1* -iiin Vbftk dan necer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t rij 8 k o-o g e r si-, e dežele •ah vse foto 16 g!d.. Ml pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za itden mesec 1 gld. 40 kr. _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto iS gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr. z.k jt:den mesec 1 gld. 10 kr. Za poiiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po SO kr. za četrt |< ta. - Za tuje dežele toliko več, kako* poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr.. če s».' oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. —- Rokopisi se ne vračajo. Urednišrvo in u pravo i6vo je v Etmlolfa Kirbifia hifti, „(.tledališka stolba". Uprav uiStvn naj se blagovolijo pošiljati naročione, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Crispi in balkanski narodi. Še prodno je bil Crispi., ki ima zdaj vajeti italijanske politike v roki, svoje skrivnostno pot nastopil v Friedricbsruhe j je bil napovedan velik banket v Turinu, na katerem, kakor je bilo določeno, bi razložil nekdanji Garibaldinec notranjo in zunanjo politiko zdanje italijanske vlade. Ko pa se je izvedelo, da je v resnici obiskal stari prijatelj Crispi starega prijatelja Bismarcka, se je o namer-janem Turinskem banketu še veliko več govorilo, in italijanski, nemški in avstrijsko-nemški liberalni listi so od dne do dne opozarjali na izredni banket. V resnici se je sešlo kakih sto senatorjev in 300 državnih poslancev in mnogo zastopnikov drugo-vrstne gosposke. Časnike je zastopalo 69 osob, mej temi sta bila tudi zastopnika Tržaškega Indipenden-tija in pa Piccola. Crispijev govor je trajal čez jedno uro. Zanimivo je to, da je trdil, da svoje preteklosti ne more zatajiti, da pa se uklanja potrebi sedanjosti, ter da mu je sosebno do tega, da se ne zagreši nasproti bodočnosti. Poudarjal je, kar moramo tudi Slovani vedno imeti pred očmi, da zaupa v moč idej, in da s pomočjo načelnih se nadeja, pridobiti na svojo stran zdanje domače nasprotnike. Svoboda mu poinenja spoštovanje individuvalnih teženj in običajev v soglasji z narodnim pravom. Največo preglavico na znotraj mu dela agrarno vprašanje, pa nadeja se rešitve brez škode. Toliko pogumniše pa se mu povzdiguje srce zastran srečnih zvez na zunaj. Italija je v tesni zvezi s centralnima cesarstvoma in v soglasji z Angleško na morji. Z vsemi državami je Italija v dobrih razmerah, samo da je z imenovanimi vele-vlastmi še tesneje združena. Italiji ima namen, da se ohrani mir, in gleda na to, da ni osamljena. Bismarck je Crispijev prijatelj in prijatelj Italije že od začetka. Bismarck in Crispi sta jednih mislij, jednih čustev in zdaj bolj, nego kekaj. Italija je imela v Bismarcku že 1857 pravega po-spešitelja združenja, in Bismarck je molčal, ko je vedel, kake načrte hoče izvršiti C a v o u r. LISTEK. P a b e r k i. i. „Zenstvo je naša nada" — te besede izpre-govoril je v upravnem odboru kranjske hranilnice po Ljubljani dobro znan nemškutar. Mož je samec in zato bi utegnil marsikedo misliti, da se je v zboru „sivih glav" le spozabil in da je nekako iz ljubezenskega sanjarjenje izustil gorenje besede. Ne vemo, ali je možu žeustvo nada ali ne; a to vemo, da ima ono leto, v katerem e'ovek po tirolski teoriji postane pameten, že davno za seboj, a da na ženitev doslej ni še mislil. To pa tudi smelo trdimo, da on ženstvu ni nada več. Citovanemu reku moramo torej pripisovati kako večjo, recimo svetovno važnoBt. Da svetovno važnost! Pomislite si, kranjska hranilnica lotila se je velicega podjetja. Prevzela je zidanje nemškega mostu do jadranskega morja. V javnosti stvar zato ni še tako znana, ker ni razpisala zmanjševalne dražbe, temveč je prevzela dobavo potrebnega materijala sama Vprašali bodete radovedno: kako pa žeustvo pride tu sem? Prav priprosto: gospodom pri kraDJ- Veliko sta se pomenila stara prijatelja Bis-maick in Crispi, toda Crispi ne sme razkriti teh pogovorov, on pove samo to, da pri odhodu Crispi-jevem iz Friedricbsruhe je Bismark segnil Crispiju v roke ter zaklical: „Evropi sva storila uslugo! (Abbiamo reso un serviggio aH' Europa). Najzanimivejša za Slovane pa je Crispijeva iz java o politiki na Balkanu. Zato ta odstavek prevedemo po izvirniku iz večjega lista, izhajajočega v Italiji. Ta del banketnega govora se glasi: Ali poleg tega dosezamo z zvezami (zunanjih držav namreč P.) namero miru, ker hočemo pravico. To Vam razlaga, o gospoda, našo politiko na vzhodu. Kar zahtevamo tam, je spoštovanje pravic narodov, spravljeno kolikor možno v soglasje s spoštovanjem pogodeb, ki daj-jo obliko evropskemu pravu; česar se nadejamo, je napredni razvoj krajnib (lo-kainih) avtonomij. Na Balkanskem polutoku so štiri narodi osti, razločene, katerih vsaka ima svoj jezik, svoje stoletno domovanje (sed^ secolare), svoja prastara poročila in — kar je največ — zavest o la-Btni individuvaliteti kot narod in težnje po nezavisnosti. Prav loiej, tem narodom, ki, kakor vsako-tero bitje, hrepene po svobodnem življenji, pomagajmo, da vzamejo v posest same sebe, brez prelivanja krvi, brez novih mučeništev. Ali ni ta politika naj dostojne j ša Italije, najpriklad-nejša njenemu postanku in našim načelom? In po mislite, gospoda: Taka politiku ni samo politika nnčel in čustev, ampak tudi politika dobro razumljenih interesov. Narodi balkanski, ki predstavljajo m l a d o s t z neizsku šenostimi, pa tudi bodočnost z nadami in silami, ne pozabijo brezsebične pomoči, ki jim jo bo podelila Italija. (Konec prib.) Interpelacija drž. poslanca g. I. Nabergoja in tovarišev na gosp. ministerskega predsednika kot vodjo ministerstva notranjih zadev in na gosp. ministra za trgovino. Razni posestniki v Barkovljah, Kontovelji, na Prošeku in v Sv. Križi imajo ob železnici inej Na-brežino in Trstom prostorna zemljišča, koja deli ski hranilnici je to glavni stavbeni materijal za omenjeni most. Kakor je Kristus rekel Petru: ti si skala in na to skalo bom zidal jaz svojo cerkev" tako govori modri sovet iz Kiiarljevih ulic Ljubljanskemu ženstvu: „ti si steber, in na ta steber naslonili bodemo glavno težo velicega mostu." Glejte od tod oni — ne srdi se Clio! — zgodovinsko važni izrek, kateri sem citoval na začetku. Vi, ki neverjetno odkimujete z glavami, češ, da bode ženstvo slab rešitelj našemu nemškutarstvu, ne prenaglite se. Pomislite, da so Kap i t nI rešile goske. Zakaj bi germanstva ue rešile Ljubljanske nemškutarice ? Šibke so sicer res in nekako pre-slabotue za steber težkega mostu od Drave do Jadro, toda temu ravno hoče odpomoči hranilnični upravni odbor, kajti ustanoviti jim namerava zavod, v katerem se bodo navzele „furoris teutonici" — kakor znanega zdravila, katero po kratkem uživanji tira v besnost. In ker je besen človek — kakor vemo —-tudi močan, zato bodo precartane naše nemškutarice tudi zadobile moč, kakeršne žele, da bi zadobile, hranilnični gopodje. Mi pa se tolažimo s tem, da narn bode morebiti vender le sreča tuko mila, da učakamo mestno hranilnico. Nekdo je sicer tako dolgi) čakal, da je železnica tako, da so parcele na desnej in levej strani železnične proge. S Kraške višine do železnice so razne stezici', katero ho dotični posestniki rabili brez vsakih zaprek več nego 30 let. Posestniki parcel na desnej strani železnice .so hodili naravnost preko iste. Minolega leta pa je ukazalo c. kr. generalno nadzorništvo avstr železnic c. kr. priv. južnej železnici, da ima te stezice odpraviti, torej prepovedati, da se prekornča železnica in nastopek te zapovedi je, da sedaj posestniki zemljišč na desnej strani železnice niti do svojih posestev ne morejo. Ker pa so dotični posestnki že nad 30 let opravljali svoja dela na svojih zemljah in v tem času ni bilo nesreče, akoprav so hodili prek železnice, iti ker je pa vlada sedaj stezice odpravila, ne da bi preskrbela ob jednem drugih potov, po katerih bi se moglo do zemljišč, stavljaj o podpisani to-le vprašanje: „Ali hoče c. kr. vlada zato skrbeti, da se nekdanje stezice ohranijo, odnosno, da se pripravi posestnikom drugih potov, po katerih morejo hoditi na svoja zemljišča?" Na Dunaji, 24. oktobra 1887. R a p p , dr. T o n k I i, Hren, Š U k 1 j O, K1 u n, dr. P o k 1 u k a r, P f e i f e r, V o š n j a k, N a b e r g o j, dr. Vitezie, Bulić, Borčić, Šupuk, Klaić, V o j novic, dr. Ne u ne r. Iz Rusije. 10. fiept. st. st. [Izv. dop.] (Dalje in konec.) Avstrijskim Slovanom se očita, da gledajo v Rusijo, da so izdajice, robovi Rusije i. t. d. Lehko se reče smelo, da ko bi vladajoči v Avstriji Nemci hoteli privezati in prikrepiti Slovane zares k Avstriji, dali hi jim pravice, katere so jim zajamčene v konstituciji, tem bolj ker bi jim tem ne dali daru, no dolg. Kdor ima doma dovolj, ta ne hodi drugam iskat. Ako Slovani avstrijski neso zadovoljni, to temu kriva ni Rusija, kajti ona ž njimi nema nič opraviti. Ona jih celo malo pozna, in, treba reči ne dela tisočnega dela tistega zanje, kar dela Germani j a za avstrijske Nemce. Germanija ima v umrl Po skušnjah, katere imamo s to hranilnico doslej, utegnilo bi se tudi nam to zgoditi. A kot pametni ljudje ne smemo pozabiti, da „naglost ni pridna". Tako vsaj dejal je polž, ki je lezel sedem let čez jarek, potem pa padel nazaj. Poleg tega pa ne sinemo biti presebični. Če je ne učakamo mi, učakali jo bodo naši otroci ali pa naših otrok otroci. In kadar bode procvitala in imela velike kapitalije, tedaj bode ustanovila morebiti višjo slovensko dekliško šolo. Če bode mej tem že stal most do Adrije, do katerega ima pripomoči nameravana višja nemška dekliška šola kranjske hranilnice, kaj za to: naše ženstvo ga bode podrlo in postavilo nov most od Morave do Drave. In veselili se bodo tega naši otroci ali pa naših okrok otroci. Mi pa ne hodimo presebični in ne želimo vsega veselja sebi. A propos! višja dekliška šola. Dr. Vošnjak in ž njim ves mestni zastop misli, da bi jo imelo ustanoviti mesto. Magistrat pa se v tej zadevi neče prenagliti. Čemu tudi V Še tega bi nam trebalo, da bi nam naraščal učeni proletarijat mej ženstvotn! Vsaj nam bo minister Gautsch ugnal komaj moški učeni proletarijat. Ne delajmo torej možu novih skrbij, ki bi mu belile lepe njegove goste lase. — In tr ep i d u b. Avstriji svoj „Schulverein", kaj j>a ima Rusija? Ako v Avstrijo pride Rus, to pride z denarji, ki jih ostavlja v raznih avstrijskih toplicah, v Rusijo pa je v 1886. I prišlo iz Avstrije 203,741 Židov in Nemcev, iz Germanije pa — čujte — 458,585!! Te dnij je v Varšavi IG 00 Avstrijcev, Nemcev in Poljakov vsprejelo rusko podložnost, zidov avstrijskih pa vlada ni hotela vsprejVti Po kaj so vsi ti možje prišli k nam ? Ako je Rusija surova, nekulturna dežela, kako da v njo silijo, ne obrazovani, no neotesani Nemci? kako, da se jej v naročje mečejo avstrijski Poljaki, ko jim doma pečene race v usta lete, v Rusiji pa, kakor trdijo, vlada Poljake tlači že zato, ker so katoličani. Slovanov iz A v-strije v 188G. 1. ni bilo v Rusijo, Bolgarov 800, Srbov 120, Črnogorcev 58 in 21 Runielijcev, iz katerih pa nihče pod ožnosti ni vsprejel, kako je to, da je Nemcem avstrijskim tako potrebna? kako da se oni naseljujejo ne daleč kje v Rusiji, no v Varšavi? Kako da Slovani ne gredo v Rusijo? »Novoje Vreinja" smej a se nad tem, češ, da Rusija za Slovane nema tolike privlačne sile, kakor se govori; istina pa je ta, da Slovan, ki je b.l v Rusiji, ima se za državnega izdajalca, za panslavista, za „Mo-Bkaupilger" iu ko se vrne, inu je policija vedno za petami, Nemcu pa se šteje prebivanje v Rusiji v zaslugo; potovanje v Rusijo le še bolj dokazuje njega avstrijski patriiotizeui in lehko se trdi, da so ti gospodje le prcdstraža bodočega prihoda sovražnih bajonetov. Ali je torej čudno, ako Nemci hote jesti žive Slovane avstrijske, ko se njih apetit že vzbuja na Rusijo? Najprvo germanizujmo Slovence in južne Slovane, pri čemer naj nam pomagajo potomci Hu-nov in Avarov, Čehi zginejo sami, potem so na vrsti gališki Poljaki, potlej pa planemo na Rusijo in nasitimo naš „Drang naeh Osten", tako govore oni dovolj jasno, kdor je hoče slišati. Nam le to ni mogoče razumeti, kako da se zapadni in južni Slovani neso še naveličali ulegati se kot jagnje na žrtvenik germanstva in kako da bo v njih sredi še zmirom ljudje, ki prepovedujejo, da se Nemcev „dražiti ne sme", nego da se mora iskatijmiru ž njimi, z narodom, v katerem je „punica tides" dosegla svojega apogeja. Ali je malo pokopano naših kostij? Ali ncso izginile cele pokrajine naše v nemškem morji? Ali ni jezik naših prndedov izpehan iz šole, urada in cerkve? Ali neso Nemci in jezuviti pokazili vere naših otcev in nategnili jo na svoje kopito? Kje je tako často obetana ravnopravnost narodov? Ali je faktično ne duše z jedne strani Nemci, z druge Madjari, z tretje Italijani, ta „liederliches Klee-blatt", ki so vsi, drug za drugim, bili v Avstrijo in bi jo davno pogubili, da jej Bog ni poslal rešitelja Slovana? Kedaj j.i Rusija bila Avstrijo iu jej delala zlo? Nikdar! Rešila jo je celo propada, ki jej ga je pripravljal Košut in drugi madjarski revolucionarji. Ali neso v 1848. 1. celi poiki Madjarov bežali iz Italije domov pomagat revolucionarjem ? Ali neso v 18GG. 1. na Češkem madjarski polki branili se iti v oganj Ali neso v 18GG i. Nemci pobili Avstrije, izgnavši jo poprej sramotno iz Slezvig-Holsteina? A vender so oni, ti trije vragovi Avstrije do 1807. leta v njej zdaj gospodarji, a Slovani ki jej neso razen dobrega atorili uičcsa, pritiskajo se brez-človečno k steni, in tam, kjer je Jelačič pobil ma-djarskc revolucionarje, šopiri se zdaj mladi Khuen-Hedervarv, ki je komaj ostavil univerzitetsko klop, da bi po milosti Tisze sel na hrvatski banski prestol! Kje je davno obetani Čehom kralj ? Uje je trojedino kraljestvo Hrvatska, Slavonija iu Dalmacija? kje so privilegije pravoslavnim Srbom, ki so se s patrijarhom Arzenijem preselili iz Turčije? kje svoboda vesti v gališkej Rusiji, kjer so Poljaki sodili kot državne izdajice ruske patrijote, ki se neso hoteli odpovedati pravoslavju iu vreči se v žrelo poljskemu jezuvitizmu? To delajo v Avstriji Nemci, katerim je Bis inaick v 18GG. letu izročil ulogo policajev in vo huiiov nad Slovani, vrniiui sini Avstrije in carstvu-jočeua doma. In ako pikneš kako besedo, že je „ob jectives Verfahren" pri rokah, navezujejo vam, oni, krti prestola in Avstrije, da nesmo dobri Avstrijci da ne ljubimo vladarja. Mi dobro znamo, da cesar hoče »mir mej narodi", znamo, da on kot koiutitu-cijonalni vladar, stoji narodnim prepirom v strani Mi Slovani znamo prisego, ki smo jo dolžni svo j emu gospodarju, naj bode v katerej državi hoče, in ako bode treba, vzamemo meč v roke in porazimo vsakega, ki bi se predrziul omajati prestol, na katerem sedi naš vladar. Mi hočemo živeti v miru z vsemi, no mi hočemo, da se nam da, kar je naše, po božjej volji in po človeškej pravici, katero tako nesramno in cinično teptajo v blato naši narodni vra govi. Naše narodne sile rast6, a ne pojemajo; kri mučenikov daje obdno plodov in mi dokažemo našim tlačiteljem Italijanom, naj se pišo Crispi ali Pece', Nemcem in Madjarom, da nas je dovolj, da bi se uprli tem izvrgom človeštva. Ako poginemo, to poginemo kot junaki, a ne sramotne smrti sužnjib. No dokler smo živi, terjali bodemo glasno in neprenehoma zaščito naše narodnosti in našega jezika v cerkvi, šoli in uradu. Kdor v tem ni z nami, je proti nam, naj si bode žid, luteranec ali celo jezuvit s slovenskim imenom. Ko pride čas, sklenemo račun z vsemi in ta račun se ne bode delal mej dvema ali tremi državami, delal se bode v dvoboji slovanstva s poskudnim tevtonstvom. Dovolj nam je sužnjosti iz Beroliua in Rima, dovolj nam je sladkih besed in licemernih lask in obetov — dejanja hočemo, pravice hočemo vsi, ki smo sinovi matere Slave in večno zvesti branitelji prestola. Kruto rogo v. Politični razgled. Notranja dežele. V Ljubljani 3. novembra. Deželni xl»ori snidejo se koncem tega meseca. Njih zborovanje bode pa baje kratko. Deželni zbori manjših dežel se bodo zaključili že pred božičem, samo v večjih deželah bodo morda zb »rovali še po božiči. Budgetni odsek avstrijske delegat'!i«' imel hode še le v torek prvo sejo. Potem bodeta pa delegaciji hiteli s svojim delom, ga se zaključita, predao se snidejo deželni zbori. Nekateri češki listi tolažijo narod s tem, da se bodo pogajanja z vlado še dalje vršila in da je upati, da ne brez uspeha, ker je vsa desnica jedina. Nazadnje bode moral odstopiti Gauč ali pa pade Taaffe. Zatrjujejo, da so se malo pred sklepom državnozborskega zasedanja tudi Poljaki izjavili, da hočejo podpirati češke terjatve. Vlada se je tudi izjavila, da je pripravljena se še dalje pogajati, in da svojih dosedaujih izjav ne zmatra za nespremenljive. Nam bo vse zdi, kar sedaj pišejo staročeški listi, brez pomena, ker dobro vemo, kako bo vse'ej rada uda desnica vladi, in kako je z isto toliko proslavljano solidarnostjo državnozborske večine, kadar gre za slovansko težnje. Vuaiije države. Več lftolgur.Hliili poslancev bode v sebranji baje predlagalo, dn se naj tožijo Karavelov, Canov in Nikiforov, ker so se udeležili zarote proti Batten-beržanu. Karavelov se je izjavil proti dopisniku nekega Dunajskega lista, da se nič ne boji sodnijske preiskave, ker se mu nobena krivda ne bode mogla lokazati. — Bolgarsko sobranje se je sedaj bavilo največ z verifikacijo volitev. Ovrglo je volitev v Caribrodu, kjer so se vršili neredi. Volitev v Aitosu e pa potrdilo, čeravno sta predlagala Stambulov in Kalčev, da se ovrže, ker se baje ni zakonito vršila. V obeh omenjenih krajih voljeni so vladni pristaši. — Finančni minister je predložil načrt zakona, da bi se naredilo za 3 milijone frankov de narja od nikla. Si*l»ski kralj imenoval ie za skupščinarje. 86 liberalcev in IG radikalcev. Sedaj imata obe stranki jednako glasov v skupščini, ker je, kakor se je pokazalo, pri zadnjih volitvah bilo voljenih 78 radikalcev in 58 liberalcev. Poslednje dni se zopet mnogo govori, da ru-sUi car pride v Berolin , da pohodi nemškega cesarja Car pa ostane le malo časa v Berolinu. Pohod bode brez vsacega političnega pomena, Bis-marek tudi v Berolin tedaj ne bode prišel. Kakor se poroča iz Peterburga , sta se carju in carjeviču že poslali pruski uniformi v Kodanj, kar dokazuje, da car res pojde v Berolin. FrancoNka vlada ne bode stavila kabinet nega vprašanja, če tudi zbornica sklene, da bode posebna enketa preiskavala sleparije z redi, če le enketa ne bode ovirala sodnijske preiskave. Zbornični odsek, kateremu se je izročil Cunea predlog, je sklenil, da se bode enketa bavila s sledečimi vprašanji: 1. Je li res, du se je zlorabila prostost poštnine in telegrafskih pristojbin? 2. Je li res, da so se davki, ki so se plačali, nekaterim osobam vračali, ali se pa od njih neso izterjevali? 3. Je li res, da so javni uradniki sleparili z redi? 4. Je li res, da so se javne službe prodajale? 5. Je li res, da so se krali dokumenti, ki bi bili morali ostati tajni. — Grevy-jev zet NVilson tudi ni popolnem nedolžen. Sleparije z redi se mu sicer ne morejo dokazati, a zlorabil je prostost poštnine. Sedaj, ko je videl, da bode enketa res se sestavila, poslal je minister.kemu predsedniku Rovieru 40.000 frankov, da se ž njimi poravna, za kolikor je škodoval državno blagajnice, ker je na svoja privatna pisma pritiskal šLampiljo predsednika republike, da mu ni trebalo plačevati poštnine. Prvi tajnik angleškega diplomat.ičnega agent-stva v Kajiri, Portal, major Beech in kapitan Alli-ment efendi odšli so v A besini jo. da bodo posredovah za mir mej Italijo in Abesinijo. Italija se pa v tem hitro pripravlja za boj, Če se Abesinci ne bodo hoteli z lepa pobotati. V Massau-i grade se hitro barake in shrambe za provijant in strelivo. Tudi 60O0 konj za prevažanje imajo že pripravljenih. Več zrakoplavov za vojne namene odposlali so že v Afriko. Italijani so dobili nepričakovano novega zaveznika proti Abesincem. Ta je princ Debob, sin ujea kralja Ivana Princ, ki je potem takem Nje gušev bratranec, je okolo 30 let star in živi v pregnanstvu, ker je hotel »puntati deželo Tigre — proglasiti se njenim vladarjem. Princ se poslednja leta klati ob abesinskej meji z mnogobrojno roparsko četo in je že pred dvema letoma bil dobro otepel Ras-Alulo, kateri je njegov svak. Debob je pripravljen podpirati Italijane, če ga po vojni postavijo za vladarja pokrajine Tigre pod italijanskem pokroviteljstvom. Italijani so seveda s tem pogojem zadovoljni. Podpredsednik fatiiatemalNkl se je bil razglasil za diktatorja. Napravil je ustajo proti predsedniku Barillas-u. Podpiralo ga je več odličnih rodbin v deželi. Vladne čete so premagale puntarje, ujele njih vodje iti so je postrelili. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je krojnemu šolskemu svetu na Gomilskem v Savinjski dolini za zgradbo šole 200 gld. — (Nekateri Kočevci) mislijo, kakor se čuje, mesto umršega Faberja, voliti znanega Ljubljanskega dopisnika v „Neue Fr. Presse", učitelja Linharta. Seveda so zanj le najhujši Kočevci. Zato bode treba združiti zmerne elemente mej meščani Kočevskimi inl pa narodne volilce v Ribnici, da se izvoli, če tudi nemški, a vender zmeren poslanec, ne pa tak, ki neprestano grdi deželo, v katerej živi. Sicer bi pa g. Linhart tudi ne utegnil prevzeti mundata, ker je itak že toliko preobložen, da se učiteljski pripravniki pritožujejo , da se pri njem ničesar ne nauče. — (Pevsk večer) priredi danes zvečer ob 8. uri pevski zbor čitalnični v steklenem salonu g. Vojtehu Valenti povodom njegove petindvajset-letnice kot pevec ia pevovodja. Gosp. V. Valenti tem povodom najsrčneje čestitke tudi z naše strani 1 — (Obiskovanje grobov) na vseh Svetnikov dan oviral je sicer neprestani dež, a vender je bilo vse polno občinstva. Čitalnični pevski zbor pel je umrlim „Sokolom" na spomin tri zbore, „ Slavec" pa isto tako umršira svojim članom in prijateljem. Včeraj je bilo ugodno vreme, obisk grobov jako mnogobrojen, včeraj bili so jako mnogi grobovi okrašeni in razsvetljeni. — (Slovensko gledališče.) „Mlinar in njegova hčiB ponavljala sta se včeraj na slovenskem odru, a pokazalo se je, da tolikokrat premlevana Raupachova tuberkulozna igra nema več toliko privlačne sile, da bi zapored dva večera napolnila gledališče. Včeraj bil je obisk le pičel. Igralo se je izborno in nam je g. Borštnika Konrad prav dobro ugajal. Z včerajšnjo predstavo sta „Mlinar iu njegova hči" za jedno leto zopet srečno odložena. — (Nemško gledališče v redutni dvorani.) Kakor naznanja današnja „Laibacherica" bodo pričeli nemški glumači, prisedši iz Trsta pod vodstvom nekega Freunda nemške predstave v redutni dvorani. Naznanili neso nič manj kakor 48 iger, mej njimi tudi operete. Vsi ta stvar pa bode menda pala popolnem v vodo. Ne le da nimajo nemški igralci nikakih priprav za kulise itd., tudi nemajo nikakega odra. Naročili so si ga pač pri vratarji redutne dvorane — katero je nemškim igralcem v svoji večini narodni deželni odbor brezplačno prepustil — ta pa se je zmenil s tesarskim mojstram g. Gvajcem in vahtevala sta, da se brzojavno nakaže 100 gld., da Be postavi potreben oder in pripravijo druge potrebne snovi. A do danes opoludne denarja že ni bilo, dasi bi se predstave imele pričeti že v soboto. Sploh pa je smešno naznanjati 48 predstav, ker mora po deželnega odbora sklepu gledališče nehati vsaj osem dnij pred pričetkoin deželnega zbora, ki je sklican 24. dan t. m., da se vrede pisarne in dvorana, kajti deželni zbor je najemnik redutne dvorane in plačuje zato vsako leto 600 gld. Deželni nadinžeier g. \Vitsehel napravil je poročilo do deželnega odbora, da potrebuje vsaj osem dnij, da priredi prostore za deželni zbor. Še večji nezmisel je, obljubovati Ljubljanskemu občiustvu operete, kajti vodja Freund nema nikakega orkestra, da bi zmogel najmanjšo operetico. Vojaška godba pa, katera bi bila vsaj kolikor toliko zmožna sodelovati pri operetah, pa po znanem ukazu vojnega ministerstva v takih slučajih sodelovati ne sme. Torej bodo splavale nemške predstave najbrže po vodi, občinstvo pa naj bode zelo oprezno pri ponujanem „abone-ment-u" na dvanajst predstav. — („Vrtec." Časopis s podobami za slovensko mladino) ima v 11. štev. nastopno vsebino: Stari mlin. Pesen. Iv. A. — Ma!i Floren-tinski pisar. — Miloš Obilic. (Po srbskih narodnih pesnih spisal Fr. Hubad) — Dragica in pes. — Mali grad. — Jesenske slike. Savo Zoran. — Mož bes* da. — Prirodopisno-natoroznansko polje. — Divja mačka — Listje in cvetje. — (Prememba v posesti.) Gospod Ter-potetz, rudniškiflvodja v Trbovljah, kupil je na Res-ljevi cesti Mollinejevo posestvo, kjer ima sedaj g. Gvajc tesarski prostor, in polovico Kornovega po sestva. Na kupljenem zemljišči postavil bode gosp. Terpotetz hiše v dve nadstropji. Kornovega posestva □ seženj plačal se je po 16 gld. — (Iz Celja) se nam javlja, da je Saviuja izstopda, preplavila mestni park in da so kleti v novi Gizelini bolnici pod vodo. — (Razstava cvetlic, rastlin, sadja in sočivja.) Povodom slavnosti štiridesetletnega vladarstva Njega velečastva cesarja Frana Josipa I., prireja c. kr. vrtogradno društvo na Dunaji svojo 85 to razstavo cvetlic, rastlin, sadja in sočivja ter vrtogradskega orodja. Razstava bode od 5. do uštetega 10. maja 1888. Oglašati se je do 15. marca 1888. Da bi se te razstave moglo udeležiti kar največ raznih kronovin, bode se razstavni odbor potrudil, da izposluje pri železniških ravnateljstvih znatno znižane cene za blago. Razporedi, do ločila za razstavljavce in tekmovalce ter oglasilne pole dobivajo se brezplačno in so tudi na ogled v pisarni trgovinske in obrtne zbornice v L j ubijani. — (Posojilnica v Mariboru) imela je oktobra meseca 41.020 gld. 85 kr. dohodkov, 31.951 gld. 5G kr. izdatkov, torej 72.5)72 gld. 41 kr. prometa. Telegrami »Slovenskemu Narodu' : Praga 3. novembra Državne železnice lokalni vlak trčil danes zjutraj na viaduktu v Bubni na tovorni vlak. Jeden zavirač teško, jeden skladač lahko ranjen. Obe lokomotivi in trije vagoni poškodovani. Pariz 3, novembra. „Journal des De-bats" javlja, da se v vprašanji o konvertovanji napravila resna koalicija proti ministerstvu. Berolin 3. novembra. Cesar preteklo noč z nekaterimi presledki precej dobro spal — brez bolečin. Hamburg 2. novembra. Cirkus Renz danes popoludne popolnem pogorel. Dva ognje-gasca poškodovana. Konje so rešili. WastLingtOIl 3. novembra. Najviše sodišče zavrglo prošnjo v Chicagu obsojenih anarhistov, katere bodejo torej usmrtili, ako jih guverner v Illinois ue pomilosti. Razne vesti. * (Delo privatnega in državnega in že ne rja.) Pri nekej majhni vodi hoteli so napraviti zapornico. Državni inžener izračunil je stroške na 90.000 gld., katere je pozneje zmanjšal na 65.000 gld. Interesentom se je ta račun zdel previsok iu najeli so privatnega inženerja, ki je zapornico na pravil za 3.5O0 gld. Ta zapomica še sedaj stoji, dočim je drugo, ki jo je državni inžener napravil na istej reki na drugem mestu za 65.000 gld., že od nesla voda proti Črnemu morju. Narodno-gospodarske stvari. Mej narodno tekmovanje za obrtuost, znanosti in umetnosti v Bruselji 1888. Prihodnje leto bode pod pokroviteljstvom Njega velečastva kralja belgijskega osnovauo pod jetje v Bruselji, katero bode zelo zanimalo trgovce in obrtnike in bode rudi tega tudi za našo državo največje važnosti. Mislimo namreč veliko mejnarodno tekmovanje obrtnosti in znanosti, katero bode pre ustrojilo razstave in proizvelo preobrat na marsikaterem polji obrtnega znanja in umenja. Veliko „Mejnarodno tekmovanje obrtnosti, znanosti in umetnosti", ustreza glasnim zahtevam zdanjosti. V kateri deželi ni prešinila potreba obrtnosti in roko delstva, da je treba uduševati vladajočo krizo ? Pro gram, ki ga misli izvesti veliko „Mejnarodno tek movanje", utemeljen je na osnovnem zakonu, kateri določuje preobrate na obrtnem polji: bolje, hitreje in ceneje delati. Pravi se, da v naši dobi prešinjajo iste težnje znanost, trgovino in obrtnost, kako re siti one zadače, da bi z zboljšili in znajdbami do segli hitreje in ceneje proizvajanje. Mejnarodno tekmovanje bode nam omogočilo, da bodemo mogli videti vse napredke, ki smo jih dosegli na sorodnih poljih umetnosti in obrtnosti. Tekmovanje ima 5 odsekov, in sicer: 1.) proste in obrtne umetnosti; 2 ) obrtnost, poljedeljstvo, vrtnarstvo, gozdarstvo; 3.) plovstvo, orodje za rešenje iz vode in ognja, ribolov, — in ribarstvo; 4.) elektrika, sobna dela, dekoracije; 5.) uvozna in izvozna trgovina, shodi in seje, slavnosti in zabave, Rudeči križ, Zlati križ, novinarstvo. Tisoče ljudij se trudi izmisliti nove iznajdbe ali pa popolniti svoja orodja, kajti noben obrt ne mora uspevati, ako se ne izvršuje po najbolj popravljenem, potemtakem najbolj znanstvenem načinu. Da bi tedaj pokazali napredek, ki ga je povsod doneči, da bi predočili vsakemu proizvodniku nedostatke njegovih izdelkov, da bi pokazali vsakemu izumetniku, kar se je storilo in kar je še storiti, da bi rešivši te zadače oživili opešano pod-jetuost, da bi zboljšali stanje gospodarjev in delavcev, zato se prireja mejnarodno tekmovanje ter se bodo določile denarne nagrade, katere so dosti znamenite, da morejo izpodbujati vsakega izuraet-nika. Zatorej se je nadejati, da se bodo tudi naši obrtniki, uvažujoč uzvišeni namen, udeležili mejna rodnega tekmovanja. Naposled še omenjamo, da se je oglašati pri posebnem odboru z naslovom: „Delegat i on flir Oesterreich-Ungarn des Grand Concurs interuational 1888 Bru-xelles, Wien, VI. \Vebgasse 1 8", da pravila in oglasilne obrazce daje trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani, katera tudi rada postreže z natančnejšimi pojasnili mejnarodnega tekmovanja (občne razstave ) Desetraesežni promet In. sicer od 1. ja.xi-u.-v-arja. do 31. clctolora. 18S7. X3 r e i e im. le i Gotovina 1. januvarja 1887 Deležev »plačanih .... TJstopnina....... Hraniluib ulog uloženih . . Vrnenih posojil..... Prejete obresti od posojil Izporojila zadrugo in reoskompt Pristojbino za uradne stroške Naloženi denar pri Iu »milnici Oltresti od tega..... Obresti od vrednostnih listin Donesek k posebni rezervi . Ekspensar poverjeni . . . Iz poštno hranilnice . . . Prehodni zneski ..... gld. kr. 3464 64 3319 — 422 — i 144101 88 71877 72 18448 90 110« 0 — 78!) 78 18000 — 41G 95 420 — 824 72 343 63 29944 41 4G 30341!) 63 Torej prometu 559561 IO kr. Htuiijc 1. nov ......... 20701 gld. — kr. I z d. a. *t Is*. 1 Upravni stroški......... Posojila dana 7adružnikom..... I/plaćano hranilne ulogo...... „ obresti od ulog...... Naloženi denar v hranilnici in drugih don. zavodili in roeskompt ...... Vrnena izposojila......... Plačane ohresti od tega...... Izplačani deleži......... Izplačana ! °/u dividenda za doležo . . Remuneracija.......... Davek za I. 1886/7 z vsemi prikladami . Tožbeni stroški 'ekspenzar ..... V poštno hranilnico so jo uložilo . . . Prehodni zneski......... Za dobre nunene......... Neposredne pristojbino....... Gotovina v blagajni 21. oktobra 1887 gld. kr. 1343 46 103162 37 99958 41 1726 27 38000 _ 24995 — 032 8 171 — 393 77 403 70 105 8 485 31 27252 81 158 50 185 — 271 35 3812 52 803419 63 »eležev........ Hranilnih vlog...... 369107 Hezervni fondi znašajo . . . 15107 86 ombra 1NH7: I »a nili posojil ......373302 gld. (■otoi'«*' i'1 ",cer : Naložene pri dragih denarnih zavodih 30010 gld. — kr. Vrednostne listine 16300 „ — „ V poštni hranilnici 4662 „ 78 „ V blagajni . . . .'{812 „ 52 „___ .1 kr. Celje, due 31. oktobra 1887. vkup 54784 gld. 30 kr. Makso Vršeč L r. tajnik. Leli v dober kup. Kolujočiui na želodci in onitn, ki potrebujejo kako čistilo krvi, priporočati so pristi „Moll-ovi Se i d 1 i t z - pr aškviu, kateri imajo poleg nizko ceno najboljši lekarski uspeh. Skatljica z navodom uporabo 1 gld. a. v. Vsak dan jih razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tucb-laiihen 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njega varstveno znamko in podpisom. 1(19 — 8) H 21 7 7 4 10 10 24 2!> 95 39 rt Loj i (192—166) S i za vse leto gld. 4.60; za pol leta , gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. j parila : a ..Narodni Dom'4. ISEkca.SE „Krojoartike I>i-ii:ž»>©". Pronesik . . . 5 75 gld. 68 kr. Krajcarska družba v Zužemporku (poverjenik dr. E. Volčič) kuj št. 533 in 534 24 „ — „ Krnjcarska družba v Ljubljani (poverjenik A. Obreza na kuj. St. 352 . . . Čisti dohodek dobrodelno besede v Kranj i ipoverjonik I. S.): ost. knj. St. 221 . . 8 gld. 60 kr. , „* „ 289 . . 9 „ 60 „ , u ■ 352 . . 3 „ 75 „ n „ „ 448 . .3 „ — ,, Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik E. Lah) ost. knj. št 359 .... Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik J Vavken) ost. knj. Št. 225 . . . Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik R. Knific) na knj. št" 294 .... Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik K. Pircj na knj. Št. XIV .... Krajcarska družba v Kranj i (poverjenik V. Globočnik) na knj. št. 127. . . . Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik A. Tavčar) ost. knj. št. 39 ... 10 „ 82 Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik M. Pleteršuik) na kuj. št. X . . . Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik II Tnrk) na knj. št. 409 ... . 2 „ — Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik dr. V. Gregorič) ost. knj. Št. XXI Krajcarska družba v Ljubljani (puverje-uik E. Lah) ost. kuj. št. 349 . Skupaj . . . 571B tfld. !J6 kr. Opombo . Število poverjenikov 257-, število knjižic popolnoma ali pa deloma razprodanih 391 (344-|-XLVII) \ popolnoma razprodanih 255 (243-fXM); deloma razprodanih 136 (101+XXXV) ; v piometu 346 (287-j-LK). Število poverjeniških krajev 130. Po Kranjskem je bilo nabranega 4887 gld, 64 kr. '(Ljubljana: 3522 gld. 30 kr.; Gorenjska sicer: 535 gld. 78 kr.: Notranjska: 521 gld. 88 kr.; Dolenjska: 307 gld. 68 kr.)*, svote dražih pokrajin so ostale od zadnjega izkaza nespremenjene. V Ljubljani 1. novembra 1887. oonoit. 60 17 Meteorologično poročilo. Cas upa- j tOVan) b \ Stanje barometra v mm. Tem- Ve-peratura trovi Nebo Mo-krina v mm. 728 36 mm. 72 C si. svz. obl. 3 20 mm. 728 26 mm. 108 C IhI. szh. obl. 728*60 mm. 1 8 4 C si. szh. obl. dežja. I I I Srednja temperatura 8-8°, za 1*8' nad normaloin. T>o.:rn.a,j"a borza dne 3. novembra t. 1. Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — !';i|>hna renta.....gld. 81&5 — gld. Srebrna renta.....n 82-65 — , Zlata renta......n 11195 — „ v marboa renta .... „ 96*80 — n Akcijo narodnu banko . . „ £85*— — „ Kreditne akcijo.....» 2K0*2O — „ London........i 120*10 n R rebro........» ' ■ Napol . . .....n * 81 n C kr. cekini......„ 0*88 - „ Nemško marko....., 61*40 — „ 4"/ držuvuo srečko iz 1. 1854 250 gld. L&8 g!d. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 169 „ Ogc-rska zlata renta 4%...... 99 „ Ogersk^a papirna renta D" ,..... 86 „ 5°/„ Štajerske, zemljišč, odvez, oblig. . . 105 „ Dnnava reg. areftke 6»/, . . 100 gld. 119 „ Zomrj. obe. avstr. 4,/.,/0 zbiti zast. listi . 127 , Prior, oblig. Elizahetine zapad, železnice — „ Prior, oblig« Ferdinandovo sev. železnice 99 „ Kreditno srečke.....100 gld. 178 „ Radolfove srečke..... 10 19 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 1<>9 „ V.-rtrn:Dway-dru6t. velj. 170 gld. a. v. . 227 „ daues 81-55 «2-70 111*70 9 1*25 885- — 280*20 128 15 9-90 »/i B-88 61- 40 75 Kr. n 55 „ 65 R 20 75 *~ n 75 , 7a r 25 , 50-^ „ Zahvala. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so povodom smrti naše uepozabljive matere, gospe Marije Golob, roj. Žitko, darovali lope vence, kakor tudi jo spremili k zadnjemu počitku, izrekamo tem potom svojo naj-iskrenejšo zahvalo. lij ubijana, dno 8. novembra 1887. (815) Žalujoči ostali. 1 Oklic na ćastito meščanstvo v Ljubljani! er slabi dohodki tukaj v Ljubljani Se približno ne pokrivajo stroškov, usojajo se podpisani obračati se s tem do Castitega meščanstva Ljubljanskega. NaŠ Jfusee pla-»ttl<|ue. ki i ■ ud nedelje odprt na cesarja Josipa truju, in kateri je do sedaj le slabo obiskovan, je vreden okoln 1S.OOO gld. in v njem vidijo se predmeti, ki so zares umi" 'jni DoToelH smo ustopnino le zato tako nizko, na lO Ur., ker smo se Fiadjali mnogobrojnoga obisk". Naše potovanje semkaj stalo je nas 250 ghl. in treba je torej na u SfiOO obiskovalcev, da pokrijemo potne stroške. Nadejamo se, da bode nas časti to meščanstvo Ljubljansko podpiralo kakor si bodi, da bomo vsaj stroške pokriti moteli. Istopuina lO kr. je v primeri s tem, kar se vidi. res vsukako malenkostna, kar lahko potrdi vsak obiskovalec s popolnim preverjen jem. Dobili smo posebno n e, d« smemo od 6. do 8. ure zvečer zabavati obiskovalce z našim velikim, lepim godalom. 2 velespoštovanjem *) IJIt^VI .TI : BA\JE«. V kazinskem steklenem salonu. S Danes zadnja predstava ; P spremenljive km. Čarobni gradovi kralja Ljudovika II. bavarskega. Ravno tako krasni prizor, ki se še nikjer ni kazal. Nadalje: SPoiovanje okrog zemlje. Z velespoštovanjem J". ISO©g"l©- *Več sto T7-e6ler (810—1) Bizeljskega in Mekotinskega (Sromler) vina lastnega pridelka, 1885. in 1886. leta, proda se tudi v manjših količinah. Kaj več pove l.eimr«! «lel Cott v Brežicah. Touloške gest« oil 7 do H kilo tenke, — i»ar po « gld. SO kr., |iar po 2 gld. SO kr., — Jak-» lepe ekMetuplare, proda jau (798-2) i;ovajla velika, od visoke državno vlade v HAMBURGU dovoljen« in z \seui državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 03.000 srečk, od katerih so Izžreba 46.500 srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša 8,902.050 mark. Znamenita prednost te denarne loterije je uiroilnu naredim, da se vseh 46.500 dobitkov, ui so zraven v tabeli, že v malo mesecih iu sicer v sedmih razredih sukcesivno giitnvo izžreba. Glavni dobitek pp razreda znaša 50.000 mark, poraate v drogom razredu na 55.000, v tretjem na 00.000, v četrtini na 70.000, v petem na 80.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, Bpeoijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd, Podpisana trgovska hiša uljudno vabi k udeležitvi te velike denarne loterije. Oastitl nuročevalci se prosijo naroč.itvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih murkah Tudi se denar lahko pošlje po posinej nakaznici, na željo se tudi proti poštnemu povzetju. l.aroćitve izvrše Za žrebanje prvega razreda velja 1 vela originalna sreeka av. v. gld. 3.50. 1 polovica originalne srećke av. v. gld. 1.7*1. 1 eetrlina originalne srečke av. v. gld.—.DO. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jedcem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vso natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-neniiu državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanj »i no ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne Ugajajo&e srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se niadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred 15. novembrom 1887 nam direktno doposlaU. (774—5) --H*- VALENTIN & C0, Bankgeschaft, HiiMBTJEG-. Isdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Žele z nikar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".