Šole je konec
©
Zupan sprejel najboljše
Iz štirih osnovnih šol v občini Medvode je bilo med najboljšimi kar 26 učencev.
Medvode - Župan občine Medvode Osnovne šole Medvode, ki je osvojil prvo Stanislav Žagar je v četrtek, 16. junija, v mesto na državnem tekmovanju iz mate-Knjižnici Medvode sprejel najboljše učence malike, zlato priznanje oziroma prvo mesto z osnovnih šol v občini Medvode in jim na državnem tekmovanju iz kemije in zlato čestital ob koncu šolskega leta za dosežene priznanje na državnem tekmovanju iz fizike, uspehe.	Županje povabil na sprejem kar 26 učencev
Med dobitniki priznanj za različna področ- iz štirih osnovnih šol v občini in iz Vzgojno-ja je bil tudi Gašper Žerovnik (na sliki) iz izobraževalnega zavoda Smlednik.
Vsem občankam in občanom občine Medvode čestitam ob dnevu državnosti
župan
Stanislav Žagar
Spoštovane občanke in občani!
Pred nekaj dnevi smo praznovali največji slovenski praznik ‘Dan državnosti”. To je tisti dan. po katerem so hrepenele generacije naših prednikov, dočakali pa smo ga mi pred osmimi leti. v vsej njegovi veličini in dramatičnosti oh rojevanju samostojne Slovenije. Pred nami pa je naš občinski praznik. To je dan, ko se spominjamo rojstva Jakoba Aljaža. Letos ga praznujemo tretjič. Kdo je bil Jakob Aljaž? Bil je eden izmed članov generacije, ki so stoletja hrepenele in čakale na dan, ko bo Slovenija samostojna. A ni bil le običajen član. S svojim delom je pripomogel k temu, da Slovencev ni pohodil tuji škorenj, da smo obstali v svetu potujčevanja. Tujcem je iztrgal simbol slovenstva - ‘‘Triglav" in nanj postavil svoj stolp. Pisal je narodno zavedne pesmi, se ukvarjal s kulturo in povzdigoval slovenstvo. Ali si lahko želimo kaj lepšega, kaj bolj kulturno, zgodovinsko odvisnega in povezanega? Njegov spomenik na vrhu Triglava, simbolu slovenstva, ki je tudi v državnem grbu, stoji in bo stal, dokler bomo Slovenci živeli. Tako velik je bil in bo rudi Jakob Aljaž za slovensko zgodovino. Zato bodimo veseli in ponosni, da se je Jakob Aljaž rodil v Zavrhu pod Šmarno goro. Tu se je ime velikega moža prvič vpisalo v njegovo bogato življenjsko knjigo. O njem je bilo napisano nešteto knjig, pa vendar ga še premalo poznamo in se ne zavedamo njegove veličine. Današnja praznična številka Sotočja prinaša nekaj zanimivosti o življenju Jakoba Aljaža, nekaj že vedenega, morda nekaj novega - z veseljem jo preberite. Prepričan sem, da ste Dan državnosti preživeli kar najbolj svečano, da ste izobesili zastavo in tako počastili našo domovino Slovenijo. Vabim vas, da se udeležite prireditev ob občinskem prazniku, predvsem pa, da praznik občine, združen s praznovanjem Dneva državnosti, dobi močno in trdno tradicijo med ljudmi v naši občini. Župan Stanislav Žagar
Občinski svet
Praznik brez priznanj
Svetniki so se sprijaznili z dejstvom, da tudi za letošnji občinski praznik občina Medvode ne bo podeljevala priznanj. Precej enotno so namreč zavrnili predlog odloka o priznanjih občine Medvode in se strinjali s tem, da lahko osnutek potem, ko bodo vanj zapisani vsi amandmaji oziroma predlogi, še vedno sprejmejo po hitrem postopku.
Pooblastilo županu
Svetniki niso bili enotni o tem, ali naj župana pooblastijo, da izdaja soglasja k pravilom in statutom javnih zavodov, katerih ustanovitelj je občina Medvode. 13 svetnikov je sklenilo, da županu lahko zaupajo, da bo preudarno odločal v njihovem imenu, ostali pa so menili, da javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina Medvode, ni toliko, da se ne bi uspeli sami seznaniti s temeljnimi akti teh ustanov. Že tokrat so skorajda enotno dali soglasje k odloku o statusnem preoblikovanju Javnega podjetja Komunala Kranj, ob pogoju, da bodo v predlogu upoštevane vse izglasovane pripombe, ki bi zaščitile male delničarje, kamor s 7-odstotnim deležem sodi tudi občina Medvode. Hkrati so dali svoje soglasje k imenovanju Florijana Bulovca za v. d. direktorja tega podjetja do njegovega vpisa v sodni register.
Celosten razvoj podeželja
Občina Medvode se je prijavila na razpis za pridobitev sredstev za izvedbo projekta Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) za območje Polhograjcev. Zato so svetniki sprejeli sklep, da se za izvanje projekta nameni milijon tolarjev. Potrdili so tudi projektni svet v sestavi Stefan Čebašek, Sandi Bartol, Vladimir Bertoncelj, Mojca Barle in Rok Tomšič.
Davek od premoženja
Svetniki so sprejeli ugotovitveni sklep, ki pravi, da je nova vrednost točke za odmero davka od premoženja 449 tolarjev in 52 stotinov. Ker je odstotek zvišanja zakonsko določen in nanj ni možno vplivati, so svetniki, na predlog Jožeta Duhovnika, sklenili, da se pozanimajo, kako je z vrednostjo točke v preostalih 12 občinah, ki so se tako kot Medvode sposobne preživljati same, brez dodatne pomoči države.
Jami odziv
Na objavljeni JAVNI POZIV Primoža Ločniškarja v številki 2 Glasila Sotočje nam je poslal JAVNI ODZIV vodja svetniške skupine SKD Janez Šušteršič. Objavili ga bomo v naslednji številki.
Maratonska šesta seja občinskega sveta občine Medvode
Zazidalni načrt razklal občinski svet
1. junija so svetniki nadaljevali, 15. junija pa zaključili že v mesecu maju začeto šesto sejo občinskega sveta. Včasih brez težav, drugič pa razklani na pol, so se prebili skozi IS točk dnevnega reda.
Prvi del šeste seje občinskega sveta konec maja je potekal umirjeno, brez večjih zapletov, kar je bilo po burni izredni seji v začetku meseca težko pričakovati. Svetniki so po hitrem postopku sprejeli odlok o ustanovitvi samostojnega Zdravstvenega doma Medvode in za vršilko dolžnosti direktorice imenovali Jasno Bačac. Sejo so prekinili, potem ko so sprejeli še osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine Medvode in jo nadaljevali 1. junija z obravnavo delovnega gradiva poslovnika občinskega sveta. Torej še drugega dokumenta, ki uravnava njihovo lastno delovanje.
Svetniki niso bili enotnega mnenje glede izida glasovanja o predlogu zaključnega računa za minulo leto. Dvom je bil, ali je bila podpora desetih svetnikov zadostna za njegovo sprejetje, ali pa bi moral dobiti podporo polovice ne le prisotnih, temveč vseh članov občinskega sveta. Po pravni razlagi Vanje Debeljak, naj bi bil zaključni račun občine Medvode za lansko leto, kljub vsemu sprejet.
Še bolj pa se je tokrat zapletlo pri obravnavi spremenjenega osnutka zazidalnega načrta za novo naselje Zbiljski gaj. Na eni strani se je oblikovala skupina svetnikov, med njimi predvsem Roman Lavtar, Sandi Bartol in Štefan Čebašek, ki so menili, da je spremenjen osnutek v dobršnji meri upošteval pripombe krajanov danih na javni razpravi, in daje zato vreden sprejetja. Na drugi strani seje oblikovala skupina svetnikov, med njimi predvsem Mitja Ljubeljšek, Janez Šuštaršič, Jože Duhovnik in Bojan Kržišnik, ki so menili, da je potrebno upoštevati tudi tisto pripombo krajanov, ki pravi, da bi moralo biti v obravnavi več variant zazidalnega načrta. Peter Militarev je šel v analizi volje krajanov še naprej, in ocenil, da rešitev, ki jo ponuja osnutek zazidalnega načrta preprosto ni dober, in da bi bilo potrebno iskati celostno rešitev prostorskega razvoja večjega dela občine.
Tudi po petminutnem odmoru svetnikom ni uspelo oblikovati takšnega sklepa, ki bi zajel bistvo različnih stališč. Ko je predsedujoči dal na glasovanje sklep predlagatelja, torej župana, da občinski svet sprejme spremenjen osnutek zazidalnega načrta, so se svetniki iz vrst SDS in SKD, pridružil pa se jim je tudi Peter Militarov, odpovedali glasovanju. V sejni sobi je ostalo premalo svetnikov, da bi bila zagotovljena sklepčnost, zato je bila seja prekinjena s povabilom predsedujočega, da se srečajo čez teden dni.
8. junija seje pred zaprtimi vrati sejne sobe zaman zbralo devet svetnikov, ki so menili, da
je ustno dobro nadomestilo za pisno vabilo, ki ga tokrat res niso prejeli. Razlog, zakaj se je seja nadaljevala šele 15. junija, je bil ta, da se je v tem času iskal dogovor med lastniki zemljišč, izdelovalcem zazidalnega načrta, občinsko upravo in KS Medvode.
Rezultat dogovora je bil svetnikom predstavljen na tretjem nadaljevanju šeste seje občinskega sveta, ki se je, na presenečenje nekaterih svetnikov ponovno nadaljevala z razpravo o spremenjenem osnutku zazidalnega načrta. Ta je med drugim namesto treh hiš predvidel prostor za trgovino z osnovno oskrbo in vaški trg. 13 svetnikov je po ponovni razpravi o tem, ali kljub vsemu poiskati še druge variantne rešitve zazidalnega načrta, menilo, daje osnutek vreden njihove podpore. 11 svetnikov je nadalje menilo, da ne bo s proceduro nič narobe, če se osnutek prekvalificira v predlog in se le-ta sprejme po skrajšanem postopku, kot je to novost poimenovala pravnica Vanja Debeljak. Da je bilo sprejemanje zazidalnega načrta res nujno, je potrdilo tudi dejstvo, da je občinska uprava v pičlih dvajsetih minutah uspela osnutek dopolniti z vsemi sprejetimi sklepi in svetnikom že na tej seji ponuditi v sprejem predlog. Takšni proceduri je iz načelnih razlogov nasprotoval Roman Tehovnik, ki je sejno sobo začasno zapustil, pridružila pa sta se mu še Anton Lah in Janez Šušteršič. Ostali so se spopadli z amandmaji, ki sta jih pripravili svetniška skupina SDS in SKD. Med drugim je bil sprejet tudi amandma, da se prva etapa začne z izgradnjo 40 stanovanjskih objektov in doma za starejše občane na južni strani naselja. Hkrati se je natančneje opredelilo finančne obveznosti investitorja. Medtem ko se je svetniška skupina SDS pridružila čakajočim pred sejno sobo, je 11 svetnikov menilo, da je končna podoba naselja vredna izvedbe, in so predlog sprejeli.
SOTOČJE je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci (Silvana Knok, Jože Jarc), odgovorna urednica Lcopold-ina Bogataj, glavni urednik za priloge Andrej Žalar. Priprava za tisk: Media A rt, d.o.o. Tisk: Tiskarna KARA, d.o.o., Senično, Križe. SOTOČJE številka 3 je priloga 51. številke Gorenjskega glasa, 29. junija 1999, tiskana je na okolju prijaznem papirju, dobijo pa jo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno.
Oddelek za gospodarske javne službe
Za vse potrebe in želje premalo denarja
Vodja oddelka za gospodarske javne službe je od 1. junija letos dipl. inž. gradbeništva Franci Jeraj
V tem oddelku sicer pripravljajo dokumentacijo za vse investicije v občini na področju javne komunalne infrastrukture. V občini pa je nujno sodelovanje tudi s krajevnimi skupnostmi zaradi upravljanja krajevnih poti. Oddelek ima tudi stalne stike z ministrstvom in družbo republiške skupnosti za ceste. V oddelku pa vodijo tudi investicije, upravljanje s cestami, organizacijo zimske službe skupaj s krajevnimi skupnosti rešujejo vsakodnevne probleme občanov.
Oddelek pripravlja tudi dokumentacijo za natečaje za državna posojila in sodelujejo z javnimi pod-- jetji, kot so vodovod in kanalizacija (VoKa), Vodovod Kranj, Elektro in še nekatera.
Franci Jeraj je povedal, da seje po nastopu službe v oddelku najprej začel seznanjati s problemi v občini. Povedal je, da so Medvode velika občina in čeprav je mislil, da jo pozna, zdaj še vedno ugotavlja, da vseh krajev še ni uspel podrobneje spoznati.
“Kar precej klicev iz občine je o najrazličnejših vprašanjih. Posebno iz Sore, kjer se gradi kanalizacija, pogosto kličejo. V veliko
Franci Jeraj
dobro pozna. Ko sem prišel, se je zaključevala cesta v Urnovec. Z občinskim denarjem in prispevkom ter delom krajanov je zdaj urejene in asfaltirane skoraj dva kilometra ceste, dela pa so vredna okrog 20 milijonov tolarjev.” Velika investicija je kanalizacija Sora - Goričane. Cesta, kaže, da bo vendarle asfaltirana do občinskega praznika, pločniki pa žal po prazniku. Pripravlja se tudi izgradnja podvoza v Medvodah na
veliko in bo moralo marsikaj počakati. Morda še beseda, dve glede zimske službe in vodovodov. Za pluženje javnih poti imajo KS pogodbe z izvajalci. V občini pa je 15 vodovodov, dva je v zadnjem času prevzel Vodovod Kranj, 13 pa jih upravljajo vodovodni odhori. Zadnje analize, ki smo jih dobili o vodi v občini, so pokazale, da so nekatere vode oporečne. Zato bodo potrebna nova zajetja ali vrtine. Skoraj večina omrežja pa je dotrajanega in ga bo trba obnoviti. Problem pa je sedanja prenizka cena vode. Moj cilj pa je med drugim tudi izdelava tako imenovane banke cestnih podaktov in ureditev primernega vzdrževanja.”
poti iz Medvod v Goričane. Pogodbe se sklepajo tudi glede projekta kanalizacije in urejanja ceste Medvode -Pirniče. V Smledniku bodo sanirali drsino in pokopališki zid.
“Naštete investicije pa bodo porabile ves za letos načrtovani denar v pro-
pomoč mi je Marinka Eržen, ki stvari zelo računu. Seveda je želja še
Do občinskega praznika morda vsaj cesta?
E GORIČANE
Tovarna papirja Medvode d.d.
Tel. 061 1823 400, Fax. 061 612 804, www.goricane.si V papirni stroj so namestili najsodobnejši premazni stroj nemškega podjetja Voith Sulzer, služil bo tudi kot referenčni stroj, zato si ga bodo ogledovali novi kupci iz vseh koncev sveta.
Goričane Tovarna papirja Medvode, d.d.
GORIČANE so ena najuspešnejših slovenskih papirnic, produktivnost pa je na evropskem nivoju. V letu 1998 je celotni prihodek je znašal 7,321 milijona sit, kar pomeni 45,7 milijona sit na zaposlenega. Vrednost našega izvoza v lanskem letu je znašala 50,4 milijona DEM, v glavnem je bil to izvoz na zahodnoevropska tržišča. Tovarna ima 158 zaposlenih. GORIČANE na leto proizvedejo okrog 50.000 ton brezlesnih, v glavnem premaznih papirjev. Glavni produkt so bili do nedavnega osnovni samokopirni papirji, vendar povpraševanje po njih hitro pada. Za obstoj podjetja je nujno, da se preusmeri na proizvodnjo specialnih tehničnih papirjev, kot so siliko premazni papir, laser print pigmentirani papir, ink jet premazni papir itd., kar pa brez vlaganj v obstoječi papirni stroj ni bilo mogoče. Lani so v podjetju začeli z intenzivnimi pripravami za posodobitev papirnega stroja. Kupili so nov najsodobnejši on line premazni agregat nemškega podjetja VOITH, imenovan Filmpresse, ki je zamenjal že dolgo odsluženi Bill blade.
Poleg premaznega agregata so posodobili še rekuperacijo zraka, kupili novo premazno kuhinjo, infrardeče sušenje ter nadgradili procesni računalnik. Vrednost celotne investicije je 13 milijonov DEM. Zaključena je bila 14. junja. Ob dobrem obratovanju in normalnih tržnih pogojih se bo vrednost investicije povrnila v 5 letih. Vsi na novo vgrajeni sklopi pa so dimenzionirani za višje hitrosti (800 m/min), kar bo prišlo v poštev predvidoma v treh letih, ko GORIČANE načrtujejo naslednjo fazo posodobitve in povečanje proizvodnje za 30 odstotkov.
Krajevne skupnosti
KS Pirniče
Pirnica je trdovraten plevel s pirniških polj
Zaradi mnogih izvirov na hribu nad vasjo, so Verje prvotno nosile ime Virje. Pirničam je ime dal trdovraten plevel iz pirniških polj “pirnica”. Vikrče so ime dobile po močnih vetrovih na tem področju. Vas, ki leži za
vrhom Šmarne Gore, pa nosi temu primerno ime Zavrh.
V devetčlanski svet KS Pirniče so bili na aprilskih volitvah izvoljeni Janez Knez, Vojko Juvan, Mitja Ljubeljšek, Štefan Čebašek, Franc Erjavec, Anton Merjasec, Tomaž M is, Anton Novak in Marjan Keršič. Na prvi konstitutivni seji je bilo mesto predsednika sveta zaupano Štefanu Čebašku, ki je to dolžnost opravljal že v prejšnjem mandatu.
Po jutru se dan pozna
V minulem mandatu sta bila uspešno zaključena dva večja projekta, zato je bila želja vodstvene ekipe krajevne skupnosti, da z delom nadaljuje še prihodnja štiri leta in zaključi začeto.
“Po dokončanju zastavljenih ciljev ho bivanje v KS Pirniče še prijetnejše,”je dejal predsednik Štefan Čebašek.
Komisija za tehnični prevzem je pirniško pokopališče razglasila za enega najlepših tovrstnih objektov v Sloveniji, tako po legi kot izvedbi. Predsednik KS Pirniče Štefan Čebašek meni, da je to pravgotovo projekt stoletja. Za izgradnjo pokopališča, pomožnega objekta in mrliških vežic ima največ zaslug gradbeni odbor z Antonom Merjascem in Francijem Rozmanom na čelu. V projekt stoletja je bilo vloženo veliko prostovoljnega dela in prostovoljnih prispevkov samih krajanov, ki so tako poskrbeli, da za pokojne ni več treba iskati zadnjega počivališča na sosednjih pokopališčih.
Pred dvema letoma je bil uspešno zaključen tudi projekt izgradnje parkirišča ob vrtcu. “Impulz je bil dan s strani krajanov. Ponovno je bila odprta rana, ki je bila predhodno zaceljena s trditvijo, da se pač ne da nič narediti, in da bo problem varnega parkiranja rešen šele potem, ko bo vrtec na drugi lokaciji,” pravi Štefan Čebašek, ki je prepričan, da so z razgovori in s spreminjanjem osnovnega projekta ob sodelovanju vodstva vrtca in občinske uprave uspešno
Poleg zamenjave starih in oporečnih salonitnih vodovodnih cevi, naj bi se poskrbelo tudi za hkratno plinifikacijo tega območja.
Tolar na tolar asfalt
Vseh cest v KS Pirniče je 34 kilometrov, od tega 18,5 kilometra asfaltiranih in 15,5 kilometra makadamskih. Po načelu “tolar na tolar” je bilo dosedaj asfaltirana cesta Kolarič - Mučič. Pol Majdičeva elektrika je v Pirniče prišla ie leta 1930. milijona tolarjev so zbrali kra-Leta 1935 so imeli svojo elektro-strojno skupnost, jani sami, drugo polovico pa je Vodovod so dobili leta 1962, prvi asfalt pa leta 1965. primaknila občina Medvode. Na
zadostili tako potrebam staršev kot tudi zahtevam sosedov te ustanove.
Projekt plod potreb in želja
Štefan Čebašek obžaljuje dejstvo, da jim še ni uspelo imenovati vseh delovnih teles KS Pirniče, kar po njegovem kaže na dvoje, ali da so bili nekateri člani v svet izvoljeni nepričakovano, ali pa niso pripravljeni delati. Dela pa je veliko, še posebej veliko ga bo imel komunalni odbor, ki še čaka na svojega predsednika.
Prednostni projekt te sestave krajevne skupnosti je namreč razširitev in obnova še preostalih dveh odsekov ceste Verje -Vikrče, ki se je začela v prejšnjem in se bo, vsaj želje so velike, uspešno zaključila v tem mandatu. Zaključen je namreč najdražji in najzahtevnejši odsek od novega mostu do Kralja in naprej vrh “Pekovga” klanca.
“Gradbeni odbor pod vodstvom Janeza Kneza pa je že opravil naslednje težko delo, saj so bile s krajani, živečimi ob cesti na odseku do gostilne Mihovec, podpisane vse predpogodbe. Sedaj čakamo občinsko upravo, da jih realizira. Ta proces teče prepočasi, saj se krajanom tako daje možnost, da postavljajo dodatne zahteve, kar lahko oteži nadaljevanje projekta,” dodaja Štefan Čebašek.
Hkrati z rekonstrukcijo ceste od vrha “Pekovga” klanca do gostilne Mihovec se bo reševal tudi velik problem kanalizacije. Meteorne vode in izviri se namreč mešajo s fekalijam, ki jih krajani nekontrolirano spuščajo vanje. Prek pirniške ježe, te vode odtekajo na spodje polje, kjer delajo veliko škodo.
Najstarejša krajanka je s 95 leti Frančiška Koželj, najstarejši krajan pa z 91 leti Ivan Peternel, po domače Urš n Johan, ki f^a bomo, zaradi njegovih spominov na začetke gledališča, obiskali za eno izmed prihodnjih številk Sotočja.
KS Pirniče se razteza na 20 kvadratnih kilometrih površine in združuje krajane naselij Verje, Zgornje in Spodnje Pirniče, Vikrče in Zavrh. Šteje 2800 prebivalcev, od tega jih je 2230 volilnih upravičencev.
Ima dom krajanov, popolno osemletka, enoto Vrtca Medvode, dve cerkvi, tri trgovine, štiri gostilne, dva vinotoča in dnevno nočni bar. V KS Pirniče deluje 45 obrtnikov, 5 kmetov in 8 polkmetov, med njimi 4 zelenjadarji.
ISogato društveno dejavnost zagotavljata predvsem kulturno društvo Oder treh herojev in dve prostovoljni gasilski društvi. Deluje pa še športno društvo, planinsko društvo in društvo upokojencev. Med naravne in kulturne znamenitosti sodi rojstna hiša Jakoba Aljaža v Zavrhu, plezalna stena “Turne” nad gostilno Kovač na Vikrčah in topli vrelec “Straža” na spodnjem polju Sp. Pirnič.
podoben način naj bi se asfaltirala tudi cesta Jenko - Čolič, vendar je bilo potrebno najprej urediti odvodnavanje. V kra-jevnoskupniškem programu sta zapisani še cesta v Jamo in cesta Časar - Vikrče.
Krajevna skupnost naj bi vidno vlogo odigrala tudi pri projektu obnove Doma krajanov, ki je namenjen predvsem bogati kulturni dejavnosti Odra treh herojev. Svoje želje in zahteve bodo prvenstveno uveljavljali pri zunanjem izgledu objekta, za katerega želijo, da bi široko odprl vrata vsem krajanom za različne dejavnosti. “V bližnji prihodnosti želimo uresničiti tudi priporočilo Zavoda za varovanje kulturne in naravne dediščine, ki je predlagal celovit program oživitve toplega vrelca Straža. Program predvideva vzpostavitev prvotnega stanja in ureditev okolice toplega vrelca ter izgradnjo bazena in športnega centra v neposredni bližini," pravi Štefan Čebašek, ki bo predlagal uvrstitev v projekt Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV).
O
0
Ivankin moto, ki se deduje iz roda v rod, je delo.
Ivanka Petač ali po domače Mihovčeva mama skrbno hrani lovorjev venec, ki ga je Slovenska glasbena matica leta 1921 poklonila častnemu članu Jakobu Aljažu. Med njenimi spomini je tudi poročno darilo; knjiga s posvetilom, ki jo je Jakob dal njeni stari mami oziroma svoji sestri Johani Ježek rojeni Aljaž.
Še vedno pa imajo uporabno vrednost kuharski recepti, ki jih je njena mama zapisala po izkušnjah sestrične, ki je dolga leta gospodinjila pri stricu Jakobu Aljažu. Ivanka pravi, da je bila sama, sicer še v maminem trebuhu, tudi na njegoven pogrebu, tri dni po smrti, 4. maja 1927. Vesela je, daje njegov grob v Dovjem vedno, ko ga obišče, lepo urejen s s svežim cvetjem in svečami.
Na obisk k Mihovčevi Ivanki nas niso privedle le njene sorodstvene vezi z občinskim “patronom”, temveč tudi njen sloves prave gostilničarke, saj je pred dvema letoma prejela tudi priznanje Odbora za turizem in gostinstvo Občine Medvode.
Ivanka je bila ena izmed desetih otrok, ki so se rodili v Vikrčah pri Kovaču. Po uspešno opravljeni maturi se je vpisala na trgovsko akademijo, vendar je štiri leta vojne prekrižalo njene načrt. Kaj vse je počela, navihana, kot je bila, v tistih mladih letih, z dolgimi svetlimi lasmi, spetimi v dve kitki. Prizna, da do danes, ko jih šteje 71, še ni bila pri frizerju, le da so leta spela sive kitke vrh glave.
Že ko je imela sedem let, je njen bodoči mož pravil, da bo njihova. Po vojni je fante pot najprej zanesla kam drugam kot v gostilno h Kovaču. Ivanka je imela sedaj že osemnajst let in Mihovčev Jošk se je kar prevečkrat ustavil pri njih. Ko je sklenil eno odraslo spregovoriti z njenimi starši, je bil “cel hudič”, saj sta ata in mama mislila, da bo zaprosil za roko starejše hčerke. Ivanka je bila namreč od Joška mlajša kar 15 let. “Zaročena” sta bila vse do njene polnoletnosti, do 21. leta. Vendar nihče, razen njenih domačih, še slutil ni tega, saj je Ivanka imela dovoljenje svojega zaročenca, “da ga lahko sračka, le da ga potem ne bo". Njena odločitev za poroko je bila dokončna, ko je ugotovila, da se ozko usmerjenega partijca s številnimi funkcijami kljub vsemu da še malo “pregnesti". Res pa je, da je bil teden dni po njuni cerkveni poroki že izključen iz partije.
Ivanka se je iz gostilne Kovač preselila v gostilno Mihovec. Mihovčevi so bili vedno zraven, ko se je v vasi šlo v korak s časom. Prej kot vodovod so imeli pri hiši, prvi v vasi, telefon, saj so ljudje vedno trkali na njihova vrata, ko so potrebovali pomoč.
Nemalokrat je Ivanka vpregla voz in odpeljala sovaščanko rodit, že štirideset let ima vozniški izpit. Najprej je imela fičota, še danes pa vozi traktor, kombi, če je treba, in katrco, ki jo lahko še “obuta”.
Potem ko je mož prevzel vidno vlogo v kmetijsko -obdelovalni zadrugi, so ga vsi klicali samo še Šef; tudi Ivanka in otroci. Tako je še dandanes, ko je že štiri leta pokojni. Je pa bil njen Šef pravi mož s svojim lastnim jazom. Kar pomni, mu je z večerjo postregla v postelji in takrat mu je morala poročati vse, kar se je čez dan zgodilo na kmetiji in gostilni. Rodila sta se jima dva otroka; Štefka in Jernej. Štefka, ki ima dva otoka, Luka in Uršo, vodi računovodstvo v pirniški osnovni šoli. Jernej je prevzel kmetijo in gostilno, čeprav ga je vleklo študirat glasbo. To svoje veselje do glasbe je očitno podedoval po mami Ivanki, ki še danes rada zapoje in zapleše. Prav ta večer se je odpravljala k Avseniku v Begunje, da skupaj z domačim ansamblom Mihovec, ki ga vodi sin Jernej, zapoje venček domačih. Ivanka pove, da vajeti v rokah trdo drži snaha Mihaela, s katero v 27 letih nista rekli žal besede. Dobro se še spominja popotnice svoje mame, ki je dejala, da naj se boji prvega “špetira”.
Kmetija je preživela “dve neuspešni arondaciji in uspešno komasacijo”. Danes je njihova največja želja, da bi lahko kmetijo, vkleščeno med hiše, ločili od gostilne in jo preselili na polje, kamor sodi. Kmetijo je v svoje roke prevzel vnuk Miha, ki je že poskrbel za pravnuka. Doma je še sed-mošolka, Jerneja, za katero Ivanka pravi, da je kot živo srebro. Pri tem ji spomin najbrž zaide v svoja mlada leta. Mojca, ki je očitno podedovala organizacijske spodobnosti in odločnost svoje mame, je že prevzela vlogo šefice kuhinje.
Ivanko običajno najdete na njivi ali v kakšnem kotu kuhinje. Še vedno je njen privilegij, da vsak petek, soboto in nedeljo.
Najraje strelja na glinaste golobe in tarčo srnjaka ali bežečega merjasca.
oziroma po potrebi, speče kruh iz domače moke iz domače pšenice.
Prcparatorstvo ima pri Barbičevih na Verju več kot 70-letno tradicijo. Franc Barbič, ki je prevzel obrt od svojega očeta leta 1967, še danes, kljub temu da je že upokojenec, slovi za enega najboljših preparatorjev. Njegov sloves še širi tudi prek meja naše države.
“Razlike med preparatorji niso toliko v obstojnosti preparatov kot v verodostojnosti forme oziroma oblike z živaljo v njenem naravnem okolju," niza dolgoletna spoznanja Franc Barbič. Pri tem mu vsekakor pomaga znanje anatomije, ki mu ga daje poklic veterinarja in izkušnje, ki si jih je pridobil v 43 letih, kar je član lovske družine Šmarna Gora. Obžaluje dejstvo, da obrti ne bo nadaljeval nobeden od obeh sinov, saj se mu nekatera spoznanja preparatorstva razkrivajo šele sedaj, ko je že upokojenec. Med drugim je prepariral več kot 500 ruševcev in 200 velikih petelinov, ko je bilo njihov odstrel še dovoljen, več kot 300 srnajkovih glav in čez 1000 fazanov. “Danes dobim v obdelavo le še kakšno manjšo žival, ki je nesrečno končala, običajno pod kolesi. Lovci se skorajda ne odločajo več za opremo stanovanja s trofejami. Ni več moderno, pa tudi želja mladega lovca, da bi dal preparirati vse kar ustreli, z leti pojenja.”
Ker pa se mu zdi vsak dan brez dela vržen stran, se sedaj posveča predvsem izdelovanju raznih drobnih izdelkov iz roževine; gumbov za srajce in lovske obleke ter priponk z natančno izrezljanimi lovskimi motivi. Umetniško žilico je očitno podedoval po očetu, ki je gozdne živali večkrat ujel s čopičem na platno.
Franc Barbič slovi tudi kot eden uspešnejših strelcev v lovski družini Šmarna Gora.Tudi sicer je na vseh lovskih strelskih tekmovanjih, teh je čez leto okrog 20, med boljšimi, saj si je do sedaj pristreljal več kot 60 pokalov in več kot 140 medalj. Raje strelja na glinaste golobe, na tarčo srnjaka ali bežečega merjasca, kot pa, da se odpravi v gozd s puško na rami. Brez nje gre raje nad gobe in borovnice.
Dan brez dela je za Franca Barbiča stran vržen dan.
Župan Stanislav Žagar ob prazniku
Problem je križišče IVa klancu
Veliko pomembnega se je zgodilo in uspehov v letu med dvema praznikoma ni bilo ravno malo. Najpomembneje pa je, da se je povolivno obdobje hitro premaknilo in smo na primer med prvimi sprejeli občinski proračun, ki je osnova za delo.
Ob letošnjem občinskem prazniku, ko se bodo v občini zvrstile številne prireditve, smo za pogovor zaprosili tudi župana občine Medvode Stanislava Žagarja. Najprej je takole opredelil obdobje med dvema občinskima praznikoma:
“Osebno zame in za občino ni ravno nepomembno, da so bile v tem letu volitve. Zgodilo se je pričakovanje novega, zame pa nadaljevanje začetega iz prejšnjega mandata.
Mislim, daje to dobro, da se lahko dogaja kontinuiteta.
Prišli so novi ljudje. Mislim, da občinski svet zdaj bolje deluje. Dogajajo se nove ideje. Stari člani pa so bolj glasni, ker so v manjšini.
Se je pa v tem letu nasploh zgodilo kar nekaj pomembnih stvari. Kakorkoli nam ni všeč, da še ni končana, je vendarle res, da je kanalizacija Sora - Goričane nadvse pomembna investicija. Čeprav so nekateri ocenjevali, da gre za predvolivno potezo, je
Župan Stanislav Žagar
500 novih parcel, imamo Zbiljski gaj in Projekt Laza-rini z naseljem hiš in igriščem za golf. Tovarna Filter Avto Slovenija bo začela graditi tovarno zraven tovarne celuloze v Goričanah. In nenazadnje so bile volitve v krajevnih skupnostih. Se bi lahko našteval, vendar bom rekel le še to, da se je povolivno obdobje hitro premaknilo in smo tudi zelo hitro (med prvimi občinami) sprejeli tudi občinski proračun.”
Seveda ne manjka tudi problemov. Čeprav gre za praznični trenutek, bi morda izpostavili tiste najpomembnejše.
“Največji problem je vsekakor križišče na klancu. Pričakujem, da bomo v kratkem imeli revizijo projekta, in da se bo jeseni letos začelo. Če bo le vse po programu, se bo v kratkem se bo začela tudi gradnja podvoza Medvode - Goričane in v smleški osnovni šoli adaptacija dveh učilnic za ukinitev dvoizmenskega pouka. V programu je končno tudi adaptacija gradu Goričane. Zagotovljenih je 30 milijonov tolarjev, začela pa se bo tudi obnova kuhinje v šoli Preska, za kar bomo porabili 40 milijonov tola-jev. Velika želja pa je projekt za obnovo kulturnega doma.”
In kaj bi na koncu še sporočili občanom ob prazniku?
“Praznik je že tako dogodek. Z občinskim praznovanjem pa želimo spodbuditi društveno in družabno življenje. Trudimo se. Mislim, da nam vendarle uspeva in da praz-
Z denarjem iz občinskega proračuna in sodelovanjem krajanov je bilo urejene skoraj dva kilometra ceste v Drnovec.
vendarle bilo zgolj naključje, da smo takrat odpirali urejeno križišče v Valburgi. Zgrajen je bil vodni sistem Trnovec - Topol. Začelo se je graditi na Belem, v Studenči-cah, Žlebeh. Na veliko zadovoljstvo domačinov je bila rešena preskrba z vodo v Zavrhu.
Odprt je bil prizidek k osnovni šoli Medvode. Zdravstveni dom je dobil “samostojnost" in Center za socialno delo se je preselil v nove prostore. V okviru dolgoročnega prostorskega plana smo dobili prostor za
Pospešeno potekajo priprave na ureditev ceste Medvode - Pirniče. novanje po državnem prazniku tudi ob občinskem v spomin na Jakoba Aljaža postaja tisto, kar smo vsi skupaj v občini vzeli za svoje. Lepo praznovanje vsem in lepo povabljeni na prireditve.
Na podlagi pogodbe o medsebojnem sodelovanju pri dolgoročnem kreditiranju projektov na področju kmetijstva med občino Medvode in Novo Ljubljansko banko, d.d., Ljubljana, objavlja občina Medvode
RAZPIS POSOJIL ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA KMETIJSTVA
1.	Posojila se dodeljujejo za naslednje namene:
-	nakup kmetijske opreme,
-	graditev in adaptacija kmetijskih objektov
-	drugih namenov za pospeševanje kmetijstva
2.	Posojila se dodeljujejo fizičnim osebam s slovenskim državljanstvom in statusom kmeta, ki niso v rednem delovnem razmerju in pravnim osebam, ki opravljajo kmetijsko dejavnost s sedežem na območju občine Medvode. Tako pravne kot fizične osebe morajo imeti investicijsko dejavnost na območju občine Medvode.
3.	Znesek namenjen za posojila je 55.160.000,00 SIT
4.	Doba vračanja posojila je do 5 let.
5.	Obrestna mera za posojilo je TOM + 2% letno.
6.	Stroški obdelave posojila so 0,5 % od višine posojila oz. minimalno 30.000,00 SIT.
7.	Zavarovanje posojila: v skladu s Pravilnikom o oblikah zavarovanja posojil Nove Ljubljanske banke, d.d., Ljubljana.
8.	Dokumentacija: Vlogo za posojilo na bančnem obrazcu in seznam zahtevane dokumentacije dobijo prosilci v NLB, d.d., poslovalnica Medvode, Cesta ob Sori 3, 1215 Medvode, pri ga. Danici Drole, tel. 613-285.
Vloga mora vsebovati vso predpisano dokumentacijo za posameznega prosilca in se ne obravnava, dokler ni kompletna. Banka lahko zahteva po potrebi dodatno dokumentacijo.
9.	Sklep ustreznega organa bo potrdila občinska komisija v roku 10 dni od prejema obvestila banke. Informacije o razpisu lahko dobite tudi na občini Medvode pri g. Roku Tomšiču.
10.	Razpis je odprt do porabe sredstev.
Župan občine Medvode Stanislav Žagar
Prireditve
Ob občinskem prazniku Medvod
Občina Medvode praznuje
Letošnja osrednja prireditev ob občinskem prazniku bo v Sori
Tudi letos v med voski občini praznujejo svoj praznik 6. julij - rojstni dan rojaka in znanega Slovenca Jakoba Aljaža. Športne, kulturne in druge prireditve se vrstijo že od 25. junija (dan državnosti) dalje in bodo trajale vse do omenjenega Aljaževega rojstnega dne, ko bo ob 20.30 uri v Sori skupna zaključna slovesnost Občinskega praznika in praznovanja 50-lctnice KUD-a Oton Župančič Sora.
V	preteklih dneh je bilo že nekaj prireditev iz omenjenega programa, ki so bilo lepo obiskane. V petek je TD Hraše organiziralo kolesarjenje iz Hraš preko Zavrha, (ob Aljaževi hiši so položili cvetje) Pirnič, Medvod, Jeprce do Valburge, kjer je bil cilj in zatem družabno srečanje s podelitvijo nagrad najmlajšemu in najstarejšemu udeležencu kolesarjenja. Zvečer sta bili dve prireditvi: za mlade v Medvodah pri Domu Svobode je MKC organiziral Punk Rock Festival, na katerem so nastopile štiri skupine. Hkrati pa je bil nastop Dixieland orkestra “Ljubljanske korenine” na obali Zbiljskega jezera. Predstavili so se s klasično dixieland glasbo, kar je zadovoljevalo tako mlajše kot tudi starejše obiskovalce.
V	soboto so bile Medvode v znamenju športa. Dopoldne se je začelo s šolo košarke in se nadaljevalo z raznimi tekmami vso do polnoči, ko so zaključili s tekmo mlajši veterani proti veteranom Olimpije. Med igranjem košarke j>a je bilo prijetno družabno srečanje. Številni obiskovalci so bili s prireditvijo zadovoljni, kar je potrdil tudi številen obisk. Na igrišču OŠ Preska pa je bil že 3. turnir v badmintonu in sicer za mlajše in starejše občane. Med turnirjem so se predstavili tudi nekateri najboljši slovenski badmintonisti. V poznih popoldanskih urah pa so imeli v Spodnjih Pirničah slovesnost prevzema novega gasilskega vozila in zatem gasilsko srečanje-veselico.
V	nedeljo dopoldne je bil na igrišču OŠ Preska turnir v malem nogometu, ki se ga je udeležilo dober ducat ekip, s čimer so bili organizator ŠD Preska in obiskovalci zadovoljni. Zvečer je bila zanimiva in dobro obiskana prireditev SEN KRESNE NOČI na Starem gradu v Smledniku združena s prijetnim srečanjem ob ognju.
V	ponedeljek je imel znani glasbenik Rudi Cere iz Preske zanimiv klasičen orgelski koncert, ki gaje izvajal na orglah v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Preski.
In kaj bo v naslednjih dneh?
V	sredo ob 20. uri bo v Domu krajanov v Pirničah gledališka predstava Vrnitev Evridike v izvedbi OTH iz Pirnič. V četrtek zvečer pa bo otvoritev slikarske razstave Zorana Lesjaka v medvoški knjižnici.
V	petek (2. julija) zjutraj ob 8. uri bo pri lovski koči v Zavrhu strelsko tekmovanje na glinaste golobe. Zvečer ob 20.30 uri bo v Medvodah pred BC Loka nastopil s svojini
se bo začel nedeljski program pred BC Loka v Medvodah. Za veselo razpoloženje bo dopoldne skrbel ansambel Mesečina. Med drugim bo poseben program: za najmlajše, karaoke, nastop klovna in čarovnika, vlakovodja Uroš s svojim vlakom in podobno. Posebnost dopoldneva bo zabavnoglasbena prireditev s tekmovanjem za “medvoškega” Martina Krpana. Ob 8. uri bo v Zbiljah štart gorskih kolesarjev, ki se bodo vozili po Polhograj-cih in se ob 11. uri vrnili pred BC Loka na osrednje prizorišče dogodkov tega dne. Ob tej uri bo v OŠ Medvode šahovski turnir in v Bonovcu štart gorskih kolesarjev v organizaciji K K Medvode s ciljem na domačiji Vihra na Katarini.
V	ponedeljek ob 17. uri bo v medvoški knjižnici odprtje razstave EX TEMPORE otrok vseh šol, vrtcev in zavoda v občini.
V	torek, 6. julija, bo poleg zaključne slovesnosti - kot smo na začetku že omenili - ob 20. uri v Domu krajanov v Sori odprtje razstave slovenskih slikarjev. Po končanih slovesnostih pa bo prijetno srečanje občanov ob zvokih glasbe.
Organizatorji vas vabijo, da se udeležite tistih prireditev, ki so po
popularnim programom znani slovenski pevec zabavne glasbe VILI RESNIK. Pevec, ki zadovolji mlajše in starejše obiskovalce.
V	soboto ob 9. uri bo odprtje dvodnevne kozjerejske razstave na Verju z zanimivim programom, ki bo vreden ogleda. Ob 10. uri bo otvoritev proge za rolkarje na igrišču Partizana v Medvodah, v Zbiljah pa bo nogometni turnir na mivki za pokal Medvod. Ob isti uri se bodo odpravili pohodniki iz Zavrha na Šmarno goro, kjer bo ob II. uri maša in potem odprtje razstave o Jakobu Aljažu. Konjeniški klub Zbilje pa je pripravil ob 11. uri NVestern igre ter brezplačne vožnje s konjsko vprego na ranču v Hrašah. Popoldne od 14. ure dalje bo na nogometnem igrišču v Smledniku “revija nogometa” z nastopi članov, veteranov, občinskih svetnikov, sponzorjev, občinskih funkcionarjev in drugih. Ob isti uri bo pred knjižnico velika in zanimiva slikarska in likovna delavnica za otroke, na parkirišču pred BC Loka bo vozil pravi miniaturni vlak, s katerim se boste lahko popeljali /marsikdo prvič v življenju/ po pripravljeni progi. Ob 20. uri bo koncert PZ “Jadran" iz Merlebacha v Franciji in LPZ Medvode v OŠ Medvode na Svetju, pol ure kasneje bo promenadni koncert medvoške Godbe na pihala pred BC Loka. Glavni gasilski shod bo v Sori ob 18. uri s predajo novega terenskega vozila in zatem srečanje ob zvokih ansambla Braneta Klavžarja.
V	nedeljo, 4. julija, bodo planinci odšli ob 7. uri /z avtobusom/ v hladnejše kraje brez klopov - na TROMEJO. Prijavite se lahko do četrtka zjutraj v Turističnem biroju. Ob 8. uri
vašem okusu.
Rezervacije v vrtcu
Tudi letos so šli svetniki na roke tistim staršem, ki bi želeli svojega malčka začasno, običajno za en ali dva poletna meseca, izključiti iz Vrtca Medvode, hkrati pa v njem še vedno ohraniti mesto. Rezervacija, ki jo bodo starši dolžni plačati je 6.182 tolarjev mesečno oziroma 281 tolarjev na dan. Enaka ugodnost pripada tudi staršem, ki imajo otroke vključene v vrtce zunaj naše občine.
Finžgarjeva 15, 1215 Medvode
Tel.: 061/612-024 Tel.: 061/613-755 Tel./Fax: 061/613-745
Ob ob;inskem prayniku Medvod
Aljaževe drobtinice
Bačnikova mati, Špela Aljaž iz Zavrha pod Šmarno goro je bila že nekaj dni prav slabe volje. Kako bi tudi ne bila, ko pa soji misli stalno uhajale tja daleč prek gora, v kraje, kjer je zadnje čase bival njen ljubljeni sin Jaka. Komaj nekaj mesecev je minilo, kar je ves vesel in poln mladostnega zanosa odhajal zdoma, zdaj pa ji že piše, kako trda mu prede med tujimi ljudmi.
Ubogi revež, še jesti nima zadosti, tam gori na cesarskem Dunaju. Šolsko leto se je komaj dobro začelo, sam pa je porabil že vse prihranke, ki jih je prinesel s sabo.
Preprosta ženica se kar ni mogla načuditi, kako seje vse skupaj tako na hitro preobrnilo. Skušala seje zamotiti z raznimi opravili, ki jih na kmetiji kljub zimskemu času ni manjkalo, toda povsod, prav na vsakem koraku so jo spremljale sinove vrstice, ki so ji oznanjale njegovo žalostno usodo:
Ljuba mati!
Ni dolgo, kar sem Vam pisal, in danes Vam zopet pišem. Mislim, da ste zdravi, jest sem zdrav. Le denarja mi zlo manjka. In vendar se mi tako težko zdi Vam za denarje pisati, kakor nobena druga reč, zato ker sam dobro previdim, da jih sami za druge reči potrebujete. Pogovorite očeta, da ne bodo taki, da bi me zdaj kar zapustili, ko brez denarja tukaj ne morem živeti. Do konca meseca sušca morem za vsako vižo tukaj ostati, zato ker so takrat skušnje ali prifenge in jest jih moram narediti, zato da ne bom štiftenge gubi! in da mi ne bo treba za drugega pol leta šolskega denarja plačati. Tedaj pa Vam na serce povem, skerbite vsaj za toliko časa, da mi hote denarjev pošiljali. Če potlej na nobeno viže Vi ne hote mogli mi še denarjev dajati in če jest do tistega časa ne bom tukaj nič zaslužka dobil, potem bom v Veliki noči lahko domu prišel in celega druzega pol leta se doma učil, ker profesorji ne bodo nič vedli, ali sem na Dunaji ali ne. Tega pa zdaj še nikar nobenemu ne pravite.
Jest denar šparom, le kar morem, pa zdaj mi ga hote mogli spet od doma poslati. Pa

Jakob Aljaž pri petdesetih letih, ko je ustvaril največja dela v Triglavskem pogorju. Slika iz knjige, ki bo izšla drugo leto izpod peresa avtorja tega članka.
jest mislim, da bom tukaj kmalo kaj zaslužka dobil in sem z večim ljudem govoril, ki so mi že obljubili, pa dozdaj nisem še čisto nič dobil. Zato mislim, da mi moje prošnje ne bote odrekli, in mi bote vsaj v enem treh ali štireh dneh denarje poslali. Pošljite pa raji več kar se na pošti ravno toliko plača, in jest bom ravno tako varčno z njimi ravnal.
Očetu pa povejte da tukaj ne gre dobro ampak slabo, in da naj imajo venar majhno usmiljenja z menoj.
Pišite mi prav kmalo in pošljite mi denarje-
Bukev in kar je za šolo treba imam tukaj dosti le jesti nimam nič. Pišite mi, ali se bo Urh uženil ali ne in kdaj, ali se Matevž kaj uči, ali ne. - za Johana vem da se uči. Pozdravljam vse brate in sestre, priporočite me očetu in ne pozabite name.
Tako je torej pisal študent filozofije na dunajskem vseučilišču, Jakob Aljaž iz Zavrha pod Šmarno goro. Nikoli ne bomo izvedeli, ali je mati Špela končno le prepričala svojega moža Antona - tedaj že 72-letnega očanca, ki ni znal ne brati ne pisati, da je sinu Jakobu poslal potrebne cekine. Vemo pa, da je bil nekaj mesecev zatem Bačnikov Jakec zopet doma v svojem rodnem Zavrhu. Pa ne zato, da bi se mirno in brez potrebnih stroškov pripravljal na izpite, pač pa je sklenil svoje dunajske študije obesiti na klin, ter se prepisati na ljubljansko bogoslovje. Morda je bila prav to posebna sreča, kajti sicer bi Slovenci dobili samo še enega profesorja več, ki bi se udinjal na bogve katerem zavodu avstro-ogrske monarhije. Tako pa smo dobili pravega ljudskega duhovnika, iskrenega domoljuba, ( ^ ki je vse svoje življenje posvetil domačemu * ¥ človeku in ljubezni do slovenskega naroda.
Slavni skladatelj in planinec Jakob Aljaž se je rodil 6. julija 1845 in ta dan so Med-voščani izbrali za svoj občinski praznik. Lepo in prav, bi lahko dejali, a vendar se prav tega datuma drži nekakšna smola. V nekaterih knjigah in člankih se namreč navaja drug podatek o tem, kdaj je Bačnikov Jakec prijokal na svet. Zato naj, preden bi medvoškim občanom kdo očital, da potvarjajo zgodovino, osvetlimo ozadje teh napak in stvari postavimo na pravo mesto. Začnimo kar pri Aljažu samemu. V Orisu mojega življenja, ki ga je objavil Planinski vestnik leta 1923 (št. 8, str. 123) župnik Aljaž piše: “Rojen sem bil 6. junija 1845 v vasi Zavrh št. 2...” - Torej mesec dni prej, kot nam pričajo uradni viri. V rojstni matični knjigi smledniške župnije lahko preberemo, da je bil Jakob Aljaž rojen 6. julija 1845, krstil pa ga je dan kasneje tamkajšnji kaplan Jožef Gašperin.	^
Planinski vestnik Aljaževe napake v w naslednjih številkah ni popravil, zato je ostala zapisana tudi v Aljaževem zborniku str. 118, ki gaje v redni knjižni zbirki za leto 1993 izdala celjska Mohorjeva družba. Tudi tokrat brez ustrezne opombe in navedbe pravega datuma. Po Aljaževi smrti leta 1927 je njegov osebni prijatelj kanonik dr. Fran Kimovec napisal članek za mesečnik Cerkveni glasbenik. Besedilo je izšlo šele januarja 1928 (št. I, str. 1). Kimovec piše: “Jakob Aljaž je bil rojen 1. julija 1845...” -Tudi tukaj v naslednjih številkah ni^ bilo popravka. Pač pa je leta 1989 dr. Edo Škulj, strokovnjak za cerkveno glasbo, v Planinskem vestniku št. 7-8, str. 340 ponovno udaril mimo. O Aljaževem rojstvu
iše: “Rodil seje 1. julija 1845 v Zavrhu pod
marno goro”... Tudi tu nismo dočakali ustreznega popravka.
Ker je omenjeni zbornik izšel v več deset tisoč izvodih, obe reviji pa tudi v nezanemarljivem številu, se je zmota razširila v mnoge kroge slovenskega javnega življenja.
Prav tako kot navedba o rojstvu, pa je napačen tudi Aljažev podatek o njegovi družini v Zavrhu pod Šmarno goro.
Na Dunaju, 16. januarju IH67 Vaš pokorni sin Jakob
m
STEKLARSTVO IN ALU KONSTRUKCIJE
MARJAM OMAMOVIČ, s.p.
Žlebe 1 k, 1215 Medvode, tel.: (061) 613-067
Izdelovanje in montaža vseh steklarskih izdelkov z ALU okvirji.
-	zasteklitev balkonov in teras z aluminijastimi okvirji
-	izdelovanje, montaža vetrolovov in rastlinjakov z ALU okvirji
-	suhomontaža oken z ALU profili
-	izdelovanje vitražev
Aljaž piše: “Imel sem pet bratov in dve sestri. Jaz sem bil četrtorojeni otrok (str. 118). “Iz tega lahko povzamemo, da je bilo pri Bačniku rojenih osem otrok, kar pa ni čisto točno. Mati Špela je namreč v razdobju enaindvajsetih let rodila deset otrok. Po vrsti so prihajali na svet: JANEZ (1834), ANTON (1836), FRANC (1838), MARIJA (1840), URH (1842), JAKOB (1845), še en JANEZ (1847) ker je prvi umrl,, MARIJANA (1850), IVANA - JOHANA (1852) in MATEVŽ (1854). Torej sedem fantov in tri dekleta. Ker pa je bil Jakob Aljaž še majhen, ko sta umrla brat Janez in sestra Marijana, mu napako lahko oprostimo. Verjetno je mislil na še živeče brate in sestre, saj se le tako račun dejansko izide. Kljub temu pa ostaja netočnost, daje bil četrtorojeni otrok. Bil je rojen šesti po vrsti.
Pravljico o osmih otrocih pod Bačnikovo streho in Jakobu kot četrtorojencu napačno ponavlja tudi Ivan Sivec v knjigi Triglavski kralj (str. 7), ki je leta 1994 izšla pri tedniku Družina. Sivec tudi napačno trdi, da je mati Špela zapustila Bačnikov dom, ker se je bala, da “jo na stara leta ne bi tamlada metala iz hiše” (str. 7). Resnica je drugačna.
Pri Bačnikovih so dobili “tamladega” in ne “tamlade” v hišo. Sivec dalje piše (str. 64): “Tedaj sem vzel k sebi svojo mater. Doma so se nekaj pričkali zaradi dote, mladi gospodar, moj brat, je pripeljal v hišo nič kaj prijazno žensko, stari in mladi pač ne gredo nikdar pretirano skupaj, in tako so mati prišli na Dobravo.”
Napačno. Ko je Aljaž postal župnik na Srednji Dobravi pri Kropi, je bila na nej-govem rojstnem domu že poročena sestra Johana ter imela že troje otrok. Mati bi torej hišo lahko zapustila le zaradi nesporazuma z zetom, ne pa snaho, ker te pri Bačniku takrat pač ni bilo.
Pa se vrnimo še malo k Bačnikovim v Zavrh, da vidimo, kako so se odivjali dogodki po Jakobovem odhodu.
Oče Anton je dočakal starost 82-tih let. Umrl je 25. avgusta 1877. Komaj nekaj mesecev za njim se je poslovil sin Janez, ki je bil namenjen za gospodarja. Posestvo,
Prva koča na Kredarici in Triglavska kapelica - Aljaževi stavbi iz leta 1896.
veliko pol grunta je nato prešlo v ženske roke. Jakobova mlajša sestra Johana se je namreč poročila z Janezom Ježkom, po domače Pikcem, iz Poljan pri Šentvidu. Ta je bil doma z bogate kmetije in je menda cekine prinesel k hiši kar v Žaklju. Ježku, katerega brat Franc je bil nekaj časa tudi šentviški župan, ni prijala odročna lega Bačnikove domačije v zakotnem Zavrhu, zato je iskal primerne parcele v Vikrčah. Tamkajšnji domačin, po domače Zefeljanov, pa mu je ponudil v prodajo celotno domačijo, ki je prišla na boben. Tako so se Bačniki še pred potresom 1895 preselili v Vikrče pod Turne, ter tja prenesli tudi svoje hišno ime. Naj starejši Ježkov sin Janez je med prvo svetovno vojno padel v Karpatih, zato je Bačnikovo domačijo v Vikrčah podedoval njegov brat Pavle. Na Aljaževi rojstni domačiji, pri Bačniku v Zavrhu pa si je z možem Murgljem življenje uredila Jakobova nečakinja Francka. Obe hiši še stojita in obe se ponašata s spominskima ploščama:
Znameniti stolpi na Triglavu, ki ga je župnik Jakob Aljaž dal postaviti leta 1895
V Zavrhu Jakobu Aljažu, v Vikrčah pa njegovemu nečaku Janezu Ježku, padlemu junaku v Karpatih.
V Srednji Dobravi pri Kropi je našla zadnji počitek mati Špela -uradno imenovana Elizabeta - Aljaž, ki je svoje življenje sklenila kot 76-letna pomočnica pri sinu Jakobu. Slavni župnik pa že od leta 1927 počiva med svojimi farani v Dovjem ob vznožju slovenskih gora.
Kljub temu da se Aljažev priimek ni ohranil pri nobenih od obeh Bačnikovih domačij, v Vikrčah in Zavrhu, pa naše misli in stopinje mnogokrat poromajo tja v skromen zaselek pod Šmarno goro in ni ga zavednega Slovenca, ki bi ne vedel, kje je tekla zibelka snovalcu naše najvišje ležeče stavbe ter koč v triglavskem pogorju in kje je leta mladosti užival Bačnikov Jakec -JAKOB ALJAŽ.
Andrej Mrak, skupina “Mladoklasje” Sta nežice
Kraji in ljudje
Rejniška družina Mlakar iz Hraš
Zavetje sa “ptičke brez gnezda"
Od leta 1973 do danes je pri Mlakarjevih v Hrašah svoj drugi ali celo prvi dom dobilo 24 “ptičkov brez gnezda,,; 20 deklic in 4 fantje, za katere starši niso znali ali niso mogli skrbeti. Njihova prva rejenka je bila Vesna iz Medvod, danes pa je pri njih Ksenija, ki je prav v teh dneh praznovala svoj deveti rojstni dan.
Šestdesetletni Vinko in petinpetdesetlctna Pavla sta poročena že dolgih 36 let. Danes sta oba že upokojena. Odgovor na vprašanje, zakaj sta se odločila, da njuna družina postane rejniška, je večplasten. Vač kot osem let sta morala čakati na svojega prvega otroka, potem pa sta v roku dobrega leta, na njuno veliko veselje, na svet prijokali dve deklici; Barbara in Romana. Še kakšnega otroka si takrat Pavla zaradi negotovosti, ki jo je v dom prinašala moževa bolezen, ni upala privoščiti. Ostala je doma, skrbela za otroka in svojega očeta. No, Pavla ni bila vajena, da bi bila brez svojega lastnega zaslužka in je svojo željo po samostojnosti povezala z željo, da bi bil v hiši ves čas otroški smeh in jok. Sicer pa je odločitev za rejništvo vedno odločitev obeh, moža in žene in nenazadnje njunih lastnih otrok. Barbara in Romana sta že poročeni in obe mamici po dveh ljubkih deklic. Barbara, ki je z družino ostala v domači hiši, mimogrede pripomne, da se je prav z vsemi dobro razumela. V smehu doda, da včasih celo bolje kot z lastno sestro.
Mami in ati za vse
Prva je pri Mlakarjevih začasen dom dobila Vesna iz Medvod. Sledilo ji je še 23 deklic in 4 fantje. Nekateri so ostali leto dni, drugi dlje. Kar 20 let je bila pri njih Helena, ki jih še sedaj redno tedensko obiskuje. Vrača se k Mlakarjevimi v Hraše, kot se pač otroci vračajo domov z vsemi tegobami in vsemi radostmi. Sedem let je bila pri njih tudi njena sestra Andreja, ki seje lani, kot s
Rejnika Pavla in Vinko, rejenka Ksenija ter vnučki Monika in Manca.
ponosom povesta Pavla in Vinko, “dobro” poročila. Nevesto sta oddala, kot prava mami in ati. Prav vsi rejenci jima namreč pravijo mami in ati. “Svojim pravim materam so rekli pa mamica,” doda Pavla.
Le zakaj se jima Marjana, ki je pri njiju preživela 18 let svojega življenja nič ne
Rejnica Pavla - mami za 24 "ptičkov brez gnezda'’.
oglasi, jima ni jasno. “Pa tako pridno in prijazno dekle je.”
“Ne, z rejenci nisva imela nikoli težav,” dodata, kar pa seveda ni veljalo za njihove starše. Enkrat seje zgodilo, daje ena izmed mamic svojega otroka, ki gaje k njim pripeljala socialna delavka in oče, celo ukradla. Spet druge, so se obnašale, kot da sta Pavla in Vinko kriva, da same ne morejo ali nočejo skrbeti za otroke.
Z rejenci sta običajno hito našla pravi stik, čeprav priznata, da biti rejnik ni vedno lahko. Toliko različnih usod je namreč pripeljalo otroke v varno zavetje Mlakarjeve družine. “Svojim otrokom daš ljubezen spotoma, rejencem pa jo je potrebno ponuditi še prav posebej,” misli še naprej oblikuje mami Pavla in doda, da kakšno čez rit so si pa tudi oni prislužili. “Če mu brišeš rit, da ga pa ne bi po riti, če si to zasluži?”
Klemen naj bi bil naš
Ko ju povprašam, kateri od rejencev jima je ostal še posebej v spominu, sta Pavla in Vinko enotna, da je to Kemal. Prepričana sta namreč bila, da bo ostal pri njiju. K njim je prišel tako rekoč naravnost iz inkubatorja. Bil je bolehen deček in skorajda nista minila dva tedna brez obiska zdravnika. Z maminim dovoljenjem sta ga krstila za Klemena. Bil je eden izmed sedmih rejencev, ki sta jih nesla h krstu. V velikem družinskem albumu in v še večji škatli so fotografije rejencev; pri krstu, obhajilu, birmi ali ob rojstnodnevni torti. Vsakemu sta kupila svoj album, v katerega so potem shranjevali posebne ujete trenutke.
Med njimi jih je kar nekaj s Kemalom oziroma Klemenom v središču pozornosti. Pa si je njegova mama uredila življenje in ga kot prvošolčka prišla iskat. “Tako sem jokala, da ga tudi obleči nisem mogla,” se tistega žalostnega dne spominja Pavla, Vinko pa doda, da jih sedaj že osemnajstletni Kle-
men večkrat obišče. Zadnjič se je v Hraše pripeljal iz Ljubljane kar s kolesom.
Klobase in voda za Ksenijo
Ksenija Badžar je k Mlakarjevim v Hraše prišla kot triletno dekletce junija leta 1993. “Takrat je jedla le klobase in salame ter pila vodo,” se spominja Pavla in poskuša namigniti na neurejene razmere, v katerih je živela Ksenija, nevajena toplega obroka in najbrž tople besede. Danes je Ksenija živahna, še vedno ne preveč zgovorna deklica, ki je pred petimi dnevi praznovala svoj deveti rojstni dan. Danes je skorajda vse. Se posebej rada ima sirček, ki ga iz kozjega mleka pripravi mami Pavla.
Ksenija je zaključila drugi razred smled-niške osnovne šole. “Pisanje ji ne dela težav, le pri matematiki ji včasih malce spodleti,” pravi Pavla in prizna, da jo je šole kar malce strah, kajti včasih že ne ve več, kako pomagati. Tudi na govorilne ure najraje pošlje kar
Tako kot sta se Barbara in Romana dobro razumeli z vsemi rejenci, tako se danes Monika in Manca dobro razumeta s Ksenijo, in obratno.
moža, saj ji je med mladimi mamicami včasih že kar nerodno. Pri Mlakarjevih bodo še ponudili dom kakšnemu "pričku brez gnezda”, če le ne bo toliko težav, kot jih imata s Ksenijo. “Še po šestih letih namreč ne morem urediti slovenskega državljanstva zanjo, čeprav seje rodila v Ljubljani. Njena mati pa je, preden se za njo izgubila vsaka sled, dolgo živela v Sloveniji. Tako je Ksenija brez stalnega prebivališča in vsako leto moram opraviti veliko poti in izpolniti kar nekaj formularjev, da Ksenija lahko ostane pri nas in obiskuje šolo,” potoži mami Pavla jezna na birokracijo, ki uravnava življenje tam, kjer bi ga morala dobrota in razumevanje.
Dosežki
Goričane Tovarna papirja Medvode, d.d.
Prihodnost je v specialnih papirjih
Nov premazni agregat in posodobitev papirnega stroja - naložba vredna čez milijardo
Papirni stroj, ki se sicer vrti 24 ur na dan, tudi ob nedeljah in praznikih, so ustavili 30. maja zvečer in začeli z deli. 240 delavcev iz 26 domačih in 10 tujih podjetij, je v dobrih dveh tednih opravilo več kot 40 tisoč delovnih ur.
Naložba v nov premazni agregat in posodobitev papirnega stroja bo goričanski
“Ni pomemben le nov dober avto, pomembno je, da pa znaš dobro voziti,” je dejal direktor Goričan Tovarne papirja Medvode Andraž Stegu, ko je na tovarniškem zajtrku, kot so poimenovali tiskovno konferenco, novo naložbo predstavil širši javnosti.
papirnici pomagala preživeti in ohraniti konkurenčnost na domačem in tujem trgu.
Doslej je letno proizvedla okrog 50 tisoč ton brezlesnih, predvsem premaznih papirjev. Ker pa je povpraševanje po samokopirnem papirju, ki je njen glavni proizvod, vedno manjše, je bila nujna preusmeritev v proizvodnjo specialnih tehničnih papirjev. “Z znanjem in trdim delom nam je uspelo
Vilma Oberstar
1215 Medvode Škofjeloška 18 Jel.: 061/612 616
market
d.o.o.
Delovni čas:
delovni dnevi od 8. do 20. ure ob sobotah od 7.30 do 18. ure ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure
ŽELIMO VAM PRIJETNO PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA
poiskati tržno nišo, ki bo tovarni pomagala preživeti na daljši rok, saj po naši oceni z obstoječo paleto proizvodov, ki jih je bilo podjetje sposobno proizvajati pred naložbo, nismo mogli pričakovati razvoja za obdobje daljše od treh let,” je povedal direktor podjetja Andraž Stegu.
Kot je zatrdil vodja projekta Janez Tomažin, so v tovarni Goričane sedaj prvi in edini na svetu, ki bodo na enem stroju lahko proizvajali kar tri
kvalitete papirja, kot so siliko in ink jet premazni papir ter laser print pigmentirani papir. “Podjetje VOITH, ki je največji proiz-
Milijardo in 300 milijonov tolarjev vredna naložba v nov premazni agregat in posodobitev papirnega stroja je naložba v preživetje.
v tovarni.
Prenovljeni papirni stroj bo omogočal boljšo kvaliteto premaznega papirja, izdelavo novih specialnih papirjev, ekološko razbremenitev, hkrati pa bo zmanjšal stroške premaznih snovi in porabljene energije. Ob dobrem obratovanju in normalnih tržnih pogojih se bo vrednost naložbe, ki je miljardo in 300 milijonov tolarjev, povrnila v petih letih.
Tovarna Goričane za njeno financiranje ni potrebovala posebne pomoči Slovenske razvojne družbe, ki je z 80-odstotnim deležem njen največji lastnik, saj že tri leta beležijo dobiček iz tekočega poslovanja. “80 odstotkov naložbe smo financirali sami, tudi z ugodnimi dogovori glede dinamike plačil, za ostalo pa smo dobili posojilo ene izmed poslovnih bank, ki so ves čas budno spremljale naš razvoj,” je še dejal direktor Andraž Stegu.
vajalec papirnih strojev na svetu nas, je izbral za svoje referenčno podjetje, kar pomeni, da bodo z vsega sveta prihajali v Goričane gledat, kaj zanamo.”
Tehnologija, kupljena v tujini, je bila namreč prilagojena obstoječemu papirnemu stroju na podlagi lastnega znanja zaposlenih
IZDELAVA POHIŠTVA VSEH VRST PO NAROČILU!!!
BRANE MERJASEC, Sp. Pirniče 27a, 1215 Medvode, tel. 061/621-849
OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA.
Kultura
Državna lastnina, občinska sramota
Četrt stoletja muzej, danes (le) občinski kulturni center?
Za vsemi na videz različnimi pogledi na obliko in vsebino muzejske dejavnosti, se skriva preprosto
vprašanje, kje za obnovo dvorca vzeti denar.
Potem ko sc je pred enajstimi leti podrl strop v goričanskem dvorcu, je bilo to znamenje, da je eden lepših primerkov baročne arhitekture pri nas potreben obnove. V letu 1990 se je obnova začela, sedaj pa že tri leta popolnoma stoji. Če je bilo najpomembnejše vprašanje prvih petih let, kje dobiti sredstva za nadaljnjo obnovo dvorca, in če so sc nato več kot leto dni kresala mnenja slovenskih etnologov glede njegovega programa in vsebine,
Na podlagi pogodbe o medsebojnem sodelovanju pri dolgoročnem kreditiranju drobnega gospodarstva med občino Medvode in Novo Ljubljansko banko, d.d., Ljubljana, objavlja občina Medvode
RAZPIS POSOJIL ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA DROBNEGA GOSPODARSTVA
1.	Posojila se dodeljujejo za naslednje namene:
-	nakup, graditev in adaptacija poslovnih prostorov
-	nakup nove opreme
-	ekološka sanacija obstoječih dejavnosti oz. tehnoloških procesov
-	financiranje obratnih sredstev
2.	Posojila se dodeljujejo samostojnim podjetnikom in gospodarskim službam s področja malega gospodarstva s sedežem na področju občine Medvode.
3.	Znesek namenjen za posojila je 116.050.000,00 SIT.
4.	Višina posojila znaša največ 60 % proračunske vrednosti za namene iz 1. alinee 1. točke in 80 % vrednosti za ostale namene.
5.	Doba vračanja posojila je do 5 let.
6.	Obrestna mera za posojilo je TOM + 2,5 % letno.
7.	Stroški obdelave posojila so 0,5 % od višine posojila oz. minimalno 30.000,00 SIT.
8.	Zavarovanje posojila: v skladu s Pravilnikom o oblikah zavarovanja posojil Nove Ljubljanske banke, d.d., Ljubljana.
9.	Dokumentacija: vlogo za posojilo na bančnem obrazcu in seznam zahtevane dokumentacije dobijo prosilci v NLB, d.d., poslovalnica Medvode, Cesta ob Sori 3, 1215 Medvode, pri ga. Danici Drole, tel. 613-285. Vloga mora vsebovati vso predpisano dokumentacijo za posameznega prosilca in se ne obravnava, dokler ni kompletna. Banka lahko zahteva po potrebi dodatno dokumentacijo.
10.	Sklep ustreznega organa banke bo občina potrdila v roku 10 dni od prejema obvestila banke. Informacije o razpisu lahko dobite tudi na občini Medvode pri g. Roku Tomšiču.
11.	Razpis je odprt do porabe sredstev.
Župan občine Medvode Stanislav Žagar
pa se sedaj, predvsem občini Medvode, zastavlja vprašanje, kako v dvorec ne le vlagati sredstva, temveč tudi sooblikovati njegov program.
Muzej Goričane je namreč še vedno sestavni del oziroma izpostava Slovenskega etnografskega muzeja in tako državna lastnina. Njegov vodja Ralf Čeplak Mencin meni, da ima to svoje slabe in dobre strani. Slaba je ta, da je Slovenskemu etnografskemu muzeju, odkar ima nove prostore na Metelkovi, malo mar za Muzej Goričane. Dobra pa je ta, da država vsaj posredno še nosi finančno breme “njegovega životarjenja”.
Občina Medvode je v letošnjem letu v proračunu namenila 15 milijonov tolarjev sredstev za obnovo dvorca, in če gre kaj verjeti dogovoru s kulturnim ministrom Jožefom Školčem, tako ne bi smelo biti vprašljivih tudi 15 milijonov državnega “kulturnega tolarja”. Kljub temu je Občina Medvode želela v podpis pogodbo, iz katere bo razvidno, kaj ji glede na vlaganje v državno lastnino pripada. Že za zadnja opravila pred tremi leti je namreč, na podobno zahtevo države, namenila 20 milijonov tolarjev in se dogovora držala le sama.
Če bo 30 miljonov tolarjev do dvorca Goričane tokrat res prišla, bi po načrtu gradbenega odbora najprej poskrbeli za ureditev sanitarij, podstrešja in stopnišča, kar bi dalo možnost ponovne oživitve dvorca Goričane. Kljub temu da še ni nekih osnovnih pogojev, se namreč v njem že odvijajo nekatere prireditve.
Muzej zamujenih priložnosti
Zgodovina stikov Slovencev z neevropskimi kulturami je bila pestra, materialni dokazi so se stekali v domovino in v letu 1964 našli prostor v goričanskem dvorcu. Zbirke indijanskih plemen Očipve in Otava, ki jo je podaril misijonar Friderik Baraga, so skupaj z drugimi in kitajsko Skuškovo
V petek, 2. julija, se bodo v dvorcu Goričane sestali predstavniki Slovenskega etnografskega muzeja in občine Medvode. Ogledali si bodo trenutno stanje in določili prednostno listo potrebnih opravil. Občina Medvode pa še vedno čaka, da ji Ministrstvo za kulturo pošlje v podpis pogodbo o soupravljanju, iz katere bo razvidno, kaj ji glede na sofinanciranje pripada.
zbirko več kot četrt stoletja, vse do začetka obnove dvorca, predstavljale Muzej neevropskih kultur Goričane.
Kljub temu da je vodja goričanske izpostave Ralf Čeplak Mencin ves ta čas zagovarjal koncept ohranitve muzeja, je skorajda jasno, da se bodo vse zbirke izvenevropske kulture iz depojev preselile na Metelkovo, v Goričanah pa ostane le Skuškova kitajska zbirka bogato rezljanega pohištva, oblačil, in keramičnih ter porcelanastih izdelkov, ki je Slovenski etnografski muzej ne sme odpeljati.
Leta 1964 je bila namreč podpisana pogodba, s katero je Japonka Tsuneko Kondo-Kavase, poročena Skušek, Sloveniji prepustila svojo bogato zbirko, pod pogojem, da bo stalno razstavljena v Goričanah. Torej bo prišlo do delitve 20 tisoč enot gradiva (9500 inventa-riziranih), ki danes predstavlja, sicer v depojih spravljeno, neevropsko zbirko.
Muzej neevropskih kultur, ali po novem Muzej Goričane, naj bi prvenstveno postal občinski kulturni center z relativno avtonomijo, ne le programsko, temveč predvsem finančno.
Kaj bo torej ostalo od načrtov narejenih skoraj pred desetletjem, ko so muzej Goričane nekateri videli kot živ muzej neevropskih kultur, z restavracijo, razstavnim prostorom, gledališčem, protokolarnim prostorom...? Ali muzej kot pretok ljudi in idej ali zgolj zamujenih priložnosti.
Uspešni v akciji Veter v laseh
Šport v Medvodah
Konce maja in v mesecu juniju je v Medvodah potekalo več odmevnih športnih prireditev, med njimi občinsko tekmovanje v krosu ter vseslovenska športno-zabavna akcija Veter v laseh - s športom proti drogi. Namen takšnih prireditev je povezati mlade v športnem duhu in jim pokazati, da je ukvarjanje s športom eden izmed koristnih in zdravih načinov preživljanja prostega časa.
Letošnjega občinskega krosa, ki je potekal 26. maja na nogometnem stadionu v Medvodah, se je udeležilo okoli 300 tekmovalcev iz vseh medvoških osnovnih šol in vrtcev, pa tudi nekaj mladincev in članov. Razvrščeni so bili v več kategorij, preteči pa so morali od 500 m do 5000 m. Tradicija občinskih tekmovanj v krosu je po besedah sektorja Športne zveze Medvode (ŠZM), Antona Bohinca, že kar dolga, medvoški tekmovalci pa dosegajo lepe uspehe tudi na drugih tekmovanjih. Največ zmag je na letošnjem krosu pripadlo OŠ Preska, ki je osvojila 7 prvih mest.
Zadnjo soboto v mesecu maju se je na svojem potovanju po Sloveniji v Medvodah, natančneje ob Zbiljskem jezeru, ustavila vseslovenska akcija Veter v laseh - s športom proti drogi, ki poteka v organizaciji Športne unije Slovenije. Mladi lahko v okviru te akcije tekmujejo v košarki, odbojki, rolanju, uličnem plesu in še čem. Medveške ekipe so se odločile za odbojko in se pomerile na peščenih igriščih, ki jih je pripravilo Turistično društvo Zbilje. Sončno in vroče vreme je že navsezgodaj pozdravilo 60 udeležencev, večinoma mladih medvoških osnovnošolcev. Po mnenju predsednika ŠZM, Jožeta Omerzuja, je akcija uspela; z njo so želeli medvoško mladino pripeljati ven, v naravo, stran od televizije, računalnikov in zakajenih prostorov.
Rezultati:
kategorija 12 do 15 let
1.	mesto Dream team (OŠ Preska)
2.	mesto Levi reg (OŠ Preska)
3.	mesto Smrkci (OŠ Preska) kategorija nad 15 let:
L mesto Labodi (Medvode)
Veliko zaslug pri izpeljavi teh dveh prireditev - in tudi mnogih drugih, povezanih s športom - ima Športna zveza Medvode. Ustanovljena je bila leta 1996 na jiobudo medvoškega župana Stanislava Žagarja. Njen predsednik je Jože Omerzu, sekretar Anton Bohinc, izvršni odbor pa sestavljajo še Darinka Verovšek, Nevenka Omerzu, Mitja Klavora, Janez Knez, Miha Kic in Marjan Židan. Poglavitne naloge ŠZM so:
-	organizacija različnih rekreativnih prireditev (kot npr. Tirni liga košarke ipd.)
-	skrb za tekaške proge predvsem na Jeprci (kjer je zadnja leta opaziti povečan obisk)
-	skrb za plavalno opismenjevanje v 2. razredih OŠ in v mali šoli
-	izvajanje športne značke v šolah
-	priprava občinske ekipe za Kros Dela
-	sekretar ŠZM vodi vsa šolska športna tekmovanja do občinske ravni (kros, atletika, mali nogomet, košarka, odbojka, badminton, namizni tenis, med dvema ognjema...), v katera so vključene vse medvoške osnovne šole in OŠ Vodice
-	ŠZM je nekakšna povezava med društvi, klubi in občino
Predsednik ŠZM, Jože Omerzu, je povedal, daje njihov največji uspeh pravzaprav že to, da so se sploh uspeli zbrati skupaj in začeli z delom. Prepričanje, da imajo kot organizirana skupina več možnosti za uspeh, kot če bi se vsak posameznik, društvo ali klub moral boriti sam. Poudaril je še, da je njihova največja želja, da bi Med-voščani končno dobili večnamensko dvorano, namenjeno športu. Osnovni problem v Medvodah je namreč pomanjkanje ustreznih športnih objektov, kjer bi se pod strokovnim vodstvom lahko izobraževali bodoči športniki. V ta namen so v ŠZM pred dvema letoma pripravili tudi okroglo mizo, na kateri so razpravljali o trenutnem stanju športa v Medvodah, zbrali pa so tudi 1500 podpisov občank in občanov medvoške občine za več posluha pri izgradnji ali obnovi športnih objektov. V Športni zvezi Medvode bi radi spodbudili mlade k redni in pravilni športni vadbi, saj opažajo, daje bilo športa v Medvodah včasih več kot danes. Vsako leto na najrazličnejših prireditvah, ki jih pripravi ŠZM ob pomoči klubov in društev, sodeluje okoli 800 otrok. Mladi medvoški športniki pa posegajo po najvišjih mestih tudi na državnih prven-
stvih. Letos je na primer ekipa OŠ Preska postala državni prvak v badmintonu, OŠ S vetje je osvojila 1. mesto v biatlonu, podobnih uspehov pa je še veliko.
Natali Žalik
Rezultati prvenstva občine Medvode v kegljanju v L 1999
Tekmovanje je potekalo od 19. 5. do 29. 5. 1999 na kegljišču Hidro. Nastopilo je 57 tekmovalcev in tekmovalk, od tega še 13 tekmovalcev in 7 tekmovalk v finalu.
Rezultati moški: I. Tomaž KERNIČ 1.904 keglji, 2. Tone Vengust 1.830, 3. Franci KOS 1.808 (618) na čiščenje, 4. Franci JERŠE 1.808 (614), 5. Bojan ŠKULJ 1.806, 6. Brane JURKOVIČ 1.800, 7. Dušan ERŽEN 1.791, 8. Janez JENKO 1.777, 9. Stane LAVRIŠA 1.758, 10. Janez JUVANČIČ 1.734. 11. Miran BUKOVEC 1.731, 12. Drago BRDNIK 1.726, 13. Marjan KERNIČ 1.709.
Rezultati ženske: 1. Dragica VENGUST 811 kegljev, 2. Slavka PLESTENJAK 783, 3. GOLC Olga 776, 4. Vida ŽEROVNIK 771, 5. Ani KOŠENINA 769, 6. Žaga SAJOVIC 738. 7. Kati JANJIČ 737.
Najboljši trije tekmovalci in tekmovalke so prejeli pokale.
Srečanja
Gašper Žerovnik in Primož Svoljšak
Ko ti minister in župan priznata, da si as
Da o ponosnih starših, učiteljih in sošolcih, sploh ne govorimo
V roku tedna dni sta bila Gašper Žerovnik in Primož Svoljšak, zaradi uspehov doseženih med šolskim letom, povabljena kar na dva sprejema. Najprej sta bila v skupini mladih matematikov in fizikov, ki jim je čestitke izrekel sam šolski minister Slavko Gaber, potem pa sta bila med tistimi uspešnimi medvoškimi osnovnošolci, ki jim je pozornost namenil tudi župan Stanislav Žagar.
Gašper Žerovnik je v letošnjem šolskem letu prejel zlato Vegovo priznanje iz matematike, zlato Stefanovo priznanje v znanju fizike in zlato Preglovo priznanje iz kemije, Primož Svoljšak pa zlato Stefanovo priznanje iz fizike.
Sicer pa sta oba na videz čisto “običajna” najstnika. Manjši Gašper s svojimi korenčkastimi skodranimi lasmi deluje precej navihano, višji Primož z očali na nosu precej resno. Pa videz vara, saj Gašper vsaki izrečeni besedi poskuša najti pravo mesto, Primož pa v igri besed vedno išče več pomenov. Naprimer, Gašper z natančnostjo pove, da že šesto leto v glasbeni šoli obiskuje ure klavirja, da se ukvarja z računalnikom in da precej časa preživi pred televizijo. Primož prosti čas preganja z računalnikom, z igranjem na kitaro, če jo slučajno ni komu posodil, in trenira atletiko oziroma, kot pravi sam, trenira smejalne mišice. Da je zaprisežen tabornik, govori že sam napis na majici, da pa se vozi s skuterjem, ki ga je “podedoval” po bratu, takrat, ko je v njem bencin, je žalostno dejstvo, še doda.
Do pred nekaj dni sta bila Gašper Žerovnik in Primož Svoljšak osmošolca na osnovni šoli Medvode. Oba sta bila vseh osem let odličnjaka. V Gašperjevem spričevalu sploh ni druge ocene kot petice. Prav sedaj čakata na obvestilee, da se jima je uspelo “prigristi” med 250 bodočih dijakov Gimnazije Bežigrad. Gašperju je na račun odličnega spričevala, uspeha na zunanjem preverjanju znanja iz materinščine in matematike ter prisluženih priznanj uspelo zbrati 167, Primožu pa 159,5 od skupaj možnih 170 točk. Precej prepričana sta, da se jima bo uspelo vpisati na želeno gimna-
zijo. Primož bi tako sledil poti, ki jo že utira najegov starejši brat. Gašper ni komentiral, ali bo on sam sledil očetu, ki ima dva doktorata; iz matematike in računalništva. Primož pravi, da bo prvih nekaj dni počitnic aktivno počival, Gašper pa je najbrž že na poletni šoli matematike na Bledu.
Sicer njuna poklicna pot še ni čisto nič določena, kajti na vprašanje, kaj bosta, ko “odrasteta”, le skomigneta z rameni. Primožev odgovor, da bi bil velik in bogat, najbrž ne šteje.
Župan občine Medvode je čestital tistim medvoškim osnovnošolcem, ki so v letošnjem letu dosegli vidne uspehe na državnih tekmovanjih, tako iz. preverjanja znanja, športnih veščin ali drugih spretnosti. To so: Gašper Žerovnik, Primož Svoljšak, Ljudmila Gabrovšek, Juš Bizant, Marko Fišer, Neva Omerzu, Katja Škorič in Miha Okršlar (vsi OŠ Medvode), Anže Sitar, Barbara Lozar, Ota Fekonja, Vesna Zupančič, Ana Oblak, Jasmina Verovšek, Goran Milivojevič, Blaž Bečan, Sima Biz,jak in Brigita Belšak ( OŠ Preska), Urška Ivanjko, Luka Gorše, Barbara in Helena Štruclej ter Blaž Mihovec (OŠ Pirniče), Martina Kozjek, Borut Narat in Vani na Urh (OŠ Simona Jenka Smlednik) in Mirko Jokič iz Vzgojno - izobraževalnega zavoda Fran Milčinski.
Takole sta se skupnemu življenju naproti odpeljala Sandi in Mojca Salkič, roj. Selšek, tik potem ko sta dahnila usodni da.
)
1,0,0.
PROIZVODNJA POSTELJNINE, ODEJE, BLAZIN IN SEDEŽNIH GARNITUR
Pevec Iztok
Cesta talcev 14, Medvode
tel.: 061/612-468 GSM: 041/674-030
Vse sorte
Prireditve včeraj in danes
Strelsko tekmovanje
v V petek, 2. julija, bo organizirala LD Šmarna gora tekmovanje v streljanju na glinaste golobe v počastitev občinskega praznika v Medvodah. Tekmovanje bo pri lovski koči v Zavrhu.
Otroci
bodo taborili
Društvo tabornikov ROD DVEH REK v Medvodah tudi letos organizirajo taborenje ob reki Kolpi in sicer za medvedke in čebelice (7. - II. leta) od 21. - 28. julija ter za gozdovnike in popotnike (starejši od 12 let) pa od 21. - 31. julija. Želimo jim prijetno bivanje.
Požrtvovalni gasilci
Gasilci PGD Smlednik-Valburga bodo v soboto, 3. julija, priredili tudi svoje letošnje druženje - veselico ob 19. uri pred VIZ F. Milčinskega v Valburgi ob zvokih ansambla Mira Klinca. 31. julija pa se bodo zbrali pirniški gasilci in sicer pred OŠ v Zgornjih Pirničah in se zavrteli ob zvokih ansambla Zasavci. S tem zaključujejo letošnje veselo druženje vsa gasilska društva v naši občini.
Zbiljska noč
Prizadevni turistični delavci TD Zbilje bodo tudi letos jpripravili že tradicionalno ZBILJSKO NOČ, ki bo v soboto, 7. avgusta, na Zbiljskem jezeru z začetkom ob 20. uri. Zabavali vas bodo člani ansambla Avia Band. Višek rajanja bo opolnoči, ko bo nad jezerom zagorel veliki ognjemet.
Mednarodni lutkovni festival
Letos bo v Medvodah že 3. mednarodni lutkovni festival imenovan: Lutkovni pristan Medvode 99, ki bo trajal od 29. avgusta do 17. septembra. Odbor festivala se je tudi letos potrudil in izbral za vas zanimive lutkovne predstave iz vsek koncev sveta. Priporočamo vam, da jih ne zamudite. V prihodnji številki Sotočja bo podrobnejši program predstav.
■ »k ■:.! i:i ^>rvi<>
Rudnik srebra v Medvodah
V zadnji številki Sotočja (maj 1999) str. 6. sem v prispevku neznanega pisca zasledil članek Rudnik srebra v Medvodah. V njem so omenjeni tudi načrti, da bi plavi za srebro in svinec kurili s premogom, izkopanim v Zbiljah. Če se ne motim, je kopanje premoga v Zbiljah v tem prispevku prvič omenjeno. Zdaj živini tam blizu in se pogosto sprehajam po gozdu, pod katerim so nekoč kopali premog, zanima me zgodovina domačega kraja, posebno, če je bolj malo znana. Zato vam predlagam, da se nekdo loti zbiranja gradiva in napiše podoben prispevek, kot je tisti o rudniku srebra. Nekje južno od zaselka Zbilj Žej je še zdaj v gozdu kotanja, ki je skoraj zanesljivo nastala, ker se je vdrl storp v enem izmed rudniških rovov. Jakob Novak, mizarski mojster, ki je umrl že pred leti, mi je nekoč pripovedoval da so ga pri gradnji jezu za HE Zbilje prosili za pomoč, da je pokazal rov, speljan z zahodne strani v strmi brežini. Bali so se namreč (graditelji), da bi skozenj odteklo preveč vode iz zbiralnega jezera. Nadalje mi je Novak pripovedoval, da so nekoč domačini pri Zbiljah kopah premog za lastno potrebo, saj so bila drva precej draga. Vse do prvih let po prvi svetovni vojni. Pa lepe pozdrave! Mile Pavlin, Medvode
Pretekle prireditve
Vrtec Medvode je skupaj z otroki in starši skupine Zmajčki in vzgojiteljicama Nasto Kopač in Matejo Jekler gostil prav posebnega prijatelja z otoka Madagaskar. Na igrišču vrtca sb spoznavali navade in tradicije te dežele, saj jim je prijazni Josef imenitno pel, igral in jih spodbudil, da so se tudi otroci sami preizkusili tako v V ’ prepevanju kot tudi v muziciranju, pri čemer so jim prizadevno pomagali tudi njihovi straši.
Vrtičkarji gredo v šolo
“Svet je prepoln neznanih poti, v njem se kak palček kaj lahko zgubi”, je vodilo, ki so ga otroci skupin priprave na šolo, ki zapuščajo vrtec Medvode, želeli sporočiti vsem odraslim, zlasti staršem, ki so dodobra napolnili dvorano Svobode v Medvodah. Letos so to že šestič skupaj z vzgojiteljicami pripravili slovesni zaključek programa male šole in v jeseni prestopili prag “prave” šole.
Na Robežu se “ženijo”
Na binkoštno nedeljo so “na kmečkem turizmu” Robež zaigrali komedijo: Dva para se ženita angleškega avtorja Vaclava Tob-skyja in v režiji Boruta Gartnerja. Gostovala je gledališka skupina Vagabund iz Reteč pri Škofji Loki. Zaradi naravnega in prijetjega okolja ter žive glasbe so bili obiskovalci navdušeni nad prireditvijo, katero je organiziral prizadevni lastnik Robeža. Vsekakor nam takih prireditev v naravnem okolju pri-mankuje in prepričani smo, da nas bo Robež (ki ni samo gostišče) kmalu zopet razveselil z novo predstavo na prostem.
Nagradno vprašanje
Današnje nagradno vprašanje ni kamen spotike. Je pa povezano z dogajanjem, ki se nam bliža in bo na različne načine poudarjalo dogajanja v občini. Malo pomislite, pobrskajte po spominu, zagotovo ste že videli tole hišo.
Tri, ki nam boste sporočili, kje smo naredili tale posnetek oziroma kaj predstavlja, bomo nagradili. Odgovore pošljite na naslov Gorenjski glas, p. p. 124, 4001, Kranj
Ime in priimek
Naslov
Pošta_______
Na sliki je:
Zdaj pa k rešitvam nagradnega vprašanja v drugi številki. Dobili smo 53 pravilnih odgovorov. Slikali smo kup pri železniški postaji (in, recimo, pripomogli k temu, da ga danes ni več).
Nagrado - majico Gorenjskega glasa prejmejo: Ema Zavrl, Verje 24a, 1215 Medvode; Danica Gabrovec, Spodnja Senica 12 B, 1215 Medvode; Franc Gašperlin, Valburga 27, 1216 Smlednik.
Spet
konec avgusta
Naslednja številka Sotočij bo izšla konec avgusta. Lepo poletje Vam želimo!
Zadnja stran
V Medvodah, na kraju, kjer je nekdaj namesto slaščičarne zrasla poznana džamija in so jo podrli, je novi lastnik res začel graditi slaščičarno.
Gasilci PGD Preska so letos pripravili že tretje srečanje terenskih vozil iz različnih gasilskih društev. Gasilci Preske so bili na tekmovanju šesti.
Knjižnico v Medvodah, ker je lepa, svetla in prostorna, so v začetku junija obiskali udeleženci seminarja Knjižnice v novi Kvropi iz 12 vzhodnoevropskih držav.
Hiša Kulinarike Jezeršek je v sredo, 23. junija, zvečer dobila mednarodni certifikat za kakovost ISO 9(101 in bila vključena v mednarodno verigo vrhunske ponudbe CD.
Ob koncu šolskega leta, ko je župan Stanislav Žagar sprejel vse najboljše iz štirih osnovnih šol, je nastal tudi tale skupinski posnetek.
Medvode nekdaj: Kopanje v Sori.
Medvode danes.