Uredništvo: Sekiller ' va cesta štev. 3, na dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List iahaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žajejo. HARODHI DNEVNIK VpravnlStvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 6'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 296. Telefonska Številka 65. Celje, v torek, dne 28. decembra 1909. Čekovni račun 48.817., Leto i. Klerikalizem v Španiji. Ferrerov umor je povzročil, da se je pričelo sila veliko pisati o Španiji in španjolskem klerikalizmu. Za časnike in protiklerikalne bojevnike je bil ta predmet silno hvaležen, ker so se dobile mnoge dragocene informacije o bistvu klerikalizma. Mi se bodemo danes še enkrat temeljitejše s stvarjo ukvarjali, ker trosijo različni nevedni ljudje po deželi iz hudobnega namena o sedanjih razmerah na Španskem docela aapačne pojme. Španjolska je po svoji naravi bogato obdarjena zemlja, zato so jo že v najstarejših dobah obiskovali in zasedli Kartažani in Rimljani. Osobito se je povzdignila dežela v gospodarskem oziru za vladanja mohamedanskih Maurov. Ko so te izgnali iz Španije, je nastala nekaj časa stagnacija, pozneje pa se je začela dežela zopet povoljno razvijati in se je na mnogih krajih pojavilo tako veselo gospodarsko življenje, da se je moglo od njega pričakovati le najboljših sadov. Nosilec tega razvoja pa je bilo špansko meščanstvo, katero se je moralo kakor v drugih deželah tako tudi v Španiji boriti s feudalci, da si pribori političnih pravic. Došlo je do velikih vojsk, tekom katerih je kralj Karl I. 1. 1521 pri Vilalarn popolnoma porazil špansko meščanstvo. Ta poraz je meščanstvo naravnost uničil, kajti brez političnih pravic ni mogoč tudi gospodarski razvoj. Sicer so se nekaterniki še vedno borili proti feu-dalnemu in samovladnemu nazadnjaštvu, želeč si in koprneč po novih boljših razmerah. Pa vsak tak poskus je že v začetku inkvizicija zamorila s krvavimi zasledovanji. Ta grozna naprava, ki je bila v začetka naperjena proti krivovercem, se je pozneje izrabljala proti onim slo- ! jem španskega prebivalstva, ki so hoteli doseči novi, boljši družabni red. Ta grozni boj se je vodil s skoro blazno doslednostjo in neizrečeno krutostjo p>.d patronanco kraljev in svete cerkve. V podrobnosti, ki so naravnost ostudne, se ne moremo spuščati. A iz vsega se vidi prava ljubezen cerkve do socijalne pravičnosti in enakopravnosti! S takimi zločini se je seveda zlomilo odporno moč naroda. No država je še bila vedno na zunaj močna, ker je posedovala najboljše in ogromne kolonije po celem svetu. Imela je trideset miljonov kvadratnih kilometrov zemlje in zlato ji je teklo od vseh strani v blagajne. Toda to blagostanje ni trajalo dolgo, zlasti od tedaj ne, kar Španija ni hotela imeti samo kolonij temveč si je zaželela tudi nadvlado nad Evropo. V ta namen je vzdrževala močno armado in mornarico. Toda Anglija je razbila slednjo, Francoska in mala Nizozemska prvo, konečno pa je nekdanja ponosna država zgubila vse svoje kolonije. Toda najhujše je pa bilo to, da je med tem časom zanemarila in uničila tudi trgovino, industrijo in poljedelstvo doma Duhovništvo je pa vladalo neomejeno tudi nadalje. Šele za Napoleona, ki si je osvojil s pomočjo revolucionarnih čet tudi Španijo, je bil storjen začetek preobrata. Inkvizicijo so odstranili in mnogoštevilna cerkvena posestva konfiscirali. Španski svobodo-umci so delali vse po francoskem vzorcu-Pa vse to je bila le umetna stavba, kajti Španija ni imela nobenega društvenega sloja, ki bi živel s časom in se boril za nove svobodomiselne ideje. Zato je tudi po Napoleonovem porazu na celi črti zavladala reakcija, ki je proti naprednjakom nastopila z ječami in vislicami. Jezuitje so sestavili pesmico: Živeli okovi, živelo tlačanstvo, živel Ferdinando, narod pa pogini! In to pesmico se je pelo po madridskih ulicah, ko se je pozdravljalo kralja Ferdinanda. Vseučilišča so zaprli in kraljevski razglas je oznanjal, da bode vsakemu ,.krivovercu" reči in razumi naprednjaku iztrgan jezik. In te razmere se še do danes niso veliko izpre-rnenile kakor kaže ravno Ferrerjeva smrt. Ferrer je hotel revolucijo duha, hotel je v moderni šoli vzgojiti sloj naroda, ki bi obnovil in rešil svojo tužno domovino — in zato je moral v smrt. Na Španjolskem je izmed 18 mil. prebivalcev 12 miljonov takih, ki ne znajo ne čitati ne pisati. Na vsakega 80. prebivalca pa pride že duhovnik. Tam se smatrajo duhovniki še za neomejene gospodarje, zato se jim ne zdi potrebno potom „izobraževalnega"' dela skrbeti za podjarmljenje naroda. Tretjina Španije je neobdelana. Za šolstvo daje država 16 miljonov pezet, za pri-boljške duhovnikov 81 miljonov. Cerkev je v Španiji neizmerno bogata; poseduje samo 2 iu pol miljona hektarov zemljišča v vrednosti 12 milijard kron enkrat toliko kolikor znaša državni dolg. Pa zato cerkev ne plačuje nobenega davka, navzlic temu da je v deželi 35 tisoč cerkev in samostanov ! Samostani delajo povrh tega še umazano konkurenco vsem obrtnikom in onim, ki so vezani na življenje od svojih rok. Saj razpolagajo s cenenimi in slepo udanimi delovnimi silami, katere umejo izvrstno izrabiti. Bivši francoski minister Pelletan pripoveduje o tem sledeče: Organizacija samostanov je povsem moderna in tovarniška, tu se osredotočuje vse gospodarsko življenje. V samostanu se izdeluje vse, karkoli si kdo poželi. Te pobožne tvor- nice, ki izdelujejo tudi najbolj sumljive predmete, morejo vsakogar uničiti. Za njih delajo tudi otroci, kateri so izročeni samostanom v vzgojo ìq katerim dajejo komaj toliko hrane, da ne poei-nejo od gladu." Lovi na dedščine so zelo v rabi; celo rimski papež, ubogi vatikanski jetnik, je dobil v poslednjih 5 letih iz siromašne Španjolske 4007 dedščin v znesku 83 miljonov kron! Zato pa se ne smemo čuditi, da se iz dežele vsako leto izseli na tisoče ljudi, 1. 1907 n. pr. 125 tisoč! A razmere v Španiji se še dolgo ne bodo izboljšale. Vsaj ne počasno napredujočim, mirnim potom. Politična kronika. o „Tempe" o parlamentarni situaciji v Avstriji. Šef za tujezemske rubrike v „Tempsu" Trarieux se ukvarja v dolgem članku s parlamentarno situacijo v Avstriji, katera je nastala v našem državnem zboru po češki in slov. (?) obstrnkciji. Glasovanje, potom katerega se je sprejela prememba poslovnika,, je zgodovinske važnosti. V prvi vrsti je to zasluga dr. Kramäfeva, kateri je stavil svoj predlog tako, da je bil sprejet z večino glasov. — Dr. KramàFevi zmagi je dosti pripomoglo glasovanje 96 kršč. socijalnih poslancev, kajti v posebno za to odrejeni seji so sklenili zadnji glasovati za dr. Kram afe v predlog in s tem je bila ob enem predlogu zasigurana dvetretjin-ska večina. „Temps" izvaja dalje, da sodijo komentarji nemških časopisov zelo pesimistično. Ne da se tajiti, piše „Temps", da je avstrijska nemška liberalna stranka, katera že umira celih 30 let, z zadnjim glasovanjem zadobila svoj poslednji udarec. Bila bi velika napaka, nemško supremacijo v Avstriji LISTEK. Baronica Vaughan. V dnevih, ko se je nagibalo h koneu ljubeznisito življenje belgijskega kralja Leopolda, so zelo pogosto imenovali neko žensko, baronico Vaughan. Ona je bila edina, ki je lahko razven zdravnikov, strežnikov in kraljevega zaupnika barona Goffineta vsak čas pristopila h kraljevi postelji. Ona je tudi bila, ki so jo poklicali k mrtvemu kralju prej ko vse druge sorodnike. Kdo je pravzaprav ta baronica in kaj je? Kot dekle se je ona pisala Karolina Lacroix, bila je omožena z nekim Durieuom in se je ločila postavno od njega še le, ko se je kralju zazdelo do nje. Začetek njene karijere ni bil nikoli popolnoma razjasnjen. Nekateri zatrjujejo, da je ona najprej v nekem parižkem tingeltanglu obrnila s svojimi zapeljivimi mičnostmi pozornost kralja na se, drugi pa pravijo, da je bila natakarica pri pipi in da je bila kot taka tudi v Kolinu na Nemškem. Izšla je pa, to je dokazano, iz belgijskega mesta Löwen, kjer je bil njen .oče vratar. Najprej je bila baronica Vaughan kraljeva ljubica. Početkom leta 1905 se je pa raznesel glas, da se je kralj z njo poročil v domači kapelici v Lak-kenu, ali kakor so drugi trdili v neki francoski cerkvi, seveda — „morga-natski". A še le zadnje dni so postali ti glasovi tako trdni, da je pač vero-jetna cerkvena zaroka. Kralj je bil namreč vedno nenavadno redkobeseden, če se je govorilo o rodbinskih razmerah in je tudi, če je govoril s svojimi zaupniki in prijatelji, obrnil tako besedo vedno na drugo stran. Edina opora, na kateri sloni trditev o cerkveni poroki, je izjava njegovega dušnega pastirja, ki se je baje nekoč čudno izrazil o kraljevem razmerju s baronico v Lackenu. Kralj je baje razgnal duhovniku vse pomisleke z besedami: „Monsieur, bodite brez skrbi, prilagodil sem se cerkvenim zapevedim." Nekako potrdil je te besede še le zadnje dni župnik v Lackenu, ki se je izrazil napram sotrudniku pariškega „Soir" tako, da je oni lahko neposredno sklepal na poroko. Župnik je namreč potrdil, da je bila baronica navzoča, ko je kralj prejemal zakramente. Pristavil je, da lahko zagovarja svoje sveto opravilo, ki se je godilo ob prisotnosti baronice, ker se je prej zagotovil, da je bila baronica „legitimna" žena kraljeva in je torej smela biti navzoča v svetem trenutku. Župnik je hotel s tem gotovo potrditi nadaljnje poročilo „Soira", da je kraljev zakon z baronico sklenjen cerkveno in kanonsko, torej pravilen. Gotovost je prišla v zadevo še le, ko se je po kraljevi smrti papežev nuncij potegnil za baronico in se pro-tivil, da bi jo iztirali iz Belgije. Pokazalo se je, da papež priznava zakon, ki se je, kakor se v najnovejšem času govori, sklenil v San Remo. Državno-pravnih posledic za Belgijo ta zakon seveda nima. Kajti v Italiji je za veljaven zakon potrebna civilna poroka že od leta 1871 in le v republiki San Marino samo cerkveno sklenjeni zakoni so tudi civilno veljavni. Kraljev zakon je torej eo ipso neveljaven, ker so le oni od Belgijcev in med Belgijci v inozemstvu sklenjeni zakoni veljavni, ki jih odobri in prizna poslanik. Belgijci in izlasti kraljevi sorodniki so kralja radi njegovega zakona vedno grdo gledali. To je bil tudi vzrok, da ni nobeden hotel zadnje dni k njihovi postelji, ker se ni hotel sniti z baronico, ki je bila vedno pri njem. V gradu pa baronica ni stanovala s kraljem, pač pa jej je dal postaviti kralj v bližini krasno vilo, ki je bila z gradom v Lakenu s hodnikom zvezana. Najmanj pa se je prejšnje čase še dopadlo prebivalcem v Bruselju, da je smel baronico Vaughan, ko je še bila samo kraljeva ljubica, večkrat obiskati njen ločeni mož Durieux, ki so ga poznali kot moža z nesimpatično preteklostjo. Ko je že postal škandal le prevelik, se je preselila kot baronica v grad Lormoy pri Parizu, ki jej ga je bil kupil kralj, dokler jej ni poklonil drugega grada Balaincourt v departementu Seine-et-Oise. To je pravi pravcati raj. Perivoji merijo 95 ha in krasijo jih starodavna drevesa, jezera, potočiči, studenci in bajne trate. Tn je baronica rodila kralju dva sina, katerima je kralj dal naslov grofov Terouerenskih po vasi Teroueren pri Bruseljn. Grofa Limburška nista smela postati, ker se je plemstvo protivilo. Sedaj gre baroničin roman, ki mora biti gotovo lepa in duhovita, da ]e znala toliko let vezati razuzdanega kralja na se, h koncu. Imenovali jo bodo le še v pravdi radi kraljeve zapuščine. spojiti z usodo ravno iste stranke. — Izmed 516 poslancev v avstrijskem državnem zboru je 233 nemških. Ker Poljaki nikdar ne pojdejo v eni črti s Čehi napram Nemcem, se ne more govoriti o slovanski večini, katera bode obvladala nemško manjšino-Napram takim razmeram je konec obstrukcije najprimernejši izid. „Temps"-sodi, da pride kmalu do rekonstrukcije kabineta Bienerth in kakega koalič-nega ministerstva, v katerem bodejo imeli Slovani z Nemci enakj zastopstvo. Novo ministerstvo, piše „Temps", bode skušalo pomiriti Nemce in pre-memba poslovnika, povzročena po Čehih in Slovencih, bo imela za slednje zopet slabe posledice. o Kdo je falzifikator Friedjungovih dokumentov? Glede tega pišejo „Nar. listy'1, se da mnogo domnevati. Že dolgo se je pisalo, da ima v tej precej nečisti stvari prste svoje baron Rauch, kateri je tudi radi tega šel iz Zagreba. V Belemgradu se tudi o drugi osebi govori. Že nekoliko mesecev je temu, odkar je belgrajska policija zaprla avstrijskega podanika Alfreda Miillerja radi vohunstva, katero je izvršila ta oseba za avstrijsko vlado. Müller je bil obsojen na 15 let ječe. Sam je pri-poznal, da je v Srbiji vohunil; pripomnil je temu, da je predal avstrijski vladi stvari, ki bodo njej poprej v škodo kot v korist Srbska vlada hoče v novo zaslišati Miillerja in misli, da se ji posreči imenovati falzifikatorja „historičnih" dokumentov Friedjungovih. o Lukacseve težave. Preteklo je že nekaj dni od tega, kar je imenovan dr. Lukacs za novega ogrskega ministerskega predsednika — a se še danes ne ve, se mu li posreči sestavitev ministerstva ali ne. Gotovo je sedaj, da cesar ni dal dosedaj nobene koncesije glede samostojne ogr. banke; to je pa glavna zahteva Justhove skupine. Včeraj so se vršila nadaljna pogajanja; Justbovci delajo nove težave, ker zahtevajo za se ministra za notranje zadeve. Pri volitvah je namreč to na Ogrskem prevažno mesto. Kos-suthovci pa zahtevajo za se 3 port-felje in 3 državne tajnike, čemur se tudi Justhovci ustavljajo. Ako ne pride do'sporazuma, hoče Lukacs državni zbor razpustiti. Drobne politične novice. Iz slovanskega juga. Prihodnje dni se pričnejo predavanja glede trg. pogodbe s Srbijo. Sliši se, da Avstrija ne namerava dovoliti uvoza srbskega mesa. — Iz Cetinja poročajo, da namerava min. predsednik Tomano-vič vsled spora s priacem Mirkom odstopiti. Dnevna hroniha. a Poštenjačina dr. Frank, ki ga naši klerikalci tako ljubijo, je zopet za škandalček bogatejši. Ko je imel svoj čas posredovati v zadevi prodaje vele-posestva Bosilje s strani grofice Nugent, je dobil kupnino v roke, da jo odpošlje nekemu bančnemu zavodu na Dunaj. On je res odposlal, a za 30.000 kron premalo. Ta svota je šla v njegov žep. Grofica Nugent je vložila proti njemu kazensko in disciplinarno ovadbo. To je bilo pred več meseci, a dr. Frank — še danes ni v preiskavi. a „Hrvatski Dom". V Sarajevem se je iz zastopnikov vseh hrvatskih društev osnoval odbor, ki je ustanovil društvo „Hrvatski JDom", katerega naloga je postaviti skupno hišo za vse sarajevske Hrvate. Vlada je pravila novega društva potrdila. a „Hrvatska Zadružna banka" v Sarajevem bo v kratkem osnovana in sicer za začetek s skromnim kapitalom 100.000 K. Polovico te svote prispeva „Hrvatska poljedelska banka v Zagrebu." a Za ravnatelja „Hrvatske poljedelske banke" v Zagrebu je v zadnji seji vodstva izvoljen g. Josip Cvetko, dozdajni prokurist in knjigovodja. a Nemška nedoslednost. Pribili smo svoj čas, s kako vehemenco so se alpski nemški časopisi vrgli v boj proti naši zahtevi po podržavljenju ljudskega šolstva. Glasilo nemških agrarcev na Češkem „Deutsches Agrarblatt" pa se v svoji zadnji številki toplo zavzema za podržavljenje in navaja tudi besede, ki jih je 1. aprila t. 1. v špecijalni komisiji gosposke zbornice spregovoril eden prvoboritelj avstrijskih Nemcev, dr. Eppinger: „Največja financi-jelna razbremenitev (dežel) bi pa bilaprevzetjeljndskega šolstva v državno upravo. Ta prehod bi se, da bi ne povzročil prevelikih stroškov, lahko zvršil stop-njema". Pri kom naj zdaj iščemo „pravi njmški program"? Ali pri alpskih renegatih, ki slutijo, da ljudska šola v državni upravi ne bi več slepo služila njih ponemčevalnim tendencam, ali pa pri nemških politikih češke dežele. ki se jim tudi ne sme odrekati nemškega fanatizma ? a Svetovni jezik. V splitski „SIo-bodi" neki dr. J. S. razpravlja o problemu svetovnega jezika ter kako so se volapiik, esperanto, isto in Universal neverjetno naglo vrstili drugi za drugim, da je osobito esperanto bil naglo izrinjen po še novejšem svetovnem jeziku dr. Molenaara, universal imenovanem. Splošno se sodi, da se bo od strani učenjakov sprejel universal. Esperanto je torej že pokopan. ; a Železniška nesreča pri Uherskem Preiskava o vzroku nesreče je dognala, da je uradnik kratkomalo na prihajajoči brzovlak pozabil. Okrajno sodišče v Pardubicah je že pričelo proti njemu preiskavo zaradi prestopka proti varnosti življenja (§§ 335 in 337). — Ker so še nekateri vsled ran umrli, znaša število žrtev sedaj 16. — V krogih železniških uslužbencev se toži, da je na postajah državne železniške družbe premalo uradnikov in uslužbencev — odtod toliko nesreč. Posi. Bufival je že naznanil, da bode v tej zadevi v drž. zboru nastopil. — Ranjencev menda ne bode več pomrlo; njih stanje se boljša. Železniško ravnateljstvo je dalo bolnišnici 1200 kron za zboljšanje hrane ranjencev. — Prvi bode danes izmed ponesrečencev pokopan tovarnar Krejcar. — Neki čevljar Ter se je pri nesreči tako prestrašil, da je zblaznel. a Narodni listy so sedaj konečno prodani. Služili bodo od 1. jan. 1910 zopet mladočeški politiki. Združijo se baje z „Den"-om. Na čelu novemu konsorciju za „Nàr. listy" stojita dr. KràmaF in Maštalka. Stajershe novice. o Nabiralne pole za naročnike „Narodnega Dnevnika" naj nam zaupniki čim preje pošljejo v Celje, da se olajša delo v upravništvu. Kdor še ni v tem oziru ničesar storil, naj se podviza in se potrudi, da bode „Nar. Dnevnik" čim bolje razširjen! a 1063 novih naročnikov so pridobili socijaldemokratični zaupniki v 6 okrajih Gradca ter v Göstingu, Pun-tigamu, Andritzu in Eggenbergu za strankini dnevnik „Arbeiterwille" v enem samem takozvanem „rdečem tednu". Somišljeniki, to se imenuje strankarska požrtvovalnost in navdušenost! Posnemajte! Teden ob Novem letr bodi posvečen našemu časopisju, bodi naš „beli teden"! z Članek o pooblastilnem zakonu, katerega je priobčil „Nar. Dnevnik" v ilustracijo klerikalne farbarije ljudstva, je težko obležal klerikalcem v želodcu. Sedaj skušajo svoje brumne dušice prepričati, da smo mi zasmehovali njihove poslance. Žalostno, ako klerikalci mislijo, da se njihove poslance zasmehuje, ako se jih spominja na njihove lastne obljube in strankine sklepe! Ali imajo v klerikalni stranki vse to samo za slepilo volilcev in ne kot pravec za resno delo ? Prijetno seveda ni, če bodo volilci sedaj uvideli, da Slovenski klub v državnem zboru ni ravno najmočnejši in najuglednejši in da na njegove obljube in jamstvo ni bogvekaj dati. Demagogija se povsod sama kaznuje! z O značajnosti se je pričelo marsikaj sanjati mariborski „Straži". Ker je „Straža" tako zelo veren in strogo kršanski list, bi se naj tudi v svojem koprnenju po značajnosti držala znanega evangeljskega pravila in bi najprej opomnila svoje najožje pristaše in prijatelje na značajnost. Tu bi bil n. pr. Cenčič, čegar šentlenartske lovorike so skrbno spravljene v sodnih spisih; nadalje čarostrelec Roškar, potem Vrstovšek, ki je še pred nekaj leti imenoval Korošca v „Domovini" hinavca itd. Iztrgajte najprej bruno iz lastnega očesa, potem iščite pezdirje v tujih! a Posojilništvo. Kakor smo sigurno pričakovali, tako se je zgodiio. Pod tem naslovom namreč pretaka v današnji „Straži" znani zadružni ve-leum „pod" in „nad" britke krokodilove solze nad onimi starimi slovenskimi posojilnicami, ki se dosedaj vzlic vsem mamljivim in lažnjivim obljubam njegovim in njegovih zvestih niso pustile zapeljati, ampak hodijo svoja poštena pota enako, kakor to delajo že deset in dvajsetletja, in kakor so delale takrat, ko ti novodobni zadružni osrečevatelji vsi skupaj niso še znali šteti niti do 5. Kakor kak mešetar se revše priduša po „Straži" nad posojilnicami in njihovimi odbori, češ „le pejte ga noter" v našo mariborsko filijalko ljubljanske klerikalne Zadružne Zveze, kajti le tukaj se bodete kaj naučili, tukaj bodete odrešene, vsaj le Hohnjec, Somrek, Korošec, Fink, Roškar. Pišek in pa „nad" Pušenjak razumejo zadružništvo, Celjani pa so od muh, zlasti še vsi tisti, ki so pred 30 in več leti snovali prve zadruge in oiali ledino. Kajpada ne sme priza-nesti fante tudi celjski Zadružni Zvezi, kjer se je naučilo prvi zadružni a b c in lop po odboru in prvem njegovem podporniku in učitelju. Pa kaj to de, vsaj namen posvečuje sredstvo, no in pa tako-le pristno katoliško je pa tudi. Da „Stražar" laže, tendencijozno zavija meče vse skup v en koš, Zadružno Zvezo, naše časopisje etc. etc., to ga pri izvrševanju njegove novoletne lopovščine nič ne moti. Za nas pa bi so reklo nositi vodo v Savinjo, če bi se hoteli spuščati z dopisunom v polemiko, zaradi tega — pika. No, pa vendar smo radovedni koliko kalinov se bode ujelo na to prozorno preračunano vado ? o Opozarjamo somišljenike še enkrat na določbe štolninskega zakona, ki izhajajo v Narodnem listu. Širite jih in navajajte naše kmečko ljudstvo k temu, da se ne bode dalo več izkoriščati! Povejte tudi ljudem, da je pri-občevanje teh določb eden glavnih vzrokov gonje proti našemu časopisju. a Gostilni Carsko zborovanje proti zvišanju dež. doklad na pivo, ki se je vršilo včeiaj v Aninih dvoranah v Gradcu, je bilo zelo dobro obiskano; zlasti so bili mnogoštevilno navzoči gostilničarji z dežele. Sklenil se je zelo oster ugovor proti vsakemu zvišanju davščin na pivo. Posi. Kaan in Einspinner sta bila mnenja, da se bode v dež. zboru glasovalo o zvišanju dež. doklad na pivo 29. ali 30. decembra. Rezultat glasovanja ni gotov, šlo se bode za vsak glas, ker mnogi kmečki poslanci ne nasprotujejo zvišanju davka na pivo. a Podpora po suši. Naše podatke o delovanju klerikalnih poslancev za podporo po suši potrjuje tudi „Sloga". „Straža" skuša s prav nerodnim trde-njem vzdržati svoje trditve in oprati svoje poslance. Zadeva kaže znova samo,