uto ui umnu ro. v umnu, t atom 5. uma mi Eru Din 1'50 •D 50 p, vecji hnerati petit vata 4 O; varu. — Inscratni dave* posebej. — do 30 pcflt 13 O, do 100 vrat reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovara letno v Jugoslaviji 240 D, za lutmstpe 420 D i Sv prltllofo. — Telefon tU?. 304. ■Uh it I, L aadatropio. — Ttltl— ilov. S4. platana v gotovini« Kongres narodnih železničarjev Med na j simpatične j £e strokow.c in poklicne organizacije našega javnega narr.ešćenstva spada brez dvorna orga* nizacija jugoslovenskih narodnih želea« ničarjev, ki ima te dni v naši beli Ljub« Jjani svoj letni kongres. Je to važna organizacija tako a so* cijalnega. nacijonalnega, kakor tudi s strokovnega in javnoupravnega stali« šca. S socijalnega. ker predvideva v svojih statutih borbo in akcijo za gmot« ni in moralni napredek železničarskege atanu. Ta vaina naloga bo dobila baš na predstojećem ljubljanskem kongre* su natančno formulacijo taktike in ak« ,cije. Ne pozabimo, da ima ta organiza« cija v tem oziru popolnoma čiste roke in zasluži bas radi svoje idejne pošte« nosti m izoliranosti napram vsem de* magoškim. socialističnim in komuni« stičnim pokretom naj čvrste j so podpo* ro vse nacijonalnc javnosti in tudi dr* favne uprave. Prepričani smo, da bo ta akcija odslej uspevala na celi črti, ker je tudi prirodno, ako upoštevamo, da se organizacija bistveno naslanja na nacijonalni moment in stoji strumno na stališču jugoslo venskega nacijona« lizma. To tudi drugače ne more biči, ako vemo, kakor se tega zaveda celo« kupni feiezničarski stan, da tvorijo že* leznice ogrodje države in vsega sktp« nega državnega in javnega življenja. Udruženje jugoslovenskih narodnih že« lezničarjev ima zato popolno pravico, da zahteva od javnosti in državne ob« lasti to vsestransko podporo in upo* števanje. V enaki meri simpatična pa je ta organizacija še z drugega stališča jav* noupravnih interesov, ker je organiza« cija jugoslovenskih nacijonalnih želez* ničarjev sta'a od vsega začetka na od* ločjem braniku interesov prometa kot takega, torej da se je poleg svojega stanu in takorekoč osebnogmotnih in« teresov z-nimala za dobrobit jugoslo* venskih železnic sploh, torej za tehnič« no in upravno izponolnitev prometne« ga ustroja, ki ji je izročen v varstvo od naroda in države. V tem zanimanju za dobrobit prometa in jugoslovenskih državnih železnic, torej v volji k stvar« nemu poboljšanju našega prometnega aparata tiči pravi patrijotizem jugoslo« venskih narodnih železničarjev in na« r?vnost vzorna njihova misel o upravi* čenosti socijalnegi boja. ki naj bo so* cijalni boj za izboljšanje gmotnega in moralnega položaja železničarskega sta« r.u ob istočesni skrbi in brici za izbolj* sanje jugoslovenskega železniškega prometa in omrežja. Koliko je stanov* skih organizacij, ki bi tako nesebično povdarjale svoje socijalne in gmotne zahteve ob istočasni skrbi za dobrobit in napredek institucije, pri kateri slu* Žijo in ki 'im omogoča eksistenco? To je tisto, Vat dela to organizacijo tako simpatično, kar odlikuje njene ide ine temelje in kar bo v bližnji pri* hodnosti prineslo, da bo zmagala na celi črti nad vsemi svojimi nasprotniki Sr korist sebi, železnlčarskemu stanu in železniškemu ogrodju naše države. Svojo na i glob* io moč črpa ta organizacija iz ideje države! Nadvse razveseljivo je. da so po« stavljeni na dnevni red ljubljanskega kongresa slični problemi in da bo bela Ljubljana na ta način kumovala nove* mu poletu jugoslovenskih nacijonalnih železničarjev. Danes prihajajo v Ljubljano prvi delegati iz vseh pokrajin države. Dobrodošli nam in iskreno pozdrav* Ijeni! Zaprisega novega predsednika Poljske Formalna demisija vlade. — Varšava, 4. junija. Na svečan način i *e tevrši danes opoldne zaprisega novo-:zv>!;eT»€ga pred sečnik a poljske države prof. Moscick eza. Ker se boje, da bodo desničarski krofi poskusfli sveča?*. zkt motfti, so odrejene obsežne varnostne odredbe. Sej Tisk i maršal Rataj prejema iz vseh l-ajev države spoT»enJce. ki zahtevajo reformo ustave in razpust parlamenta. Ustava naj se reformira v smislu, naznače i:em od maršala Pilsudskega. t. j. razširi naj se oMast državnega predsednica. Po zaprisegi poda sedanja Bartlova vlada novemu predsedniku svojo demisijo, ematra pa se. da bo ta le formalni hi da bo večina sedanjih ministre v rt*net imenovana. Vsekakor ostaneta na svojih mestih Bartei kot predsednik m Pilsndsfci kot vojni minister. Situacija meti skupinskim odmorom Večina poslancev je zapustila Beograd. — Parlamentarni odbori radi nesklepčnosti ne morejo — Uzunović zahteva vo-proti Radića. 4. junija. Včeraj in danes dopoldne je vladalo v Beogradu popolno zatišje, največ radi včerajšnjega velikega katoliškega praznika Plenarne seje Narodne skupščine so odložene do 8. t ker nima vlada nikakesa zakonskega materijala, da bi omogočila skupščini redno delovanje. V skupščini je danes dopoldne sploh pravo mrtvilo. Bilo je v klubih in koloarjih le nekaj poslancev. Za dopoldne sta bili določeni seji dveh parlamentarnih odborov, ki pa se nista mogli vršiti, ker ni bilo navzočih zadostno število pc>lancev. Člani vladne veČine sabotirajo delo v odborih. Za popoldne je napovedana seja odbora, ki proučava načrt zakona o izenačenju davkov. Tudi ta seja se najbrže ne bo mogla vršiti, ker je mnogo članov tega odbora odsotnih. V torek, 8. t m. je na dnevnem redu plenarne seje zakonska predloga o spremembi člena 288. finančnega zakona glede invalidskega cenzusa Nato pridejo pred skupščino nettunske pogodbe, v prvi vrsti pogodba o trgovini in plovidbi, dalje konvencija o obmejnem prometu hi končno veterinarska konvencija. Kakor trdi današnje «Vreme», je situacija vlade g. Uzunoviča težavna. G. Uzunovič bo poskusil vse, da vzpostavi delovno vladno večino. Za slučaj, da se mu ta poskus ponesreči, bo g. Uzunović poskušal dobiti volilni mandat. V parlamentarnih krogih se vzdržuje prepričanje, d., je Narovl-ia skupščina postala za delo nesposobna. Listi objavljajo kratka poročil" o shodu g. Ljube Davidovića v Osijeku. Tega shoda se je udeležilo okoli 1000 oseh. CL L.hiba Davidović je v svojem govoru naglas al da njegova stranka ne misli na kaka pogajanja z rad kali. priznal je pa, da so njegovi pristaši pred 10 dnevi raz-motrivaJi vprašanje o sodelovanju v vladi, v kateri pa bi morali bita tudi ra-dićevcL G. Davidović je dalje konstatirah da imamo v 8 letih ujedinjenja že 22. vlado Zahteva močno in krepko vlado, ne samo na zunaj, marveč tudi na znotraj. Politična javnost ni prezrla otstre-ga uvodnega članka radikalne »Samouprave«, naperjenega proti voditelju HSS Stepanu Radiću. »SamounTava« očita g. Radiću besedolomstvo, ker ni držal dane obljube, da bo molčal in da ne br> prirejal političnih shodov. G. Radić si je radi shodov v hrvatskem Zagorju pokvaril svoj zadnti ugled in podrl vsako zaupanje. Radifcal" prično zato proti njemu naiostrejšo borbo. Radikalna stranka organzira zadnji čas mnogoštevilne shode po Srbiji. Prihodnie dni se vrši v Kragujevcu velik shod na predmestju »IKna Vodac, kier je imel leta 1882. važen shod g. Nikola Pašić pod geslom »Nič brez naroda«. Začetek korupciishe ankete Prva seja anketnega odbora« — o njih službene komunikeje« — Beograd, 4. junija. Včeraj dopoldne je bila prva seja anketnega odbora za razpravo korupcijskih afer, navedenih v interpelacijah posl. dr. (insogona in tovarišev, odnosno posl. Ljube Davidovića in tovar.^ev. Seja je tra.,aia od 10. do \2. ure opoldne. V prvi vrsti je odbor razpravljal o vprašanju, kake metode naj se vporabijo za preiskavo korupcijskih afer. Dosežen je bil sporazum glede zbiranja materijala, potrebnega za pravilno presojo afer in za ugotovitev krivde. Odbor je sklenil, da nemudoma rekvirira vse važne akte, ki se nanašajo na interpelacije in sicer od ministrskega predsednika, od prometnega ministrska, finančnega ministra stva. Narodne banke, kakor tudi sodne spise iz procesa Dragiše Stojadinovića proti Radetu Paššću. Ko dobi odbor ves ta materijal, začne proučavati konkretne korupcjjske afere. Glede pristojnosti anketnega odbora se je razvila živahna debata. Radikali so zastopali stališče, da traja odborov mandat vsega skupaj 6 mesecev; v tem času se imajo preiskati tudi vse ostale interpelacije o korupciji, ki bedo predložene v tem roku. Posl. Milan Grof (dav. dem.) je opozarjal, da zahteva celokupna opozicra objektivno in nepristransko preskavo. Posl. Jovan Cirković (rad.) je btotako za objektivno preiskavo. Ne smejo se vie^i na dan osebni in strankarski momenti. Krivce je treba brezpogojno izročiti sodišču. Med narodom ustvarja opozicija razburjenje, ker izrablia ko-rupejske afere za politično agitacijo. Posl. Jurai Detnetrović (sam. dem.) je kritiziral postopanje vladine veČine ter zahteval, da odbor razpravlja o vseh skupščini predloženih korupcijskih aferah. Daljša debata se je razvila o vprašanju zbiranja materijala in o vprašanju, ali naj bodo seje anketnega odbora javne. Vladna večina zahteva, da so seje tajne, dočim je opozicija za javne seie. Končno so se člani odbora sporazumeli taka da bo odbor izdajal komunikeje o vsaki seji. O včerajšnji seji je bil izdaji prvi komunike, iz katerega izhaja, da je anketni odbor sprejel naslednje konkretne sklepe: 1. ) nemudoma se ima pričel zbiranje vseh dokumentov, ki se nahajajo pri ministrskem predsedstvu, pri finančnem ministrstvrn. pri prometnem ministrstvu. Narodni banki in pri sodišču ter se nanašajo na interpelacije z?.. Ljube Davidovića in dr. Prvislava Giiso-gona; 2. ) anketni odbor ima tekom svojega dela zbrati tudi materijal za osnutek - Seje bodo tajne, izdajali pa bodo Prihodnja seja bo šele 20« t. m« zakona glede pobijanja korupcije in ta materijal predložiti predsedstvu Narodne skupščine; 3. ) odbor ima proučavati tudi ostale i interpelacije o korupciji po vrstnem re-! du, kakor so bile ali bodo predložene j Narodni skupščini; 4. ) o delovanju odbora se vodi poseben zapisnik in dnevnik; 5. ) vse delovanje odborovo je v smislu člena 123. skupščinskega poslovnika javno, razun ako odbor iz posebnih razlogov sklene izključitev javnosti; 6. ) da se preprečijo indiskrecije, ima odbor o svojem delovanju redno izdajati komunikeje, ki jih bo redigiral oosL Milan G r o 1; 7. ) med poslancema Jurajem Deme-trovićem in Pero Jovanovićem se je razvila živahna debata o trajanju pristojnosti anketnega odbora, to je ali more odbor svoje delovanje podaljšati čez 6 mesecev. To vprašanje ni bilo definitivno rešeno. Prihodnja seja anketnega odbora bo 20. t. m. Do tega dne imajo gori omenjena ministrstva predložiti odboru vse podrobne spise. Finančna in vojaška kontrola nad Madžarsko — Pariz, 4. hflrtja. Francoska Javnost izčrpno razpravlja o Izidu veHkega falsi-fikatorskega procesa v Budimpešti. Mednarodni položaj Madžarske ie nesigurne. Francoski listi z zanimanjem premotrivajo potovanje grofa Bethlena v ženevo, ki zahteva, da se odpravi finančna is vojaška kontrola nad Madžarsko. Splošno je prepričanje, da Društvo narodov ne ugodi tej zahtevi Madžarske. Zlasti se prothrtjo temu Francija, Cenoslovaška in Jugoslavija. Francoski merodajni krogi imajo točna obvestila o delovanju madžarskih tajnih društev, ki so pod vladnim protektoratom m lrt streme za tem, da se prekrši trianonska mirovna pogodba. Vlada grofa Bethlena ie po prepričanju francoske javnosti zelo kompromitirana v falstfikatorskem procesu in ie potrebno, da odstopi, če noče Madžarska, da se v inozemstvu rehabilitira. Obstoja popolno soglasje med Francijo, Ceho-slovaško in Jugoslavijo v madžarskem vprašanju. AVERESCU POTUJE V RIM — Rim, 4. junija. V nekaj dneh prispe v Rim predsednik romunske vlade general Averescu. Kakor zatrjujejo, namerava A ve* resen skleniti z Muaaolinijem zavezniško po godbo. Ta pogodba bo še pred konferenco Malo antante na Bledu sklenjene in jjodpi* Oster konflikt med Anglijo in Egiptom Oproščeni morilec Lee Stacka. — Protest anlcške vlade« — vojne mornarice. — Anglija hoče preklicati pogodbo o neodvisnosti Egipta? — London, 4. junija. Po poročilih iz Kaira obstoja velika nevarnost da se angleški spor z Egiptom poostri in da prid? do resne borbe. Vzrok za to je izid procesa v Kairu proti atentatorjem, ki so leta 1922. umorili sirdarja Lee S tačka. Porotno sodišče je namreč oprostilo vse 4 obtožence. Angleška vlada je odposlala več bojnih ladij iz Malte v Aleksandrljo. Ostalo sredozemsko angleško brodovje je v pripravljenosti. Spor med Anglijo in Egiptom in dosegel vrhunec. Predsednik porotnega sodišča v Kairu je odstopu. Anjrleški visoki komisar v Egiptu lord Lk>yd je včeraj izročil egiptovski vladi noto, v kateri zahteva Anglija zadoščenje radi izzivalne oprostilne razsodbe kairskega sodišča, — London, 4. junija. Caglul paša ie radi odločnega nastopa angleške vlade opustil načrt, da sam sestavi vlado. Napeta situacija, ki je nastala zadnj teden, se je še poostrila radi volilne zmage nacionalistične stranke. Vodilna londonski krogi razmotrivajo možnost da se ie prihodnje dneve prekliče proglasitev neodvisnosti Egipta, ki se je izvršita leta 1922., kar brez dvoma povzroča ostro borbo med Egiptom in Anglijo. Neposredni povod ga poostritev konflikta }i bila oprostilna sodba 4 Egipčanov, ki so bili obtoženi zarote iti umora angleškega vrhovnoga komisarja Lee S tac k a. Predsednik porotnega sodšča ie bil Kershaw .ki je rodom Anglež, a že 25 let v službi egiptovske vlade ter je užival povsod velik ugled. Ker je bila oprostilna razsodba izrečena prof* njegovemu glasu, je Ker sli aw odstopil. Njegov odstop jo v Londonu m v Kairu izzval veliko senzacijo. Veliki komisar Britanije je izročil v imenu svoje vlade egptovski vladi ostro noto, ki naglasa da je vlada Velike Britanije prisiljena protestirati proti sodbi v kairskem za-rotniškem procesu. Britanska vlada smatr^, da je s tako razsodbo ogrožena sigurnost tujcev v Egiptu, za katere je mednarodno ^'govorna tudi britanska vlada. Zato si dritanrja pridržuje proste roke, da v bodoče ukrene primerne varnostne korake v zaščito interesov tujcev. Radi nejasnega in napetega položaja v Egipu ie včeraj angleška mornarica, ki ie stacijonirana na Malti, prejela opoldne ukaz, da odpluje v Aleksandrljo. -C5J- Pred konferenco Male antanfe — Praga, 4. junija. Zunanji minister dr. Beneš je poveril ministru gosp. dr. Ninčicu važ^o misijo, ki jo je izvršil v Parizu pri Briandu Ta misija je v zvezi v razširjenjem sveta Društva narodov. To vprašanje pride v razpravo na konferenci Male antante na Bledu. V Parizu se je gosp. Ninčič posvetoval o vseh važnih aktualnih problemih, ki in-teresirajo Francijo in Malo antanto. Mala antanta bo na blejski konferenci razmotrivala tudi vprašanje razorožitve. V Parizu je že g. Ninčić pojasnil stališče Male antante napram temu vprašanju. Med državami Male antante vlada popolno soglasje glede razorožitve. Fašistovska gonja proti slovanskemu sportu Iz Julijske Krajine nam poročajo: Fašistovska Italija je začela brezobziren boj proti našemu živ ju na Primorskem na celi črti. «La Voce d. Goriria» je objavila \ svojem izdanju od 20. maja sledečo stvar: Julijski pokrajinski odbor italijanske fede* racije nogometa, ugotavljajoč protinarodno delovanje slovenskih športnih udraženj, je predložil uradnim oblastvom resolucijo, v katerih jih obvešča o spletkah Slovanov. Doznavamo sedaj, da so na ustanovnem rboru posoške športne federacije razpravljali o stvari ter da je zbor tudi napravil svoj sklep, ki se je predložil pokrajinskim ob* lastvom. Ta sklep se glasi: Ugotovivsi športno delovanje drugorod^ cev v nasi pokrajini z društvi, ki imajo ekskluiivistične in separatistične namene in opazi vsi vrhu tega, da to športno delovanje ureja in vodi z razsežno organizatorično razsodnostjo neka centrala s sedežem v Trstu, smatra julijski pokrajinski odbor za primerno in za svojo dolžnost, da politična oblastva in federativne organe opozori na to simpt omari čno športno vzbujenje drugo? rod cev s poljtično*tendcncijoznimi nameni. V* tej dobi zopetnega oživi jen j« narodne za> vesti izraža živo željo, naj oblastva in fedc* rativni organi, ki jim je predložen ta dne v? ni red, parno in razumno proučijo težavni položaj, ki je nastal v naši pokrajini. Pa ne samo to, marveč zahtevamo, naj tudi naša vrhovna narodna naprava (Gomitato olimpico nazionale italiano) obrne svojo pozornost temu stanju stvari ter naj izda rt federalno udruženje norme m odredbe, ki bodo tem (slovenskim) organizacijam preprečile vsak na daljni razvoj!» Kakor, da ni dovolj, da je nase ljudstvo izgubilo svojo soio v materinskem jeziku, da je njegov jezik izključen iz vseh uradov, da to mu na polju kulturnega in socijalne« ga snovanja vezane roke in noge, tau sedaj govorijo ie, da med seboj in na lastni zem« lji ne smejo njegovi ljudje gojiti niti spor« ta, telesne vzgoje, ker da so to spletke proti državi. Zato da se mora preprečiti vsako delovanje slovenskih športnih organizacij. Podpirajte Društvo slepih! „Ljubljanski Zvon" v Zagrebu — Zagreb, 4. junija. Ljubljanski Zvon je pod voćftvom pevovodje g. Zorka J*re-lovca prirecK v Zazrebn v sredo zvečer koncert, ki je dosegel v moralnem m umet-niškein oziru prav lep uspeh. Na programu so bile izključno slovenske pesmi. Glasbena kritika je polna hvale in se drvi skladbam Emila Adamiča, Lajovica, Ravnika fn Pre-•rnrla. V imemi Hrvatskega pevskega saveza Je g. Matz izročil Lhibljr.iiskemu Zvonu krasen venec in cvetje. Občinstvo ie burnu pozdrvaljalo pevce. Zvonovci so si včeraj ogledali razne zanimivosti Zagreba, na kar so zvečer odpotovali v Ljubljano. Hrvatska javnost posebno odobrava nastop ljubljanskih pevcev, ki so s svojiir spretnim pevovodiem po delcih letih prvi stopili pred hrvatsko občinstvo fn tako odstranili eno že dolgo let trajajočo napjrosi med Ljubljano in Zagrebom. V kratkem baje posetijo hrvatska pevska društva Ljubljano. Borzna poročila. Ljubljanska borza. Lesni trg. Precej povpraševanja in ponudb. Prodanih 20 vag. brzojavnih drogov, smreke, jelke rn bore od 8—12 m, zdravih obeljenih ico meja 300 Din. 1 vag. tramov od J/a—5/« in 4—7 m fco. n. p. 143 Din. Zitnl tre: Malo ponudb in povpraševanja. Prodan 1 vog. sremske koruze fco. n. p. 143 Din. lVt% inv- posojilo iz 1921 74, 76, 2%% drž. renta za vojno škodo 300, 304, Celjska posojilnica 193, 195, 195, Lj. kreditna banka 175, 200, Merkantflna bankii 100. 104, Prva brv. štedionica 865, 868, Slavenska bnaka 50, Kreditni zavod 165. 175, Strojne tovarne in livarne 70, Trboveljska premog, družba 300, 306, Združene papirnice 100, Nrhag 25, Stavbena 55, 65, Sesir 103. 105, 105, 4H% zast. L kr. drž. banke 30, 22, 4%% kom. zad. Icr. dr. banke 20, 22. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Curih 10.9595—10.9995. Praga 167.75—168.75, Pariz 183—185, Newyork 56.47—56.77. London 275.35—276.55, Trst 215.31—216.52, Berlin 13.50—13.54, Dunaj 800.50—804.50. Valute: Ura 314—215.80. Efekti: 7% invest. posoj. 1921 74—75 2H% drž. rente za ratnu štetu 302H do 303, Ljubljanska kreditna banka 175—190, Hrv. eskompt. banka 101—102, Kreditna bfc. Zagreb 104—106, Hipotekama banka 57 do 58, Jirgobaflka 93—93^, Prastediona 865 do 8673^, Eksploatacija 15—20, Drava d. d. Ostiek 190, Šećerana, Osijek 270—280, Isis d. d. 50JO. Gutman 230—225, SSaveks H0 do 130, Slavonija 36—37, Trboveljska 330 do 310, Union, paromlin 300—330, VevCa 102—110. Agr. 40—42. INOZEMSKE CORZE. Cu-ih: (Predborza). Beograd 9.11, Pa. riz 16.40. London 350.12, Ne^Tork 516.25, Mfljn 29.75, Pw i 15.2925, Dunaj 72.95. Trst: BeograJ 45.80—46^0, London 126.70—127^0, Neuvork 36.10-05^0. Pariz 83-83.50, Praga 77—77.50. Onih 305 do 907. Dunaj 367—370, Oboli zbor Zveze kulturnih dfuftev Skoro neopaeeno od javnosti se je vrbi včeraj v Ljubi j sati občan tbor ena naj membnatjHh in nejagUneJiih naJih nih orgaailsacij. Račun o tfojtta dehi )s> fjo* 11 gala ljubi j maka Z vera kuJtornm društev. ki združuje vsa« organizacije ljubljanske ob« lasti, ki darujejo med prebivalstvom na na« *o Pozdravil tpredsednika mariborske ZKD g. Skmto vse delegate in se zahvala! nar. poslancu dz. Žerjavu, naprednemu tisku, seru Higi* j enakega zavoda dr. Pircu. društvu »Treznost*, gerentakemu svetu, prosvetnemu oddelku, denarnim zavodom in vsem drugim Ei j a tel jem za moralo m gmotno podporo, so Jo tak asov ali SKD. Cosp. Rudolf PveHven je podal obsir* no, pregledno in skrbno aeetavijemo taj* nitko poročilo, iz katerega pa more« mo kljub njega zanimivosti posneti fal le par kratkih podatkov. Do lani jo bilo ZKD skupna za vso Slovenijo, dno 4. oktobra pa so je v Mariboru osnovala poaestrinska Zve« za kulturnih društev zs mariborsko oblast. Obe Zvezi delujeta roko v roki Ljubljen« ska ZKD šteje sedaj 225 društev, ki so s snalhni izjemami vsa prav agilna. V njih je včlanjenih 30.856 članov in članic. 41 dru« štev ima svoje lastne domove. 28 ima do* move skupno s drugimi narodnimi organi« racijami. 50 društev ima svoje prapore, okrog 1U0 pa lastne knjižnice s 103.000 knj> fami. Društvo so v minulem poslovnem letu (1. junija do 31. maja) izposodila 2S8.000 osebam 569.000 knjig. Mnogo društev Jo imelo tudi svoje čitalnice. 87 društev fma lastne gledališke odre. na katerih so v pre« tekb serom rprigorila okrog 500 predstav, ki jih je skupaj obiskalo okrog 60.000 ljudi. 547 društvenih predavanj je obiskalo okrog 30.000 ljudi. 41 v ZKD včlanjenih pevskih druStev, oziroma zborov šteje 657 pevcev is 432 pevk. ki so priredili 37 koncertov. 43 društev ima tamburaške odseke, 22 pa godbo na lok, oziroma pihala. SKD sama je v pretekli sezoni ustanovila in opremila 16 novih knjižnic, podprla mnoge še obstoječe knjižice ter priredila začetkom februarja v Ljubljani poseben te* ca j za knjižničarje. Tečaja se je udeležilo 17 delegatov. Dalje je ZKD v minuli 5 c zon i priredila v 86 krajih ljubljanske oblasti 251 predavanj, ki se jih je udeležilo okrog 22 tisoč ljudi. Povprečen obisk predavanja je znašal 85 oseb; 9 predavanj je bilo poljubno znanstvene vsebine. 71 zdravstvene, 52 praktično gospodarske itd. Najbolj so sani« mala higijenska predavanja, ki beležijo po» vprečen obisk 110 oseb. Poleg predavanj na deželi pa je ZKD priredila tudi cek> serijo popularnih in dobro obiskanih predavanj v Ljubljani. Posebno skrb je ZKD posvečala gledališkemu vprašanju na deželi. Zvara ima v Ustnem arhivu 97 sger v ni fjisstt. 92 v tisku. V prošli somi jo izposodita 172 društvom 276 iger. Nabavilo si je daljo gkiihnokrr garderobo, ki Jo rodi rzpoaošajo členjenim društvom. Lansko joscai jo_ uHrsinŠa _za 53 udeležencev dobro uspeli rssjsjssnki tooaj, lo* šot 25. aprila pa za gurenjjsno društva tečaj s* šminkanje na Bledu. Ravno to dni pri« reja v Ljubljani tečaj za pevovodj*. Zveza so >e s pridom posluževala tudi najmodernejših srodster za Strjen jo jjaubiaebn. fHma in radija. Ima dva putujuća klno-aperata In 12 poučnih filmov. Poleg toga je ZKD šU svojim društvom tudi pri vseh drngfh prilikah vsestransko na roke. Dajala jim jo ■ mdšls za n redštve, za proslavo koroškega ple za Cankarjevo proslavo itd. Centralno toj« ništvo jo prejeto okrog 1300 dopisov, odpo* slalo pa jih okrog 2000. Poleg togo jo poslalo še okrog 2400 okrožnic Mesto zadržanega blagajnika prof. SUe je podal tudi blagajniško poročilo g. Prešeren. Revizijsko poročilo sta podala gg. ravnatelj Jeran in prof. dr. Pettotnik, na čije predlog je bil odboru izročen ab-#orutorij. Pri novih volitvah jo bil na predsednika zopet izvoljen g. ravnatelj JutL za odbor« nike pa gg. prof. Breznik, R. Binter, Pavel Borštnik, prof. Pavlic, Avg. Pertoi. Rudolf Prešeren, Fr. Goifjfcf. Emil Adamič in Anton Pori*. Za preglednike so bili izvoljeni gg. ravnatelj /uvanc, ravnatelj /oran in dr. Lah. Po volitvah so je razvila živahna doba« ta, v kateri je bilo stavljenih in sprejetih več umestnih predlogov in vpoštevanja vrednih nasvetov. Prof. Zfrebftč je želeL naj posveča ZKD čim več pažnje našim ne« odrešenim bratom zlasti pri predavanjih po deželi; prof. Breznik jo opuoaajal na izredno važnost ljudskih knjižnic in na potrebo, da ZKD v tem pravcu svojo delo poglobi; uči« tel j Drašček (Zalog) jo želel, naj Zveza so« pet pribori za včlanjena društva ugodnost samo 10 odstotne takse pri prireditvah itd. V imenu tajništva je g. Prešeren pred* L?gal, naj vsa včlanjena oruftve so Ž vezo u\edejo enotno bilančno dobo, ki se bo krila s poslovnim letom ZKD, t. j. od 1. ju« ni j a do 31. maja. To je nujno potrebno redi točne in zanesljive statistike. Društva v krajih oddaljenih od železnice, naj preskrbo voz za predavatelja in z agitacijo poskrbe za čim lepšo udeležbo. Društva naj pošljejo centrali seznam gledaliških iger, ki jfli ;majo v zalogi. Za ljubljansko in mariborsko ZKD naj se osnuje skupno gladilo, ki bo izhajalo vsak mesec. Vsi predlogi so bili sprejeti. Sport Ilirija - Atena 7:0 Včeraj se je vršila prijateljska tekma med našima najjačjima h a renskim a družinama Dir i jo in A te no. Kljub temu, da je lilo kakor iz škafa, se družina ni&ta ustrašili nastopa in a ta na mokrem terenu pre d vedli prav lepo igro. Ilirija je zmagala nad Ateno v visokem razmerju 7 : 0 (2 : O), dasi po poteku i£re Atena takega poraza ni zaslutila. Atena ie morala nastopiti radi odsotnosti Pet oče ve m obeh sester Sepia s tremi rezervami, ki seveda niso mogle nadomes#;ti omen •< ig<-alk. Pri Ateni so zadovoljile zgolj čeroetova v golu, Sifrerjeva, deloma Zupančičeva. Družina Ilirija, ki so jo s to tekmo rehabilitirala sa zadnji poraz v prvenstveni tekmi, je včeraj zasluženo zmagala. Naj* boljši je bil napad, ki ie z lahkoto pregazil nasprotno obrambo. Najnevarnejša je bila Bernikova, marljiva tudi Omanova. Rombi* natorno in taktično je družina znatno nad« kriljevaia Ateno. — Polčas 2 : 0. Obrsk je bil radi dežja seveda zelo slab. Primorje - Atletiki 4:1 Včerajšnja tekma na igrišču na Dunajski cesti med ASK Primorjem in celjskimi Atletiki je prinesla domačim zasluženo zmago, maloštevilnemu občinstvu, ki je kljub dežju in slabi cesti prihitelo na igrišče, pa užitkapoln sport Primorje se je včeraj proti pričakovanju dobro obneslo tudi na razmočenem terenu ter pokazalo, da se bo s par tekmami prilagodilo tudi ostrejši borbi. Raavilo je prav lepo kombinacijsko igro ter imelo nad polovico igre v svojih rokah. Priznati pa je treba, da so pokazali tudi Celjani prav lepo igro in razvili vztrajen odpor. V par primerih so pokazali tudi odločno napadalno igro. ki jim je donesi* zasluženi častni gol. Moštvo je hitro, energično, dobro v obrambi, z imenitnim vra- tarjem. Celjskim Atletikom se še vedno pozna šola sedanjega igralca WAC Dur-Schmida, kojega odhod iz Celja je treba še vedno obžalovati. Primorje je nastopilo brez Ermana, svojega najopaznejšega šuterja. Na njegovem mestu je debitiral Zemljak, ki se je tudi v napadu izkazal. Sam je zabil dva gola. Najlepši gol je padel na levem krilu po Cebohinu z razantnim prečnim strelom. Tekma se je odigrala t strumnem tempu. Sodil je g. Fink na obojestransko zado* vol j nos t. Druge nogometne tekne ZAGREB: Medmestna tekma Zagreb : Sarajevo 3 : 1 (1 : 0). (Boljša igra Zagreba, Sarajevčani dobri v prvem polčasu, na koncu popustijo. Slab teren, še slabši obisk. Savezni kapetan odredil, da potuje z jugoslo« vensko reprezentanco v Pariz tudi igrač Na-čcvić, centerfor Sarajeva. — Serrdfinale za prvenstvo ZSP. Gradjanski (Bjelovar) — M ar *oni j a (Brod) 7 : 6. V finale prideta (rradjanaki (Bjelovar) in Gradjonoki (Zagreb). DUNAJ: Amateuri : Slovan 2 : 1 (2 : 0), Rapid — Rudolfshugel 2 : 0, Admira — Sport klub 3 : 0. PRAGA: DFC — WAC (Dunaj) 5 : 3. GRAZ: Simmering (Dunaj) — Sturm 2:2. Vrstni red tekem za državno prvenstvo Ilirija igra v Zagrebu. V sredo so bili na seji poslovnega odbora JNS določeni termini in izžrebani nasprotniki tekem za državno prvenstvo leta 1936. v nogometu. I. kolo se vrši 4. julija: prvi par Bačka — Jugoslavija v Subottci drugI nor Grad* fanski ; Ilirija v Zagrebu, tretji par Hajduk — Sašk v Sarajevu. II. kolo se vrši 11. julija: prvi par zmagovalec sarajevske tekme — zmagovalec su-bo trške tekmo v mestu zmagovalca suboti* Ske tekme (po vsej priliki ▼ Beogradu), drugi par zmagovalec Me0tb%i'e tekme — osiješkm Slavij* v meetu zmagovalca inajrafi ške tekme (torej v Ljubljeni ali Zagrebu). Finale se vrši dno 25. juHja v Zagrebu, šanse nodaaveanan prvakov so potemtakem nastopne: Najlažjo pot do finala ima naravno osšješka Slavijo, ki igra samo ono tekmo s amagovalcem taksne Gradjanokl — Ilir j*. Za Slavijo prišlo Gnadjanski in Za* ki ma dva nss|Oiitian ■: ljuUjaaeko Ilirijo na zagrebškem tcTenu (!) in event. Slavijo v Osijeku. Težka pa bo pot do finala ostale prvake, predvsem za Hajduka in Jugoslavijo. Oba igrata najprvo na tujih terenih proti Bački in Sašku in pozneje še med a« h o, nredno prideta v finale. Favorit je potemtakem na vsak načfn zagrebški Gradjanski. Toda nogomet je včasih muhast in ni izključeno, da se dogode iznenađenja. Tragedije življenja in ljubezni r No rti« Sadu- - Strašen samomor mlade — V smrt is nesrečne ljubezni. — Dva morilca Izza. prevrata sem sa je v Novem Sadu doslej zgodilo 11 letalskih nesreč, od teh 7 samo od julija lanskega leta. Zadnja nesreča se je primerila v Ponedeljek 31. maja* O dogodku smo že po-ročćJL Smrtno sta se ponesrečila mornariški narednik Fran Kalina in mornariški kapetan Ivan šuman. O vzroku nesreče je podal generalni ravnatelj tovarne »Ikarus« med drugim sledečo izjavo: Letalo je zdrsneta & starta po vodni gladini s hrtrosto 120 do 140 km in se je moralo pn izlivu mrtvega rokava Donave v vehko Donavo nenadoma dvigniti nad tam se nahajajoči bager. Mesto da bi zaokrenil na desno nad Donavo, je šuman z aparatom krenil no rek navzdol ter se je moral izogniti Petrova radinski trdnjavi. Želerruškerrru mostu in številnim ladjam. Moral je letalo pognati v zrak, da bi vreletel most, na nasprotni strani je hotel letalo zopet zaokreniti ter se vrnit) v pristan. Letalo je izgubilo ravnotežje m treščilo v vodo. Motor aparata je imel 340 konjskih sil in mogoče je, da je Ml za razmeroma pretežko letalo prešibek. Šumanovi kolegi vstrajajo na tem, da je izključeno, da bi krivdo povzročil Šumaru ki je bil eden najboljših in najprevidnejšrh pilotov. Po njihovem prepričanju je nesrečo zakrivil defekten motor, tako da zadene krivda strašne nesreče tovarno. šumanovo truplo so v sredo našli in potegnili iz Donave. V sredo ie zabeležila zagrebška kronika zopet dva samomora. Okoli 4. zjutraj so vojaki na dvorišču Aleskandro-ve vojašnice opazili, da se iz kleti po* slopja vali gost dim. Vojaki o odšli v klet, kjer se nahajajo drvarnice. Na nekem prostoru v kleti so opaziM, da leži nekdo na goreči slami. Ko so prišli bližje m ogenj pogasili, so našli neznano slečeno žensko, čiie truplo je bilo že ožgano. Preiskava je ugotovila, da je to Vklosava Knežević, žena porotnika Cede Kneževića, glavnega blagajnika 35. pešpuka, ki se nahaja radi suma poneverbe v preiskovalnem zaporu. Kneževićeva je bila že mrtva. Prispela komisija je dognala, da se je pokojna najprej zastrupila s kar bolom, nato pa se je v kleti vlegla na slamo in jo zažgala. Vzrok samomora nesrečne žene je bilo nesoglasje v zakonu, ki je trii baje Po moževi krivdi zelo nesrečen. Ko so poročnika Kneževića, ki je zapravljal mnogo denarja, naposled radi poneverbe zaprti, žena ni megla prenašati te sramote in ie odšla prostovoljno v smrt. V sredo opoldne se ie v Zagrebu ustrelil 261etnj fotograf Vladimir Mat-ković. sin zdravnika dr. Ivana Matkovi-ća. Ustrelil se je v glavo vpričo svoje zaročenke Z. R. Vzrok tragičnega dogodka leži baje v tem, da se z deklico, ki jo je miel zelo rad, ni mogel poročiti, ker mu oče n\ hotel dati potrebnih sredstev za otvoritev lastnega fotografske- ga ateljeja. Domnevajo, da je mladi, ra hločutni Matkovnć izvršil samomor v duševni zmedenosti. Ni se še polegel globok vtis. ki sta ga povzročili obe tragediji, že sta se včeraj odigran v Zagrebu dve novi krvavi drami. Zakonca Marija in Dragutin Papež sta že dolgo časa živela v disharmoniji. Mož je svoji ženi neprestano grozil, da jo ubije. Nedavno se je Papeževa ločila od moža in ga zapustila. Včeraj zjutraj, ko se je s trga vrnila na svoje novo sta. no vanje v neki baraki, jo je tam počakal mož in ji z nožem zadal več težkih ran na glavi in po životu. Težko ranjeno so Papeževo prepeljali v bolnico, kjer je umrla, ne da bi se zavedla. Po krvavi osveti je Papež pobegnil, a so ga v neki gostilni v Petrovi ulici prijeli. Na policiji je izjavrL da je ženo umoril, ker je živela v oriležništvu z nekim drvarjem in se ni nič brigala za vzgojo svoje 171etne hčerke. V šumi »Kameniti stol« pri Zagrebu sta našli včeraj popoldne dve delavki truplo nekega moškega. Polcija je ugotovila, da gre za 501etnega Josipa ttabjančiča. rodom Slovenca z T uhlja. Pokojnik, ki je bil vojni invalid, se je zastrupil z veronaiom in luminalom. Zapustil je pismo, iz katerega sledi, da je bi šest mesecev bolan hi da ie samomor izvršil radi bede. Zadnje čase je bil Habjančič živčno razdražen in je po. novno izjavil, da pojde v smrt. Bil je že v tretje poročen in oče treh otrok. Jedva je bila v Varaždinu izvršena justifikacija morilca Adolfa Lampla, o čemer smo v sredo poročali, že je sodišče v Splitu izreklo novo smrtno obsodbo. Pred splitsko poroto se je namreč zagovarjal seljak Ante Gospodsetič, ki je na bestijaten način umoril svojo ženo, jo potisnil v vrečo in vrgel v SO metrov globok prepad. Sosedom je pravil, da je odšla žena v Ameriko in zločin je bil šele Čez nekaj mesecev slučajno odkrit. Pred poroto je bil Gospod-netič obsojena na smrt na vešaHh. Društvo „nelzistov" Češkoslovaški listi poročajo, da se je na Češkoslovaškem ustanovilo novo društvo, ki mu menda ne bo najti para niti v zloglasni novotarski Ameriki. Češkoslovaški uradi prejemajo, kakor danes vsi uradi po svetu, dan za dnem vse mogoče in nemogče prošnje, ki jih morajo se ve odklanjati; zgodi se to z običajno stereotipno frazo »nelze w-choveti«, kar pomeni »ni mogoče ugoditi« Prošnja s tako uradno zavrnitvijo služi za sprejemni list v društvo »nelzistov«, ki je v par mesecih postalo menda najmočnejše društvo na Češkoslovaškem. Namen društva je, da poskuša odstraniti iz Češkoslovaške vse uradnike in nastavljence in jih nadomestiti z »nelzisti«. Kdo je morilec štirih deklet? ta velika senzacija in zagonetki razkrije se vsakemu posetniku kino «Ideal*» danes v najnovejšem HBNNY PORTEN filmu ^ «MOŽ Z BRAZGOTINO* — Velik senzacijonalni roman Hugo Bettauerja. Predstave točno ob: 4., pol 6.9 pol 8. in 9. KINO IDEAL Neki praski šaljivec, ki pa je bil tako srečen, da še ni bil nikdar od kakega državnega urada zavrnjen, pa bi bil vseeno rad član društva, je naslovil na ministrsko predsedstvo prošnjo, v kateri ne zahteva ničesar drugega, kakor da mu vlada s podporo omogoči zabav, no potovanje v Ameriko. Legitimacije za vstop v društvo »nelzistov« pa vendar ni dobil, ker vlada na njegovo prošnjo ni odgovorila, ampak objavila, da bo v bodoče vse take brezsniiselne vloge kratkomalo metala v koš. £Beležnica KOLEDAR. Dani*-: Petek. 4. junija 1926; katoličani: Kvirin, Dika; pravoslavni: 22. maja: Jovan. Vladimir; muslimani: 23. zilkida 1344; žid-je: 22. šivana 5686. Jutri: Sobota. 5. junija 1926: katoličani: Bonifacij, Dohrorail; pravoslavni: 23. maja: Mihajlo; muslimani: 24. zilkida 1344; židje: 23. šivana 5686. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: drama «Obrt gospe VVarre. nove*; opera «\VaIly». Kino Matica: «Strasr»; Ljubljanski dvor •Otok izgubljenih brodov»; Kinu Ideal: «Kdo je morilec štirih deklet?« Kor.cert Z\*eze kulturnih društev v K\* nu Matici ob 20. Brezplačen vstop. JUTRIŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: drama «Ladja Tenacity», opera. «Boris Godunov*. Kino Matica: Potopljeno zlatom; Ljub' Ijaniki dvor: «Otok izgubljenih brodova; Kino Ideal: jati in kupovati vse, kar vam priđe pod roke. Izgubiti itak ne moreva, ker sva že Izgubila. Zakaj bi si torej ne privoščila tega veselja? Vse, kar je pod ničlo, je ničla. Odštejte ničlo od ničle in kaj vam ostane? Zopet ničla. V borzne špekulacije sva vtaknila vse imetje in Še tujega je šlo nekaj. Kaj bi torej še pomišljala? Riskirajva zdaj še to, kar ni najino. Bascom je hotel ugovarjati, toda Francis mu je zaprl sapo, rekoč: — Saj sem že rekel, da je ničla vse, kar je pod ničlo. Kot borzni agent bi že morali vedeti, kaj pomeni odšteti ničlo od ničle. In Bascom se je uklonil Francisovi volji. Zdaj ni bil več agent, ki dela po svojem prevdarku, temveč slepo orodje Francisove volje. Lotil se je vratolomne borzne pustolovščine. Svoj živ dan še ni tako drzno Špekuliral. — Tako, tako, — se je smejal Francis o pol dvanajstih, — zdaj lahko brez skrbi nehava. Pomnite pa, da nisva zdaj prav nič rut slabšem kot sva bila pred eno uro. Takrat je bila najina vrednost ničla in zdaj zopet pomeniva ničlo. Svoje imetje lahko začnete takoj prodajati na javni dražbi Sicer pa opravijo to za vas drugi. Bascom je stopil flegmatično k telefonu in že je hotel odrediti, naj se konča borzna bitka s popolno kapitulacijo, ko so se naenkrat odprla vrata in v predsobi se je začula melodija stare piratske pesmi Ta nepričakovana sprememba dekoracij je Francisa tako navdušila, da Se pahnil Bascoma od telefona, zgrabil slošalo m vzkliknil: — Stojte! Cnjte! In predno sta zagledala pevca, sta zaslišala pesem: Dedov naših domovina, milo morje, rodni kraj. — K zmagi pot si nam edina, tujcem peklo, nam si raj. Strahopetcem tu ni mesta — kdor junak je, najdi k nam! Gladka, ravna je nam cesta — kjer se pleni, vsi smo tam!... In v sobo je planil Henry Morgan, takoj za njim pa Charley Tippery z velikim kovčegom v roki. Francis je bil tako navdušen, da je zapel zadnjo kitico piratske pesmi s Henrvjem prej, predno ga je objel in pozdravil. — Kaj se je zgodilo? — je vprašal Bascom Charley Tipperyja, ki je bil še vedno v fraku in tako bled, kakor da vso noč ni zatisnil oči. In Charley je potegnil iz žepa tri Čeke, glaseče se na 1300.000 dolarjev, ter jih izročil Basco-mu. Bascom je žalostno zmajal z glavo. — Prepozno, — je dejal in se ozrl na Francisa. — To je samo kaplja v morje. Spravite jih nazaj v žep. S tem nam ni nič pomagano. Lahko jih vzamem ali pa vržem skozi okno — razlike ni nobene. — No, no, le počasi, naglica ni nikjer dobra, — je vzkliknil Charler Tipperv. Položil je kovčeg na mizo in ga previdno odprl. — Morda bo pa to-le kaj izdalo. »To-le« je bil kup zloženih in zvezanih obveznic državne rente. — Koliko so vredne te obveznice? — je vzkliknil Brscom. videč to ogromno vsoto. In oba — Francis in Bascom — sta ponovno vzkliknila, koje potegnil lienrv iz žena cel ducat čekov. Ostrmela sta in se molče spogledala, zakaj na vsakem Čeku je bila okrogla številka 1,000.000 dolarjev. — To pa še ni vse, — se je nasmehnil fienrv. — Kaj pravim vse — niti približno ne vem, koliko lahko še dobimo tam, kjer so nama dali to-le malenkost. Na razpolago ti je poljubna vsota, dragi Francis. Samo besedo, pa ne ostane od tvozih borznih sovražnikov duha ne sluha. Zdaj pa na delo, dragi moj! Povsod so se razširile vesti, da so te oskubli do zadnjega vinarja. Kar hitro na borzo in pokaži jim, da nisi še uničen. Zdaj jim lahko vrneš milo za drago. Kar po njih, Francis, da bo ves Newyork strmel. Premikasti jih, da bodo pomnili, kaj se pravi nastopati proti Francisu Morganu! Po-beri jim vse do zlatih ur in zlatih plomb! — Pa menda vendar ne misliš reči, da si našel zaklad starega sira Henrvja? Henry je odkimal z glavo. — Ne. To je samo del zaklada plemena Maya — približno tretjina, če se ne motim. Drugo tretjino smo izročili v varstvo Enrlcu Solanu, tretja je pa varno naložena v Narodni banki. In še nekaj! Novice ti prinašam, vesele novice. Povem ti nekaj, kar te bo še bolj zanimalo kot ti zakladi. Sa« mo pomiri se, da boš lahko poslušal. Francis Je bil seveda pripravljen takoj poslušati, zakaj Bascom je sam najbolje vedel, kako In kaj je treba storiti. Francisu se z bojznimi lacjjami ni bila trska ntaaiatt Prihodnjo nedeljo prinaša Vam kino „IDEAL" najlepše presenečenje — film — komedijo o osmih modernih plesih in zakonski nezvestobi. — Film elegance, sijajne zabave, iilm Jazzbanda, film temperamenta. »PLESALEC MOJE ŽENE" Iz Maribora Zabavali Vas bodo MAMA CORDA, — MIHAEL VARKONT, — WILLY FRITSCH Dnevne vesti. V Uabcranl. dne 4 junija 1926 — Nov mi kaifcnim. Za šefa kabineta ▼ prometnem oMstr. je imenovan inspektor ministrstva za sume in radnike inž. Djor-dje Jankovi. Dosedanji sel M. Lontki-jevtć je imenovan za Sefa oddelka za preiskave pri generalni direkciji državnih železnic. — Nov docent filozofske faknltat« v Beograd«. Na beogradski univerzi je imenovan za docenta filozofske fakultete dr. Ljnbisa Oliilč. — Nov ravnatelj tobačne tovarne v Senju. Za ravnatelja tobačne tovarne v Senju je imenovan g. Kario Hladki, Šef odseka tobačne tovarne v Ljubljani. — Novi pomorski oflefrf. Prihodnje čn bo podpisan Ukaz* s katerim so Imenovani v čin podporočnikov gojenci Pomorske akademdje v Dubrovniku, ki so letos dokončali študije. Ti podporočniki bodo tvorili prvo skupino oficirjev, ki so končali svoje študije v naš* državi Do danes smo v mornarici Imelj le bivše avstroogrske fnomarfSke oficirje. — Odkritje spomen Bi a k negi nji Zori i. Na Kalemegdanu v Beogradu je bil včeraj na svečan način odkrit spomenik kneginji Zorki. materi kralja Aleksandra I. Svečanost hn so prisostvovali princ Pavle, princesa Olga, člani vrade m narodne skupščine, generaliteta, diptonsatski zbor m drugi odličnik L Svečanost le imela značaj pravega narodnega praznika Članice društva Kne-gmje Zorke so bile v krasnih narodnih n^šah. — Položitev temeljnega kamna beogradske temn&e. V prisotnosti vse oči ličkih profesorjev in ministra za javna dela Vu-ičiča je t:l včeraj ob 11. dopoldne na svečan način polotSen temeljni kamen novi beogradski tehniki — Masa zadnsnka za pokojnim Ivanom Šamasoa. Danes dopoldne se :e vršila v beogradski kalolišk! cerkv; rrj-a. zadušnica za ponesrečen/iii pilotom, kapitanom M. šuajanom. — Liga za mteiektnsJno sodelovanje. Prometni minister Trtftmovič je določil za svojega zastopnika v Ligi ra inlektuamo «odeiovan»e prof. beogradske univerzo Bogdana Gavrfloviča. — Kongres veterinarjev v Spshm. Ju-. en v* veter *M-sk » udruženje ima *voi redm letni kongres 5.. 6. in 7. bmtja v SpHtm. Udeležencem Je dovolilo prometno ministrstvo pohvfCno vožnjo. — Ig snieca državljanstva so izstopili Franc K1 e v i e, rodom fz Drevenfka. — Prane S i k e r Iz Stare gore ki Marija E r-klavec tz Laz. — Hermana Wendel v Albaniji Znani prijatelj našega naroda, nemški pubtietet Hermanu VVendeJ ie odpotoval s soprogo v Albanijo, od koder se povrne čez nekaj dni preko Južne Srbije v Beograd. — Strokovni avet Pd prosvetnem ministrstvu. Strokovni svet pri prosvetnem ministrstvu bo imel jutri plenarno sejo, na kateri bo razpravljaš o prošnjah uradnikov z'.oće razvrstitve m prevedbe v višje skupine odnosno kategorije. — Za rezervne ofldrje. Gos?, minister vojske in mornaric* je z odločbo od 29. aprila 1936 ukznfl svoječasno pojasnilo k c. 286 zakona o ustrojstvu vojske I mornarice Dj. Br. 3P.791 od 18. avgusta 1923, obenem pa odločil, da na) se v bodoče vsem rezervnim oficirje m, kadar so na vtzbi izplačujejo dodarfld, predvideni v i-nenovanem čl. 286 L j. dodatek za služi-telja in drva. — U. R- O. R. Pododbor L :b!jana. — Razpisane službe. Na prvi državni Gimnaziji v Ljubljani ;e razpisano eno uč-ro mesto za zgodovino m zemljepis. Za-cevne prošnje do 20. junfja na ljubljanskega velikega župana. Razpisani ste tudi dve katehetski mesti na osnovni Soli v Trbovljah in rta osnovni sott v Trbovljah-Vodah. Prošnje do 15. Julija ti. na velikega župana. Na ljubljanski unrvarai ie razpisano mesto asistenta za stro-eslovje. Prošnje do 1. julija na rektorat. — Desetletnica znamenitega pofitlčne-ga procesa. Dne 3. junija t. L je bila desetletnica veifkega polnočnega procesa, ki e e dne 3. junila 1916. končal pred dunaj-vojaškim sodiščem. Tega dne je bila objavljena smrtna obsodba proti vodrteju •-.vratne rnladooeike, sedaj narodno demokratske stranke dr. Karlu Kramaf-a, i a rodnem u pos rancu in poznejšemu finanč-■sanu ministru CeScosiovaJke republike dr. Rašinu in tovarišem. Vs| so bil obsojeni na vrrt na veialib radi veleizdaje. Proces je -rajal skoraj Sest mesecev. V proceesn le . prečrtana vsa češka poUtsflna Bterata-~a od Paiackega, Rfecra m rfvaHcaa dafce, kakor tudi razne slovanske politične brošure m knjige. Zadnji dan prncntn, ko ta Je prečrtala smrtna obsodba, »alg, vnifanskl naval v sodno dvorano diMiUnksju sodišča; navzočih Je bno slastj mnoto avstrijskih generalov. Dr. Kramaf fn dr. Rafin sta. videča ogonno Istino ▼ dvorani, prf-porrrnils: »Na fronti lafsko zmagujemo, ko e tu toHko tenorssovl Danes fotovo ni v%*» ^«w^a^a\A emeeummumvm\emm\ vojaškega sodišča ie črtal obsodbo od a. zjutraj do 2. popoldne. JustlBctrani bf tmeH biti Vinko CeTvinka, Josip 7^~rq' dr. R a J In in končno dr. Kramaf. Avstrijska vlada pa si smrtne obsodbe vendar ni upala izvršiti in ie kasneje vse &tki obsojence ponđostila. — Iz zdravniške službe. Dr. Drago Sch vcizer je imenovan za zdravnika pripravnika na splošni bolnici v LJubljani. — Objav* »Uradnega Bata«. »Uradni list« z dne 1. junija objavlja razne uradne objave *red drugtm ukaz o vojaški amnestiji, ter razne razglase ljubljanskega in mariborskega vefekega župana. — Nalezljiv« bolezni v Unljisili enisu sti. Glasom statističnega izkaza o nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti je bilo od S. do 17 maja 25 slučajev škrlatinke, dalje 95 slučajev ošpic OSpice najbolj razsajajo v ljubljanski okolici in v krškem okraju. — Smrtna kosa. V sredo le umrla v Ljubljani ga Ivanka Kor nič. Kot simpatična In plemenita dama ie bila splošno priljubljena. Pogreb bo danes ob štirih popoldne s Starega trga št 9. — O tragični smrti, ki jo je našel naš rojak, poročn. bojn. broda g. Ivo Šuman kot žrtev svojega poklica v Novem Sadu smo že poročali. Blag spomin umrlima, žalujočim rdobinam iskreno sožalje. — Osrednja zveza lavnih nameščencev in vpokojencev za Slovenijo sklicuje za nedeljo, 6. t. m. javni informativni zbor, ki se bo vršil v Narodn. domu v Celju ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: Situacijsko poročilo glavnega odbora. Vabljen je vsak aktivni in upokojeni javni nameščenec vse strok, m krajevne organizacije brez izjeme pa so naprošene. da delegirajo na zbor tudi oficijelne zastopnike. Za glavni odbor O. Z.: M. Lilleg, predsednik. —Zlatnike so našli v Zlatorog-terpen-tinovem milu: Lind.n Kocmot, nad učitelje v* soproga. Sv. Urban pri Ptuju, fTrrta Lobnig, Maribor, Vatova ulica. Marija šebeda, Maribor — Studenci, Pavla Zerovnik, Vojnik ŠL 50, Štefek Mnrsič, Jalševec pri Šrhigo-vi. Terezija Omerzu, Dečno selo pri Brežicah, Marija Lesec Krapina, Anka Covič, Kostajnica (Hrvatsko), Frančiška Jama, Dravlje 61, Mici Mencinger, Spodnji Otok, r Potrato, Jesenice Frančiška 2irMarsič. Verd pri Vrhniki, F. Brajkofvč, drž. činovnika Sisak. »ARABEC1 t Orjantal«a I tu I naj'epši In največji dosedaj izdelani or;en:ain f lm — Kolosalna reži a slavnega 2 sijajne zvezde: a\UC8 TIUT RAMO« ROfAllO tirajo glavne vloge v vele-filmu r a Orij« IjHBjeann * „ABABEC" Iz Ljubljane —lj Kopico bridkega lazačarnaja je prineslo letošnje Tel ovo našim mladim punčkam, ki so se že tako veselile na procesijo. Dež je ki tako brezobzirno* da s procesi jami v Ljubljani ni bilo nič Na prosto je šla samo trnovska, ki pa je tako zgodaj, da za otroke skoro ne Pride v poštev. šenklavška in druge procesije so se morale vršiti ks od oltarja do oltarja v cerkvah. Samoumevno so bile razočarane tudi mnoge velike »punčke«, ki so upale, da se bodo na običajni te lovski modni reviji lahko pokazale v svojih novih lepih poletnih oblekah m klobukih. Pa so morali ti ostati v omarah, ker sta zahtevala svoje pravice prozaični dežnik in prijateljicam ie znani pomladni pinte. Razočarane so bOe nase s por tki nje m zlasti se Sokol; vsi so se marljivo pripravljali za nastope, pa fh je preprečijo to vsem že presedajoče deževje. Srečo v nesreči so imeH samo kinematografi, kl se bili i napeodnsn, pa seveda sjo-stilne in kavarne, kjer m dobil popoldne bi zvečer tudi le s težave malo prostora. —tj Dejis eevftaa i......njil Udruženje jugoa*n\en*kih nai udnU MnanJoBr-jev ima v dneh od 4.-7. t m. v nohljiil kongres, na katerem Pridejo naili snVniK Iz cele države. Udruženje se vljudno obrača do vseli meščanov Ljub bane s pratnjo* na blagovolijo vsi. ki imajo razpolUHfva stanovanja, prijaviti ih risče desno, kjer bodo najavili koliko sob oz. postelj jim je mogoče nuditi za udeležence kongresa. Navedite tudi ceno. Kdor se «e ssore o i ah no zglasiti naj sporoči pismeno. Udruženje Jugoslovanskih Narodnih železničarjev apelira na ljubljansko občinstvo, da pribiti v vprašanju stanovanj na pomoč da bodo gostje, ki bodo posetfc belo Ljubljano, tudi v tem pogledu odnesli dobre utise. —lj Opozarjamo občinstvo na današnji koncert, hI ga priredi orkestralno društvo fjlathrnu Matfce pa pevsko društvo Ljubljanski Zvon v filharmoničari dvorani ob 20. url Koncert le brezplačen ter vstop dovoljen proti nakupu vabila, ki stane 2 Din. Ker je na razpolago le se malo sedežev, naj s| ih občinstvo pravočasno preskrbi pri blaga**] Kino Matica. —lj Gostovanje gospodične Debeijako-ve. Kakor smo že poročali, gostuje gospodična Debel jak ova danes, v potek v Ljub-janski drami. Nastopi v vlogi Vhi v Slia-wovi drami »Obrt gospe Warrenove«. Gospodična, ki je sodeovala dosedaj uspešno na raznih odrih, je absoNIrala svoje gledališke Študtje na Dunaju. Predstava je izven abonementa. Nanjo opozarjamo vse prijatelle nase dramske umetnosti. —lj Materinski dan v Ljubljani bo v nedeljo, 9. t m. Dopoldne prodaja cvetlic po ulicah za naibednejše matere, popoldne ob 3. velika ljudska prireditev v restavracij Tivoli. Vstopnine ni. —1] Slava 16. aroijerijskega polka, 16. artiljerijski polk praznuje jutri v soboto dne 5. junija svojo Slavo kot spominski dan, ko so baterije polka prvikrat stopile na Go-sposvetsko poi;e 1. 1919. Ob 10. dopoldne se vrši na dvorišču vojašnice kralja Aleksandra I. služba božja. lj Društveni dan Sokola I. v nedeljo 6. junija. Vse sodelujoče člane prireditvenega odseka vabim, da se oglasijo v soboto v popoldanskih in večernih urah ter v nedeljo dopoldne na Taboru pri br. taj-nsku odseka radi podrobnih navodil. — Predsednik. —lj 12.000.000 angleških funtov je vredno potopljeno zlato, o katerem ravnokar pišejo vsi časopisi sveta, se dviga iz mor-I skih globočin danes ob 1 in pol 6. v Elitnem j kinu Matica. 589-n — Jugostovensko-češkoslovaska Liga v ) Ljubljani ima v soboto 5. t. m. ob 20. svoj 1 izredni občni zbor v lokalu društva »Ka-; zine« v II. nadstropju. Na dnevnem redu je volitev novega predsednika. Pozivamo vse člane Lige, da se tega zbora zanesljivo udeleže. —lj Podoficlrsko podporno društvo ljubljanske garnizije priredi v soboto, 5. L m. točno ob 20. v Mestnem domu zabavni večer s plesom in šaljivo pošto. Vstopnine Prosto m brez posebnega vabila. Za obilen obisk se priporoča — Odbor. 585-n —lj šentjakobski gledališki oder vljudno vabi vse člane in članice na važen članski sestanek, ki se vrši v soboto 5. junija ob 20. v salonu restavracije Mrak na Rimski cesti Kdor pomotoma ne bi dobil vabila, naj smatra to objavo za vabilo. — Odbor. 586-n —lj Dve nesreči. Ivan Zaje, šofer pri tvrdkl Jugo-avto v Ljubljani je danes zjutraj nalival bencin v avtomobil. Pri tem se ie bencin vnel in Zaje je dobil težke opekline po rokah tako, da so ga morali prepeljati v bolnico. — J. J a r c 251etni sluga pr$ tvrdki Globočnik in drug je včeraj v Pieskl pri Medvodah streljal z možnarjem. Pri predčasni eksploziji m.u je smodnik puhnil v obran m ga močno ožgal. Jarca so prepeljan v bolnico. — Otroške oblekce: Kristofič - Bučar! Danske obleke 75 naprej; reform predpasniki iz listi a, klota tu kre'onn od Dn 30 naprej se dobe ptl F. in J GORICA R, Ljubljana. Sv. Petra cesta 29. k CHja. —c Donava gramoza za državno cesto. Gradbena sekcija v Celju razpisuje za Trojansko državno cesto dobavo gramoza. Podatke in pojasnila dobijo interesenti v prsarni okrožne gradbene sekcije. —c Bivanje otrok na morju. Kolo jugo slov. sester v Celju objavlja, da stane enorrtesečno bivanje otroka na morju 600 dinarjev. Otroci dobivajo petkrat na dan hrano, kopljejo pa se dvakrat na dan. Nadzorstvo imajo pedagoško izobražene dame. Prijave sprejemnen M dajeta natančnejša pojasnila ga. Marica Sernec, Gregorčičeva ul. 1. in gdč Ana Zupančič, Gregorčičeva ul. 5. —n Talsisna nreenasli se je v Celju Izvršila ob navzočnosti predstavnikov vojaških m ervimah oblasti z i slinam pompom. V procesiji sta korakala togi nve čet! ▼ojnfnam* ki nta oddati prt vsakem evan-m eno solno« Evangeliji, ki bt se rudi po oi.HHflsu nrednlsib Infako pek ie slovensko, se pri nas pojejo ie vedno latinsko. —c Vusotočev imamo letos tudi v celjski okolici dovoli. Vino se toči od 9—10 liter. Ob nedeljah hi praznikih se ga ljudje —m Ruska predstava. Predstava »ruske gimnazfe iz Hrastovca pri Mariboru bo 11. t. m. v Narodnem domu izvanreden dogodek za Maribor, ki še menda nikoli ni videl ruske mladinske predstave. To bo pravi ruski večer, ki bo nudil razun čudovitih srednjeveških dogodokov na carskem dvoru v bajni lepoti, kakor jih je mogla izmisliti Ie dormšljijaj genija Puškina še najlepše ruske narodne pesmi in ruske, gru-zinske, kitajske, rimske in clgarnske plese. Okrog 70 fantov in deklet bo nastopilo. Mnogo prijateljev bratov Rusov ima Maribor in nobeden naj ne zamudi tega pristno slovanskega večera, katerega čisti dobiček gre v prid bedni ruski deci. V predprodaji se dobe vstopnice (sedeži od 7 do 25 Din) pri ge. ZI. Brišnfk in g. Hčferju. To in ono «a> Sahalin se spoji s celino ? Sredi maja se je vršila v I i a baro v * sku konferenca za proučavanje produk« tivnih sil Daljnega Vzhoda. Udeležili so se je številni sovjetski in japonski učenjaki. Med drugim se je razpravlja* lo o spojitvi otoka Sahalina s celino. Kakor znano, pripada severni del Sa* halina Rusiji. Ta del so japonske čete po sovjetsko*japonskem sporazumu iz* praznile. Južno od mesta Novonikola* jevska ob izlivu reke Amur se pribli* zuje zapadna obala Sahaiina celini na 15 km. To morsko ožino nameravajo zdaj zasuti tako, da bi se spremenil otok Sahalin v polotok. S tem bi bil amurski zaliv na južno stran zaprt. Tu* di izliv reke Amur nameravajo prene* sti drugam, tako da izrabijo jezera, ki leže med obalo in strugo. Spojitev Sahalina s celino bi imela po mnenju strokovnjakov važen gospo* darski pomen. Na Sahalinu bi lahko zgradili železnice, kar bi omogočilo raz* voj kovinske industrije. Poleg tega bi takozvani kurilski morski tok ne mogel več v Japonsko morje, kar bi vplivalo na podnebje Daljnega Vzhoda. Reka Amur bi v tem slučaju zamrznila ob izlivu samo za nekaj časa, dočim je zdaj pod ledom 7—8 mesecev. Saj ne hodite brez perila morate ga imeti zato si nabavite vedno lepe vzorce ter krasno in trpežno izdelano, ki ga rudi le — tvrdka DRAGO SCHWAB, Ljubljana. — Katastofabie poplave v Rusiji Takozvano Povolžje v Rusiji je zadelo zadnja leta več težkih nesreč. Prebivalstvo teh krajev še ni pozabilo strašne lakote in že so prišle velike poplave, ki so uničile obširne komplekse žitnega polja in porušile mnogo poslopij. Sneg se je začel naglo tajati in tako je Volga močno narasla ter prestopila bregove. Poleg tega je neprestano lilo in v Povolžju je nastal pravcati potop. Povodenj je napravila mnogo škode zlasti v Kazanu, Nižjem Nov-gorodu. Samari in Saratovu Katastrofalne so bile posledice povodnji v Kazanu, kjer take elementarne nesreče še ne pomnijo. V valovih je našlo smrt več starčkov, ki so stali do zadnjega trenutka v hišah, krr niso mogli verjeti, da zalije voda celo biše. Vojaški oddelki so jim ponujali čolne, da bi se rešili, toda starejši ljudje se niso hoteli ločiti od svoje domače ropotije češ, da bo povodnji kmalu konec. Tako so ostali v hišah in voda je spremenila ves okraj Kazana v vodno pokopališče. Očividec strašne poplave v Kazanu opisuje v »Rabočki Gazetic nekatere podrobnosti in tragične prizore iz te katastrofe. Veliki potniški parnik »Rah-maninov« je plul s polno paro po po-plavljenih ulicah Kazana. Zavozil ie v stransko ulico, ki se konča z železniškim nasipom tako, da je moral kreniti nazaj. Končno je pristal v pristanišču. Iz pristanišča so se morali potniki voziti 8 kilometrov daleč v mesto s čolnu Čolni so piuli med porušenimi hišami. Mnoge strehe so bile z debelimi vrvmi ali verigami privezane k brzojavnim drogom. Delavski okraj je bil podoben vodnemu pokopališču. Strehe so molele iz valov kakor nagrobni spomeniki Povsod so bile porušene brzojavne in telefonske zveze. V okraju ob Volgi je bilo pod vodo 500 hiš. Škoda je seveda ogromna. Samo v Nižje-celninskem okraju je voda odnesla 87 mostov in nad 72 mlinov. Reka Svijaga je preplavila 18 vasi tako. da so lahko vozili mimo celo parniki. Poplave so takoj izrabili razni sumljivi elementi, ki so napadali prebivalstvo J in ropali po zapuščenih hišah. Po Volgi so se vozili pijani tatovi in veselo prepevali, kakor da se ni nič zgodilo. Oblasti so morale reševati ogroženo prebivalstvo in loviti zločince, ki jim je bila nesreča bližnjega dobrodošla, da obogate. Obnovitev procesa proti zakoncema Lederer Pred stolom sedmorice v Budimpešti je bil v ponedeljek obnovljen proces proti morilcema mesarja Kau-delke, zakoncema Lederer. Kakor znano, je vojno sodišče obsodilo nadno-ročnika Ledererja na smrt. Tudi nje-gva soproga je bUa v I. inst obsojena na smrt, druga instanca ji je pa kazen znižala na 15 let težke ječe. Najvišje »sodišče je ta sklep razveljavilo in odredilo ponovno obravnavo. Zanimivo ie, da sta zakonca Lederer pri drugi obravnavi popolnoma spremenila svoje dosedanje izpovedi. Lederer jeva pravi, da ne ve točno, kaj se je zgodilo. Nesrečnega mesarja je našla baje na šivanu s prestreljeno glavo. Izjavila je tudi, da jo je hotel mož iz ljubosumnosti ustreliti, da je pa ni zadel. Nadpo-ročnik Lederer je izpovedal, da je hotel Koudelka posiliti njegovo ženo in ker se je žena zatekla pod njegovo okrilje, je hotel vsiljivega mesarja spoditi iz stanovanja z revolverjem. Pri tem sta se spoprijela in revolver se je slučajno sprožil. Kai se je zgodilo potem, obtoženec ne ve. V torek je bila obravnava v drugi instanci končana. Sodba bo razglašena pozneje. Državni pravdnik je označil zločin zakonca Lederer kot nalbrutal-nejši in najbolj nečloveški zločin, kar jih pozna kriminalistika zadnjih let. Zahteval je naj druga instanca potrdi smrtno obsodbo. Ledererjeva se ni hotela zagovarjati. Izjavila je samo, da je njena usoda v božjih in sodnikovih rokah in da se pravične sodbe ne boji. Usmrtitve s prusko kislino Najnovejša iznajdba ameriških kriminalistov. V Združenih državah se že delj časa pečajo z raznim načini usmrtitve. Pri tem gre kriminalistom za to. da se usmrtitve izvršujejo čim več humano in brez bolečin. Z električnim stolcem menda niso zadovoljni ker ne deluje vedno in ni končno lepa smrt. Ljudje, ki so opazovali te kandidate smrti, pripovedujejo, da je ta smrt pravzaprav grozna, dasi je hipna. Še bolj grozni pa so za obsojenca poslednji trenotki pred smrtno izvršitvijo, ko koraka na kraj smrti in se vsede na električni sto-lec. Baš radi teh neznosnih poslednjih trenutkov so amerikanski kriminalisti iznašli nov način usmrtitve potom strupenih plinov. Razpisali so posebne nagrade za kemične institute, da preiščejo pline, ki delujejo najhitreje in najbolj učinkovito. Kemiki so ugotovili, da je tak plin pruska kislina, neobičajno močan strup, ki omami žrtev že po 30 sekundah, v 50 sekundah pa jo popolnoma umori. Na podlagi te ugotovitve kemične vede se ie vršila v zaporih Carson city-ja v državi Nevada prva usmrtitev s pomočjo pruske kisline. Ob zidih celice so se nahajale nevidne luknjice, skozi katere so možje znanosti in kri-minaiistike opazovali učinek pruske kisline in način usmrtitve. S pomočjo posebnih mikrofonov so obenem ugotovili, kako je bilo srce umorjenemu obsojencu v poslednjih trenotkih življenja. Poizkus se ie obnesel na celi črti in se je konstatiral učinek strupenega pitna natančno tako, kakor so prorokovali možje učenosti. Obsojenca so spravili na drugi svet ponoči, ko je spal. ^«nK Popolnoma novo! DAME 81 Prvič v Ljubljani! ¥jk POTOPLJENO ZLATO fc> ^LmM VaHka pttatolnvfta fllsnnka Isjra ^^^k Snsinnclja mm vodi in pod vodo H tU Dviganje milijonskega zaklada Iz morskih globočin — Zlato, naj-v večji sovra ni k Človeštva — Zahrbtni boj za skrivnostno blago in ^^k^^ mm^^m srce lepe Marry — Napete scene — Zanimiva vsebina — Lepi ^Lm^r naravni posnetki z morja in morskih globočin. I Predstave danes v petek samo ob 4. In pol 6. I I Jutri v soboto ob: 4., pol 6^ pol 8. in 9. mL I 1 «EHfan! Um Matica* vodilni kfao t UabOnnl Telefon 124. I OosptMlorstvo Sladkorni trg PokxIaj na sladkornem trgu se pretekli teden ni bistveno spremenil. Na new\ or» »kem trgu so zopet spekulirali s spretnem* bsmi v produkciji ns ILubL Cene sicct še vedno občutno kolebajo, \tni!a; pa lahko rečemo, da so minimum fe prekoračile. Se« veroami-rišk* rafinerije kupujejo sirovine za takojšnjo dobavo no 27/16, računajoč, da bodo poleg zaioge pravočasno razprodane tudi v slučaju, če bi bila kampanja na Kubi prezgodaj končana ali če bi se začela po* zneje. Promet ni bil pose t jo velik, ker so vplivale na poslovanje svečanosti povodom 130 obletnice neodvisnosti Zedinjenih držav Dnevni promet je znašal začetkom tedna komaj 20.000 ton in it le koncem tedna se jo zvišal na 52.000 ton. Cene so bile naj* čvrste jše sredi tedna, dočhn so vrgli kon* cem redna Kubanci na trg velike množine blaga in potisnih cene navzdol. Iz tega se jasno vidi, da Kubanci sami ne verujejo v uspeh omejitve sladkorne produkcije, ker prodajajo po razmeroma nizkih cenah. Ve* bke ponudbe kubanskega blaga so tudi do« kaz, da je kubanska sladkorna industrija v finančnih stiskah. Na newyorške*n trgu je notiralo zadnji teden kubansko ocarinjeno blago 26. maja 4.21. 28. maja tudi 4. 21; terminsko za julij 36. maja 232, 28. maja pa 2.46; za avgust 2.65 m 237, za december 277 in 2. 71. Po najnovejših poročilih obratuje na Kubi sa» mo še 24 največjih sladkornih podjetij. Lon* don*kf trg se ravna v cenah po ameriškem. Tudi na praškem trgu se tre notno zboijša; nje ni držalo. Cene so pa JI« od 1561/« na 153* za Usti. Promet se je omejil samo na belo blago, ki je šlo v Švico in Avstrijo. ate1i (L m* Oslobodite se starih predsodkov! PREPRIČAJTE SE ! Mislite ti, da je karoserija Fordovega aortom obila premalo estetična, da izgleda nemoderno in zastarelo ? VI se motite 1 Le ogledajte n sUko f Današnji Fordovi avtomobili so pripravni in elegantni. Mar-la nnsirte, da so Fordovi automobili enolični m samo črno prepleskani ? Vi se motite! Ti automobili so temno-zeleno, temeto-rdeče in temno-sive pobarvani. Mislite-ti. da so vzdrževalni stroški za Ford previsoki ? VI so motite! Z današnjim karbore.-torjem se potroši na 100 km manj kot 10 litrov bencina. Vseskozi napačna je v ostalem domneva, da morate nekaj mesecev čakati, dokler ne dobite svoj Fordov autorrobiL Vsak od naših zastopnikov je v stanju, Vam takoj dostaviti tip zaželjenega ^i automobil. 4 leeeeee s s sedeti Dinar 38J00 — Zaprt a 5 sedeži 4 vratca. Dinar 60.200-— Vss cena franke Rakek bras prsekodnega a viza pridržana. ■ a a ■ ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO: American Motors ltd. Dunajska c 9 - Tdcfon 477 - Tetesr. itAMOr Ufsjajs; — Zrn — Vsi s Idablitsa,