najsolidneje in najceneje
Ignacij Narobe
tapelniL
ljubljana Crspnuhlia 16
(pri Levu) 1848
Stavbne
nasvete
daje tehnični biro „T e h n a'*, Ljubljana, Mestni trg 25-1.	507
Zima
najfinejša za modroce — iz samih govejih repov — jamčim, da je čista, nič mešana, kakor tudi cena nizka in solidna postrežba. Oglejte si na velesejmu paviljon K. Stanko Remlč, predilnica in čistilnica najfineše žime Ljubno ob Savinji vsako nedeljo in praznik. 1390
Makulaturni
papir
po nizki ceni prodamo. Pošiljamo tudi izven Ljubljane. Naročila sprejema in izvrši uprava »Jugoslovana«, Ljubljana. Gradišče 4.
Tudi Vas se to tiče!
Deset let je že minulo, kar obstoja moje podjetje, pa še nisem imel časti, da bi Vas po-služil z najmanjšim delom. Vendar sem prepričan, da ste v tem času gotovo naročili kako tapetniško delo ali pohištvo. Zato Vas kot vodja higieničnega zavoda za parno čiščenje perja, tapetniške delavnice in trgovine s pohištvom vabim, da se prepričate o zmernih cenah in solidnem delu. Največja čast mi je bila izkazana že z osebnim naročilom N j. Veličanstva kralja Aleksandra I. Obiščite me! Oddaljen sem od Glavnega trga v Mariboru samo eno minuto na: Vojašniškem trgu 1 (Dravska vojašnica).
Vdani B. Jagodič, Maribor
pristen, naraven na malo in veliko prodaja lekarna doktor G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6
Kneginja Zm
prekrasni ljubavni roman. Cena Din 30’—, v platnu vezan 35'—. Naroča se pri upravi „Jugoslovana“, Ljubljana, Gradišče štev.4
Ivan Mihelčič
konces. elektrotehnično podjetje
Ljubljana
Borštnikov trg 1
ima na zalogi vsakovrstni el. materija! in svetila Prevzema v izvršitev el. instalacije. Jamči za solidnost in zmerne cene. 1298
Ferdo ^
erenz
stavbno in galanterijsko kleparstvo, napeljava strelovodov podjetje za izvrševanje iesnocementnih streh ter kritje z lepljenim papirjem
Ljubljana
1846 Mirje 2 Račun pošt. hr. 13.439 Telefon 32-68
Specijalna delavnica tehtnic uteži in drugih meril
Ljubljana
Pred Prulami 5 Tel. št 29-97
1363
Turisti I Izletniki 1
Prvovrstni turistovski provijant samo pri
.TURISTU.
K. J A R C
1380 delikatesa
Ljubljana
Dunajska cesta štev. 9
Takoj
se da v najem
v sredini mesta, velika, cca 360 ma prostorna
tovarniška
delavnica
primerna tudi za skladišče. Istotam se oddajo tudi tri manjša skladišča in štiri auto-garaž.e pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod šifro „prilika“ na upravo lista. 1440  -------------------
Klavirje, pianine
svetovnih znamk najceneje kupite: Musiča
Sv. Petra cesta 40.
1269
Oglašujto
v
• Jugoslovanu !«
Pozor I
Kdor želi imeti solidno izvršena pleskarska dela po konkurenčnih cenah naj se obrne na tvrdko
Ivan Bruncii, pleskarstvo
Ljubljana, Kolodvorska ul. 23
Telefon Štev. 3476	1319
L MIKUŠ
Ljubljana - Mestni trg 15
* Telefon Itov. 2282 Ustanovljeno 1839 Na malo!	Na	vollkol
Galanterijska knjigoveznica	14,4
A. FELDSTEIN, Ljublj ana
Kolodvorska ul. 18
se priporoča za vsa knjigoveška in galanterijska dela in izdelovanje gramofonskih kovčekov
Cene konkurenčne 8 Zahtevajte ponudbe
DOBAVA
[polaganje
roKM
Počitnice sc tu ...
in mnogim povzročajo skrbi. Težko je izbrat* primeren kraj, kateri bi nudil tih in lep počitek, pa tudi primerno razvedrilo in utrditev zdravja
ob znosljivih cenah
V Sloveniji ni primernejšega in cenejšega kraja za letovanje, kakor je
Kudie-Therma Tašfee
neposredo ob železnici Ljubljana — Maribor, Zagreb — Maribor, telefon in telegraf, zato je stik z domom ali s podjetjem vedno v najkrajšem času mogoč. Te okolnosti so zlasti važne za podjetniške kroge in druge svobodne poklice. Veslanje in kopanje v Savinji (27°C), solnčne kopeli, radio-thermalnn voda (37°), bazen eden največjlh v državi, kabine razkošno prostorne, dlathermija, prvovrstna kuhinja, prehrana menu ali h la carte, prekrasna okolica, zdravnik v hiši, masaža. Cene sobam (parketirane) in prehrani zmerne, najnižje od vseh drugih kopališč. — Pri daljšem bivanju pri sobah popust. — Podrobna pojasnila daje:
1444	Uprava Radio-Therme Laško (Slovenija)
Brezobrestna posojila
za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom
„JUGRAD“
Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z.
v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 35/1
Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta št. 48
Pravila proti plačilu Din 5'— v znamkah. Za odgovor 1369 prosimo znamko. Uradne ure od 8. do 12. in 14. do 18.
Hcgašha Slatina
je sveievne znan © zdravilišče
za bolezni želodca, čreves, ledvic in jeter, srca in živcev.
Naravna, mineralna voda iz znamenitih vrelcev Tempel 0 Styria 0 'Denat
se razpošilja kot zdravilna in namizna voda po vsem svetu
Sezona od prvega mufa do chtchva
Izven glavne sezone, t J. od 1. maja do 15. junija in od 1. do 30. septembra, je zdravljenje najuspešnejše, bivanje v zdravilišču najudobnejše in izdatno cenejše. — Za glavno sezono naročite stanovanje takoj 1 — Prospekte dobite v vseh pisarnah „Putnik“-a. 3068	Podrobna	pojasnila	zahtevajte	od	ravnateljstva	zdravilišCa.
Garantirani kanstrukcijal
Prostor ea posteljnino.
FRANE JAGER
tapetništvo
Uubliana.Sv.PetraU9
priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrat, mo-tlroce, o t o m a n e, žimo, zložljive postelje, patentne divane 1.1. d.
549
Najmodernejša oblika I
llaltulatiimi papir
se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana
OGLEDALA
vseh vrst, velikosti in oblik
STEKLO
»realno 6—8 mm, mašinsko 4—6 mm, |iortalno, ledasto, ulahuster itd.
SPECTRUM D. D.
LJUBLJANA VII — Telef. 23-43 ZAGREB CELOVŠKA Sl OSIJEK
Karol Ussar
Mari boi
Plinarniška ul. 17
Izdeluie vse vrste 702 tehtnic
tovarna
tehtnic
Restavracij o „Pod skalco^ Novost! v Ljubljani, Mestni trg 11 Novost!
vodi sedaj bivši beograjski restavrator. Uredil Jo je po domačem in beograjskem sistemu. V njej se pripravljajo in dobivajo ob vsakem času vsakovrstna jedila domače, srbske in dunajske kuhinje kakor tudi čevapčiči, ražniči in vse druge srbske specialitete. V restavraciji se sprejemajo stalno abonenti. Pripravljajo se večerje po naročilu, ob sobotah in nedeljah se dobivajo jagneci in odojke na ražnju. Društva in korporacije imajo znaten popust. Klubom sta na razpolago dve sobi. — Za obilen obisk se cenjenemu občinstvu priporoča in beleži z odličnim spoštovanjem	1433	restavraler
Beli zobje
olopSojo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno JiSčenje a prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj alono* vino. Poskusite najprej z malo tubo za Din 8.— Velika tuba Din 18.— Dobiva se povsod.
KLIŠEJE
vse/i vrsJr por ■fabyg rafijah^ ali risbah.
/ivrjf uje
n aj scrlidn Qf£e ki H €9 f*flO
ST*DIU
LJUBI] ANA
DALMATINOVA 13
308
Naznanilo.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem svojo
krojaško obrt in konfekcijsko trgovino preselil na Sv. Petri cesto št. 25 (hotel Tratnik).
Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojni obisk, s pripombo, da bom glede postrežbe, točnosti in najniijih cen v popolno zadovoljnost ustregel. :: Obleke bom izdeloval po najnovej-šem kroju. :: Likanje od obleke 16 Din.
S spoštovanjem H58 IVAN MOHORIČ, krojaški mojster.
ro
sporočamo cenjenim odjemalcem, da je z današnjim dnem preselila svojo pisarno, skladišče in delavnico na
Dunajsko cesto št. 12 (Marfiianova hiša)	1432
Obenem sporočamo, da smo izpopolnili naše skladišče ter povečali in moderno preuredili naše delavnice, tako, da bomo v vsakem oziru lahko popolnoma vstregli vsem željam naših cenjenih odjemalcev.
Vsakovrstne trgovske knjige, štra-ce, mape, notese, herbarije, odje-malne knjižice, bloke, zvezke itd.
jgsmv«
nudim po skrajno ugodnih cenah! NA DEBELO!	NA	DROBNO!
ANTON JANEŽIČ
LJUBLJANA, Florijanska ulica 14
Knjigoveznica ln Crtalnlca trgovskih knjig Telefon itev. 3220
Hočete imeti prijetno lahko hojo? Potem se obrnite na prvo specielno čevljarsko delavnico kjer boste postreženi kakor sami želite. Izdelovanje vseh vrst moških in luksuznih damskih čevljev. »Golserjt«. — Popravila se sprejmajo.
MIHAEL PETERNEL, Ljubljana, Breg štev. 1.
1225
inv
b<X'
C*’
/v; *
iMAMATHHCKH
^rrim
14 5B
&
„HAMAD“ smrt šlurkom, stenicam, ■■■■■■a mravljam, muham in bolham.
Take in druge kemične predmete prodaja
Ciril Stramšak, Oev. Marija v Polju pri Ljubljani.
tovarna Sodavice
Slomškova ulica 27
priporoča svoje najboljše brezalkoholne pijače, kakor Soda-voda, pokalice in okrepčujoči „Sanltas“.
Telefon štev. 3831
1071
# • • • • Ali ste že naročnik ,JUGOSLOVAlVA^ ?
Stavbno In pohlHvana mizarstvo t parno silo
FRAN ŠKA FA R
Ljubljana, Rimska cesta iO Stalna zaloga modaraaga pohištva tar amarikaaaklh pisarniških oprav
Za stavbno sezono
se priporoča slavnemu občinstvu in cenjenim zavodom otnra renomirana splošno kleparska in vodovodno inštalacijska tvrdka Delo solidno!	Cene	konkurenčne	1
Poslovalnica: Novi trg St. 5 Delavnica: Rimska c.2. in Gregorčičeva ul.5
S	spoštovanjem	Telefon 3353
JAKOB FLIGL dediči
LJUBLJANA 1439
Usp ešna reklama Z
oglašanje v »Jugoslovanu«!
Teichert
Vodilni najboljši ter najcenejši so Teichertovi stroji za obdelavo lesa po vsem svetu.
Zastopnik: Ludovik Ileršič
Ljubljana, Gledališka ulica 12.	1199
Za soboslikarska,
pleskarska in (rkoslikarska Jela se priporof«
419 Tone Malgaj
Jrufba I o. L, LJUBLJANA, Kolodvorska ul. t
Povsem zdravstvenim zahtevam odgovarjajoči aparati za hlajenje Električne popolnoma avtomatične hladilne omare
»SEMPERFRICIDE«
Dosežejo vsako željeno temperaturo in jo avtomatično vzdržavajo
Modol	Prostornina litrov	Cena Din
10	165	12.900
16	190	13.980
20	260	16.820
25	400	27.680
31	870	38.980
82	1660	49.960
Zahtevajte prospekte I
1
Prvovrstni in z ozirom na prostornino najoenejši izdelki v vseh potrebnih dimenzijah. Kakor za mala, tako tudi za največja gospodinjstva, za trgovine z živili in mesnimi izdelki, mesarije, delikatese, hotele, letovišča, gostilne, restavracije in bolnice je mogoče dobiti le pri:
Samoprodaja hladilnih strojev
Semperfrigide
Bančni zavod „MERKAT0R“ Kavcnik & Co., d. z o. z.
Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/11 —a9°tni M<Melck
Izdaja tUkaraa »Merkurc Gregorčičeva olioa 28l Za tiskamo odgovarja Otmar Mihilek. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratnl del odgovarja Avgust Koiman. — Val v LjubljanL