Nerjavna jekla za kriogeno tehniko UDK: 629.15.196.56 ASM/SLA: ST-f SS Stocca Bogdan Opisane so Yo.zisk.avc, hi so s c vršile na nerjav-nih austenitnih stabiliziranih in nestabiliziranih trakovih. Določevali smo vplive hladne deformacije, vsebnosti niklja ter vplive naknadnega žarjenja na vsebnost martenzita in na trdoto. Poleg navedenega smo še določevali vpliv hladne deformacije in žarjenja na trdoto in žilavost zvarnih spojev pri + 20 "C in — 196 °C. A — UVOD Za zadovoljitev izredno zahtevnim pogojem obratovanja se v kriogeni tehniki uporabljajo poleg nikljevih jekel tudi nerjavna avstenitna jekla, predvsem zaradi njihove relativno visoke vrednosti žilavosti pri nizkih temperaturah in visoke korozijske obstojnosti. Žilavost teh jekel pa je odvisna od številnih dejavnikov, kot so legirni elementi, izločevalni strukturni procesi, stopnja hladne deformacije in drugih. Ti vplivi so posebno pri nizkih temperaturah tako intenzivni, da lahko znižajo žilavost do take vrednosti, da je vprašljiva uporabnost teh jekel v kriogene namene. Kratek opis teh vplivov je naslednji: Nerjavna avstenitna jekla se pri hladnem preoblikovanju močno utrjujejo zaradi pretvorbe metastabilnega avstenita v martenzit. Količina martenzita je odvisna od stopnje deformacije in -o £ Vsebnost kroma (V.) Slika 3 Vpliv Ni in Cr na utrjevanje pri hladni deformaciji ne-rjavnih austenitnih jekel z 0,08 % C (1) Fig. 3 Influence of Ni and Cr on the hardening in eold defor-mation of austenitic stalnless steel vvith 0.08 % C (1) Dejanski podaljšek £-Ln ~ Slika 1 Nastanek martenzita pri jeklu 18/8 kot funkcija vrednosti podaljška in temperature (1) Fig. 1 Formation of martensite in 18/8 steel as a funetion of elongation and temperature (1) Vsebnost ogljik} ('/,) Slika 2 Vpliv vsebnosti ogljika na utrjevanje pri hladni deformaciji (4) Fig. 2 Influence of carbon content on the hardening in eold deformation (4) Slika 4 Mehanske lastnosti pri nizkih temperaturah (6) Fig. 4 Mechanical properties at Iow temperatures (6) od temperature, pri kateri poteka deformacija (slika 1). Iz navedenega je razvidno, da moramo računati s pristojnostjo določene količine martenzita tudi pri sobnih temperaturah. Na vrednost utrjevanja močno vpliva tudi količinsko razmerje med C, Ni in Cr. Vpliv ogljika pri jeklih tipa 18/8 in 18/12 nam prikazuje slika 2, vpliv Ni in Cr pa slika 3. Na količino martenzita in s tem na stopnjo utrjevanja vpliva tudi višina temperature gašenja. Preizkušanci, gašeni s temperaturo 900 °C, imajo po hladni deformaciji višjo vsebnost martenzita od preizkušancev, ki so bili po enaki stopnji hladne deformacije gašeni s temperaturo 1100 °C. Za boljši in popolnejši pregled bodo prikazane vrednosti še nekaterih mehanskih lastnosti gašenih ali gašenih in hladno deformiranih jekel (AISI 304 Slika 5 Mehanske lastnosti pri nizkih temperaturah (6) Fig. 5 Mechanical properties at Iow temperatures (6) CHARPY V -AIS ---AISI 04 -C 4580 121 -C 4572 - ga seno I- ~ . — / - Nadn ue o vlečeno ON/mm1 —■" O1—--L--_J_ -200 -150 -100 -50 O <-20 Temperatura (°C) Slika 6 Žilavost pri nizkih temperaturah (6) Fig. 6 Toughness at low temperatures (6) — Č 4580, AISI 321 —C 4572) v temperaturnem intervalu od + 20 do — 200 <€• (Slika 4—6) B — VPLIV HLADNE DEFORMACIJE NA VSEBNOST MARTENZITA IN TRDOTO Splošno Glede na to, da se številni deli naprav za kriogeno tehniko preoblikujejo pri sobnih temperaturah, smo želeli ugotoviti, koliko martenzita pri tem nastane, kakšen je njegov vpliv na trdoto in kako bi se dalo ta martenzit odpraviti. Ker se ti proizvodi pogostokrat po hladni deformaciji še Tabela 1 t. 4580 a C a Vsebnost legirnih elementov v % J- ta > C Si Mn Cr Ni Al N 1 2 ,0,05 0,06 0,55 0,65 1,32 17,61 9,34 0,025 1,48 18,13 11,34 0,044 0,035 0,048 Č. 4572 ta c ta Vsebnost legirnih elementov v % C ta > C Si Mn Cr Ni Al N Ti -5 J 4 0,07 0,07 0,64 0,72 1,52 18,59 9,11 0,051 0,0195 1,60 18,55 11,09 0,046 0,0214 0,35 0,36 Č4S80 gašeno * Nadno valjano stanje C 4 580- ga seno* hladno valjan o s tanje I 5 10 20 30 40 50 Stopnja hladne deformacije (%) Slika 8 Vpliv hladne deformacije na nastanek martenzita pri C. 4572 Fig. 8 Influence of cold deformation on formation of martensite in C. 4572 steel 0 5 JO 20 30 40 Stopnjo htodne deformacije (%) Slika 7 Vpliv hladne deformacije na nastanek martenzita pri jeklu C. 4580 Fig. 7 Influence of cold deformation on formation of martensite in C. 4580 steel varijo, smo izdelali še preiskave žilavosti po Čabelki. Preiskave smo izdelali na nestabiliziranem jeklu Č. 4580 (AISI 304) in na s titanom stabiliziranem jeklu Č. 4572 (AISI 321). Glede na izreden vpliv niklja na stabilizacijo avstenita in s tem na nastanek martenzita smo vsako kvaliteto izdelali v dveh variantah, in sicer eno z najnižjo, drugo pa z najvišjo po normah še dopustno vsebnostjo niklja. Analizne meje so razvidne v tabeli 1. Za preiskave smo vzeli vroče valjano in naknadno gašeno pločevino, debeline 6 mm, na kateri smo izvedli 1 do 50 % stopnjo hladne deformacije. » v C4S72 goseno tHadno deform. stanje TO 20 30 40 50 Stopnja hladne deformacije (%) Slika 9 Potek trdot v odvisnosti od stopnje hladne deformacije pri jeklu C. 4580 Fig. 9 Hardness depending on the degree of cold deformation in C. 4580 steel Vpliv hladne deformacije na vsebnost martenzita Na vseh različno hladno deformiranih pločevinah smo izdelali preiskave vsebnosti martenzita. To strukturno komponento smo določevali le s pomočjo magnetne nasičenosti. Rezultate, ki smo jih dosegli, nam za kvaliteto Č. 4580 prikazuje slika 7, za kvaliteto Č. 4572 pa slika 8. Iz obeh diagramov je razvidno, da stopnja deformacije in nikelj odločujoče vplivata na vsebnost martenzita. Količina te strukturne komponente je minimalna pri variantah z visoko vsebnostjo niklja, in to ne glede na stabilizacijo ogljika. Vpliv stopnje hladne deformacije na trdoto Meritve trdot smo izdelali na istih hladno deformiranih vzorcih kot meritve vsebnosti martenzita. Dosežene vrednosti, ki so rezultat hladnega utrjevanja in vsebnosti martenzita, so razvidne na slikah 9 in 10. Iz poteka krivulj je razvidno, da imata varianti z nižjo vsebnostjo niklja višjo trdoto, posebno pri višjih stopnjah hladne deformacije, kar si tolmačimo z višjo vsebnostjo martenzita. C — VPLIV ŽARJENJA HLADNO DEFORMIRANE PLOČEVINE NA VSEBNOST MARTENZITA IN NA TRDOTO Vpliv žarjenja na vsebnost martenzita Martenzit, ki kvarno vpliva na plastične lastnosti, smo poizkusili odpraviti z žarjenjem- Žarili smo v temperaturnem območju 400—900 °C z drža-njem 1 uro na predpisanih temperaturah. Rezultati po posameznih kvalitetah so naslednji: C 457^ gašeno * Nadno valjano stanje C. 4572 steel Č. 4580 3.0 2.5 2.0 | 7.0 05 0 Č45B0 z visokim Ni - HVT- gašeno ---- -----50CPC- ........- 6oor-rh -------700,800,900°C-lf> 20 30 40 50 Stopnja hladne deformacije (%) Slika 10 Potek trdot v odvisnosti od stopnje hladne deformacije pri jeklu C. 4572 Fig.10 Hardness depending on the degree of cold deformation in Slika 11 in 12 nam prikazujeta za različne stopnje hladne deformacije spremembe vsebnosti martenzita v odvisnosti od temperatur žarjenja. Za primerjavo sta vneseni v oba diagrama tudi krivulji vrednosti martenzita, ugotovljenega na vzorcih, ki sta bila po gašenju le hladno deformirana. Iz poteka krivulj obeh variant je razvidno, da je delež magnetne faze vzorcev, ki so bili žarjeni pri 400 in 500 °C, narastel proti deležu te faze v vzorcih, ki so bili po gašenju le hladno deformirani. Vzroke za naraščanje deleža magnetne faze moramo iskati le v naraščanju deleža martenzita, 0 5 10 20 30 40 50 Stopnja hladne deformacije ('/•) Slika 12 Vpliv žarjenja na vsebnost martenzita jeklo Č. 4580 z višjo vsebnostjo niklja Fig. 12 Influence of annealing on the martensite content, Č. 4580 steel with higher Ni content saj pri tako nizkih temperaturah in kratkem času ogrevanja ne more priti do izločanja kromovih karbidov, niti do morebitne regresije avstenita v ferit. Pri 600 °C je delež avstenita nižji, pri temperaturah nad vključno 700 °C pa ta struktura v celoti izgine, in to pri obeh variantah. C. 4572 Potek krivulj obeh variant tega jekla lahko primerjamo s potekom krivulj jekla Č. 4580. S slik 13 in 14 je razvidno, da je delež martenzita pri temperaturi žarjenja 400 in 500 °C večji od deleža te strukture v vzorcu, ki je bil po gašenju C4572 Z nizkim '/• Ni Č45BO z nizkim V. Ni 5 10 20 30 40 50 Stopnja hladne deformacije (%) Slika 13 Vpliv žarjenja na vsebnost martenzita pri jeklu Č. 4572 z nižjo vsebnostjo niklja Fig.13 Influence of annealing on the martensite content, C. 4572 steel vvith lovver Ni content O 5 10 20 30 40 50 Stopnja hladne deformacije (°/o) Slika 11 VpUv žarjenja na vsebnost martenzita jeklo C. 4580 z nižjo vsebnostjo niklja Fig.11 Influence of annealing on the martensite content, č. 4580 steel vvith lovver Ni conteint gašeno iOOV 500"C 6 oor 700 800,900'C aašen. IOBOaC zor jen : i CCK S 00°C 6ocrc 70CTC eocrc 90CTC 30 2.5 2.0 1.5 1.0 0.5 O C i572 z visokim '/. Ni C 4580 z nizkim 'A Ni ■ HVT-gašcno 1080'C idOr-lh ------- SOO°C-lh -----------eoac-ii> -------70Ot-lh -—.—- sarc-j" ——.—- sarc-ih 50 420 380 340 ■ gašeno in hiadno deformirano . nap ijrjen iOCfC - 1" 500'C-lh 60crc-ih ?ocrc-ih BOt/C-t" 900X-lh 260 220- 0 5 V 20 30 40 Stopnja hladne deformacije (°/>) Slika 14 Vpliv žarjenja na vsebnost martenzita pri jeklu C. 4572 z višjo vsebnostjo niklja Fig. 14 Influence of annealing on the martensite content, Č. 4572 steel vvith higher Ni content le hladno deformiran. Nad 500 °C začenja delež te faze padati, vse dokler nam ne izgine pri temperaturi nad 700 °C. Vpliv žarjenja na potek trdot Izhajali smo iz predpostavke, da bi vsaka sprememba martenzita morala vplivati na vrednosti trdote, kljub temu da so le-te rezultat vsebnosti martenzita in utrjevanja zaradi hladne deformacije. Preiskave trdote smo izvedli na istih preizku-šancih, na katerih smo ugotavljali vpliv temperatur žarjenja na vsebnost martenzita. Rezultati, ki smo jih pri tem dosegli, so ločeno po kvalitetah in variantah, naslednji: Č. 4580 Slika 15 nam prikazuje potek trdot jekla z nižjo vsebnostjo niklja, slika 16 pa z višjo vsebnostjo niklja. Kakor je iz obeh diagramov razvidno, je trdota preizkušancev, ki so bili ža~j~ni pri '"O"1, 5"0 ir 610 °C, višja od trdote vzorca, ki je bil le hladno deformiran. Šele nad 700 °C začenjajo vrednosti trdot padati. Vrednosti gašenega stanja pa se dosežejo šele pri temperaturah 900 °C. Glede na to, da niso imeli vzorci, ki so bili žarjeni pri temperaturah 700 in 800 °C, v strukturi praktično nobenega martenzita (glej sliki 11 in 12), sklepamo, da je višja trdota pri nižjih stopnjah hladne deformacije le posledica še ne odstranjenega vpliva hladne deformacije, to je še ne izvršene rekristalizacije. C. 4572 Rezultati žarjenja obeh variant so razvidni s slike 17 in 18. 0 5 K) 20 30 40 50 Stopnja hladne deformacije f%J Slika 15 Vpliv žarjenja na potek trdot jekla Č. 4580 z nižjo vsebnostjo niklja Fig.15 Influence of annealing on the hardness of Č. 4580 steel with lovver Ni content V primerjavi z vrednostmi trdot vzorcev, ki so bili le hladno deformirani, imajo višje vrednosti trdote le vzorci, ki so bili žarjeni pri 400 in 500 °C. Vrednosti gašenega stanja se dosežejo le pri 900 °C. Vzroke za višje trdote pri žarjenju pri temperaturah 700 in 800 °C moramo iskati le v neizvršeni rekristalizaciji. D — PREISKAVE ZAREZNE UDARNE ŽILAVOSTI PO CABELKI Splošno Glede na rezultate, ki smo jih dosegli pri preiskavah vpliva stopnje deformacije in temperature 120L-—i——'---1-1-1-1_. 0 5 10 20 30 40 50 Stopnja hhdne deformacije (°/>) Slika 16 Vpliv žarjenja na potek trdot jekla Č. 4580 z višjo vsebnostjo niklja Fig. 16 Influence of annealing on the hardness of Č. 4580 steel with higher Ni content C6580 z visokim '/.Ni LC 0 2,0 mm. Po vsakem izdelanem varu smo ga ohladili na 200 °C in nato izdelali nov var. Varili smo pri naslednjih pogojih: elektroda tok napetost hitrost premika 0 mm A V cm/min 4,0 130 22 24—25 3,25 105 22 24—25 2,0 110 22 24—25 žarjenja na vsebnost martenzita, nas je zanimalo, kakšen bo vpliv toplote, ki nastane pri varjenju, na žilavost varnega spoja, izdelanega na pločevini Č. 4572 (varianta 4), ki je bila predhodno 15 % hladno deformirana. Za izvedbo preiskav po Čabelki bi morali izdelati K obliko vara, vendar tega nismo izdelali zaradi premajhne debeline pločevine, saj nam bi že samo varjenje obeh korenov preveč zapolnilo zvarno mesto. Zaradi navedenega smo izdelali drugačno obliko varnega spoja. Varili smo z elektrodami INOX 19/9 LC (0,032 % C, 19,0 % Cr in 10,0 % Ni). Zgornji del vara smo varili elektroobločno s 3,25 in 4,0 mm elektrodo, ikoren vara po TIG postopku z žico TIG C JS72 z visokim '/. Ni Tako izdelane varne spoje smo rentgensko analizirali. Radiograme pa smo ocenili po katalogu 11 W/ll S z oceno 4 in 5. Po končanem varjenju smo eno polovico varnih spojev pred preizkusi žilavosti žarili pri 800°C/lh (žarjeno stanje), drugo polovico pa ismo preizkusili brez vsake toplotne obdelave (varjeno stanje). Te pogoje žarjenja smo izbrali zato, ker smo izhajali s stališča, da je na ta način mogoče odstraniti ves morebitno prisotni martenzit, in zato ker smo sklepali, da ni nevarnosti, da bi v tako kratkem času žarjenja prišlo do izločanja kromovih karbidov. Metalografske preiskave Da bi ugotovili, kakšne strukture imamo, smo izvedli še metalografske analize varnih spojev. Slika 19 nam prikazuje strukturo ob prehodni coni, to je strukturo avstenita z dendritsko izločenim feritom v varu ter avstenitno strukturo v toplotno vplivani coni, v kateri smo ugotovili zrna s povprečno velikostjo 0,045—0,060 mm. V samem varu smo fugotovili 2—3 % ferita Določevali smo tudi prisotnost martenzita v toplotno vplivanih conah, in to na žar j enih in na nežarjenih preizkušancih. V osnovnem materialu, ki je bil brez ferita, smo zaradi 15 % hladne deformacije določili 1,4 % martenzita. V toplotno vpli- - ■ . : . j V. . ' . > „ • • - • ":'v /i ■-M- ' -. • -s " .v h: • w ■■■,.•3. . « .'j."■■■ . . >1 * - ■• >■■,■-. ■-i! "t ! . ' i- ■••■ -I < 1 ;. .-'-•;■■. ' .-'V.--::•;.'■ ■ V"" • 4 ■• . ...... Slika 19 Struktura ob prehodni coni —. 100 X Fig.19 Structures at the transition zone — 100 x 1201-1-L—-1---'-1-"- 0 5» 20 30 40 50 Stopnja Nadne deformacije CA) Slika 17 Vpliv žarjenja na trdoto jekla Č. 4572 z nizko vsebnostjo niklja Fig. 17 Influence of annealing on the hardness of Č. 4572 steel with lower Ni content 200 Č4572 I nizkim % Ni -gaseno hladno dtfarrrirno ---- ------soo°c- .........6 oor-i1? ------- 700"c-;£> .-- soot-;; ,. , xo°c-r 740 L 0 5 10 20 30 40 50 Stopnjo hladne deformacije (%) Slika 18 Vpliv žarjenja na trdoto jekla Č. 4572 z visoko vsebnostjo niklja Fig. 18 Influence of annealing on the hardness of C. 4572 steel with higher Ni content .-ga seno in hladno deformirano ----iOO°C- lh ----s are-t* -------- 600"c-r ------ 700'C-th • . . eoo°c-ih -—<—«■ 900°C-1h cq 300 - I o 260--§ ^ 220- vanih conah pa je ta martenzit v trenutku izginil v oddaljenosti 4—8 mm od prehodne cone. Morebitno prisotnost kromovih karbidov smo določevali na elektronskem mikroskopu, in to na žarjenih in nežarjenih varnih spojih- Slika 20 nam prikazuje strukturo, ki smo jo ugotovili v varu, ki je bil končno žarjen. Struktura je avstenitna z redkimi kromovimi karbidi po mejah zrn (črne pike) in redkimi titanovimi karbidi (svetla zrna). Podobno strukturo smo dobili v varu, ki ni bil žarjen. Količina kromovih karbidov je bila minimalna. Meritve trdote Na presekih varnih spojev obeh variant (žarjeno in varjeno stanje) smo izdelali še preiskave trdot v vodoravni in navpični smeri. Slika 21 nam prikazuje potek trdot pri varnem spoju, ki je bil varjen, slika 22 pa v varnem spoju, ki je bil žarjen. Iz obeh diagramov je razvidno, da ima lita struktura zelo nizko trdoto in da je trdota osnovnega materiala relativno visoka (15 % hladna deformacija). Preizkus po Čabelki Na varnih spojih, na katerih smo izdelali preiskave strukture in trdot, smo izdelali še preiskave (žilavosti. Želeli smo predvsem ugotoviti, kako vpliva žarjenje pri 800°C/lh na žilavost. Preizkuse žilavosti smo zaradi premajhne debeline varnega spoja izdelali na preizkušancih 6 X 6 X 44 mm, in to z V-Notch zarezo (ISO-V), s tem da je zareza V preizkušancih potekala navpično glede na smer varjenja. Iz varnega spoja je bilo izdelanih 25 preizkušancev, in sicer tako, da je bila v sredini vsakega preizkušanca izdelana zareza, ki je bila od preizkušanca do preizkušanca premaknjena za 1 mm od sredine vara proti toplotno vpli- Slika 20 Elektronski posnetek struktur jekla Č. 4572 — 5000 x Fig. 20 Electron image of the structure of C. 4572 steel — 5000 x 270,- Č4582-Cabelki-varjeno stanje 250 230 210 S 790 770 150 130. > — teme zwra —koren zvara * \ \ / — i z / \ / f / / \ / r / i / / / / \ — 12 8 osn mat o 4 j zvar | 12 16 Oddaljenost od sredine zvara (mm) Slika 21 Trdote v zvarnem spoju nežarjenega preizkušanca Fig. 21 Hardnesses in vvelded joint of not annealed sample vani coni. Preizkušanci obeh variant so se porušili pri temperaturah + 20 °C in — 196 °C. Iz doseženih rezultatov, ki so bili prikazani na sliki 23, je razvidno, da žarjenje varnih spojev kvarno vpliva na njihovo žilavost v primerjavi z nežarjenimi, ne glede na temperature porušitve, in da so pri sobnih temperaturah trdnosti žilavosti v varih višje kot v toplotno vplivanih conah. E — ZAKLJUČKI Rezultati, ki smo jih dosegli pri preiskavah o vplivu stopnje hladne deformacije in naknadnega žarjenja na vsebnost martenzita in na trdoto ter na žilavost varov, so naslednji: — vsebnost martenzita je naraščala z naraščajočo stopnjo hladne deformacije, vendar je bilo to naraščanje pri variantah z nižjo vsebnostjo niklja minimalno, ne glede na kvaliteto jekla. Skladno z 260 04582-Cabelka -žarjeno stanje 240 S 740 120, - teme zvara ——— — koren zvara 1 / N \ 'v ✓ / 1 1 \ \ / \ S N \ / / i S \ \ /l i i i '16 12 8 41 Q . '.4 8 12 16 osn. mat I izvdr! osn mat. Oddaljenost od sredine zvara (mm) S § o S 2 i ž. 130 750 170 Trdota HB Slika 22 Trdote v zvarnem spoju žarjenega preizkušanca Fig. 22 Hardnesses in welded joint of an annealed sample Zihvcst po Cabelki S 9 0 T7 21 Vrstni red Čabeika Slika 23 Udarna žilavost po Čabelki Fig. 23 Impact toughness according to Cabelka naraščanjem vsebnosti martenzita je naraščala trdota. — Pri temperaturah žarjenja 400—500 °C je količina martenzita naraščala, pri višjih temperaturah pa padala. Pri 800 °C je martenzit v celoti izginil. Enak potek so imele tudi vrednosti trdote. — Žarjenje varnega spoja je kvarno vplivalo na vrednosti, in to ne glede na temperature porušitve- LITERATURA 1. Aciers inoxydables — aciers refractaires L. Colobier — Dunod 1965 2. Neržavejuščie stal F. Himišin — Izdatelstvo »Metalurgija« Moskva 3. Mechanical properties of Standard Austenitic Stainless Steels in the Temperature range — 196° to + 800 "C G. Sanderson JISI — August 1969 4. Aciers inoxydables pour visserie cryogenique E. Leroy Materialx et Techniques mars —april 1975 5. Quelques remarque sur le comportement des aciers inoxydabled austenitiques lors du Frefilage a froid M. Bambeke Revue de Metallurgie — december 1976 6. Proprieta mechaniche e fisiche degli acciai inossidabili austenitici al cromo — nickel a temperature sotto lo Zero centro di informazioni del Nickel Milano — sezione 1 - e ZUSAMMENFASSUNG Fiir die Herstellung verschiedener Anlagen die in der kryogenen Technik Anwendung finden vverden auch auste-nitische nichtrostende Stahle in Form von Blechen ein-gesetzt, die beim Biegen kaltverformt vverden was die Bildung von Martensit verursacht. Die Anwesenheit marten-sitischen Gefiiges im Stahl vermindert die Zahigkeitsvverte. Der Martensitgehalt ist vor allem durch den Kaltver-formungsgrad bedingt. Die Entstehung von Martensit kann auch durch verschiedene Elemente vorallem Nickel bein-flusst werden. Mit den Untersuchungen die an stabilisierten und nicht-stabilisierten Stahlen mit verschiedenem Nickelgehalt durch-gefiihrt vvorden sind, haben wir den Einfluss des Kalt- vervormungsgrades auf den Martensitgehalt und die Harte festgelegt und dabei festgestellt, dass die Bildung von Martensit unabhangig von der Stabilisierung und dem Nickelgehalt ist. Mit dem Wunsch Martensit abzuschaffen sind die Pro-ben bei den Temperaturen von 400 bis 900 'C gegluht vvorden. Dabei hat sich herausgestellt, dass dieses Gefiige erst bei einer Temperatur von 800 °C verschvvindet. Die Untersuchungen sind auf den Einfluss der beim Schvveissen erzeugten VVarme auf den Martensitgehalt und den Einfluss der Gliihung bei 800 "C auf die Zahigkeitsvverte der Schvveissverbindungen ervveitert vvorden. SUMMARY In manufacturing various appliances used in cryogenic techniques also austenitic stainless steel in form of sheet vvhich is cold deformed in bending (vvhich influences the formation of martensite) can be taken into account. Pre-sence of this structure reduces the toughness values. Martensite content depends mainly in the degree of cold deformation. Formation of this martensite can be influences also by various elements, mainly by nickel. Investigations made on stabilized and not stabilized steel vvith various nickel contents gave the influence of the degree of cold deformation on the martensite content and on the hardness. It vvas found that martensite appears regardless to stabilizing and to nickel content. In order to eliminate the martensite, the specimens vvere annealed at 400 to 900 °C. It vvas found that this structure disappears only above 800 °C. The investigations vvere extended to the heat effects in vvelding on the martensite content and to annealing effects at 800 °C on the toughness of the vvelded joints. 3AKAIOTEHHE A-v» H3r0T0BAeHH» pa3Hbix npn6opoB, KOTopbie ynoTpe6AsiioTCii b KpHoreHHoii TexHHKii CAyiKaT TaioKe AHCTOBbie «ep>KaBeiomne ay CTeHHTHbie CTaAH. Ilpn aanGc ahctob noAyMaeTCH xOAOAHafl Aeop-Mamia, hto BAHaeT Ha 06pa30Baiine MapTeHCHTa. IlpHcyTCTBHe 3Toii cTpyKTypu cKH>KaeT Ba3K0CTb HSAeAHH. TaKHM oOpaaoAi coAepjKaHiie MapTeHCHTa 33BHCHT TAaBHblM O0pa3OM OT CTeneHH XOAOAHOii Ae-4>opMamiH. 06pa3OBaHne MapTeHCHTa mojkho orpaHHMHTb AettcTBHe.m pa3HbIX 3ACMCHTOB TAaBHblM 06pa30M HHKeAeBbl.M CIlAaBOM. HcCAeAOBaHHS BbinOAHaAHCb C CTa6HAH3HpOBaHHbIMH H HeCTa-6HAH3HpoBaHHHMH CTaAHMH c pa3AHHHbiM coAepacaniieM Ni. IlpH 3TOM OnpeAeAHAH BAHSHHe CTeneHH XOAOAHOH AeOpMailHH Ha co-AepiKaHHe MapTeHCHTa H Ha uuKu:*aHux TBepAOCTii. VcTaHOBAeHHO, hto npHcyTCTBHe MapTeHCHTa He ycA0BAeHH0 Ha ciau.L\H:iaunK), a TaioKe ne na coAepwaHHe Ni. C ueAbio, o G u MapTeHCHT yCTpaHHT b, oopaam« ULIAH noA-BeprHyTbi OT>KHry npH T-ax 400—900 °C. IlpH stom ycraHOBAeHHO, hto MapTeHCHT hcne3aet npH t-pe ot 800 °C. HccAeAOBaHHH ui.iah pa3UiHpeHbi Ha BAHHHHe TenAOTM, KOTOpaa o6pa3yercsi npn CBapKH Ha coAepacaHHe MapTeHCHTa, a TaKJKe bah-»HHe oTjKHra npH t-pe 800 »C Ha noKa3aHHH bh3kocth cBapHoro iiiBa.