261 številka.
Ljubljana, v četrtek 13. novembra 1902.
XXXV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati srn avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez po&iljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — ZaQoznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ah večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj sa^bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravništvo pa a Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Koblarjev poraz.
V Kranju je umrla dne 24. julija 1901. zasebnica Terezija Eržen. Njen jedini brat se je oglasil kot dedič, a je na svoje veliko začudenje izvedel, da se nahaja vse premoženje umrle sestre, v znesku 10.000 K, v rokah tehanta Koblarja.
Pri zapuščinski oblasti je tehant Kob-lar izjavil, da mu je Terezija Eržen svoje premoženje pet dni pred smrtjo darovala, in sicer med živimi.
Brat Terezije Eržen pa je imel priče, da tehantu ta hranilnična knjižica ni bila darovana med živimi, ampak da mu je bila izročena le, da jo shrani, in zato je nastopil pot tožbe.
Pred prvo obravnavo so se zgodile prav čudne reči. V Kranju so namreč preparirali priče.
Pri obravnavi sta se namreč tehant Kob lar in njegov zastopnik dr. F ur lan postavila na stališče, da je Terezija Eržen -ehantu Koblarju darovala med živimi dotično hranilnično knjižico, med tem, ko je zastopnik tožiteljev, dr. Tavčar, zastopal stališče, da Terez'ja Eržen rečene hranilnične k n j i ž i c e s p 1 o h n i m e d živimi darovala tehantuKoblarju, sicer pa da je taka trditev, kakor jo Koblar trdi, sploh neveljavna.
Ljubljanska sodnija ni neinteresira-nim pričam toliko verjela, kakor interesi-ranemu Koblarju. Zaslišala je Koblarja pod prisego in je ta pod prisego potrdil, da mu je bila hranilnična knjižica med živimi darovana. Na podlagi tega je sodnija tožbo odbila, češ, da nima niti najmanjšega vzroka dvomiti nad besedami gospoda, dekana in da je taka daritev, kakor jo trdi Koblar, veljavna.
Proti tej razsodbi ljubljanske sodnije se je dr. Tavčar pritožil na višjo sodnijo v Gradcu in ta je spoznala, da je ljubljanska sodnija napačno ocenila dokazni in razpravni izid ter vsled tega dvignila prvo sodbo ter obsodila tehanta Koblarja, da moravzapu-ščino Terezije Eržen izročiti hranilnično knjižico z vlogo 9800 K ter plačati sodne stroške.
LISTEK.
Praška pisma.
Zadnji čas je čas kriminalnih notic. Vsaka dežela in skoro vsako mesto ima svojo afero. Povsod devfravdacije, večje in manjše po nadarjenosti in spretnosti dotičnih gospodov in obsežnosti poverjenih jim blagajen. Predsednik te častne legije pa je praški Drozd. Tragično je, da je ravno ta, od samega papeža dekorirani gospod, zadel klerikalizmu tako bridek udarec. Mnogo so izgubili klerikalci v Pragi in v celi Češki z afero svetovaclav-ske posojilnice, zato se zdaj tudi tako krčevito trudijo, da bi si vsaj deloma pridobili izgubljeno zaupanje in izgubljeno pozicije nazaj. Ali nikako ne gre. Češka visoka duhovščina je neizmerno bogata, — ali težko, težko jim gredo denarčki iz tolstih žepov. Sanačni fond raste strašno po malem a dozdaj je konstatiran pri mankljaj 4,200.000 kron, nekateri listi pa pišejo, da bo končni deficit iznašal celih 9 miljonov.
Po malem  lezejo  interesantni de-
Proti tej razsodbi se je pritožil Ko blar na najvišjo sodnijo, ki pa je njegovo pritožbo o d b i 1 a in potrdila razsodbo višje sodnije v Gradcu. Ta razsodba najvišje sodnije se glasi: V imenu njegovega Veličanstva cesarja.'
C. kr. najvišji sodni dvor je kot revizijska sodnija v pravni stvari Martina Eržena, tožnika, zastopanega po dr.ju Tavčarju zoper Antona Koblarja, toženca, zastopanega po dr.ju Furlanu radi izročbe hranilne knjižice po 9800 kron s pripadki vsled revizije toženca zoper sodbo c. kr. višje deželne sodnije v Gradcu kot prizivne stopnje z dne 17. aprila 1902 Bc II. 8/2/3, R II. 10/2, s čimur se je zavoljo priziva tožnikovega in rekurza toženče-vega izpremenila sodba c. kr. deželne sodnije v Ljubljani z dne 27. decembra 1901 Cg I. 288/1/8 — v tajni seji razsodil:
Revizija se z a vrne in je toženec dolžan, tožniku na stroških revizijskega odgovora v 14 dneh v izogib izvršbe povrniti 190 K 86 vin.
Razlogi. Revizija se naslanja na revizijske razloge § 503. št. 2., 3. in 4. c. pr. r. Revizijski razlog pomanjkljivosti v v postopanju tiči baje v tem, da je prizivna sodnija brez zopetnega zaslišanja toženca, oziroma prič, izpovedbe deloma drugače nego prvi sodnik raztolmačila, deloma izpovedbe prič proglasila za ne-merodajne. Vendar ta razlog ne glede na to, da se pogreša tudi odgovarjajoči mu revizijski predlog na razveljavljenje prizivne sodbe in na zavrnitev zadeve prizivni sodniji, vobče ne obstoja, kajti druga stopinja je, nedotaknivši se prepričanja prvega sodnika glede resničnosti pričinih kakor tudi toženčevih povedb, ravno od prvega sodnika dokazana dejstva uporabila v podlago svoji sodbi. Toda vprašanje, jeli z dejstvi, katera so se dognala z izpovedbami od prvega sodnika zaslišanih prič, dotrjena daritev med živimi ali mandat-ili ne, ni le predmet dokaznega preudarjanja, marveč pravno vprašanje, ki se ima rešiti na podlagi pravnega sklepanja iz dokazanih dejstev, ki se tedaj ne da izpodbijati z revizijskim razlogom § 503 št. 2. c. pr. r. Tudi v ob-razložbi revizijskega razloga št. 3. § 503.
c. pr. r. se nikakor ni pokazalo, daje prizivna sodnija kako aktom nasprotujočo dejansko okoliščino privzela v podlago, marveč se izpodbija le pravna presoja relevantnosti posameznih dejanskih okoliščin.
V istini se je tedaj obrazražil izključno le z izrecno navedbo § 503. št. 4. c. pr. r. uveljavljeni revizijski razlog napačne pravne presoje.
Vendar revizija tudi v tej smeri ni utemeljena.
Da bi se moglo sklepati na daritev med živimi z istočasno izročitvijo podarjene stvari, — kakor je to storil prvi sodnik, — moral bi se predvsem in predtem iz dotičnih izjav iz-ročiteljice in prejemnika izvajati pravni sklep, da se je izročiteljica zadevnega objekta — v tem slučaju celega svojega premoženja — že v trenutku izročitve hotela docela ter nepreklicno (§ 946. o. d. z.) iz-nebiti, in na drugi (darovančevi) strani morala bi izjavi izročiteljice slediti izrecno ali molče oddana izjava, da se daritev sprejme. Toda med dejstvi, ki so se smatrala za dognana, pogreša se oboje.
Če je že samo ob sebi kaj malo verjetno, da se je Reza Eržen, ki je — po povedhi priče Likozar — molila k Materi Božji za ozdravljenje, hotela celega svojega imetka — izvzemši 200 K, katere naj bi zanjo dvignil dekan, — ob življenju i z ne bit i in se izpostaviti nevarnosti uboštva, se tudi v njenih, od toženca in od prič potrjenih izrekih leta volja ne da zazreti.
Res, da navaja priča Marija Pintar besede Reze Erženove: »da bode g. dekan izročil, da nam šenka med živimi«, in priča Uranič pravi, da mu je pokojnica rekla: »Jaz sem g. dekanu dala 100 gld, da jih bodo Vam šenkali«, slednjemu (Uraniču) torej nikakor, da je že podarila; vendar proti tožencu ni rabila izraza »šenkati, darovati«, marveč govorila le v izrazih »izročiti, dati«. Z vso pravico povdarja prizivna sodnija, da v zvezi z besedami: »dam«, >izročim« pristavek »med živimi«, ne pomeni toliko, da bi se z njim dala izraziti kaka vršeča se »donatio inter vi vos«; pač pa je iz tega edino le povzeti
pokojničina volja povdariti, da k nji" žico že sedaj izroča v roke tožence ve, da mu jo že sedaj zaupa. Iz besed, v katerih je govorila proti toženou, tudi ne sledi, da naj bi že takoj, torej pred njeno smrtjo razpolagal s hranilno knjižico in izplačal posamezne svote. Nasprotno ravno njeni izreki: »da ne boste imeli radi mojega premoženja ne pred davkarijo, ne pred sodnijo opraviti, kadar me ne bode več, ampak da boste potem kar sami vse uredili« ter: »vendar nočem napraviti testamenta, da ne bode treba plačati percente«, opravičujejo sklep, da je Reza Erženova pričakovala izvršitev svojih naročil stoprav po svoji smrti.
Toda tudi kake izjave toženca, da — bodisi v lastnem, bodisi v imenu ob-darovancev, — daritev kot izvršeno sprejme, je v toženčevih navedbah zaman iskati. Za svojo osebo je sprva celo odklanjal, pozneje pa opustil vsako izjavo. Prevzema knjižice te sprejemne izjave ne more nadomestiti, ker pomenja istotako tudi pre-vzemo hranilca. Izrecna izjava bi bila tembolj potrebna, ker bi šele s tem izročiteljica zamogla dobiti polno zavest o to-ženčevem pojmovanju glede njenih izrekov in glede izročitve knjižice. Sicer se tudi že iz okoliščine, da se toženec hranilne knjižice — izvzemfil od Ro»© E»Jannv« zahtevanih 200 K — do njene smrti ni dotaknil, z lahkoto sklepa, da je tačas daritev presojal kot donatio »mortis causa.«
Pravno mnenje višje deželne sodnije, da se ni izvršila daritev med živimi, marveč naklon itev za slučaj smrti, kateri pa manjkajo oblike oporoke, kakor tudi oblike daritve za slučaj smrti in ki je tedaj v smislu § 956. o. d. z. neveljavna, spoznati je torej za povsem pravilno.
Če se tedaj ni sklenila nikaka pogodba, ker se ni izvršila niti perfektna daritev inter vivos, niti daritev mortis causa z vsemi po § 956. o. d. z. predpisanimi oblikami, najti je v tem pravnem opravilu zgolj oporoko, glede katere je toženec izbran za eksekutorj a. Da je Reza Erženova le-to tudi imela v mislih, razvidi se iz že zgoraj navedenih njenih izrekov, glasom katerih ni hotela napraviti
in ako je s tem spojen še kak titelček, jim srce tem hitrejše poskakuje. Tem pojmljivejše je, da je toliko vsega spoštovanja vrednih rodbin sedlo na lima-nioe »genealoga« Mildenburga. Ako pride h kakemu trgovcu pošteno oblečen gospod, ki nima preneumnega obraza, in prinese prepise listin, ki pričajo, da je ta trgovec potomec starega, slavnega rodu, bi bilo res čudno, če bi se mu pokazala vrata. Razni predikati se dajo v naši družbi vendar še vedno imenitno upotre-biti in končno tak sijaj staroga aristokra-tizma mogoče res ni brez čara. Tako so se fabricirali novi potomci starih izumrlih rodbin. In da bi bila rodbinska historija cela, so se ubogi stari, davno sprhneli plemiči v matrikah še enkrat ženili, dobivali otroke i. t. d. Otroci so vstajali v starih listinah od smrti, živeli še celo vrsto let in šele, ko so dali življenje novim potomcem v matričnih rubrikah, so jih gospodje »genealogi« poslali zopet nazaj v večni počitek.
Zanimivo je, da so ta ponarejevanja, ki so bila izvršena dokaj nerodno, prezrli tudi višji uradi in da je nekaj rodbin izposlovalo »obnovljenje svojega starega
tajli na dan. Ako bi ne bilo naprednih listov, bi klerikalci pač skrbeli za to, da se te kočljive intimnosti pokrijejo s »plaščem krščanske ljubezni« in posojilnični odbor bi niti še zdaj ne bil rad preod-kritosrčen. Posojevalo se je menda na »poštene« obraze, a med vrednostnimi pa pirji se je našlo mnogo — eksotičnih. — Vlagatelji so začeli svoje knjižice prodajati že za vsako ceno in zdaj se tudi židje živijo, da napravijo v kalni vodi, katero so jim klerikalci pripravili, svoj »kšeft«.
Praški humoristični listi polnijo svoje rubrike z duhovitimi in neduhovitimi do-vtipi na klerikalno poštenost in praški »Pepiki« — a la tržaška »mularija«, ali ljubljanske »barabe« — popevajo novo poulično zbadljivko posvečenim devfrav-dantom po melodiji znane: »Ach, du mein lieber Augustin, Alles ist hin!« —
Sploh je ta dolgoprsta gospoda že od nekdaj jako ljubila spev in glasbo. No, resnica je, da si vsak običen človek ne more privoščiti domačih koncertov, niti ne tako dragocenih instrumentov kakor je bil harmonij prejšnjega direktorja svetovaclavske posojilnice, Kohouta,
ki je vreden 2000 kron in ki ga je ta dobil za »Kristkindl« od umrlega Orta. Zdaj ga ima policija . . . gospodi pa za-zvenči še marsikaki bridki disakord v ušesih.
Kdor je sentimentalen in mehkega srca naj si prečita izvestja, kako so zaprli 74 letnega Frančiška Zbirala, ki je malo preveč skrbno »zbiral« zaklade tega sveta in še posebno s sumljivo hitrico rešil svoje tisočake iz posojilničnih blagajen, ko je začelo smrdeti po eksploziji. Ko so zaprli Drozda, zadel ga je mrtvoud, zdaj pa, ko se je malo popravil, so prišli tudi po njega. Razume se, da je tudi on »nedolžen«, kakor monsig. Drozd in njegovi prijatelji. In ta mož je bil svoj čas mestni odbornik, ubožni oče etc. etc.
Listi pišejo, da Zbiral ni še zadnji, katerega se je polastila pravica, da še poka in se drobi pod sedeži marsikake spoštovane glave.
Še druga afera je zadnji čas vznemirjala in zanimala češki svet — proces Mildenburg. V naših demokratičnih časih se vendar ljudje še vedno trudijo in hrepene za dekoracijami, diplomi in križci
testamenta, da ne bode treba plačati pro
cente, da ne bode opraviti ne pred sodnijo ne pred  davkarijo.  Te besede odkrivajo jasni namen, da naj  bi se opustila samo oblika z nakano, ogniti se oblast vom in plačilu pristojbin.
Potemtakem v pravnem opravilu tudi ne tiči nikak mandat v smislu § 1019 o. d. z.; kajti tudi ta mandat zahteva, da se mandant tega, kar se ima tretji osebi nakloniti, že v t-enotku, ko mandatarju naročuje, iznebi, in sicer nepreklicljivo iznebi; kajti tudi mandat v smislu § 1019. o. d. z. je dvostranska pogodba, ki se ne da od pojedine stranke zopet razrušiti. Če pa volja Reze Erženove, kakor jo je povzeti iz okoliščin, ni merila na to, da se neutegoma iznebi svojega celega pre moženja, oziroma če iz pokojničnih izre kov ne izhaja jasno in nedvomno le ta namera, potem preostaja le sporočilo poslednje volje, glede katerega ima dozdevni mandatar nastopiti le ulogo testamentarnega eksekutorja.
Dok1erse ve 1 j avnost oporoke prereka in ne izkaže, nedostaje tožencu, ki ima vložno knjižico le v imenu Reze Erženove in ki ni nič druzega, nego samo njen hranitelj, — ki se tedaj tudi na predpise § 323. o. d. z. na nikak način, — kakor se trdi v reviziji, — ne more sklicevati, vsak pravni naslov obdr žati vložno knjižico, brž ko reprezen-tant zapuščine, tedaj pravni naslednik Reze Erženove, umakne hranilno ponudbo, kar se je ravno s to tožbo zgodilo.
Tožbeni zahtevek je tedaj v svojem polnem obsegu opravičen.
Imali tožbenemu zahtevku ustrezajoča sodba kake učinke za pravice baje obdarovanih, o tem tukaj ni razmotri vati Če menijo dotičniki, da jim izvirajo iz sporočila kake pravice, dano jim je na voljo, uveljaviti jih zoper zapuščino, oziroma zoper dediče. Toženca pa, ki nastopa le v svoji osobni lastnosti in nikakor ne kot mandatar kakega izmed obdarovancev, bilo je tedaj obsoditi v vse, v sodbi izrečene pripoznave in storitve, ker on zase ne more izkazati ni ■ kake pravice do hranilne knjižice pa tudi nikakega pravnega naslova. Ha hi jo obdržal.
Revizija se je morala tedaj kot neutemeljena zavrniti; izrek glede stroškov revizijskega postopanja temelji v §§ 41. in 50. c. pr. r.
Ce s. k r. najvišji sodni dvor.
Na Dunaju, dne 14. oktobra 1902.
Habieiinek 1. r.
Tako so te tedaj, Tonček, britko varale sanje o lepi knjižici Reze Erženove, katero bode treba kaj kmalu, — »med ži vimi« vrniti tja, kamor sliši!
V Kijubljani, 13. novembra. Državni zbor.
Pred včerajšnjo sejo je med drugim in-terpeliral posl. vitez Berks ministrskega predsednika kot voditelja justičnega ministrstva v zadevi sodnih imenovanj na Spod. Štajerskem. — V debati o Kbrberjevi izjavi se izvolita generalnima govornikoma
plemenitaškega imena«, ki so se pa zdaj po razkrinkanju sleparskih »genealoških učenjakova same zahvalile za nezasluženo čast. — Sploh je pa znana stvar, da so ponarejanja listin, ki dokazujejo plemstvo, zelo pogosta in da ima komaj četrti del današnjih komornikov pravico na to dostojanstvo.
Nekateri časopisi so ob ti priliki osobito opozarjali na to, da so vse te goljufije mogoče le zaradi pomanjkljive pozornosti, s katero pazijo župniki na tako važne listine, kakor so matrike. Večkrat izginejo kar cele matrike in potem pride na dan, da so jih uporabile farovške kuharice za podpalivanje ognja. Enkrat je gospodinja po župnikovi smrti prodala njegove listine kakor makulaturo, med temi tudi jedno matriko iz leta 1618, kar je velika redkost, ker se v Češki začenjajo iste šele leta 1630. Da so v matrikah iztrgani večkrat celi listi in vlepljeni novi, da so razna data ponarejena, — to je poznana stvar in zato so naprednejši listi zahtevali, da se končno tudi v Avstriji administracija teb, tako važnih listin reorganizira.
Ta kapitel o matrikah tudi za nas ni brez pomena, saj se še ni pozabila "VValburgova afera ... X.
posl. Bareuther in Stranskv. Bareu-ther je h konca svojega govora izjavil: „Mi nismo nikoli prikrivali, da zahtevamo tesno spojitev z nemško državo, ne le, ker bi naša narodnost dobila s tem močno za-slombo, temuč bi bil tudi obema državama zagotovljen mir." Berger je zaklicali „Heil den Hohenzollern!" —Posl. Stranskv kot glavni govornik je odgovarjal stvarno in duhovito vsem nasprotnim govornikom. Korberju je očital, da ni postopal v smislu ustave, sicer bi bil moral zbornico pozvati, naj bi se odgodila, da bi se ponudilo kroni, sklepati o ostalih točkah jezikovnega načrta. Svoj govor je zaključil z uverjenjem da je zadeva ki jo zastopajo Čehi, tako močna, da jih bo dovedla do politične in moralne zmage. Po seji je odgogoril trgovinski minister na vprašanje posl. Ploja zaradi počasnega razvoja raznešavalne pošte na Spod. Štajerskem. Avstro-ogrske skupne zadeve.
V proračunski debati ogrskega državnega zbora se je oglašalo več opozicionalnih govornikov, ki so skušali dokazati, da so skupni izdatki na škodo ogrski polovici. Vsem tem je odgovoril ministrski predsednik S z e 11. Iz njegovega govora je razvidno, da se Ogrska vkljub neprestanemu godrnjanju vendar prav dobro počuti v sedanjem razmerju z Avstrijo. Minister je izjavil, da bi bilo v avstrijskih razmerah pač marsikaj želeti, toda napram Ogrski postopa Avstrija vendar popolnoma v smislu nagodbe iz leta 1867. Da so vojaška bremena težka, pripoznava tudi Szell, toda, ako bi hoteli Ogri imeti samostojno armado, bili bi stroški še mnogo večji. O skupnih stroških za Bosno in Hercegovino je trdil Szell, da ti deželi stroške sami zmo-reta. Na vprašanje, kako dolgo še bo trajala okupacija Bosne in Hercegovine, je odgovoril minister: Tako dolgo, dokler bodo obstali nagibi, ki so napravili okupacijo potrebno in katerih nagibov ne more nihče prezreti, ki pozna ta vihar ni kot na vztoku. V ostalem pa je Szell vsem govornikom obljubil, da bo ogrska vlada storila vse, da se ne oslabi moč Ogrske. Liberalno meščanstvo v IVI ona-kovem
je pri predstojećih občinskih volitvah prvič nastopilo z vso resnobo proti centralizmu, v katerem je spojen ultramontanizem. Dotični poziv mcačauov pravi med drugim : V s e -skupno ljudsko šolstvo naj bi se vklenilo še tesneje vsponeultra-montauskega gospodstva, dočim je vendar pred vsem potrebno enotno ljudsko šolstvo tako v financialnem oziru, kakor z ozirom na mirno življenje raznih veroizpove-danj. Svoboda znanja, razvoj lepih umetnosti, ki se nočejo pokoriti ultramoutanskim željam, naj bi se na škodo starih interesov podjarmile. Zato pa bi radi posejali klerikalci deželo s samostani, da bi se potlačilo vsako svobodno gibanje ljudstva ter bi se posebno šole izročile samostanom. Ako bi v našem občinskem svetli prišli centralisti na krmilo, kakor so v deželnem zboru, bi se vsa naša, visoko razvita kultura, ki je edino le stvarstvolib eralizma, s silo nazaj potisnilo." Tedaj jc tudi Bavarska, ki je na glasu klerikalne države, spoznala eminentno nevarnost, ki ji preti od klerikalizma.
Najnovejše politične vesti. Parlamentarna koalicija. Poljaki so baje prijazni vladnemu prizadevanju, da se ustanovi parlamentarna koalicija, vendar so se dosedaj zanjo izrekli samo veleposestniki. — Zaradi cesarske himne. Ko se je pri vojaški slav-nosti v Kološvaru svirala cesarska'himna, je proti isti demonstriral med drugimi tudi posl. Nessi, ki je častnik v reservi. Vojaški častni sod je uvedel vsled tega proti njemu preiskavo, kar je imelo za posledico, da se je dosedaj 400 reservnih častnikov  na Ogrskem odpovedalo šaržo.
— Porotna obravnava Wolf-Schalk  se bo vršila v Mostu 26. t. m.
— Venecuelska meščanska vojna je končana. — Vstaja v Maroku. Krivi prestolonaslednik je zgrabil v Fezu turške čete. Vstaši pa so bili premagani in deloma zajeti.   Mnogo so jih usmrtili.
— Zoper nemškega cesarja. V bavarskem parlamentu je zaklical znani kmetski voditelj Memminger: »Mi preklinjamo dan, ko se je nemški cesar izkrcal na Angleškem! Nemški cesar je danes najbolj sovražen mož v državi!« — Italijanski senator Lucie Fioren-tini, ki je vodil leta 1849. v Bresciji vstajo zoper Avstrijo, je umrl v Bologni 73 let star.
Zegnanemu„resnicoljubu" v rajhenburški kaplaniji!
i (Dopis iz Rajhenburga.)
„Diligite veritatem, iiliam Dei!"
Meni ni vsak dan 24 ur prostega časa na razpolago. Zatorej mi boste oprostili, če se malo [kasno zglašam na Vaša, nad vse resnična operata v »Slo vencu« in v «Slov. Gospodarju«. Nas učite, da je lagati po krščanski morali greh. Sami pa si izmišljujete in lažete kar vprek, da se vse kadi. Meni podtikate dopise, s katerimi nisem v nikaki zvezi; kar se pa Vam sanja, to je sveta resnica inzgol Vaše konjekture razglašate svetu kot čisto istino. Zavijate prav po jezuitski in lažete tako, da priznavajo celo Vaši ožji somišljeniki, da je tako »farbanje« vendarle predebelo.
Na Žičkarjev shod, ki se je vršil pri zaprtih oknih in zastraženih durih, niso ultramontanci vabili niti jed-nega rajhenbuškega naprednjaka. Gospod nadučitelj, ki hoče biti nad strankami, tu ne pride v poštev. In celo on se je odzval pozivu le v mnenju, da so vabljeni vsi veljavnejši tržani. Videč pa, da se je varal, je odšel že po preteku 20 minut in torej ni prisostval zborovanju. Rajhen-burg so zastopali zato celi trije priviligi ranci: župnik, kaplan in znani podrepnik, ki bi na ukaz kakega popa volil tudi fajmoštrov škorenj, če se mu ga postavi med dve goreči sveči na mizo. Tega pa sami sebi ne verjamete, da dobra tretjina črnosuknarjev tega shoda: artiški organist-mežnar, katoliški dohtar kozjanski, znani rajhenburški čevljar in dve tretjini, po večem analfabetnih kmetov, s katerimi črna internacijonala kar pometa, — vsega skupaj baje celih 38 glav — da bi tak shod reprezentiral »1 j u d s k o voljo« kar treh sodnijskih okrajev??!! Bežite no!
Netaktnost župnika Cerjaka, ki je poleg tega še sebe in svojo nerazsodno kreaturo kar na svojo pest postavil kandidatom volilnih mož — tudi to je bila rajhenburška »ljudska volja!!« — je izzvala pri naših narodnih naprednjakih opravičeno ogorčenje in nevoljo. Ker se pusti bagatelizirati in komandirati od dveh nadutih ultramontancev, sklenili so, da postavijo svoja lastna kandidata. V ta namen smo se sešli v znani krčmi. To ni bil nikak »strogo tajni zaupni shod liberalce v«, kakor lažete Vi. Nasprotno, vsakemu volilcu je bil dovoljen vstop, tudi klerikalcem. Mi smo se zmenili v javnem lokalu, celo vspričo docela ptujih ljudi. Gostilničar nam je sicer salon dal na razpolago in vprav jaz sem bil, ki sem odklonil ponudbo, rekoč: Mi ne lovimo slepih miši; nas sme slišati vsakdo. Celo, Če pridejo farovški gospodje, pustite jih notri. Mi smo se pomenili javno, in ne kakor klerikalci, v skrivalnici. Ti so se nas bali, mi pa njih ne! Tendenciozna je dalje laž, da je nemški naciohalec Wolfovega kalibra zbobnal vse nem-škutarje in »Narodovce« iz Vidma in Rajhenburga na ta shod. Prisoten je bil jedini Nemec naše občine kot volilec, tisti, katerega so včasih črno-suknarji sami fehtali za glasek. Mi smo bili že davno postavili svoja kandidata, s čemer je bil zaključen naš pogovor, ko so slučajno v krčmo prišli trije Videmci, med njimi jeden nemškega mišljenja, — toda ne k našemu razgovoru, nego pit. Vabil jih ni nikdo. V gostilno sme vendar vsak, Slovenec in Nemec, rimski interna-cionalec in švabski luteran, ker tu je javen lokal!! Vsaj še celo v katoliška žup-nišča po svojih poslih hodijo čifuti, pa bi smeli v krčmo morda samo pristni klerikalci ?
Omenjeno bodi, da so ogorčeni prisotni volilci odločno odklanjali kandida turo Žičkarjevo. In jaz sem bil zopet tisti, ki je, kazaje na rek: »Duobus litigantibus tertius gaudet«, povdarjal, da naj ostane pri Žičkarjevi kandidaturi, rekoč, da bodo narodni nasprotniki, zvedevši za naš raz-por, postavili Nemca za kandidata, ki bi potem imel sance, da prodere — v našo škodo. O mojem predlogu se je debatiralo. Sklenilo se pa ni nič pozitivnega. Bil sem pa res v manjšini.
Iz tega dejstva naj torej »resnico ljubni« ultramontanček povzame, da jaz nisem imel nikakega povoda, kot »pa-tentnarodni dopisnik ožigosati ta famozni shod!«
A ko je dvoje sv. oseb rajhenburške Trimurti, stanujoče tam na pobrdju, kjer stoluje nebeški ključar, sv. Peter, — kojega pa misli oče Brahma skoro odstaviti od zavetništva naše župe, — ne vem, kaj se mu je zameril? — Ko sta ta nadbo-gova zvedela o naših kandidatih, sta po pravici videla, da sedeta njihova prvotna kandidata med dvema stoloma na tla. In sv. oča Brahma je v obupu zadnji hip postavil nova kandidata, češ, to bo vleklo!
Ali prišel je volilni dan in žalostno je skrvavela tarška nadutost, žalostno za mrla »ljudska volja«, ki se je fabricirala v župnišču. Padla sta klerikalna kandi data! In zdaj se penita jeze, maziljena gospoda, in z Vami Vaša črna garda! — »Ljudska volja« ni postala meso, dasi ste
imeli zmago ie v žepu — seveda samo
v svoji domišljiji. Kdo bi se drznil postaviti se po robu diktaturi župnikovi in kapelanovi, možema, ki reprezentirata ne samo »ljudsko voljo«, nego vse, vse! Vsi drugi smo nič, trikrat nič! Pardon, samo jaz sem: »ta mali Tavčar!«
Nepričakovan poraz je bil to za Vas, internacionalne Rimce, dasi ste pri agitaciji strgali vsaj po dva para podplatov Zdaj se  pa v svoji onemogli jezici kar zvijate in lažete, d-, bi se kar prijelo in rezalo,   kakor  ljubljanska  megla! Kako, vraga, so se mogle izvršiti pri nas volitve volilnih mož in one v okolici tako, kakor je sklenil neki »zakotni shod«? Kako, da ni pod sv. žlindro prodrla farovška »ljudska volja«?   Vsaj trdite, da je narod za Vami  kot  »en  mož«! — Še  nekaj! V svoji zbesnelosti očita tonzurirani gospod iz rajhenburške kapelanije, da se je vršil naš »zakotni shod«  pod vplivom novega mošta. To se pravi, da smo se sešli samo nekaki priznani pijanci, ki smo se v prvo napili, da je »imela kapa cof«, potem pa bramarbagirali.   Ali   ta   trditev   je tudi zrastla  na lažnivem farovškem zelniku! V hiši  obešenjakovi,   pravi   narodni rek, ne govori o vrvi! Notorično je, da se uprav pod farškimi krovi popije največ vina. Kje se dobi več rudečih nosov s privilegijem na »Freischurf auf Kupfer«, kakor med ma-ziljeno gospodo? Po Savi še tudi ni preteklo toliko vode,  da bi se ne zamogel spomniti  »resnicoljubni«  rimski hlapček svojega tovariša!   Tistega menim,  ki je hodil po gostilnah svirat, golorok plesal s kmetskimi puncami po krčmah, prete-paval se po javnih lokalih in delal škodo in ki je kratko še, predno ga je vzeta noč, na proščenju pri Sv. Antonu nečemu kmetu z vrčem razbil čeljust, in katerega so na to, pijanega kakor čep, vrgli ne samo pod kap, nego celo v potok! Kaj se res ni nikoli zbudil žegnani dopisnik, ko so mu ta krasni  eksemplar katoliškega popa ob dveh, treh in štirih zjutraj privlekli   pred   kaplanijska  vrata, pijanega kakor muho??   Pometajte pred svojimi vratmi!
»Rajše šnopsarja Glažarja, kakor pa Žičkarja za poslanca!« laže naš črnosuk-njar, trdeč, da smo si mi izbrali ta vsklik za bojno geslo. Ne bo dalo! Širšemu občinstvu bodi v pojasnilo, da je ta rajhenburški Glažar slaboumen siromak, pijan-ček. Novodobna ožlindrana vera baje uči katoliške pope, da zbijajo šale s tacimi nesrečniki. Glažar je po milosti našega »resnicoljubnega« božjega namestnika prišel v naš takozvani »shod« tako nekako, kakor Pilat v »čredo«. Toda preje bi spadal v farško družbo, kakor v našo! Kajti prosjak je, uprav tako, kakor naš božji hlapček! Vkljubu temu namreč, da je pri nas odkupljena bera, je še toliko brezobrazen, da hodi okoli revčkov kmetov fehtarit, da tako vleče dvojno plačo. Oj, ta ljudski prijatelj! In imenitno bi bilo, ko bi oba ta prosjaka, jeden v farški, a drugi v raztrgani suknji, oba z bisago na rami zajedno beračila po hišah! Nekaj razlike bi še ipak bilo med njima! Dočim bi bila ponižna Glažarjeva vrečica skoro polna, bi druga žegnana še vedno zijala, ker farški žakelj nima dna. In ker je beračenje prepovedano in bi ju pri tem poslu zasačila roka provice ? To bi bilo še imenitneje, ko bi božji beraček zajedno s prismuknjenim Glažarjem nočil v luknji na pričnah!
»Resnicoljubni« ultramontanček je šel tudi med anabaptiste, ker mene, kot novodobni Jan Backelsohn, prekršča. Toda novi priimek se me ne bode prijel! Jaz nisem rimski podložnik ter ne menjam barve in načel kakor srajco! Ta lepa navada se najde le med črnimi njegovimi pristaši, zato se ne bom zagovarjal.
Naš boj se ni bil med narodno in nemško stranko, kakor trdi katoliški dopisnik, nego med narodnimi naprednjaki, ki se nočejo ukloniti vsakemu popu, in med črno internaoionalo, ki bi rada, da se vse trese pred njo. Z nami je glasoval jedini tu bivajoči pošteni Nemec, tisti, pri katerem je še v polpreteklem času božja gospoda, tako kakor tudi pri tu naseljenih Francozih, beračila za glasove sebi v prilog! Pa »quod licet Jovi, non licet bovi!« Kaj ne, žegnani gospod ? AlJ mi na Vaše povelje še nismo nemškutarji in tudi ne bomo, še manje pa Rimljani!
»Heil« in »hoch« na volišču niso klicali narodni volilci, ko je podlegla Črna garda, nego tuji farovški gospodje, ki so pač Nemci, a vse drugo preje nego narodni. Najhuje se je repenčil znani dopisnik tistih dveh »resnicoljubnih« farških trobil, ki sta bili radi obrekovanja, laži in častikraje že opetovano obsojeni v de narno globo in zapor, — naše glasilo pa še ni bilo nikoli zaznamovano pred sodiščem! V dušo je peklo internacionalnega tega gospoda, da so propadli bratci klerikalci. On kar umeti ne more, da bi smel imeti tudi kdo drug svojo voljo, ne pa samo njegovo, župnikovo in rimsko! Njegov cinizem, nadutost in ošabnost preseda že vsem. Celo priprosti narod ga ima tako rad, kakor trn v peti. Priprav ljeno ima baje celo kopo ajdovice, s ka-
irr    Dalje v prilogi. ~W
Prilega »Slovenskemu Narodu" št 261, dn6 13. novembra 1902.
tero mu prilično pokadi. Želja vseh, bodisi mlad ali star, izobražen ali priprost, tržan ali okoličan, nas je: Da bi skoro odnesel pes tega ultramontančka tja, kjer poper rase!  Potem bo zopet mir v »Limberci«!
Harambaša
»brez ch«.
Obrambna sredstva proti klerikalizmu.
(Dalje.)
Klerikalizem dobiva vso svojo moč iz tistih krogov, kjer vladata še tema in n e v e d n o s t. Ti ljudje se dajo naj laglje zlorabljati in pri volitvah smo videli, da so največkrat v svojem divjem fanatizmu bolj podobni od hudiča obsedenim oslom, kakor po božji podobi ustvar jenim ljudem. O klerikalizmu in njegovih namenih ti ljudje še pojma nimajo; tem ljudem se da še dopovedati, da sta vera in klerikalizem jedno in isto in tem lju dem se sme v pastirskih listih reči, da duhovnik, ki po krivem priseže ali svojega nezakonskega otroka umori, še vedno ni tak grešnik, kakor poštenjak, ki voli liberalno.
Zato je pa treba poduka o smo trih klerikalizma. Narod mora natančno vedeti, kaj je klerikalizeui, kaj hoče, na kaj deluje in kakšna je njegova morala, potem bo lahko razločeval med vero in med klerikalizmom in potem bo sam nastopil proti klerikalizmu, ker mu bo jasno, da je ta narodu in državi nevaren. Kdor p o z-n a klerikalizem in njegove namene, je; tudi njegov nasprotnik. Klerikalizem ima samo za tegadelj toliko zaslombe pri ljudstvu, ker nima ljudstvo niti pojfna, kaka poguba je klerikalizem.
Spoznanje klerikalizma ni lahko. Preiskati je vire in sicer tiste, ki jih je cerkev sama pripoznala, da izražajo dogmatično resnico. Kakor znano, ima cerkev najobsežnejšo cenzuro. Brez dovoljenja škofa ne sme noben duhovnik ničesar v tisk dati. Povrh pa je v Rimu še posebna kongregacija indeksa, ki strogo in natančno preišče vsako knjigo, če se strinja z nazori in nauki cerkve. In če se izkaže, da je v knjigi kaj takega, kar ne soglaša s cerkvenimi nauki, se knjiga brezobzirno obsodi in postavi na indeks. Zaradi tega je popolnoma izključeno, da bi prišel do veljave kak nauk, s katerim se Rim ne strinja. Rim je pazljiv, duhovnik pa mora izvrševati, kar mu Rim veleva.
Ni nam mogoče tu ^pojasniti vseh namenov in sredstev klerikalizma. Ko bi hoteli to storiti, bi se naša razprava vlekla več mesecev. Nekatere poglavitne stvari so bile že razložene v člankih o bistvu klerikalizma.
Jedno stran rimskega klerikalizma pa hočemo tu vendar pojasniti in sicer iz ozirov na to, da je ž e n s t v o pri nas najtrdnejša, najzvestejša in najpožrtvoval-nejša zaslomba klerikalizma. Ko bi se ženstvo ne dalo zlorabljati za klerikali zem, bi bile pri nas razmere dosti boljše, kakor so dandanes, kajti moški so ve činoma protiklerikalnega mišljenja. Morda ne bo brez vspeha, če spozna ženstvo, kako sodbo ima o njem klerikalizem.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 13 novembra.
— Šustersič zopet v parlamentu- »Slovenec« je svetu sporočil, da je dr. Žlindra zopet prišel v dunajski parlament. Prišel je tiho, kakor pride miš v cerkev, in z Dunaja se nam poroča, da parlamentarci sami niso polagali nikakega pomena na to, da je Šustersič zopet v zbornico prikrevljal. Zategadelj se ni ni kdo zmenil za kranjskega božjega ljub Ijenca, in da se možiček ni sam vsilil nekaterim češkim aristokratom, bi ga nikdo ne bil pogledal. Pač jednemu se je lice svetilo. Bil je to mladočeški svobodomiselni mož dr. Dyk. Bilo je ginljivo gledati, kako sta sedela češki »liberalec« in slovenski »klerikalec« v klopi dr. Dvkovi, in kar nagledati se nista mogla. Kako že pravi narodna pesem: za mizo sta sedela, pa gledala sta se! Oj! oj!
— Lampe v nevarnosti. Kostanjevica je kriva, da se je zdaj začelo dr. Lampetu mešati. Fant nori — to je očitno vsakemu, kdor prebere goro-stasnosti, ki jih je sklobasal v sinočnem »Slovencu«. Lampetovo psovanje je sicer neznansko surovo in podlo, a vendar se razvidi iz njega, da pisatelj ni več zdrave pameti. Pa kaj bi se čudili, da je kostanjeviški shod tako strašno vplival na Lampetove živce, saj so na tem shodu blagoslovljene duhovne posode za svojo predrznost in nagajivost bile telesno kaznovane. Pred 10 leti je bil
na Kranjskem še vsak kaplan neko višje bitje in je bila že strašna zamera, če ga je kdo po strani pogledal. Sedaj pa so začeli kaplane brcati, po blatu valjati in jih klofutati vzpriČo stotine ljudi j, ki so božjim namestnikom to kazen od srca privoščili, ker je bila zaslužena. Da, še več se je zgodilo, kaplana sta bila tudi po — škropljena, pa ne z blagoslovljeno vodo. To so dogodbe, ki zamorejo razdražiti že konjske živce, kaj šele živce tistega slahotnega člove-četa, ki čuje na ime Evgen Lampe. Revež je znorel! Za sedaj si je pomagal s tem, da se je odkašljal v »Slovencu«, ali po sodbi dr. K ar 1 i n a je gotovo, da se Evgen prej ali slej preseli na Studenec.
— Deželnozborske volitve na Koroškem. Itid volitev na Koroškem je v vseh res narodnih krogih napravil najmučnejši utis. Zlasti okolnost, da je velikovski okraj padel v nasprotniške roke. Število v posamičnih občinah tega okraja oddanih glasov je jako poučno. Dobila sta v Djekšah Podgorc 39 Plešivčnik 34
v Grebinju »      52 » 67
v Ovbrah »      38 » 37
v Št. Petru pri
Velikovcu »      3G » 33
v Pustrici »        C » 33
v Rudi »       10 » 58
v Tinjah »        0 » 10
v Velikovcu »      10        » 12
v Šmarjeti »32 »85
v Dobrlivasi »       80 » 57
v Galiciji »       26 » 30
v Globasnici »      71 » 38
v Škocijanu »      59 » 19
v Rikarji vesi »       61 » 33
v Žitari vesi »49 » 42
skupaj   .    »    575 » 594
vsi ti kraji so slovenski in tudi kandidat nemških nacionalcev, Plešivčnik, je le zmagal, ker pravi, da je Slovenec, a da hodi z Nemci ker neče delati za klerikalizem. Ko bi bili Slovenci postavili kandidatom narodnega in vsaj nekoliko liberalnega posvetnjaka, bi bil ta sijajno zmagal. »Slovenec« je o volitvi poročal jako previdno in zvijačno, namen njegov je bil, prikriti poraz Slovencev! Kaj zato, če so Slovenci izgubili dve tretjini svojih mandatov, da je le izvoljen celo od dunajskih krščanskih socialistov zaničevani dr. Pupo vac — to je »Slovenčeva« sodba o volitvah na Koroškem. »Slovenec« je vesel, ker ima klerikalizem v deželnem zboru zopet toliko zastopnikov, kakor doslej, da pa imajo Slovenci dva zastopnika svojih narodnih teženj manj, nego so jih imeli doslej, to pušča glasilo naših brezdomovincev popolnoma hladno.
— »Vinogradniško društvo",
neslavno dete dičnega Vencijza, je, kakor smo že svoj čas poročali, prodalo svoje posestvo in svojo trgovino škofovemu bratrancu, sedaj pa likvidira in se razdruži. Likvidator je seveda dr. Šustersič. Sodnija poživlja v današnjem uradnem listu vse upnike, naj zglase svoje tirjatve. To je žalostni konec s tolikim bobnanjem in s tolikimi obljubami ustanovljenega »Vinogradniškega dru štva « !
— Nesreča. Znani klerikalec Kobi z Brega pri Borovnici ima pri Podpeči kamnolom. Že pred tremi leti so se čula svarila, naj setu ne lomi kamenje, ker se zna zgoditi nesreča, zlasti ker se dela kar »po domače«. Toda Kobi je klerikalec in zato zanj seveda ne veljajo postave, kakor za druge ljudi. Kadar se je Kobija svarilo, da preti nesreča, se je ošabno odrezal: »saj bom plačal, kar bo škode«. No, zdaj bo imel priliko plačati. Sinoči ob 1/il0. se je namreč utrgal velik del skalovja v Kobijevem kamnolomu inje padel na hišoin na gospodarska poslopja posestnika Janeza Švigelja, vulgoJurce. Skalovje je hišo zelo poškodovalo, hram in hlev pa sta podrta. V hlevu je bilo 7 glav goveje živine in trije prešiči. Živina in prešiči so popolnoma zmečkani, da jih še mesar nemara. Človek ni nobeden ponesrečil — pa saj jih itak dosti ponesreči na Kobijevih žagah, kjer je za varnost tako malo poskrbljeno, kakor pri kamnolomu.
— Repertoire slovenskega gledališča. Jutri se poje tretjič prelepa Albinijeva opera »Maričon«, ki si je pridobila tudi v Ljubljani že veliko priljubljenost. V nedeljo sta dve predstavi: popoldne čarobna bajka »Pepel k a«, zvečer opera »Maričon«. Operno osobje študira Smetanove opero »Dalibor« in Mascagnijevo opero »Cavaleria rusti-cana«, dramsko osobje pa dramo »Z a za« in glumo »O te tašče!«.
— Medveda so srečali. Včeraj zjutraj, ko so šli ljudje na Ig na semenj, so na Zgornjem Igu srečali medveda. Seveda je zavladal velik strah. Ta medved straši že dlje časa okrog Rakitne in v soseščini.
— Sodno poslopje v Litiji. Litijska občina je sklenila, prepustiti sedanje sejmišče za stavbišče erarju, da taui zgradi novo sodno poslopje. Včeraj se je vršil komisijonalni ogled in ker je komisija to stavbišče odobrila, se začne že na spomlad z gradnjo.
— Zaradi hudodelstva bigamije so izročili te dni sodišču nekega Jurija Goriška iz Vinega Vrha, ko je prišel domov po dedščino po svoji ženi, ki je umrla januvarja meseca letos. Gorišek pa se je že leta 1899. v Pittsburgu v Ameriki oženil z neko Lucijo Hočevar iz Gorice vasi pri Ribnici, da-si je vedel, da mu prva žena še živi.
— Umrl je v Celju bivši c. kr notar in posestnik, g. Anton Kupljen, v starosti 61 let. Pokojnik je bil vrl narodnjak in se je tudi poskusil na literarnem polju in sicer z neko narodnogospodarsko razpravo. Resigniral je pred nekaj leti na svoje notarsko mesto v Črnomlju in je od tedaj živel v Celju. Blag mu spomin!
— Dva pijana nemška gledališka igralca sta prišla danes zjutraj okoli 6. ure po železnični progi od Sv. Martina ceste proti kolodvoru. Pri skladiščih ju je paznik ustavil in opozoril, da je prepovedano hoditi po železnici, nakar pa sta se gledališka igralca spravila nad paznika in mu grozila s palicama in se potem vzlic prepovedi podala naprej po železnici. Na kolodvoru sta se vedla tako arogantno, da so ju morali odstraniti iz pisarne. Stražniku, ki ju je vprašal za imeni, nista hotela teh povedati, nakar ju je stražnik aretiral. Šele ne magistratu sta povedala imeni, nakar so ju izpustili.
— Nezgoda. Matija Zaman, 45 let star, posestnik v Ustjem, občina Šmartno pri Litiji, je včeraj nakladal v hribu hlode na voz. Pri tem je jeden hlod zdrknil nazaj, podrl Z ima na na tla in mu zlomil desno roko nad komolcem. Tudi na hrbtu in na glavi je poškodovan.
— Glas iz občinstva. Vojaki-topničarji vozijo vsak dan z dvokolesnim vozičkom po drevoredu ob cesti na južno železnico in ljudje se jim morajo ogibati. Ali ni mogoče, da bi se jim to prepovedalo ?
— Na tla podrl je na križpotu Dolenjske ceste in Karolinške zemlje voznik F. S mitniškega paznika Nikolaja Jermana, kateremu pa se ni druzega zgodilo, kakor da si je obleko poškodoval, ker je voznik konja takoj ustavil.
— V bolnico so pripeljali 59 let starega občinskega ubožca I/ana Praznika iz Rasič pri Turjaku. Vrgla ga je božjast in je padel na kamenje in se na glavi tožko poškodoval.
— Izgubljene in najdene reči. Na poti od Jenkovih ulic do Sirabonove prodajalnice na Zaloški cesti je bil danes dopoludne izgubljen bankovec za 20 kron. — Pred dnevi je bila najdena boa.
* Najnovejše novice. Zarota na srbskem dvoru. Na Reki so zaprli potnika I. Potockega, ki je baje v Bu- I kareštu umoril neko pevko.   Pri njem so ? našli pisma, v katerih se baje  govori o j zaroti na srbskem dvoru. — 28 kil di - { namita je nekdo ukradel iz zaloge na * postaji v Silajnu na Ogrskem. — Dr] V. Lauser,   nemški   pisatelj   in urednik »Nordd. Allgem. Ztg«, je umrl v Bcro-linu. — Kipeči  mošt  je  usmrtil v kleti v Bibelsheimu ob Reni posestnika Graessa, njegovo ženo, hčer in vnuka. — Velikanske   premogove   žile so razkrili v Belgiji, v provinciji Lineburg.— Siamska dvojčka.   V Parizu je porodila te dni neka žena čvetvrčke, dva sta bla skupaj zraščena kakor znana siamska  dvojčka,   a  sta  kmalu  po porodu umrla. — Smodnik  se je razletel pri neki slavnosti na otoku Bornholm.
Trinajst oseb je nevarno ranjenih, tri so že umrle. — Novega svetnika dobijo v Istri. Škof I 1 a p p je že sklical v Poreč duhovno sodišče, ki naj bi dognalo, da je leta 1400 umrli frančiškan, Julijan Česa re 1 o, svetnik.
* Dva kaplana sta izginila. »Nar. Listy« pišejo z dne 10. t. m.: V Ustju nad Orlico sta se zaljubila oba domača kaplana: Josip Adam in Fr. Šimek v hčerki iz poštenih meščanskih rodbin, kar je bilo po mestu znano. Zadnjo soboto sta odšla oba v Prago ter bota zdaj v Bernu študirala starokatoliško bogoslovje.
V pismu, ki sta ga poslala domačemu dekanu, pišeta: »Ne moreva smatrati častnim, da po izgledu drugih napraviva iz svojih ljubic farovški kuharici. (Nič ni bolj res, kakor to!) Kot katoliška duhovnika sva dolžna izvrševati celibat, a kot ljubeča človeka želiva ostati značajna moža. Odkladava torej mašniško čast ter si voliva poklic, ki nama omo-gočuje, da se oženiva.« — In pametni ljudje odobravajo njuno početje.
' „Potres" v Zagrebu. Dne 11.
t. m. je sedelo več ljudi v Reininghausovi pivovarni v Zagrebu. Naenkrat nastane strašen ropot, lesena stena se podere ter podvezne eno omizje. Gostje pri ostalih mizah so bili prepričanja, da je potres ter zbežali pod mize in pod podboje. Neki mladi doktor je razbil s stolom veliko in drago šipo ter planil na cesto. Ker pa prvemu sunku ni sledil noben več, so se gostje pomirili, a obenem tudi našli vzrok »potresu«. V sosednjem prostoru se je neki gost preveč guneal na stolu ter padel ob leseno steno, ki se je prevrnila.
* Iz slovanskega sveta. Ko v o
narodno gledišče v Brnu. Društvo za zgradbo gledišča v Brnu je naročilo praškemu arhitekta Jožefu Pospišilu, da zanj napravi načrte. Gledišče predočuje se na teh načrtih kot krasna zgradba v baroknem slogu z veliko kupolo nad odrom. Slika se prodaja na razglednicah. — „Prodana nevesta" se bo pela v Kijevu. — Nova češka drama. Hladik je napisal novo dramo „Zavrata, njena premiera je bila v soboto. Češki listi je ne hvalijo. Omožena dama se zaljubi v umetmika. Afera konča s  samokresom — to je že vse bilo
V francoskih igrah.— Knbelik je bil predvčerajšnjim, na rojstni dan angleškega kralja povabljen na grad Sandringbam, kjer je koncertoval pred angleškim kraljem in nemškim cesarjem, ki sta mu čestitala k njegovi umetnosti. Tudi Chamberlain, Balfour iu Ro-berts so ž njim govorili.
* Princ Radzivvill. Dunaj ima nov« -knežjo- afero. Mladi princ R&dzrmll ubija svoj čas kakor večinoma pleminitašcv te vrste, na ta način, da potuje po svetu ter trosi denar. Ako mu tega zmanjka, najde se veduo dovolj bogatili meščanov, ki si štejejo v čast, da smejo princu posojati denar. Princ pa se niti ni maral pečati sam z izposojevanjem, temuč je imel na Dunaju -ravnatelja** nekega Nocttgerja, ki je zanj oskrboval ta posel. Princ mu je dal pooblastilo, naj si izposodi zanj 000.000 K. Noettger je kupil od nekega lahkovernega dunajskega meščana za princa dve hiši, seveda brez denarja, za 1, 100.000 K. Na ti hiši je potem vzel za princa 475.000 K na posodo. Od te izposojene svote je zara-čunil zase in za druge visoke provizije, tako da bi bilo ostalo za princa le 169.000 K. Pa tudi tega denarja Noettger ni poslal princu. Princ ima tedaj dve hiši, na kojih pa je več dolga nego sta vredni in nič denarja. Noett-gerja so v Berolinu zaprli. Najhujši udarec za lahkoživega princa pa je, da se je vsled te afere razdrla njegova zaroka z grofico C h o tek, sestro prestolonaslednikove soproge kneginje Hohenberg.
* Času primerno. Povsod se vpraša, kako naj povspešimo svoje gospodarstvo ali kako naj preživimo zimske mesece, in se priporoča, da obiščemo prodajalno Singcrja Co. delniška družba za šivalne stroje, čigar svetovno ime je dosti znano, in tam najdemo dovolj, s čemur si odgovorimo na zgornje vprašanje. Na Singerjevih Šivalnih strojih Central Bobbin moremo (namreč v kratkem Času in kar najiinejc izvršiti ne samo najlepša šivalna dela, tako na najtinejšem kakor na hodničnem blagu, mai v*eč najbolj težavna vezenja, tako da se s tem strojem nele veliko prisluži, temveč tisti nam [pripravi lepo kratkočasje v priljubljenem domačem vezenju. Pojasnilo o tem se drage volje daje v prodajalni tvrdke, Ljubljana, sv. Petra cesta Št 4.
* Obupani soprog. Marki Lisic de Lile, se je moral obrniti na pariško sodišče, da mu pripomore do vstopa v stanovanje — svoje mlade soproge. Marki se je poročil šele pred štirimi meseci, a že par tednov po poroki mu je markiza prepovedala vstop v lastno hišo. Prcnar editi je dala tudi ključavnico pri veznih vratih, da bi gospodar ne prišel v hišo. Po večdnevnem čakanju pred zaklenjenim rajema, se je marki končno obrnil za pomoč k sodišče. Isto mu je z ozi-rom na nujnost zadeve dovolilo, da sme vrata vlomiti ter iti v svoj dom, Če treba celo v spremstvu policijskega komisarja ali vojaške asistence. Gospodar stvarstva je pa vendarle mož!
* %aprt radi dežnika. „Reforma" piše : V Stanisla\vow je prišel h kontrolnem shodu neki A. Ilessel z dežnikom. Ko se mu je namignilo, noj ga odloži, ker se dežnik hc spodobi za vojaka, to jc baje Čisto „ci?u*'
reč, je dotični skril dežnik pod površnik. Orožnik je to zapazil, nepokorneža naznanil, ki je dobil za kršenje subordinacije 3 dni ječe.
* Knjižnica kneza Barberi-nija. Papež je kupil za pol milijona fran kov to knjižnico. Francoski učenjak Sey-mour de Ricci pravi, da obsega ta knjižnica 60000 tiskanih knjig in 8000 rokopisov. Med tistimi so lastnoročni listi Bembe in Galileja, latinski prevod Platona s Tassovimi opombami, dalje knjige z opombami Manutija in Scaligerja. Tudi ta knjižnica je vsem učenjakom na razpolago.
Pogumna poštna upraviteljica. V Roketnicu pri Prerovu je vlomil v noči 7. t. m. neznan lopov v stanovanje poštarice I n š i 1. V kuhinji je udaril dvakrat s težkim kladivom spečo taščo ter se nato priplazil v spalnico poštarice in poštne upraviteljice. Upraviteljica se je zbudila, ravno ko je hotel ropar zamahniti s kladivom po njeni glavi. Pogumna deklica je odskočila ter zgrabila roparja z obema rokama za vrat ter ga tako dolgo držala, da je prihitela pošta-rica ter izbila roparju orožje iz rok. Potem sta obe hiteli na ulico klicat na pomoč, a ropar je zbežal, preden je prišla pomoč.
* Vas prestavili tri milje daleč. Vas Benton v Ameriki se mora preseliti, in sicer ne le meščani, temveč tudi vsa poslopja, hiše, prodajalnice itd. Poslopja bodo namreč podrli in prepeljali po reki Platte tri milje daleč in na novem mestu zopet postavili. Zemljišče, na ka terem sedaj stoji imenovana vas, je kupila »Union Pacific« železnica, ki bode na dotičnom prostoru zgradila velika žitna skladišča.
* Umorila svojega soproga.
V Jeronome je nedavno John Krebs polil svojo soprogo z mrzlo vodo, kar je sled njo tako vjezilo, da je svojega soproga na mestu ustrelila. Krebs je hotel svojo soprogo z vodo prisiliti, da vstane in mu skuha zajutrek, kar pa ni hotela storiti. Morilko so zaprli.
* Vrabec na sodnikovi glavi. Ko so se nedavno pričele v brooklvnskem nadsodišču obravnave, priletel je skozi odprto okno vrabec, se vsedel na glavo pravičnega sodnika Kerricka in pričel trgati sodnikove lase. Spočetka sodnik vrabcu ni zameril, toda, ko je slednji pričel tudi omaro sodnikove pameti kljuvati, spodil je sodnik predrznega vrabca iz svetišča slepe boginje.
* Ženitev na sodno povelje. Na Dunaju je bil tožen te dni 31letni knjigovodja Matija B, da je Otiliji H., ko je še bila ta 141etna deklica, obljubil zakon. Rekel je namreč napram Otilijini materi: »Hranite mi svojo hčerko, nobena druga ne bo moja žena kot le ona«. Sedaj je Otilija lSletna ter zahteva izpolnitev dane besede. Ker ni storil tega »ženin« zlepa, šla ga je tožit. B. se je na vse načine izvijal, a sodnik mu je določil samo 14 dni roka, ko mora prinesti poročni list, sicer ga obsodi. Ubogi ženin je prosil vsaj za daljši rok, toda sodnik mu je rekel, da je imel dovolj dolgi rok 4 let, a sedaj ni več časa odlagati. In udal se je.
Društva.
— Narodna čitalnica v Ljubljani priredi v soboto, dne 15. novembra svojim članom in po njih vpeljanim go stom v veliki dvorani »Narodnega doma« »P r o m e n a d n i koncert« s sedelo-vanjem vojaške godbe slavnega c. in kr. pešpolka Leopold II. kralj Belgijcev št. 27. Začetek ob 8. uri zvečer.
— Splošno slovensko žensko društvo priredi za svoje članice v nedeljo, 16. t. m., od polu 5 do 7. zvečer v svojih društvenih prostorih prvi čajev večer, pri katerem bo predavala gospč. Mila VdoTičeva o »Vplivu žene na javno življenje«.
— Plesna šola pevskega društva »Slavec« se otvori v nedeljo dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih v »Narodnem domu« (I. nadstropje levo). Pristop imajo le dru-Štveniki in njihove rodbine. Gospice, katere žele pohajati v šolo, naj se javijo pismeno odboru, ali ustmeno pri prvi vaji. K udeležbi se vabijo tudi gospice iz lanskega plesnega tečaja, zlasti one, katere so svoja bivaliča spremenile in jim ni mogoče vabila vposlati.
— Učiteljsko društvo gornje-gradskega okraja zboruje v sredo, dne 19. novembra t 1. v Št. Janžu pri g. Korenu. Zborovanje se prične ob 11. uri dopoldne in se vrši po temle vsporedu: 1. Zadnji zapisnik. 2. Predavanje o sadnih vrstah, ki so bile razpostavljene na sadni razstavi v Mozirju. 3. Volitev novega odbora. 4. Razni nasveti in predlogi. Cenjeni g. kolegi se vabijo, da se udeleže zboro vanja polnoštevilno. V slučaju neugodnega vremena se preloži zborovanje na nedoločen čas.
I_I
Telefonska in brzojavna poročila.
Marnberg 13. novembra. Kon-sumarjaKlobučarja so vtaknili v zapor.
Dunaj 13. novembra. V poslanski zbornici je bil danes najprej sprejet nujni predlog posl. S t e i n a, naj pristojni odsek o predlogih za podpore po ujmah prizadetim krajem poroča tekom 48 ur. Potem so prišli na vrsto nujni predlogi zastran napisov pri železnicah na Češkem. Nemci namreč zahtevajo, da morajo biti pri železnicah v nemških krajih samonemški napisi. Pri razpravi o tej zadevi je prišlo do burnih prizorov, zlasti ko je govoril nemški posl. Novak. V razpravo je posegel tudi minister W i t te k. Ko bo ta razprava končana, se začne razprava, o nujnih predlogih zastran dogodkov pri deželnozborski volitvi v okraju Favoriten. Ta razprava, ki bo gotovo jako burna, se utegne še jutri nadaljevati
Dunaj 13. novembra. Cesar je bolan. Pravijo, da ima revmati-zem. Napovedano je bilo, da pride danes iz Schunbrunna na Dunaj, a to se ni zgodilo. Vse avdijence so odpovedane. Tudi deputacija ljubljanskega občinskega sveta ni bila danes sprejeta.
Dunaj 13. novembra. Nemški liberalci so odklonili povabilo vse-nemcev na skupno akcijo glede uve-ljanljenja nemškega državnega jezika.
Dunaj 13. novembra. Dunajskim sodiščem je podanih nad 200 ovadb zaradi sleparij pri minolih deželnozbor-skih volitvah.
Pariz 13. novembra Iz Lille poročajo, da je velik del štrajkujočih pre-mogarjev šel zopet na delo.
Madrid 13. novembra. Novo ministrstvo sestavi zopet Sagasta, ki predloži jutri kralju listo ministrov.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 13. novembra 1902
Skapni državni dolg v notah   .... 1G1—
Skupni državni dolg v srebra .... 10085
avstrijska zlata renta....... 12045
Avstrijska kronska renta 4°/c  .... 100 05
Ogrska zlata renta 4°/0....... 120 40
Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 97 55
Avstro-ogrske bančne delnico  .... 1B70 —
Kisditne delnice......... 668-—
London vista.......... 239 20
NemSki državni bankovci za 100 mark 11692'/,
30 mark   .  .  ;.........23*41
20 frankov...........19*07
Itaiijansiri bankovci ........     95 20
C kr. cekini...........1133
Žitne cene v Budimpešti
dne 13. novembra 1902. Termin.
PSenica za april.....„ 50 „    „   7 49
R2 „ april.......50 „ ,650
Koruza   „ maj.....„ 50 „     n 576
Oves     „ april.....„ 50 „    . 636
Efektiv. Se vzdržuje.
Mnoge 'ranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila katero se da tako mnogostransko porabiti, nego „MoJlo-vo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti utesujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-90. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOL L, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuch-laaben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno M O L L - o v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (12-15)
^      gatari sapnika
ozdravljaj« s pravilnim uporabljanjem
ogaške slatine
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melonsine nstna»zobna voda
katera ulrdl dlesno in odstranjuje neprijetno sapo Iz ust. 1 steklenica z navodom i 14.
Razpošilja se vsak dan z obratno pošto ne manj kot 2 steklenici. - . Edina zaloga. ==
Darila.
I
T
Slovenci In Slovenke I Ne zabite družbe sv. Cirila In Metoda I
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medec. mil, medicinalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, *d-rurglcnlh obvez, svežih mineralnih
VOd i. t. d. (619-37)
Csželna lekarna Milana Lenstek-a y Ljubljani, Resljeva cesta it. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožeiovega jubil. mosta.
Zrn druibo sv. Cirila In Metoda. Gospod dr. Tomaž Horvat, odvetnik v Ptuji, 40 kron 10 v. kot nabrano udnino za 1. 1902 s prošnjo, da bi tudi drugi ptujski Slovenci, ki še do danes svoje narodne dolžnosti niso spolnih — in teh je še precejšno število — to kmalu store. — Gospod Josip Rudež, graščak na Tolstem vrhu 3 krone, kot „njemu podarjena bera Št. Jernejskih kaplanov". — Gospića Pepca Zadnek-ova v Senožečah 1 krono, nabrano v veseli družbi z geslom: „Vipavca dan's smo pili Ciril-Metoda ne pozabili" ! —
Gospića Lojzika Roš v Hrastniku 5 kron, nabrala pri igri „durak" — Gospa Milica Želez-nik-ova nabrala v veseli družbi pri gosp. Ivanu Robežniku na Viču pri dobrem vincu 6 kron z geslom:
„Kjer biva naš slovanski rod Naj slavi Vaj' Ciril Metod Slovanske ženske liberalne Za družbo to požrtvovalne." Skupaj 54 kron 20 vin. — Živeli darovalci in nabiralci!
Za učiteljski konvikt. Gosp. Ferdo AVigele Staritrg pri Rakeku 3 krone, nabrane pri odho-dnici) gosp. Fr. irowetza, blagajnika graščine ,Šne-perk* — Hvala! — Svoto smo izročili blagajniku gosp. Dimniku, ki s tem hvaležno potrjuje prejem.
Kettejev spomenik. Gospod Pavel Drenik v Ljubljani kot zbiratelj darov, je oskrbel postavljenje nagrobnega spomenika ter nam danes polomil račune o dohodkih in troških. Darovi so znašali 298 kron 52 vin., stroški spomenika pa 249 ki-. 24 vin prebitek v znesku 49 kron 28 vin pa se je naložil za stroške ohranitve spomenika in popravila pri grobu. Račun je podpisano upravništvo pregledalo in našlo v uzornem redu. — Upravništvo ^Slovenskega Naroda":   Kopitar 1. r.
II. Izkaz darovalcev podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju v dubi od meseca aprila do meseca oktobra 1902. Slavno hranilno in posojilno društvo v Ptuju 080 K (v prvem izkazu 880 K skupaj torej ir>60 K. — Gospod Vilj. Pfeifer, državni poslanec, izročil je društvu 120 K, katere so darovali gg. drž. poslanci : Dr, Andrej Ferjančič, dr. Ant. Gregorčič, Vilj. Pfeifer, Jos. Pogačnik, Ivan Tlantan, Fran Povše, Fran Robič. Dr. Ivan Šustersič, Ivan Vencajz, Josip Žič-kar, dr. Jan Žitnik — po, 10 kron — in gospa Pahernik v Vuhredu (na Staj.) 10 K. — Gospod dr. Fran Rosina, odvetnik v Mariboru nabral je za društvo 120 K, katere so darovali; P. n. gg. Dr. Jernej Glančnik, odvetnik v Mariboru. 20 K, po 10 K so darovali veleč. gg. Dr Anton Medved, c k. profesor. Dr. Kovačič, prof. bogoslovja, dr. Ivan Glaser, odvetnik in dr. Fran Rosina odvetnik dalje so darovali gg. Rade Marzidovšek, vojaški duhovnik, G K, Anton Kolarič kaplan, 5 K, J. Vreze katehet 5 K. Ant. Korošec, urednik 5 K, Alojzij Čižek 5 K, dr. Silvo Hrašovec, c. kr. sodni pristav 4 K: po 2 K so darovali gg: Jos. Čode. kaplan, Vekoslav Bahovec. c. k. oficijal. Josip Li-chtenvvallner, učitelj, dr. Franc Vovšek c. k. dež. sod. svetnik, J. Košan, c. kr. prof. Anton Kuko-vir, nadučitelj na Polenšaku, Franjo Pavlic, c. kr. poštni blagajnik, dr. J. Bezjak c. kr. profesor, Henrik Schreiner, c. kr. ravnatelj učiteljišč J. Strakl korni vikar; po 1 K so darovali, gg. Peče, c. kr. poštni oficijal. Radovanič farmacevt, Kokl uč telj v Studncah, Vendelin, trgovec ravno tam, Josip Čeh, nadučitelj pri sv. Jerneju, dr. Vladimir Srnec, c. k. sodni prakt. Vekoslav Strmšek, nadučitelj v Medvedovem selu, neimenovani. Slavna posojilnica v Celju je darovala 100 K, Goriška ljudska posojilnica v Gorici 100 K, SI. kmetska posojilnica okolice ljubljanske 60 K, slavne posojilnice in sicer: v Slovenski Bistrici 40 K, v Postojni 40 K, v Črnomlju 30 K, v Brežicah 30 K. v Šmarji pri Jelšah 30 K, v Framu 20 K, v Ormožu 20 K, v Ribnici 20 K, v Logatcu | po g. Jak. Puklu) 20 K, v Gornji Radgoni 20 K, f Alojzij Kremžar, mag. svet ik v p. 20 K, Jak Pukl posestnik v Mariji Enzersdorfu 20 K, (za stroške) 15 K, skupaj 35 K, dr. Klemens Seshun, dvorni in sodni svetnik na Dunaju (za upravne stroške 17 K 73 v ; dr. Leopold Poljanec, c. k. profesor v Mariboru 10 K, si. okrajna posojilnica v Ljutomeru 10 K, Anton Šlamberger c. k. notar v Kranju 10 K dr. Nikolaj Tonkli. odvetnik v Gorici 10 K, Fran Hrastelj, župnik v Ribnici, sedaj župnik in dekan v Konjicah 10 K, Žiga Sežun, c. k. kontrolor blagajne drž. dolgov na Dunaju 10 K, si. upravništvo „Slovenskega Naroda" pošlje darilo gospe Cecilie Budinak nabrano na Kranjski gori 6 K 44 v., Ferd. Seidl real. prof. v Gorici 6 K, dr. Fr. Rosina odvetnik v Mariboru, pošlje darilo g. nag. dr. Feliks Ferka 4 K, in Franger-ja župnika pri sv. Marjeti 2 K. Slednjič so darovali gg. Dr. Jos. Vošnjak, zdravnik in posestnik v Slov. Bistrici B K. dr. Jos. Tominšek, c. k. prof. v Kranju, 4 K, dr. Fran Kogoj, zdravnik v Kranjski gori 4 K. — Za toliko blagih darov izreka društveni odbor najiskrenejšo zahvalo z vljudno prošnjo, da bla-govole slovenske domorodkinje in rodoljubi i nadalje pošiljati darove za to prepotrebno društvo I. društvenemu blagajniku gosp. dr. Kleni. Se-shun-u, dvornemu in sodnemu odvetniku na Dunajn I. Singerstrasse 7.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Štev. 23. Dr. pr. 1221
V petek, 14. novembra 1902.
\ovi(eia! Tretjič: ftovltetal
Maričon.
Lirična opera v treh dejanjih. Spisal M I, uglas-bil Srečko Albini.  Kapelnik II, Benišek! Režiser E. Aschenbrenner.
BIagajnica ae odprt ob 7. vi. — Za';ttk ob 1 jS. ari. — Konte po 10. vi.
Pri predstavi sodeluje orkester si. c. In kr. peli. polka Leopold II. s"t. 27. Prihodnja predstava bode v nedeljo, 16. novembra.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 10 novembra. Marija Žabnikar, delavčeva hči 10 dni. Kolodvorske ulice 28. Življenske s'abosti.
Dne 11 Marija Hiršal, stotnikova vdova 80 let. Poljanski nasip 14. Ostarelost. — Marija Ma-litsch. zasebnica 71 let. Šelenburgove ulice 5, vnetje slepega črevesa.
V deželni bolnici:
Dne 8 novembra: Jernej Ostrež, gOBtač 77 let. Ostarelost in otrpnenje srca.
Dne 9 novembra: Fran Bajuk kleparski pomočnik, 49 let jetika. — Franja Cesar, dninar. 41 let, srčna hiba.
Dne 10 novembra': Ludmila Črne, učiteljica 22 let, legar. — Matevž Cerar, delavec 75 let: Pljučnica.
Mdteorologično poročilo.
Viitn« nad morjem 806-S m. Srednji «r*enl tlak 7S6 0 mm.
Nov. |	Caa opazovanja	Stanje barometra v mm.	o, »	Vetrovi	Nebo	H
12.	9. zvečer	7412	77	si. se ver	oblačno	d
13	7. zjutraj	742 2	65	sr. vzhod	oblačno	a
•	2. popol.	7418	98	ar. j vzhod	del. oblač	O °
Srednja včerajšnja temperatura 75", nor« male: 4 4"
I
f
Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče., blagorodni gospod
Anton Kupljen
bivši  c.  kr.  notar  in  hišni posestnik
danes dne 11. t. m. ob 10 uri zvečer, po dolgi, mučni bolezni, previden s sveto-tajstvi za umirajoče, v 61. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega ranjkega bode v petek, dne 14. t. m., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Karolinški ulici št. 3 na tukajšnje okoliško pokopališče.
Sv. maša zadušnjca se bode brala v soboto, dne 15. t. m., ob 8. uri zjutraj v tukajšnji mestni župni cerkvi. (2813)
V Celju, dne 11. novembra 1902.
Elizabeta Kupljen,  soproga. — ^vllrl*©, Slava in Kora, otroci.
Upp iiponk za izdelovanje vcu uubmh damskjh ob|ek
se sprejme takoj v
Gradišču št. 17, hiša ,Lininger'
pritlično. (2806—1)
Nabiralci naslovov
se proti primerni nagradi iščejo
za vse kraje.
Ponudbe pod   „AdreMMbueh SO",
Praga, poste restante. ,,2807—1)
Ces. kr. avstrijske
državne železnica.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod is LJubljana jož. kol. Proga 6es Trbis. Ob 12. nri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno , čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Heifiing v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dnnaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dnnaj. — Ob 3. ari 56 m popoldne osobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljnbno, Aes Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein- Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipako, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. nri ponoči osobni vlak v Trbii, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trat-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Progi v Novo mesto ln v Kočevja. Osobni vlaki: Ob 7. uri i7 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. nri 5 m popoludne istotako, uu 7. uri ti m zvečer v Novomesto, Kočevje. Frinol v LJubljano jui. kol. Proga .1 Xrulia. Ob 3. uri 26 m. zjutraj osobm vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, lil, Aussee, Ljnbno Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. nri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Kailove vaie, Beb, Marijine vare, rizeu, Budejevice, Solnograd, Line, Stejrr, Pariz, Genevo, Curih Bregenc, Inomost, Zeli ob jezero, Lend-Gastein, Ljnbno, Celovec, St. Mohors Pontabel. — Ob 4. ari 44 m po-poludnt osobni vlak z Dunaja, Ljub na, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, lnomosta, Franzonatesta, Poe tabla. — Ob 6. uri bi m zvečer osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, ćrez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Proga IS Novega mesta in Kooevja. Osodui vlaki: Ob b. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob d. nri bo m svecer l&totvLo. — OcLnoa is Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob i. ari M rt zjutraj, ob 2. ari 5 m popoludne, ob 6. ari 50 m zvečer in ob 10 ari 25 m, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samu v oatobra. — Prihod v LJubljano drž. kol. Is s&Wssttsi Mešam vlaki: Ob o. ari 49 m zjatraj, ob 11. ari 8 m dopoludne, ob 6. ari 10 m zvečer in ob 9 uri 56 a zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1)
Zmešane lase
kupuje v vsaki množini in po najvišjih cenah
v Mokronogu na Dolenjskem.
Pred ponarejanjem se hrani z vzorcem in znamko.
Sol za želodec
Julija
deželnega lekarnarja v Slorlteravl.     (2756—6) b
Mnogo let že izpričano dietetično sredstvo za pospeševanje prebavljanja. Odstranjuje takoj želodčno kislino. Neprekošno za uravnanje in ohranjenje dobrega prebavljanja.
Dobiva se ▼ vseh renom. lekar- fl... I QLa*ljj«o V Razpošilja se po postnem povzetju
nsh arstr .-ogrske đržare.       UOII0 I OKdllllbO IV I f Vi če se naročita najmanj a akatljici.
Glavna zaloga: deželna lekarna JULIJA SGHAUMANNA v Stockeravi.
Vsakdo rltaj !
Ceneno!
(1810)
Gosje perje
<5Isto novo, z rolco cufano
V, kg sivega Nr. 0.........84 kr.
V, „     „     Nr. 1.........70 „
% „      ,.     Nr. 2.........60 „
razpošilja v 5 kilo poštnih zavojih proti poštnemu povzetju «JY» j7sasC«*asa9 trgovina s posteljnim perjem v Smihovu pri Pragi. Zamena je dovoljena
Trpina z mešani ulayoiD
na izvrstnem kraju pri tovarni, kjer dela 3000 delavcev, z nizko davščino, se zaradi dvojne trgovine takoj proda. — Promet okoli 24000 gld. Zaloga blaga za 8000 gld. Takoj plačati je treba 4000 gld. (2794 2)
Vpraša se pod: ,,Sl««Iiere Kukuiirt .»O** pri upravništvu „Slov. Naroda".
Gostilna
se vzame v najem ali na račun na dobrem prostem v Ljubljani.
Ponudbe  naj se pošljejo pod ,,Oo-stilna" na uprav. »Slov. Naroda« (2809—1)
!!Redka prilika!!
Čudovito po ceni!
400 komadov za I gld. 80 kr.
Mično pozlačena, 36 ur natanko idoča anker-ura s sekundnim kazalcem, s 31etno garancijo, 1 eleg double verižica za gospode, en pristen srebrni prstan, fino pozlačen s tirkis kamnom za gospode ali dame ; 1 par pristno srebrnih uhanov, oba c. kr. puncirana; 1 ff nastavek za smodke z jantarjem; 1 ff žepni nožek; 1 prekrasni pnrt-mone; 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov 3°/0 zlata; 1 prelepo žepno toaletno zrcalce z etuiem ; 1 lepo žepno pisalno orodje; 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 držalo za pisma, za vsakogar prmemo; 36 komadov japansko-kitajskih čudežnih orakelskih vedeževalcev, ki vzbujajo veliko veselost in poleg tega še 300 raznih predmetov, ki so za hišo potrebni. Vse skup z uro, ki je sama vredna tega denarja, stane m ff let. J-*0 kar* Odpošilja po postnem povzetju ali če se denar prej pošlje. (2812—1; „Versandthaus"
Oku J^g^i^th
Krakov TET/5.
Riziko je izključen. Za neugajajoče se vrne denar.
1    I    I 1
Izognite se nakupa
manjvrednega in vmes se ponarejenega ruma!
[sence so zdravje škodljive.
"SEF*"an"o"""*The Nectar of Jamaioa.
Vsaka izvirna steklenica se polni pod osebnim nadzorstvom tvrdke:
A. A. Baker & Co., London E. C.
Ta marka je v vseh kulturnih.državah na svetu postavno varovana.
V K.ji 1> l)n n i   se dobiva pri Anton Staenln. (2555-12)
žično darilo!
Zabava za velike in mate. IiKAMUHJN  oc^ j5 do 125
Avtomati, v koje se vrže 10 vin., za gostilničarje jako dobičkanosnl. Prodaja «e tudi na obroke.
Zahtevajte moj veliki ilustrovani cenik.
Velika zaloga plošč.
Vse plošče se lahko zamenijo pri
Rudolfu Weber-ju
(2412—12) urarju
v Ljubljani, Stari trg štev. 16.
Poje, se smeje in govori v vseh jezikih.
('•   . L DCro:tc
jo mešana iz najboljših vrst kitajskega, indijskega in cejlonskega čaja v katerih deželah, kakor znano, se že dolgo let prideluje čaj.  Dočim pa se je dosedaj uporabljal edino kitajski čaj,  obstoji   čaj    Marke Tlieekaime" iz zmesi, ki združuje prednosti : lastnosti čaja vseh teh dežel ter tako nudi popolnejšo pijačo.
Splošno rečeno daje Kitajska še vedno čaj, ki je nedosežen, kar zadeva finost in blag okus ; indijski čaji se nasprotno odlikujejo po močnem in izdatnem poparku (Aurguis), dočim imajo cejlonski čaji sicer intenziven, toda jako aromatičen okus. Te tri lastnosti, združene z dolgoletno izkušnjo in strokovnim mešanjem, napravljajo čaj ...M X K K i: THEEKASJiE1'  kot pijačo, ki združuje
„finost kitajskega čaja" — „aromo cejlonskega (angl.) čaja" — »izdatnost indijskega čaja"
in zato je smatrati kot najpopolnejšo marko.
Kdor ljubi čašo dobrega č»ja, naj si preskrbi zavitek za poskušnjo pri:
Mihaelu Kastnerju, Kham & Murniku, Antonu Staculu. //
(2805—1)
Ustanovljeno 1870.
Ustanovljeno 1870.
Perilo
gospode, dame in otroke
(lastni izdelki)
priporoča v nedosežni izberi renomirana
(2670—3)
trgouina 5 perilom
*cstBltra8- C. J. Hamann
Jttestni trg 8.
ZalagateIj perila vee eastnlšklh zavodov.
Perilo po meri se izgotavlja v najkrajšem času. — Natančno delo in znano dober kroj.
Stanovanje j
s 3 sobami in s pritiklino se odda takoj ali pa za 1. februvar na mirno stranko.
Vpraša naj se: Ambrožev trg št. 24.
Pogreša se siv, črnolisast
(2792-3)
(prepeličar), ki sliši na ime »Stoj«, z znamko št. 9. Isti naj se odda proti primerni nagradi na Kongresnem trgu št. 6.
Prošnja!
Vsled nesrečne pogodbe z g. Urban-cem imamo štiri stranke stanovanja brez luči in zraka. Zato sem primorana, za tri stranke stanovanja iskati, in sicer: stanovanje s sobo in kuhinjo, stanovanje s 4 sobami in pripadki, in stanovanje z dvema sobama in pripadki za takoj. (2814—1)
Ponudbe prosim poslati na Marijo Potočnik, sv. Petra cesta št. 5.
Stanovanje
tik justične palače, obstoječe iz treh sob ter drvarnice', posebno pripravno za kako pisarno, odda se s I. februvarjem v najem.
Ponudbe sprejema dr. R. Bežek, c. kr. notar v Ljubljani. (2808)
200 hektolitrov
jako dobrega, belsga in rdečega novega
vina
lastnega pridelka, iz najboljših leg,
prodam po jako ugodnih cenah.
finlon Eaurinšek
Trška gora, Krško. .2811-1) Reflektantom pošiljam na zahtevo vzorce.
Preje v konkurzu se nahajajoča
manufakturna
zaloga
„pri Amerikancu"
se bode
(2712-3)
flfl četrtin, k G. umira 1.1.
nadalje
v Ljubljani
(preje F. Detter)
ceno tirodaiala
0 prodajo spadaoči predmeti se ogledajo lahko brez kupovalne sile in se le omenja, da s prodaja
perilno blago že ... od 6 kr. naprej
lepi barhenti za blnze „ 16 „ „
zimsko oblačilno blago „ 25 ., meter naprej.
Prodaja se samo od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 6. ure popoludne.
pjr Tudi se oddajo večje partije trgovcem. 5gj
0623
J. KTauer-jev,Triglav'
naravni rastlinski liker!
Ogreva in oživlja želodec in tel6.
Probuja tek in prebavo.
Daje dobro spanje. (415-224
Edini založnik. In Imetniki
Edmund Kavčič v Ljubljani. Vsak petek
t flostilni jri zlati riti"
sveže
morske ribe.
(2738-2)
Z velespostovanjem
Kozman
gostilničar.
Gospodu lekarničarju
GABRIJELU PICCOLI
f%r li|ubl|anl.
VaSe zeleznato vino   sem  s prav
dobrim uspehom vpo-rabljal pri neki gospe", ki je dolgo trpela na živcih. — Prosim Vas torej, da mi doposljete Se Sest steklenic zgoraj navedenega vina.
Dr. Ei. FUrber
c. kr. Štabni zdravnik.
V Gorici, 6. junija 1901. 4 .1507—10)
Hiril Metodov koledar 1903 izide!
~ Cena 1 krono —
po pošli 20 vin. več.
^2796-2)
ZZNaročila sprejema"
Tiskarna Slatnar v Kamniku.
flNDRA TEA
Najfinejši in najboljši čaj na svetu
Od letine 1902 je že doSel. Ponudbe za Avstro-Ogrsko sprejema:
Indra tea Imp. Comp. Zagreb. Glavno skladišče: Ivan Perdan v Ljubljani.
Nadalje se dobiva pri:
Peter Laggnlk, Anton Kane, IVI. Spreltzer, Viktor t anioni. F. C Praun-tmtmrn v LJubljani. — % lijem Mlller v kranju. — Leblnger .v Bergnianu v l.liljl. — Frane Oežman v Trbovljah. — F. X. Auman v Kribem. —
Leon deli 4 ot« v Brežicah. (2516—9)^
Izšel Je krasen slovenski
skladni koledar*
za trgovine, obrte, urade, pisarne, šole in posameznike v moderni in elegantni obliki v založništvu tvrdke (2390—8)
Ivana Bonača v Ljubljani.
Cena je vzlic okusni izdelavi zelo nizka, MHiiio 90 vin. s pošto »O vin. več
Znesek naj se blagovoli v znamkah aH po nakaznici naprej vposlati.
Prekupci dobe velik rabat in se na zahtevo dopošlje cenik.
Trgovci porabijo istega lahko kot novoletno darilo in se brezplačno utisne njihova firma.
P-fT- Da ne bode, ako koledar kmalu poide, prepozno, prosim g. naročnike, da se čim preje oglase, ker se bode na take v prvi i vrsti pri razpošiljat vi oziralo. TfejU. a
Vsi g. krčmarji in vinski trgovci
kakor tudi privatne osebe
se vljudno vabijo
na naročbo vin
iz najbolj slovečih vinskih goric metliškega okraja; odda se vsaka množina na kolodvor v Rudolfovo postavljena. Tudi se preskrbi dobra posoda na posojilo; cena vin po dogovoru.
Ako bi slučajno kateri krčmar v Ljubljani hotel svoj prostor in krč-marsko koncesijo v najem dati,
se prosi, da to blagohotno naznani uprav-ništvu »Slov. Narodaa, kjer se izve tudi naslov. (2771—3)
oženjen, izurjen v vseh odvetniških in notarskih poslih, želi takoj vstopiti. Sprejme tudi druge pisarniške službe.
Ponudbe pod:  „Stalnost" poste restante, Celje. (2778—3)
Ugodna prilika!!
Pri podpisani tvrdki se dobi loko-mobilni   stroj   za   20—25 konjskih
moći i rr kotel za 16 konjskih moči.
Prevzame se lahko takoj,  plačati je v lOih letih.
Fran Stupica
(2795—2)   Marije Terezije cesta štev. 1.
*
* t)
N
O £L
*
C 1 v. .
t« o
S
O   ()
•T3 sj
Is
*s O 3 t?
«9
6>K g
K   O   P* C
5
3 x> ti
CA
o
•3
«0««Q»0«aaaatt«tt90««««a«ft«aa«00a««
* o
S Naznanilo in priporočilo. S
Dovoljujem si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem prevzel
špecerijsko in delikatesno trgovino
«
« « «
» « «
(2713—3)
na s-vm Jakoba ti*gn, nasproti m.
kjer bodem imel v zalogi vedno sveže blago špecerijsko, kakor tudi vsikdar sveže klobase, klobasice, šunko, salami itd.
Priporočam se za prijazno naklonjenost in mnogobrojna naročila ter bilježim z najodličnejšim spoštovanjem
•trgo-srl33.se s špecerijslriaaa. "telstg-oaaa. in. dellfeatesaml.
«
« *
0
«
«
«
000000000000000000000000000000000
►
VAAAAAA/
Zobozdravnik
Dr. Edvard Bretl
naznanja
(2770—2)
da se je preselil s svojim atelijejem (preje dr. Frlan) iz Špitalske ulice štev. 7
trga
ogel Špitalske ulice in Glavnega uhod pred Škofijo štev, 1«
Nova trgovina.
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
8     — • °
o
o _______________.............._____________........._.......................................
S Usojava si vljudno naznaniti, da sva otvorila začetkom t. m. O
g       _ popolnoma novo urejeno O
§ #   trgovino z maniifakmniim blagom  i §
O   c= na Sv. Petra cesti št. 4.
\š     as Priporočajoča se za obilni  obisk, zagotavljava za solidno in
in, točno postrežbo ter bilježiva z odličnim spoštovanjem
O cd „ . .   .       — ssr O
(2763—5)
3(otzbek c 3{ostevc. I g
ooooooococooooooooooooooooooooooo
Ljubljana, JLingarjeve ulice
priporočata 5launcmu cbčinstuu ^uojc lepo
zaloga raznovrstnega blaga
ZO (2274-6)
jcjenjl^o in zimjl^o
Cene JCZOHO. m'^e-
Prodaja konkurzne mase
manufakturnega blaga Konrad Schumi-jeve konkurzne mase
v Prešernovih ulicah štev. 1 I
se bode od sobote 15. novembra t. I. pričenši na drobno in debelo po nizkih cenah prodajalo.
Oskrbništvo konkurzne mase.
(2815—1)
Isdaiatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan T a vi ar
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.