| 613 | | 58/3 |GEODETSKI VESTNIK NO VIC E | N EW S Glede na vreme, ki nas je presenečalo to poletje, lahko rečemo »poletje je bilo na dopustu«. Bilo je bolj jesensko, mogoče pa se v teh dneh vrača in nas bo vsaj malo razveseljevalo. Študentov, ki so si ta čas izbrali za diplomo, ni pestil samo vremenski nemir, saj jim je nemara razburkalo življenje tudi pisanje diplomske naloge. Mogoče pa se jim je ob pogledu na vreme utrnila kakšna lepa misel, ki so jo zapisali v svoje delo. Po imenih, ki se pojavijo na seznamu diplomantov, spoznam, kako čas neizmerno beži. Za trenutek se mi zdi, da so se študenti na našo fakulteto vpisali šele preteklo šolsko leto, pa so minila že vsaj tri leta. Na univerzitetnem študiju geodezije je spomladi zagovarjalo nalogo deset študentov, na visokošolskem študiju geodezije štiri študenti, tudi na prvostopenjskem študiju tehničnega upravljanja nepremičnin so se za dokončanje odločili štiri študenti. DODIPLOMSKI ŠTUDIJ GEODEZIJE UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GEODEZIJE Vid Grahor: Primerjava prostornin na osnovi podatkov zajema z letalniki Mentor: doc. dr. Božo Koler Somentor: asist. Tilen Urbančič URL: http://drugg.fgg.uni-lj.si/4765/1/GEU958_Grahor.pdf V diplomski nalogi je opravljena analiza prostornin deponiranega materiala na osnovi oblakov točk zajema z brezpilotnima ploviloma, kvadrokopterjem in letalnikom. Pred obdelava oblakov točk je bila izvedena s programom MeshLab. Za izračun prostornin smo uporabili različne metode interpolacij (metoda naravnih sosedov, metoda inverzne razdalje, multikvadratična funkcija, navadni zlepki, Bayesov kriging, TIN) ter raz- lične dimenzije gridnih celic (0,1 m, 0,2 m, 0,3 m, 0,4 m, 0,5 m). Interpolacije so bile izvedene v programu ArcGis - ArcMap 10.2. Zaradi zaraščenosti deponije, ki v oblaku točk predstavlja šum, so bile interpoliranim gridnim ploskvam dodane klasično posnete detajlne točke. Prostornine so bile izračunane s programom Au- toCAD Civil 3D 2013. Referenčno vrednost za oceno kakovosti določitve prostornin z različnimi metodami interpolacij ter za različne velikosti gridnih celic predstavlja prostornina, določena z metodo TIN. Na osnovi SEZNAM DIPLOM NA ODDELKU ZA GEODEZIJO UL FGG OD 1. 5. 2014 DO 31. 7. 2014 Teja Japelj | 614 | | 58/3 | GEODETSKI VESTNIK NO VIC E | N EW S analize višin oblakov točk je bilo ugotovljeno, da sta oblaka točk določena v različnih vertikalnih datumih. Ker so prostornine določene za vsak oblak točk posebej, to ne vpliva na izračun prostornin. Analiza rezultatov na obravnavani deponiji je pokazala, da obstajajo razlike v določitvi prostornin z različnimi interpolacijskimi metodami. Izbrana velikost gridne celice do 1 m bistveno ne vpliva na izračun prostornin. Razlike v izračunu prostornin med različnima oblakoma točk so manjše od 5 %. Oblaka točk sta torej primerljive kakovosti. Alenka Mlinar: Primerjalna analiza organizacije geodetske dejavnosti v izbranih državah Mentorica: izr. prof. dr. Anka Lisec URL: http://drugg.fgg.uni-lj.si/4742/1/GEU945_Mlinar.pdf V diplomski nalogi smo proučevali organiziranost javne geodetske službe in geodetske dejavnosti v izbranih evropskih državah. Geodetska služba je pomemben del javnih služb v večini evropskih držav, zaradi pomena geodetskih evidenc in geodetskih storitev za družbo pa je geodetska dejavnost v primeru zasebnega sektorja zelo nadzorovano organizirana. Zasebni sektor praviloma predstavljajo gospodarske družbe, javni sektor pa pristojni geodetski uradi, lokalne skupnosti in javna podjetja oziroma agencije in zavodi. V mnogih državah lahko geo- detske storitve v zvezi z nalogami geodetske službe opravlja le javna geodetska služba; če lahko te storitve izvaja zasebno podjetje, imajo države razvit sistem licenciranja in nadzora. V nalogi smo analizirali organizacijo geodetske službe in geodetske dejavnosti v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji, Nemčiji in Švici. Posebno pozornost smo namenili organizaciji zasebnega sektorja na področju izvajanja storitev javne geodetske službe (predvsem nepremičninske evidence). Te storitve so regulirane v vseh izbranih državah, pri tem pa velja poudariti, da se naloge, odgovornosti in pooblastila, ki jih pooblaščene osebe opravljajo, po posameznih državah razlikujejo. Rok Slavec: Analiza planinskih kart Planinske zveze Slovenije v skladu z določili redakcijskega načrta Mentor: doc. dr. Dušan Petrovič URL: http://drugg.fgg.uni-lj.si/4771/1/GEU960_Slavec.pdf Diplomsko delo obravnava ustreznost smernic redakcijskega načrta za oblikovanje notranje vsebine planin- skih kart Planinske zveze Slovenije. V začetku naloge je razložen pojem planinske karte, sledi zgodovinski pregled planinske kartografije v Sloveniji. V osrednjem delu naloge je najprej predstavljen redakcijski načrt ter njegov pomen, nato je oblikovanje vsebine po določilih redakcijskega načrta preverjeno s konkretno izdelavo testnega izseka, na katerem je predstavljena večina predvidenih objektov z določenimi kartografskimi znaki. Med kartografskimi znaki je večina takih, ki so povzeti po oblikovanju na topografskih kartah, in takih, ki se uporabljajo že dlje pri izdelavi planinskih kart. V diplomski nalogi je poudarek na analizi manjšega dela znakov, ki so se že pojavili na nekaterih dosedanjih planinskih kartah, vendar še niso uveljavljeni ali pa je njihovo oblikovanje popolnoma novo. Poleg tega je obravnavan potek generalizacije pri različnih prikazanih objektih in pojavih. Urška Drešček: Primerjava metod izmere GNSS za ugotavljanje majhnih premikov Mentor: prof. dr. Bojan Stopar URL: http://drugg.fgg.uni-lj.si/4766/1/GEU957_Drescek.pdf Diplomska naloga obravnava primerjavo različnih metod izmere GNSS za ugotavljanje majhnih premikov točk v geodetski mreži. V uvodu so predstavljene teoretične osnove delovanja tehnologije GNSS, značilnosti | 615 | | 58/3 |GEODETSKI VESTNIK NO VIC E | N EW Sposameznih metod izmere GNSS in način ugotavljanja premikov v geodetskih nalogah. V glavnem delu naloge je opisan praktični primer uporabe treh metod izmere GNSS za ugotavljanje majhnih premikov točk. Prikazan je celoten postopek merjenja premikov od terenske izmere, obdelave meritev do izračuna premikov in testne statistike. Primerjavo metod smo izvedli za statično, kinematično in RTK-metodo izmere, tako da smo na izbrani točki v geodetski mreži izvajali premike različnih velikosti, od 1 do nekaj cm in od 1 do 3 mm. Položaj izbrane točke smo določili relativno na različne referenčne postaje. Premiki so bili izračunani na tri različne načine, glede na začetni položaj, kot razlika med zaporednimi položaji in glede na razliko med povprečnimi vrednostmi položaja med premiki. Na koncu je prikazan tudi izračun natančnosti premikov in izračun testne statistike, ki jo lahko uporabimo v zahtevnejši analizi ugotavljanja premikov in je sestavljena iz velikosti ter standardnega odklona obravnavanega premika. Katarina Ipavec: Prostorski potenciali in omejitve za razvoj gorskokolesarskega turizma v občinah Tolmin in Kobarid Mentorica: doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek Somentor: asist. Gašper Mrak URL: http://drugg.fgg.uni-lj.si/4743/1/GEU952_Ipavec.pdf V diplomski nalogi smo analizirali prostorske možnosti gorskokolesarskega turizma v občinah Tolmin in Kobarid. Območje ima vse naravne, prostorske in reliefne danosti za razvoj tega športa, razvoj pa deloma zavira tudi aktualna zakonodaja. Glavni namen naloge je vzbuditi zavedanje o priložnosti, ki jo gorsko kolesarjenje kot turistični proizvod pomeni za celotno Soško dolino, in prispevati k razvoju te dejavnosti na obravnavanem območju. Pri oblikovanju predlogov za razvoj gorskega kolesarjenja smo pozornost namenili predvsem iskanju in reševanju konfliktnih območij obstoječih kolesarskih prog, saj je reševanje teh konfliktov osnovni pogoj za uspešen razvoj te dejavnosti. Naloga je razdeljena na dva dela. V prvem so podane teoretične osnove kolesarskega turizma in problematika gorskega kolesarstva v Sloveniji. V drugem delu smo se osredoto- čili na oblikovanje konkretnih predlogov za razvoj gorskega kolesarjenja na obravnavanem območju. Popisali in digitalizirali smo (gorsko)kolesarske poti in na podlagi tega analizirali možen potek kolesarskih poti čez območja, kjer kolesarjenje zakonsko (še) ni dovoljeno. Analizirali smo tudi drugo potrebno spremljajočo infra- strukturo in podali predlog najatraktivnejših kolesarskih poti. V zaključku naloge smo na podlagi strokovnih meril predlagali potek kolesarskih poti, ki bi jih bilo z dodatnimi ukrepi mogoče speljati tudi po odsekih, na katerih gorsko kolesarjenje sedaj ni dovoljeno. Ana Jeseničnik: Analiza sprememb parcelne strukture ob državni meji v k.o. Koprivna v obdobju 1826–2014 Mentorica: izr. prof. dr. Anka Lisec Somentor: asist. dr. Marjan Čeh URL: http://drugg.fgg.uni-lj.si/4772/1/GEU959_Jesenicnik.pdf Namen diplomske naloge je analiza arhivskega gradiva franciscejskega katastra za območje k.o. Koprivna, s katerim smo grafično prikazali in analizirali stanje prostora iz leta 1826. Posebnost študijskega območja je lega ob slovensko-avstrijski državni meji, katere vzpostavitev je vplivala na spremembo mej katastrskih občin. V teoretičnem delu diplome je predstavljena zgodovina franciscejskega katastra in določitev državne meje. Predstavimo tudi različne materializacije mejnih točk na terenu, posebej za posestne in državne meje. V analitičnem delu smo stanje rabe prostora v začetku 19. stoletja primerjali z današnjim stanjem. Za podatke | 616 | | 58/3 | GEODETSKI VESTNIK NO VIC E | N EW S o današnjem stanju parcel smo uporabili zemljiški kataster iz leta 2014, za primerjavo rabe pa podatek o dejanski rabi z Ministrstva za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije. Posebej smo analizirali spremembo parcelne strukture in spremembo rabe zemljišč. V okviru študijskega primera smo nadalje ugotavljali, ali lah- ko arhivsko gradivo koristi pri postopku urejanja lastninske meje, ki leži ob državni meji. Rezultati analize so potrdili naše domneve, da se je v dveh stoletjih stanje prostora spremenilo in da je poznavanje arhivskega gradiva pomembno pri določevanju parcelnih meja v bližini državne meje. Uroš Kavdik: Analiza posledic sprememb davka na nepremičnine na primeru dveh lokalnih skupnosti v Republiki Sloveniji Mentorica: izr. prof. dr. Maruška Šubic Kovač URL: http://drugg.fgg.uni-lj.si/4744/1/GEU953_Kavdik.pdf Diplomska naloga proučuje posledice sprememb davka na nepremičnine na primeru dveh lokalnih skupnosti v Republiki Sloveniji. V ta namen je najprej izvedena analiza nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in davka na nepremičnine v mestni občini Kranj in občini Divača. Analizirani so tudi faktorji, ki vplivajo na izračun in velikost obeh dajatev. Na podlagi povezave evidenc teh dveh dajatev je analizirana razlika med njima, predvsem, na katerih vrstah nepremičnin bodo z uvedbo Zakona o davku na nepremičnine (2013) nastale največje razlike v višini obravnavanih dajatev. Ugotovljeno je bilo, da bi bili ob uvedbi davka na nepremičnine (2013) lastniki stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih nepremičnin precej bolj obremenjeni kot v preteklosti. Izjema bi bile nepremičnine z industrijsko rabo, kjer bi večina lastnikov plačevala manj davka kot v preteklosti. Tudi obe obravnavani lokalni skupnosti bi bili zaradi plačila davka na nepremičnine v obdobju 2014–2016 v slabšem finančnem položaju kot v preteklosti, ko nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča nista plačevali. V tem obdobju bi morala plačati mestna občina Kranj davek na nepremičnine v povprečju v višini 825.000,00 EUR letno oziroma občina Divača 77.000,00 EUR letno. Matej Stiplošek: Določitev parametrov in analiza kakovosti izdelave modelov stožcev Mentor: prof. dr. Bojan Stopar Somentor: asist. Tilen Urbančič URL: http://drugg.fgg.uni-lj.si/4747/1/GEU956_Stiplosek.pdf Za potrebe georeferenciranja in analizo kakovosti položaja oblaka točk pri aerolaserskem skeniranju lahko uporabimo oslonilne točke v obliki stožcev. Za ocenjevanje kakovosti geometrije in georeferenciranje oblakov točk aerolaserskega skeniranja na podlagi modelov stožcev, ki bodo služili kot kontrolne talne tarče, je treba natančno poznati parametre modelov stožcev. V okviru diplomske naloge smo z elektronskim tahimetrom Leica TCRP1201+R1000 izmerili šest modelov stožcev, izračunali njihove parametre, razliko med vrhi in sredino reflektorja ter odstopanje od projektirane oblike. Vzpostavili smo tudi geodetsko mikromrežo, ki je služila kot testno polje pri opazovanju točk na površini plaščev stožcev. Točke na stožcih smo opazovali s polarno metodo, pri čemer smo uporabili možnost merjenja dolžin brez reflektorja. Za izračun koordinat oblakov točk plaščev stožcev, izračun parametrov stožcev, analizo prileganja oblaka točk izdelanim in projektiranim oblikam mo- delov stožcev, smo izdelali lastno programsko opremo. V nalogi so predstavljeni rezultati izravnav geodetskih mrež, izračuna parametrov stožcev, adicijskih konstant ter odstopanja oblakov točk od modelov stožcev. Ti rezultati bodo v prihodnje uporabljeni na raziskovalnem področju analize kakovosti geometrije oblakov točk zračnega laserskega skeniranja z uporabo modelov stožcev. | 617 | | 58/3 |GEODETSKI VESTNIK NO VIC E | N EW SSimona Vesel: Vključevanje dodatnih meritev v postopek izboljšave kakovosti katastrskih načrtov Mentorica: izr. prof. dr. Anka Lisec Somentor: asist. dr. Marjan Čeh URL: http://drugg.fgg.uni-lj.si/4778/1/GEU961_Vesel.pdf V diplomski nalogi je predstavljen postopek izvedbe homogenizacije položajne natančnosti zveznega grafičnega sloja zemljiškega katastra, pri čemer smo uporabili membransko metodo kot enega izmed mogočih pristopov za dosego cilja. V Sloveniji zaznamuje grafične katastrske načrte precejšna nehomogenost, ki je posledica različne uporabljene tehnologije izmere ter postopkov vzdrževanja načrtov skozi čas. V nalogi je predstavljena programska oprema slovenskih proizvajalcev, ki se pri nas najpogosteje uporablja v zemljiškem katastru, in programska oprema nemškega proizvajalca, ki smo jo uporabili za homogenizacijo položajne natančnosti zemljiškokatastrskega prikaza. Opisan je postopek od pridobitve podatkov, postopka obdelave podatkov, ma- tematične izravnave do analize rezultatov, ki smo jih dobili z uporabo programa Systra. Namen naloge je bil določiti optimalno število in prostorsko razporeditev dodatnih meritev točk, ki določajo potek meje zemljiških parcel, za dosego izboljšanja položajne in geometrijske kakovosti katastrskega načrta na izbranem študijskem območju v katastrski občini Bočna. Posebnost študijskega območja je, da je bila na njem izvedena nova izmera, ki je vsebovala tudi katastrske preureditve, kar prinaša nekatere posebnosti pri obravnavi geometrijskih in položajnih lastnosti katastrskega načrta. Matej Pogarčić: Analiza različnih modelov geoida na območju Slovenije Mentor: doc. dr. Miran Kuhar URL: http://drugg.fgg.uni-lj.si/4748/1/GEU955_Pogarcic.pdf Naloga obravnava dva modela geoida za območje Slovenje (uradna rešitev iz leta 2000 in testna rešitev iz leta 2010) ter evropski geoid EGG08 in globalni model EGM08. Analiza natančnosti in skladnosti na območju Slovenije smo izvedli na osnovi 597 GNSS/nivelman točk, na katerih so določene nadmorske in elipsoidne višine. VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJ GEODEZIJE Filip Fale: Nadgradnja geodetske mreže na območju Glinščice Mentor: izr. prof. dr. Tomaž Ambrožič Somentor: doc. dr. Simona Savšek URL: http://drugg.fgg.uni-lj.si/4746/1/GEV400_Fale.pdf V diplomski nalogi je na kratko opisan železniški promet v Sloveniji. Predstavljena je problematika na progi Divača–Koper. Naštete so prednosti, ki bi jih prinesla izgradnja drugega tira. Teoretični del zajema teorijo simulacij geodetskih merjenj ter predstavitev postopka izravnave z vsemi pripadajočimi enačbami. V praktič- nem delu pa smo poskušali analizirati obstoječo in nadgraditi že vzpostavljeno geodetsko mrežo na območju Glinščice. S pomočjo simulacij in izravnave smo izbrali optimalno geodetsko mrežo. Vse dobljene rezultate smo prikazali grafično in v preglednicah. | 618 | | 58/3 | GEODETSKI VESTNIK NO VIC E | N EW S Blaž Javornik: Analiza delovne mobilnosti v funkcionalnih regijah Slovenije in med njimi Mentor: viš. pred. mag. Samo Drobne URL: http://drugg.fgg.uni-lj.si/4745/1/GEV401_Javornik.pdf V diplomskem delu smo v razširjenem prostorskem interakcijskem modelu analizirali vpliv različnih družbenih in gospodarskih dejavnikov na delovno mobilnost v funkcionalnih regijah Slovenije in med njimi. Členitev Slovenije na funkcionalne regije smo povzeli po diplomski nalogi Mateja Zupanca (2012). Analizo smo izvedli po letih za obdobje 2000–2010. V analizo smo vključili več parametrov ter ocenili njihov vpliv v izvoru in ponoru na delovno mobilnost prebivalstva med občinami Slovenije; in sicer: razdaljo med izvorom in pono- rom, število prebivalcev, zaposlenost, bruto osebni dohodek, koristne stanovanjske površine, prihodek občine, povprečno ceno stanovanj ter indeks staranja v občini. Za nazornejšo razlago in prikaz dobljenih rezultatov smo le-te uredili v preglednice in izdelali grafične predstavitve rezultatov v obliki grafov. Andrej Debelak: Analiza zemljišč za gradnjo stavb v občini Prebold Mentorica: izr. prof. dr. Maruška Šubic Kovač URL: http://drugg.fgg.uni-lj.si/4794/1/GEV403_Debelak.pdf Namen diplomske naloge je analizirati strukturo stavbnih zemljišč v občini Prebold na podlagi podatkov v prostorskem aktu in pripadajoče evidence parcel. Najprej je opravljena analiza strukture zemljišč v celoti, sledi podrobnejša analiza strukture stavbnih zemljišč po podatkih iz prostorskega akta. Upoštevajoč merila veljavnega pravnega predpisa in stanja na terenu, so na izbranem območju določena zemljišča za gradnjo stavb. Na podlagi analize površin izdanih gradbenih dovoljenj v obdobju 2010–2013 so ocenjene potrebe po zemljiščih za gradnjo stavb v kratkoročnem obdobju, izvedena je primerjava z obsegom stavbnih zemljišč v prostorskem aktu in z zemljišči, določenimi za gradnjo stavb. Ugotovljeno je, da je v občini Prebold 328,6 ha stavbnih zemljišč, od tega 293,3 ha zazidanih stavbnih zemljišč in 35,3 ha nezazidanih stavbnih zemljišč. V obdobju od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2013 se je po podatkih iz gradbenih dovoljenj gradilo na 4,9 ha nezazidanih stavbnih zemljišč: na 4,1 ha zemljišč nestanovanjski objekti in na 0,8 ha stanovanjski objekti. Upoštevajoč predpostavko, da se povprečna letna površina na novo zazidanih stavbnih zemljišč v prihodnje ne bo bistveno spremenila, znaša potrebna povprečna letna površina stavbnih zemljišč za gradnjo stavb 1,2 ha, od tega 0,2 ha stavbnih zemljišč za stanovanjsko rabo. Trenutne zaloge nezazidanih stavbnih zemljišč, ki znašajo 35,3 ha, z letno porabo 1,2 ha, zadoščajo za naslednjih 28 let. Trenutne zaloge nezazidanih stavbnih zemljišč, namenjenih za stanovanjsko rabo, v obsegu 28,1 ha in z letno porabo 0,2 ha, ob enaki intenzivnosti gradnje stanovanjskih stavb kot v zadnjih štirih letih, pa zadoščajo za naslednjih 99 let. Matic Šketa: Testiranje sistema avtomatskega viziranja tahimetra Leica TCRA1103 plus Mentor: izr. prof. dr. Dušan Kogoj URL: http://drugg.fgg.uni-lj.si/4764/1/GEV402_Sketa.pdf Diplomska naloga obravnava testiranje sistema avtomatskega viziranja tahimetra Leica Geosystems TCRA1103 plus. Tahimeter omogoča avtomatsko viziranje tarč. Uvodni del opisuje razvoj in avtomatizacijo elektronskih tahimetrov. Posvetimo se tudi Leicinemu sistemu za avtomatsko prepoznavanje tarče ATR. Praktični del diplomske naloge obravnava testiranje natančnosti tahimetra Leica TCRA1103 plus pri merjenju horizontalnih smeri. Testirali smo natančnost sistema avtomatskega viziranja tarče ATR in jo primerjali z | 619 | | 58/3 |GEODETSKI VESTNIK NO VIC E | N EW Snatančnostjo ročnega viziranja. Izvedli smo obsežna terenska merjenja. Natančnosti za posamezne meritve smo izračunali na osnovi enačb, zapisanih v standardu ISO 17123-3, in rezultate nato komentirali ter primerjali. TEHNIČNO UPRAVLJANJE NEPREMIČNIN, 1. STOPNJA Teja Vrh: Spreminjanje namenske rabe prostora s primerjavo podatkov občinskih prostorskih aktov na primeru občin Cerknica in Loška dolina Mentorica: doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek URL: http://drugg.fgg.uni-lj.si/ V diplomski nalogi je predstavljena zakonodaja s področja urejanja prostora od leta 1984 do danes, metodo- loški pristop ter analiza primerjave namenske rabe prostora za občini Cerknica in Loška dolina. Diplomska naloga temelji na primerjavi prostorskih aktov občine Cerknica med Prostorskimi sestavinami dolgoročnega in družbenega plana občine (PS DDPO Cerknica (2004)) in Občinskim prostorskim načrtom občine (OPN Cerknica (2012)) ter na primerjavi prostorskih aktov v občini Loška dolina med Prostorskimi sestavinami dolgoročnega in družbenega plana občine (PS DDPO Loška dolina (1996)) in Občinskim prostorskim načr- tom občine (OPN Loška dolina (2012)). Glavni namen diplomske naloge je analiza in primerjava osnovne in podrobne namenske rabe prostora v obravnavanih občinah. Analizo osnovne namenske rabe prostora smo izvedli za celotno območje prej omenjenih občin, medtem ko smo analizo podrobne namenske rabe prostora izvedli samo za naselja z izdelano urbanistično zasnovo. Primerjavo podrobne namenske rabe prostora smo izvedli za naselje Cerknica, Rakek in Stari trg pri Ložu. Površino podrobne namenske rabe prostora smo preračunali na število prebivalcev v naselju z urbanistično zasnovo. Primož Goršek: Spreminjanje namenske rabe prostora s primerjavo podatkov občinskih prostorskih aktov na primeru občin Mengeš in Komenda Mentorica: viš. pred. mag. Mojca Foški Somentorica: doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek URL: http://drugg.fgg.uni-lj.si/4751/1/TUN028_Gorsek.pdf V diplomski nalogi smo ugotavljali spremembe osnovne in podrobne namenske rabe prostora za občini Mengeš in Komenda, in sicer spremembe med prostorskimi sestavinami srednjeročnih družbenih planov občin (PS SDPO) in občinskimi prostorskimi načrti (OPN). Na začetku smo podali vso zakonodajo s področja urejanja prostora od leta 1984 do danes. Vse uporabljene podatke za izvajanje analiz smo pred uporabo topološko urediti. Primerjali smo površine osnovne namenske rabe prostora za celotni občini Mengeš in Komenda med PS SDPO (2004) in OPN (2013) ter podali spremembe površin osnovne namenske rabe prostora v ha in odstotkih. Analizo sprememb podrobne namenske rabe prostora smo naredili za naselja v občinah Mengeš in Komenda, prav tako med PS SDPO (2004) in OPN (2013). Podatke smo urejali in analizirali s programom ArcGIS 10.2, vse dobljene rezultate smo podali v preglednicah in kartah. Ugotovili smo, da se je delež stavbnih zemljišč v obeh občinah povečal, in sicer v občini Mengeš na račun kmetijskih zemljišč, v občini Komenda pa na račun gozdnih zemljišč. | 620 | | 58/3 | GEODETSKI VESTNIK NO VIC E | N EW S Jure Osvald: Faktor prilagoditve oglaševanih na prodajne cene nepremičnin kot podlaga za oceno tržne vrednosti v času recesije Mentorica: izr. prof. dr. Maruška Šubic Kovač URL: http://drugg.fgg.uni-lj.si/4749/1/BTU029_Osvald.pdf Namen diplomske naloge je analizirati razliko med oglaševano in prodajno ceno stanovanjskih hiš na območju občine Domžale med letoma 2012 ter 2013 kot podlaga za oceno tržne vrednosti v času recesije, ko ni na razpolago dovolj podatkov o prodajnih cenah nepremičnin. V prvem delu naloge so prikazani rezultati neka- terih dosedanjih raziskav na tem področju ter v Republiki Sloveniji. V osrednjem delu naloge so analizirane razlike na tri različne načine. Najprej je narejena analiza razlik med oglaševano in prodajno ceno na podlagi podatkov, pridobljenih iz oglasov ter evidence trga nepremičnin. Sledi analiza razlik za isto nepremičnino na podlagi analize začetne oglaševane in končne prodajne cene na podlagi podatkov treh nepremičninskih družb. Končno sledi analiza obravnavanih razlik na podlagi podatkov iz anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo dvajset nepremičninskih družb na območju občine Domžale. Rezultate, dobljene na podlagi ankete, smo primerjali z rezultati anket iz leta 2006 in leta 2011. V prvem delu smo ugotovili, da je razlika med oglaševano in prodajno ceno stanovanjski hiš razmeroma majhna (za leto 2012 znaša 10 %, za leto 2013 pa 12 %). Takšen rezultat ni bil pričakovan ter je uporaben zgolj in samo kot ocena razlike, ker vzorca nista v celoti primerljiva. V drugem delu smo analizirali razliko med obravnavanima cenama, ki prikazuje razmere na trgu bolj realno. V obravnavanem primeru je razlika znašala 17,86 % Takšen rezultat smo tudi pričako- vali, saj v razmerah relativno velike ponudbe in relativno majhnega povpraševanja, ko cene stanovanjskih hiš padajo, prodajalci skušajo zadržati raven prodajnih cen iz preteklosti. V tretjem delu pa smo ugotovili, da je razlika glede na prejšnje ankete višja in znaša med 15 % in 20 %. Jožica Nose: Spreminjanje namenske rabe prostora s primerjavo podatkov občinskih prostorskih aktov na primeru občin Ribnica in Ig Mentorica: doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek Somentorica: viš. pred. mag. Mojca Foški URL: http://drugg.fgg.uni-lj.si/4750/3/TUN027_Nose.pdf Diplomska naloga obsega predstavitev prostorskih aktov občine Ribnica in Ig v različnih časovnih obdobjih. Za občino Ribnica smo obravnavali prostorska akta PS SDPO Ribnica, 2003 (Odlok o spremembah in do- polnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ribnica za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Ribnica za obdobje 1986 do 1990) in OPN Ribnica, 2012 (Občinski prostorski načrt), za občino Ig pa smo obravnavali prostorska akta DPO Ig, 1998 (Odlok o spremembah dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986–1990, za območje občine Ig) in PRO Ig, 2012 (Prostorski red Občine Ig). V okviru obravnavanih prostorskih aktov je predstavljena osnovna namenska raba prostora za celotno območje obeh občin ter podrobna namenska raba prostora za izbrana naselja v omenjenih občinah, ki so imela urbanistično zasnovo. Ugotovili in analizirali smo spremembe površin posameznih kategorij osnovne in podrobne namenske rabe prostora med obravnavanimi prostorskimi akti posamezne občine. Nato smo prikazali tudi delež površin posameznih kate- gorij območij stavbnih zemljišč na prebivalca v izbranih naseljih. V obeh občinah je pri osnovni in podrobni namenski rabi prostora vidno povečanje območij stavbnih zemljišč na račun zmanjšanja kmetijskih zemljišč. Prav tako se je v obeh občinah povečal obseg stavbnih površin na število prebivalcev.