$
/AND
'u<&cce„*
NO. 242
/Imeri^k/i Domovi ima
wrnmmmmammamgmm
/*nmm
AMERICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 15, 1964
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€fi
STEV. LXII
VOL. LXII
Vietnamski Misti sc se sporazumeli, pa f«i zone! cepili
Obe glavni struji v doseda-njem vodstvu sta se sporazumeli za skupen boj proti vladi Hvciv?a, med tem so drurri ustanovili novo “budistično skupnost".
SAJGON, J. Viet. — Vietnamski budisti r;o se sporekli med seboj. Zmerna struje med nji-tfti ni odobravala politike tistih budističnih voditeljev, ki so zahtevali več poseganja v dnevno politiko in udarnejšo taktiko. Trenje med obema strujama je vzelo gibanju prejšnjo pomembnost.
Sedaj prihaja vest, da sta se °bo struji sporazumeli in poravnali prepire. Svojo slogo sta Pokazali na različne načine. O-be struji sedita zopet mirno skupaj v istih centralnih prosto-rih, od koder vodijo budisti svojo akcije. Poslali sta dalje ostra Pisma predsedniku republike, Centralnemu narodnemu svetu Pt ameriškemu poslaništvu, ki v Pjih ostro kritizirata politiko sedanje van Huongove vlade, in Zahtevala njeno rekonstrukcijo, ker v sedanji menda sedi preveč Prikritih prijateljev bivšega diktatorja Dierna.
Budisti niso dobili na ta pi-SlUo cd nikoder nobenega odgo-v°ra. Poslaništvo ZDA smatra PLmo za navadno propagando, Tan Huong pa je povedal, da so svoj čas prav ti 'budisti pritiskali vanj, naj vzame njihove Zaupnike v svojo vlado, kar je duong odklonil, zato si je pa tu-^i nakopal njihovo jezo.
Zanimivejša je vest, da se tOnoigo budističnih sekt ne strinja s sedanjim budističnim vod-stovom. Zato so ustanovili svojo Splošno budistično cerkveno skupnost”, ki jo je Huongova viada takoj priznala. Torej ob-P0lVa sloge in razcep vse ob-ePem!
Vladni krogi se tudi ne vznemirjajo nad 45-urnim javnim P°stom treh glavnih budističnih buditeljev. Ulica pase radoved-n°st nad njimi, ne kaže pa za-ePkrat veselja, da bi radi treh Spokornikov začela demonstri-toti.
Novi grobovi Rezervni ofidrji so Kiiajci račeii
vS'.o'ZS^'Slnd'proii natri« Mame SslE« ™r"u
Heights splosm bolnišnici Mary, pre{]sef{nik Zvci'Z rezervnih | BELGRAD, SFRJ. — Belgij-P.povetz ( pavec), roj. erne , s, 0fj(.;vjev protestira proti j ska Komunistična partija, ki je
ukinitvi armadnih rezerv,pod vplivom rdeče Kitajske, je in njihove delne združitve' začela očiten in odprt boj proti z narodno gardo.	i jugoslovanskim komunistom po
WASHINGTON, D.C. — Pred- vzorcu, kot ga nekdaj vodil Sta-Zveze rezervnih oficir- lin. Tiranski radio je ves načrt
16009 Parkgrove Ave., vdova po i'. 1944 umrlem Michaelu, mati I Marie lammarino, Rose Corley j in pok. Josephine, stara mati,j sestra Antona Sernel in Johan-!
nc; dokopa je doma v Črnučah:.^ Združenih držav podadmi-m oklic “Osvobodilnega odbora” pri Ljubljani, od koder je prišla ral Edgar H Reeder je v novem objavil in pozval jugoslovanske
v Ameriko leta 1903. Tam je za nustila brata Jakoba. Bila je članica (Cbllinwood Hive No. 293 L. T. M. Pogreb bo v četrtek ob 9.15 iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v cerkev Marije VnebovZete ob desetih, nato na Kalvarijo.
pismu predsedniku Združenih, komuniste, naj se združijo in od-držav L. B. Johnsonu zavrnil! stranijo Tita in njegove komu-njegovo zagotovilo, da je načrt nistične krivoverce, obrambnega tajnika McNamarej Zveza komunistov Jugoslavi-o ukinitvi armadnih rezerv iniJe> ki je v nedeljo zaključila
njihove delne združitve z narodno gardo “previden in mo,-der” ter da ne bo prav nič ško-Lovrenc Torkar	jdoval oboroženim silam Zdru-
Včeraj je umrl 77 let stari ženih tfržav, ampak jim koristil
Lovrenc Torkar s 15811 Hunt-mere Ave., mož 1. 1944 umrle Frances, roj. Grdadolnik, oče Lawrenca, Stephena in Adolpha, štirikrat stari oče, brat Johanne Oblak (Lucknow Ave.) in pok. Jennie Zupan, rojen na Bledu v Sloveniji, od koder je prišel v Ameriko leta 1913. Pokojni je bil mizar ter je bil pred upokojitvijo zaposlen pri N.Y.C. železnici. Bil je član Društva V boj št. 53 SNPJ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek zjutraj ob 8.15 v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo v rodbinski grob.
-------o------
Jeklarski mj
Me priiraasp ¥ drpžbi
CLEVELAND, O. — Predsednik Unije jeklarskega delavstva David J. McDonald je dejal tu časnikarjem preteklo nedeljo, da cilj borbe njegove unije niso samo boljši gmotni pogoji delavstva v jeklarski industriji, ampak tudi priznanje družbe, ba je jeklarski delavec “pošten državljan”, ki doprkiaša svoj delež tako državi kot družbi.
Delavske unije se v naši deželi dejansko' bore od nekdaj za priznanje delavčevega položaja v družbi in državi, zahte vajo, da dobi v javposti tudi glas, ki odgovarja
ter povečal njihovo pripravljenost za takojšen nastop v slučaju potrebe.	,
Obrambni tajnik je pretekli petek objavil predlog, ki ga je izdelal armadni tajnik ob sodelovanju načelnika glavnega stana armade. Ta predvideva ukinitev rezervnih enot armade po njihovi delni združitvi z enotami narodne garde. Ta naj bi bila zato modernejše opremljena in bolj sposobna za takojšnjo u-porabo, kot so dosedanje enote. Skupno naj bi ukinitev armadne rezerve zmanjšala številčno stanje armade in narodne garde za okoli 150,000 mož. Skupno naj bi ostalo v narodni gardi okoli 550,000 mož. Letalske inž pomorske rezervne enote za sedaj o-stanejo, po vsem sodeč ;pa bodo pozneje tudi prišle na vrsto1.
V rezervnih enotah, ki so določene za razpust, je tudi okoli sto članov Kongresa. Ti bodo skušali izvedbo načrta preprečiti, kot se za to prizadeva Zveza rezervnih oficirjev in krajevne oblasti, ki bodo z razpustom prizadete. Narodna garda je na splošno predlog sprejela z zadovoljstvom.
svoj 8. kongres, je v posebni resoluciji obeodila napore Kitajske komunistične partije za prisvojitev vodstva svetovnega komunističnega gibanja in se izjavila za enakopravnost Komunističnih partij in njihovo neodvisno pot v “socializem”.
Centralni kornitet Zveze komunistov Jugoslavije so razširili na 155 članov in izvolili vanj poleg 84 starih tudi 71 novih članov. Tito, ki je bil ponovno izvoljen za glavnega tajnika, je poudarjal potrebo po stalnem prizadevanju za pridobitev mladine za partijo in delo v njej.
£ačel je zborovati naj-v®eji parlament na svetu: kitajski!
peiping, Kitaj. — Homuni-
stični režim je poslal v kitajski l>arlaiment kar 3,037 poslancev ^ zimsko zasedanje, ki se bo 2ačelo 20. decembra. Kot v Mo-yi bo parlament samo odobril rzavni proračun, dalje gospo-arski plan in nekaj imenovanj, vfcljub velikemu številu poklicev pa ne bo pomenil niče-®a’r! 'kajti vse njegove posle vrši lansko le predsedstvo glavne-^a odbora komunistične stran-su’ .P°rej isti sistem kot v Mo-^ vi' Poslanci so bili “izvoljeni” septembra, predlagala jih je favno samo komunistična
Stranka.
Kaj pa ruski prst?
WASHINGTON, D.C. — Tu se nekateri visoki uradniki sprašujejo, kako da po svetu nihče ni v skrbeh zaradi tega, kdo ima njegovemu prst na ruskih atomskih in vodi-doprinosu eni kot drugi. Unij-jkovih bombah, ko je bilo po skl delavec naj bo priznan kot! vsem svetu toliko govorjenja in strokovnjak, kot važen del svo- pisanja o nevarnosti, ki bi gro-bodne ameriške družbe, ki je( žila svetu, če bi bil izvoljen za vreden vsega upoštevanja in, predsednika ZDA sen. B. Gold-spoštovanja.	j water.
Amerika je lani dala za dobrodelne namene okoli $10 bilijonov
NEW YORK, N.Y. — Največ so prispevali zasebniki, njihova darila cenijo na $7,875 milijonov; razni fondi so dali $819 milijonov, zapuščinepa $795 milijonov. Podjetja so dala $538 milijonov. Tisti, ki imajo skušnjo na tem polju, pravijo, j da so gornje cenitve verjetno prenizke.
Največ darov dobijo cerkve: 49%, šole dobijo 17%, dobrodelni zavodi 15% in bolnišnice kakih 12%.
Seveda pa ne pride ves nabrani denar v prave roke in v prave namene. Cenijo, da “izgine” med potjo 3-5% nabranega denarja. Dobrodelnost je tisto področje, kjer je najmanj kontrole nad porabljenim denarjem, javne in zasebne. Zato so zlorabe primeroma pogoste, toda v malih zneskih. Največ denarja se pa po nepotrebnem porabi za “poslovne stroške”. Za to po-
NAM SE NI TREBA PRED M10MUR ZAGOVARJATI!
Adlai Stevenson je v Varnostnem svetu ZN dejal, da so Združene države ponosne na svoj delež pri reševanju človeških življenj, ki sc bila v nevarnosti zaradi civilne vojne v Kongu. Poudaril je, da Združene države ne čutijo nobene potrebe, da bi se zagovarjale “pred katerokoli državo, ki se pojavi pred tem svetom”.
ZDRUŽENI NARODI. N.Y. — Poslanik ZDA pp Združenih narodih Adlai Stevenson je včeraj na seji Varnostnega sveta povedal afriškim državam, kar jim gre v zvezi z obdolžitvami o vmešavanju Amerike, Belgije in Velike Britanije v kongoško državljansko vojno. Dejal je, da še nikdar ni slišal '‘tako nespametnih, neodgovornih, žaljivih in odbijajočih besedi” kot v zadnjih dneh od zastopnikov IS držav v Afriki, ki dolže Ameriko, Belgijo in Anglijo napada na Kongo. Vodnike afriških držav je posvaril, da je skrajni čas, da se zavedo svoje odgovornosti in puste v miru vlade drugih držav, četudi so jim nesimpatične, če nočejo, da se Afrika vrne v primitivno stanje popolne anar-h i j e.	; - ~~"-rT	-------
‘Če naj vsak mednarodni pre- j % vale v državljansko vojno in pir postane španska državljan-1 podpirale upor proti vladi z ska vojna, ko bo vsaka stran pri-; orožjem in vojnimi potrebščina-tegnila še druge afriške države; mi. Združeni narodi, Organiza-in velike sile drugih kontinen- j cija afriške edinosti ter Gospodov, bo zgodovina neodvisne A-' darski svet ZN naj bi s skupni-frike v tem stoletju krvava in j mi napori skušali vrniti v Kon-sramotna in upanja čudovitih go red in mir. afriških ljudstev bodo kruto od-j Zastopnik Združene arabske ložena,” je razlagal Stevenson republike (Egipta) Mohamed Afričanom v Varnostnem svetu. Award El-Kony je ponovil ob-Ostro je zavrnil zastopnike 18 tožbe afriških držav in pozval
atriških držav zaradi njihovih
Varnostni svet, naj ne dovoli,
“nespametnih, neodgovornih, ža- i da bi ta “napad” ostal neobso-Ijivih in odbijajočih” izjav pred ! jen.
Varnostnim svetom na račun Združenih držav, Belgije in Velike Britanije.
Stevenson je povedal, da so se Združene države odločile po-
proti rdašim v ¥idnanru $\m itaaših!
SAJGON, J. Viet. — Ameri-nesti belgijske padalce nad Stan-(ski poslanik M. Taylor je pove-
leyvilie s soglasjem kongoške vlade šele potem, ko predstavniki upornikov niso marali dati nobenih zagotovil za varnost A-merikancev, Evropejcev, Afričanov in Azijcev, ki so jih držali kot talce. Poudaril je, da Združene države ne čutijo nobene potrebe, da bi se za to svoje dejanje zagovarjale pred komurkoli, nasprotno ponosne so nanj.
Stevenscn predlaga nadzorno komisijo ZN
Ko je zavrnil obdolžitve afriških zastopnikov, je Stevenson predložil, naj bi šla posebna ko-
stavko se pogosto skrivajo naj- misija Združenih narodov v Kon
večje zlorabe, ki jih pa nihče ne more odkriti.
go pregledat položaj in poskrbet, da se ne bodo tuje države vrne-
Volivni možje so včeraj izvolili predsednika Johnsona
dal vladi Južnega Vietnama in narodnemu svetu, ki nadome-stuje začasno parlament, da je boj proti komunistom v prvi vrsti stvar Južnih Vietnamcev samih. Združene države so pripravljene nositi del bremena, o-skrbeti Vietnamce z orožjem in jim dati gospodarsko pomoč, da bodo boj zmogli tako na izključno vojaškem kot tudi na social-no-političnem polju, ne bodo pa prevzele boja samega.
Ameriški poslanik je obljubil predsednik vlade Tran Van Hu-ongu tudi vso možno politično in moralno podporo proti njegovim n a s p r o t nikom v budističnih vrstah. Uradno poročilo o razgovoru med obema pravi, da je poslanik gen. M. Taylor izrazil “polno zaupanje” v vlado Huon-
ga.
Iz Clevelanda in okolice
Mohorjeve so še na razpolago—
blovenska Pisarna ima še nekaj popolnih zbirk Mohorjevih knjig za leto 1985. Kdor jih zeii, naj piše ali jih pride iskat. Na-siov: Slovenska Pisarna, Baragov Dom, 6304 Sl. Ciair Ave., Cleveland, L). 44105; tel.: EN 1-5926. Pisarna je odprta vsako nedeljo, vsak torek in vsak petek popoldne od dveh do šestih. V bolnišnici—
Mrs. Louise Čebular s 15414 Lucknow Ave. je v Euclid Glen-vilie bolnišnici. Obiski so dovoljeni.
Dodatek k “Zahvali”—
Pri “Zahvali” za pok. Frances Šraj je pomotoma izostalo: Hvala vsem, ki so položili vence ob krsto. Hvala dr. J. Folinu za številne obiske v bolezni. — Prizadeti so prošeni, da oproste!
Novi odbori—
Klub slovenskih upokojencev na Waterloo Rd. ima za 1. 1965 sledeči odbor: predsed. Joe Planinc, podpredsed. John Ažman, taj. Mary Debevec, 14S26 Sylvia Ave., Ll 1-3172,zapis. Rose Paulin, pregledniki George Pan-chur, Jakob Marinko, Louis Dular. Seje so vsak 2. torek v-mesecu ob dveh popoldne v SDD na Waterloo Rd.
Slov. folklorna skupina Kres ima za leto 1965 sledeči odbor: predsed. Jure Švajger, podpredsednica Marija Mertik, tajnica Nežka Ovsenik, 7505 Cornelia Ave.,. tel. 881-3118, blggaj. Barbara Cerar, koreografinja Mrs. Bi eda Lončar.

E)eln0 oblačno in mrzlo z na-y-'tavanjem snega. Najvišja tem-Paratura 24.
Cleveland, O. — Volivni postopek za volitev predsednika je dolg, začne se z novembrskimi volitvami. Takrat je novi predsednik izvoljen, toda še ne popolnoma. V decembru ga morajo še enkrat izvoliti volivni možje, v januarju mora Kongres izid volitev po volivnih možeh vzeti na znanje in ga razglasiti, 20. januarja pa mora novi predsednik priseči. Do trenutka prisege gospodari v Beli hiši njegov prednik.
Včeraj se je v 50 državnih prestolicah sestalo 538 volivnih mož, da volijo predsednika. Jih je ravno toliko kot članov Kongresa, senatorjev in kongresnikov. Na vsako državo jih odpade toliko, kolikor ima senatorjev in kongresnikov.
V naši državi imamo 24 kongresnikov in 2 senatorja, zato ima Ohio 26 volivnih mož. Vsi ti so se zbrali včeraj v Colum-busu. So sami demokrat j e, kajti v naši državi je zmagal pred-
to ni dobila nobenega volivnega predsedniku senata v Washing-
moža. Pri volitvah volivnih mož velja namreč načelo navadne večine; tista stranka, ki zmaga, dobi vse volivne može, stranki, ki podleže, ne ostane ničesar.
Vseh 26 ohajskih volivnih mož se je zbralo včeraj dopoldne na vrhovnem ohajskem državnem sodišču, Sejo je otvo-ril ohajski državni tajnik T. Brown kot predsednik ohajske državne volivne komisije in u-gotovil, kdo je navzoč in kdo ima glasovalno pravico. Takoj za tem je predsednik sodišča zaprisegel vse volivne može. Po zaprisegi je pa guvernerjev administrativni pomočnik McElroy imel na volivne može kratek nagovor. S tem je bil dopoldanski del seje končan.
Voditelj naših ohajskih demokratov Coleman je potem povabil volivne može na kosilo, po kosilu so pa šli na ohajski Kaipitol in opravili volitve. Zapisniki o izidu volitev so bili
sednik Johnson. Republikanska dostavljeni federalni državni u-stranka je ostala v manjšini, za-j pravi v roke državnega tajnika,
tonu in pa federalnemu sodišču, ki je pristojno za Columbus.
Motil bi se, kdor bi mislil, da je s tem volivni postopek zaključen. Dne 6. januarja se bosta sestala v Washingtonu senat in predstavniški dem na skupno sejo in ugotovila na podlagi dostavljenih poročil iz 50 držav, kdo je izvoljen za predsednika, nakar 'bo Kongres proglasil, da je Johnson izvoljen. Moral pa bo 20. januarja biti zaprisežen, da postane njegov mandat pra-vomočen.
Postopek je torej precej dolg, kar pa ni goli slučaj. Ko so kovali naši politiki ob rojstvu ZDA ustavo, so bili v skrbeh, da bo predsednik pravilno izbran. Bili so sicer demokratje, toda niso preveč zaupali ne volivcem ne politikom, dvomili so, da bi bili volivci in politiki zmeraj dozoreli za predsedniške volitve, zato so vrinili v volivni postopek volivne može. Pri volivcih so se bali, da jih bodo dobili demagogi v roke, pri politikih so se ba-
li, da bodo podlegli skušnjavam in delali politične kupčije s kandidati za predsednika, kar bi o-čitno škodovalo deželi. Zato sc odredili, da naj volivci volijo volivne može, ki naj volijo predsednika. Bili so prepričani, da bodo volivni možje bolj čutili odgovornost za svoje glasovanje kot volivci in politiki (kongresniki in senatorji). Zato je volivnih mož ravno toliko kot članov Kongresa. Čisto izogniti se pa vplivu Kongresa niso mogli. Ako pri volitvah v decembru ne dobi noben kandidat absolutne večine volivnih mož, pride volivni postopek pred Kongres, ki glasuje,'kdo bo novi predsednik.
Zanimivo je, da je sodna o-blast popolnoma izključena iz volivnega postopka, dočim igra v evropskih demokracijah veliko vlogo. Ustanovitelji naše republike so stali dosledno na stališču, da je treba strogo ločiti upravno, zakonodajno in sodno oblast, in zato niso vpletli federalne sodnije v volivni postopek.
Hoover trdi, da boj za civilne pravice ni pod komunističnim vplivom
WASHINGTON, D.C. — Ravnatelj FBI Hoover je izjavil, da njegova organizacija ni našla sledi o komunističnem vplivu na gibanje za civilne pravice. Ni pa zanikal, da je med voditelji nekaj zanesenjakov, ki v boju za civilne pravice ne izbirajo ne sredstev ne sotrudnikov, samo da bi čim preje dosegli svoj cilj. Res je tudi, da se komunisti zmeraj ponujajo gibanju in da tudi sodelujejo pri nemirih in izgredih, akoravno jih nihče ne prosi za pomoč. Zanešenjaki pa niso tako močne osebnosti, da bi spravile gibanje pod svojo kontrolo.
Hoover se je pa bridko pritožil na državna sodišča na jugu, ki tekom sodnih postopkov očitno gredo na roko belim obtožencem.
— Okoli 24,400 milj strug rek v naši deželi je primernih za plovbo.
Zadnje vesti
JERUZALEM, Izrael. — Zaradi nesoglasij v vladajoči Mapa j stranki med predsed. vlade Eshkclom in bivšim predsednikom vlade Ben Gurionom je predsednik vlade odstopil in država je sredi hude vladne krize.
CHICAGO, 111. — Tri železničarske unije, ki so grozile, da bodo danes začele štrajk, so izjavile, da so tega odložile na čas po 1. januarju 1985.
CAPE KENNEDY, Fla. — Nov preskus vesoljske ladje Gemini brez astronavtov bodo izvedli 5. januarja. Prvi tak poskus pretekli teden ni uspel, ker je raketa Titan obtičala na tleh, ko je odpovedal dotok goriva motorjem.
SAJGON, J. Viet. — Vodniki budistov so obdolžili Združene države, da hočejo pustiti vietnamsko ljudstvo v njegovem boju s komunisti na cedilu, ker podpirajo vlado Van Huonga, ki jo hočejo budisti vreči.
PARIZ, Fr. — Ameriški državni tajnik Rusk je bil včeraj poldrugo uro pri De Gaullu in tega zagotovil, da je Francija vedno dobrodošla pri vsaki obliki sodelovanja z Združenimi državami, vojaški ali politični. Vsa zagotovila niso spremenila stališča De Ganila do Združenih držav in njegovih pogledov na organizacijo Evrope.
MUENCHEN, Nem. — Predsednik kongoške vlade Čombe je tu izjavil včeraj, da je upora v Kongu v glavnem konec in da je sedaj treba misliti na gc-spodrrsko obnovo dežele. V Nemčijo je prišel, je trdil M. Čombe, da bi zainteresiral nemške gospodarstvenike in podjetnike za možnosti v Kongu.
/ISIE8a£KA POfliOWPM
------
cw.jrjjy?-

til 17 St. Clair Ave. — HZnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary A. Debevec
NAROČNINA:
If a Združene države:
$14.00 na leto; $3.00 za pol leta; $4.50 z« 3 meaec* * /-e Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION SATES:
i nited States-.
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 242 Tues., Dec. 15, 1964
Bodočnost Združenih narodov jih skrbi
V zborovalni dvorani Združenih narodov vlada dolgočasje. Tam se vrstijo govorniki, ki njihovih govorov nihče ne posluša, ker so namenjeni samo za domačo propagando v deželah, ki so govornike poslale v ZN. Zato pa na hodnikih ni zamrlo stikanje glav s krajšimi in daljšimi posvetovanji. Najmanj se s tem delom utrudijo delegatje malih držav, kajti čutijo, da se njihovi vsemogočnosti bliža počasen konec, ki ga pripravljajo vse velike države od Amerike preko Anglije in Francije tja do Rusije.
Do tega je moralo priti, kajti načelo: ena država en glas, je ustvarilo nemogoče politične položaje in zaostrilo odnose med članicami ZN. Že v januarju je opozoril ameriški državni tajnik na dejstvo, da dve tretjini članic ZN lahko spravijo skupaj države, ki nimajo niti 10% prebivalstva vseh včlanjenih držav in ki ne prispevajo niti 5% k proračunu ZN. Naša dežela sama prispeva 32.2% in dodaja še prostovoljne prispevke, posebno rada priskoči na pomoč raznim organom ZN, kadar jim zmanjka denarja. Kljub temu ima v generalni skupščini le en glas kot na primer republika Malta! Da ostanemo pri istem primeru: Malta je bila med najmanjšimi angleškimi kolonijami, danes je z Anglijo ravnopravna, obe imata v ZN samo po en glas!
Pa ni bilo zmeraj tako. Takoj po vojni so imele velike države neke privilegije v Varnostnem svetu, ki jih je pa Rusija tako pogosto rabila, da so ti privilegiji prišli ob kredit. Zato je generalna skupščina ZN sklenila 1. 1955, naj sama odloča, kadar zaide glasovanje v Varnostnem svetu v slepo ulico radi veta, navadno ruskega. Tako smo prišli sedaj do sledečega stanja v ZN:
ZN imajo sedaj 115 članov! 59 med njimi jih pripada azijsko-afriškemu bloku, ki je zapisal na svojo zastavo strogo nevtralnost, seveda zelo velikokrat močno rdeče pobarvano. Ta blok lahko izglasuje vsak proračun ZN, ako-ravno prispeva vanj povprečno komaj 0.04% na vsako članico bloka.
To ni samo suha naštevanka. Ta blok je na primer izglasoval za UNESCO proračun še v letošnjem oktobru, akoravno so vse velike države smatrale, da je proračun pretirano visok. Seveda so lahko glasovale, saj stroškov za tako glasovanje ne nosi blok, ampak le velike države.
Ravno zadnje tledne se je pokazalo, da bloku tudi ni dosti za paragraf 19 pravil ZN, ki jemlje glasovalno pravico tistim članicam, ki ne plačujejo pravočasno svojih prispevkov. Ta paragraf bi pognal Moskvo na hodnik, kadar bi generalna skupščina glasovala, kajti Moskva zapadlih o-brokov noče plačati. Blok pa se boji, da bi Moskva utegnila zapustiti ZN in z njo vred bi enako postopale tudi vse osta-je komunistične države razen Albanije. Zato je blok rajše pristal na kompromis, ki začasno jemlje glasovalno pravico ne samo Rusiji, ampak tudi vsem ostalim članicam ZN-
Blok je optimistično razpoložen. Upa, da se bo glede zapadlih prispevkov našel kompromis — seveda na račun Amerike —, ki bo Moskvi pustil glasovalno pravico, ako-ravno ne bo do črke izpolnila svojih plačilnih obvez. V svojem optimizmu je sklenil, da bo skušal organizirati v okviru ZN še novo stalno tajništvo za pospeševanje mednarodne trgovine, ki bi seveda skušalo izbijati iz industrijskih držav vse mogoče gospodarske koncesije na račun gospo' darsko zaostalih članic. Kakor da bi se v okviru GATT ne dala urediti tudi mednarodna trgovina! Nobena med velikimi državami ni navdušena za ta načrt, kar so jasno pokazale na zadnji ženevski konferenci o mednarodni trgovini pred nekaj meseci.
Blok bi rad povišal število članov Varnostnega sveta od 11 na 15, gospodarskega in socijalnega odbora pa od 15 na 27. Trdi, da je število članic ZN tako veliko, da se mora to poznati tudi v omenjenih organih ZN. Vse te nove članice ZN ne pomenijo toliko kot par naših domačih srednjih držav.
Azijsko-afriški blok je postal zbirališče kolektivnih interesov malih držav. Te pravice jim nihče ne jemlje, zato one mislijo, da velike države te pravice nimajo in da njihova medsebojna posvetovanja pomenijo “nedovoljene pogovore”. Razumljivo je, da so tudi proti ameriškemu načrtu, da bi pri morebitnih vojaških akcijah ZN, ki bi varovale ogroženi mir, kjer bi nevarnost zanj nastala, imele več besede tiste države, ki nosijo več žrtev v sredstvih in moštvu. Torej ravnopravnost na celi črti, samo ne pri bremenih, zato pa povsod drugod!
Ozračje ni torej ravno prijetno v ZN. To diplomatje dobro vedo, toda le neradi govorijo med seboj, razen takrat, kadar so vsi pristojni na isti “liniji”. Po tej poti se reševanje kočljivih zadev samo odlaga, kar pa ne more trajati večne čase.
Za sedanjim dvobojem med Ameriko in Rusijo se torej skriva še cela vrsta vprašanj, ki sb Veliko bolj važna kot zapadli ruski prispevki v prid ZN. Zato ni izključeno, da
bodo velike države vsaj naslonile na kompromis o plačevanju ^zaostalih prispevkov še druge tajne sporazume, ki bodo skušali kolikor mogoče milo spremeniti razmerje političnih sil med malimi in velikimi državami.
Naša dežela se ne boji ne takega razvoja v ZN, ne debat o vprašanjih glede odnosov med velikimi in malimi državami. Dnevi, ko je bila naša diplomacija zaverovana v vodstvo” pri ZN, so hvala Bogu za nami. Na račun “vodstva” smo si nakopali dosti bremen in skrbi, pa tudi doživeli dosti razočaranj, kar smo vse skupaj drago plačali in še plačujemo. Zato upamo, da bo predsednik Johnson pravilno ocenil naš interes na ZN in se postavil na stališče, da ravnopravnost v ZN ni nekaj neomejenega, da se mora’ozirati tudi na žrtve. Amerika se ne brani žrtev, toda zahteva tudi primerno vpoštevanje, za kar je pa nevtralni blok v ZN gluh. Če hoče dobro Združenim narodom, bo moral bolj realno gledati na mednaroden položaj, drugače bo on sam odgovoren za njihovo počasno umiranje.
Tehnično se kompromis da doseči brez škode za ZN na ta način, da naj postane generalna skupščina s svojo ravnopravnostjo članic le oder za govorniške vaje in politično propagando, dejansko delo pa naj se prenese na posebne odbore, kjer bo ravnopravnost prilagojena žrtvam za ZN.
BESEDA IZ NARODA
Pismo
Vrhenškega
Tineta
Waukegan, 111. — Naj mi čita-telji ne zamerijo, če bom tudi jaz v tem dopisu najprvo nekaj spregovoril o naših zadnjih letošnjih narodnih volitvah. Politične propagande je bilo res dosti v taborih obeh strank, dasi marsikdo izmed nas ni pričakoval takega izida, namreč, da bodo vsi demokrati tako zmagali s predsednikom Johns onom. Glede predsednika Johnsona smo več ali manj vsi pričakovali, da ho zmagal. Ampak v posameznih državah da bo zmagalo toliko guvernerjev, ki pripadajo demokratski stranki, tega bi pa ne verjel, to je pred volitvami, če bi mi kdo to pravil. Pri nas v Illmdisu;'vsaj tu pri nas v naši okolici, smo računali: L. B. Johnson bo zmagal, prihodnji guverner v naši državi pa bo Percy. Pa smo se vsi uraču-nah. In morda je tako kar prav, da smo se uračunali. Demokratska uprava v Washingtonu in demokratska uprava v Springfieldu bosta v mnogih ozirih bolj skupno vozili, kakor pa v Washingtonu uprava ene barve, v Springfieldu pa druge barve. To je kar enostavno razumljivo. Da smo pa sodili, da bo zmagal republikanski kandidat za guvernerja, je bilo pa več razlogov. Eden razlogov je bil zelo glasen in ta je ugovor illinoiških farmarjev. S katerimkoli farmarjem si govoril, vsak je več ali manj izražal nezadovoljnost sedanjo upravo in določili za farmarska gospodarska vprašanja. Pritoževali so se proti vedno višjim davkom, vedno večjo in bolj strogo kontrolo nad obdelovanjem zemlje in še mnogo tega ali onega. Vse to so nekake uradniške sitnosti, ki jim dosedanji farmarji niso bili navajeni, zato so jim bile nepriljub Ijene. Sodobni farmar, ki prijavi gotove dele zemlje, da jo bo pustil neobdelano, mora odgovoriti na mnogotera vprašanja, navesti mora tudi podatke o drugih dohodkih za ostali del posestva in še marsikaj drugega, kar je farmarjem sama “nepotrebna sitnost in skoro sleherni farmar se “prizeksa” iz urada, kadar gre prijavit gotove dele zemlje, da jo ne bo obdelal. Tako farmarji.
Koliko ugovorov in zabavljanj pa pride še od drugih strani. In povprečni volivec, ki to čuje in sam pa na sebi nekaj teh sitnosti čuti, razločevati pa ne zna, ali je vsa taka točna kontrola potrebna ali ne, si misli, da z drugim guvernerjem bi bilo vse boljše v takih ozirih.’ Navadno seveda ni. Ampak ljudje pa le mislijo, da bi bilo boljše. Vse to in taki razlogi so kazali v Illinoisu, da bomo dobili drugega guvernerja druge stranke. Vo-
litve pa so pokazale drugače, da vsi, ki smo tako mislili in kaj takega pričakovali, da smo se motili.
Izpadlo je tako, kakor je, in morda je kar prav, da je izpadlo, kakor je. Bodočnost bo nam pokazala, če bo prav tako, ali bi bilo boljše, če bi izpadlo drugače.
* OD ZDAJ ZANAPREJ BO NASTALO zanimanje za druge zadeve. Več ali manj vsepovsod za lokalne zadeve in probleme. V sosednem North Chicagu že govorijo, kako bodo prihodnjo pomlad volili župana, mestne “aldermene” in druge uradnike. Lokalni list “The North Chicago Tribune” je glede sosednega North Chicaga že nekaj o tem spregovorila. Omenja, da zdaj, ko smo zaključili narodne in državne volivne borbe, da zdaj že obračamo svoje poglede in uravnavamo naše politične račune na svoje lokalne zadeve in probleme. Omenja dalje, da se je že pripravila neka opozicija proti sedanjemu županu Charlesu He-bior. Kakšna, še ne pojasni razločno. Bo treba počakati, kako se bo vse razvilo v tem oziru.
* DRUGE ZANIMIVOSTI pri nas in drugod po svetu. Kakšne so? Ena izmed takih zanimivosti, v katero so padle moje oči, je vest v tukašnjem lokalnem listu “The Waukegan News-Sun”, ki pravi, da “pomanjkanje žensk zna nastati”. Pa sem pri sebi vzkliknil ob tej vesti: kdo bo pa nam kuhal, pral, srajce likal, če ne bo žensk na razpolago? Potem sem pa bral poročilo dalje, da vidim, iz kakih razlogov se o tem “važnem” problemu govori in razpravlja. Pa vidim, da neki dr. Berger o tem razpravlja ter navaja, da umrljivost otrok je mogoče, da se zmanjša. Pristavlja, da k te mu zna pripomoči manjše število žensk na svetu. Potem omenja dr. Berger dalje, da je ironičen vzrok, da moški spol je vidno manj sposoben za preživetje, kakor pa ženski spol. Dr. Berger, ki je član v direktoriju Evanston bolnišnice v oddelku za raziskave in vede, seveda poudarja, da njegova domneva v tem oziru in v takih slučajih ni kaka določena znanost. Dalje o-menja, da se povprečno rodi 106 otrok moškega spola na vsakih 100 otrok ženskega spola. Petem pa dalje navaja, da ob starosti 30 let se pa ravnotežje izenači 100 na 100, ker otroci moškega spola na splošno in povprečno umirajo bolj zgodaj, kakor pa rojeni ženskega spola. Po starosti 30 let pa dalje navaja, da število rapidno pada, ker meški spol hitreje umira kakor pa ženski spol in zato ženske živijo in ^ dosegajo višjo starost nego moški.
Če bo šlo tako naprej, zna nastati pomanjkanje žensk za že-nitovanje. Morda še ne jutri, lahko pa v prihodnjih 100 letih. Vidite,
Nekdo mi je pravil, da jugoslovanski konzularni urad v Chicagu zdaj predpisuje ceno za registracijo v njihovem uradu javnih notarjev $5 za dobo treh let. To je ameriških javnih notarjev. V naših Združenih državah vsaka posamezna država pooblašča gotove prosilce, ki zaprosijo za pooblastitev za izvrševanje tega posla. V naši državi Illinois n. pr. lahko vsak državljan, ki se čuti sposobnega za to, zaprosi za tako imenovanje ali pooblastitev. Treba je le napraviti prošnjo na urad državnega tajnika, na listini prošnje je tudi besedilo za poroštvo (bond) $1,000, ki ga morata podpisati dva poroka, posestnika, ki zagotavljata s poroštvom, da bo prosilec pravilno in pošteno vršil posle notarja. Če je prošnja v redu, potem jo v uradu državnega tajnika odobre in prosilcu pošljejo, oziroma izdajo uradni certifikat, ki se glasi, da ga izdaja guverner države takemu prosilcu za notarstvo. S prošnjo je treba poslati na državni urad za notarsko pooblastilo $2. Tako pri nas v Illinoisu. Ker pa so javni notarji pooblaščeni vsak le za tisti okraj, kjer biva, je potrebno, da po prejemu pooblastila (certifikata) tak javni notar se prijavi in registrira kot javni notar v uradu njegovega okraja, za katerega je imenovan. Na okrajnem uradu pa računajo, vsaj do sedaj so, za tako registracijo ali prijavo le 25c, z besedo petindvajset centov! To za dobo štirih (4) let, za dobo, ko velja pooblastilo.
Jugoslovanski konzularni u-rad pa le za tri leta $5, z besedo pet dolarjev!
Njihova zadeva, če tako raču najo. Tbda, ali je registracija a-meriškega javnega notarja v jugoslovanskih konzularnih uradih potrebna ali ni potrebna, to bi bilo dobro vedeti?
Ameriški javni notar, ki no-tarizira razne podpise raznih strank, ki pred njim z izjavo prisege podpisujejo pogodbe ali karkoli že, izjavlja, da stranke pozna, ali da so pred njim tako pod zaprisego izjavili, kar so. Nato, če še okrajni urad potrdi, da je nbtar, ki tako listino nota-rizira, v okraju • registriran, ali ni to dovolj, da bi takega notarja priznal za veljavnega tudi kak konzularni urad? Ali gre pri tem za to, da se od notarjev dobi tistih $5?
Za overovljenje listin pa strankam potem na konzularnih uradih itak še posebej računajo.
Ljudje, ki imajo opravka s kakimi jugoslovanskimi uradi, se dandanes res upravičeno vprašujejo, čemu vsepovsod pristojbine in takse, tu take, tam take? In včasih za kake prav malenkostne zadeve.
Vrhenšk Tine
------o--------
Haslov g. rnsgr« J, J.
, tena
Čeprav vam ne bo odgovoril, vedite, da se vas bo prav gotovo z veliko hvaležnostjo in ljubeznijo spominjal vsak dan v molitvi. Hvala Vam!
Louis Ferfolia
Cleveland, O. — V AD od 18. nov. je bilo priobčeno poročilo o obisku Rev. Julija Slapšaka in podpisanega pri g. msgr. Johnu J. Omanu v Betanijskem domu v Onamia, Minnesota. Z njim je AD zelo ustregla prijateljem g. monsignorja pri Sv. Lovrencu, pa tudi drugod v Clevelandu in po Ameriki sploh. Podpisani sem dobil zelo veliko zahvalnih pisem za to, obenem pa z vsakim pismom tudi proš-nj°> naj naznanim našim ljudem sedanji naslov g. monsignorja, ker da bi mu mnogi od njih radi pisali. Ravno tako me je tudi mnogo ljudi s tem namenom klicalo po telefonu. Da bi ustregel kar se da vsem, naznanjam sedaj kar po Ameriški Domovini naslov g. monsignorja.
Glasi se:
Rt. Rev. msgr. John J. Ovlan,
Bethany Home,
Onamia, Minnesota.
Sil¥A ¥ Tordsifi?
Toronto, Ont. — Dne 2. decembra smo se zopet zbrali člani SAVE na cerkveni galeriji Marije Pomagaj. Po kratkem pogovoru o plesu 13. februarja, je sledil razgovor o mestnih volitvah, ki so se vršile 7. decembra v Torontu. O kandidatu za župansko mesto Givenns-u je poročala Rafaela Dolenc, o Lam-port-u pa nam je razložila Mari Strah. Sledila je debata o o-bljubah teh dveh kandidatov ter naše mnenje, kdo bo naš novi župan?
Pomenek je bil tudi o predstavi Slovenskega gledališča “Kralja Oidipa” 29. novembra. Igranje, scena je bila pohvalno izražena, saj je za nas to veliko kulturno doživetje. Ponosni smo tudi bili, ker je glavno vlogo, kralja Gidi j a, podal član SAVE, Darko Medved. Vsebina igre je bila podana v gledališkem listu, ki nam je pomagala do boljšega razumevanja — le težkim besedam v prozi večkrat nismo> bili kos... Naslednja točka tega sestanka je bilo pastirsko pismo slovenskih škofov. O spoštovanju in zakaj je važen materin jezik, se bo še govorilo na bodočih sestankih.
Pomenek je bil tudi o različnem in razdeljenem mišljenju slovenskih ljudi. Mi mladi ne bomo pogrevali starih grehov, temveč delali složno med seboj, za skupen dobrobit slovenstva.
Peter Čekuta
MMAUŠKE !*E8!
Milwaukee, Wis. — Letošnje leto bo v kratkem prešlo* v pozabljenje, v pozabljenje pa ne sme preiti slovenska kulturno-zabavna dejavnost v Milwaukee v tej sezoni. V oktobru smo imeli uspešni solistični koncert pevke Dolores Ivancich, ki je nato odpotovala v Ljubljano, kjer bo nadaljevala svoje pevske študije. V- novembru je slovensko društvo Triglav priredilo veseloigro “Stari grehi” in zabaven večer. Igro sta pripravila režiser Vlado Kralj in Rozina Franc. Pri zabavnem večeru so sodelovali skoraj vsi člani in članice, kar je prineslo društvu tudi lep finančni uspeh. V nedeljo, 6. decembra, na god sv. Miklavža je društvo Triglav v dvorani sv. Janeza priredilo vsakoletno “Miklavževanje” v veliko veselje otrok in odraslih.
Na sestanku članov ZPB Tabor je bil za voditelja te skupine izvoljen Franc Mejač, za njegovega namestnika in razpečevalca glasila “Tabor” pa Ivan Jakoš.
nosti guvernerja v ponedeljek, 4. januarja 1965, v glavnem mestu Madisonu. Slavnostni ples v čast guv. W. Knowlesu bo to pot v torek, 5. januarja, v Milwaukee, kar se bo zgodilo prvikrat v zgodovini naše države. Slavnostni ples se bo vršil V Auditoriju od 9. ure zvečer do 1. ure zjutraj. Pričakuje se o-krog 6,000 povabljencev, ki bodo za kritje stroškov plačali vstopnico $2.50 za osebo. Priprave za ta zgodovinski dogodek so v polnem teku.
*
Ivanc hicheva amerikansko-slovenska radijska ura prijateljsko vabi k poslušanju izredne božične oddaje na Božič, v petek:, 25. decembra, na postaji WMIL od 10. do 11. dopoldne. Ob tej priliki se vodja te ure Louis Ivanchich iskreno zahvali vsem za dosedanjo moralno in finančno podporo s toplo željo, da ostanemo tudi za naprej v prijateljskih odnošajih. .Sodela-ci te radijske ure, Louis in Dolores Ivanchich ter Alois Galič, želimo vsem rojakom in rojakinjam ter poslušalcem vesel Božič in vse najboljše želje za novo leto.
Ljubljančan in Beograjčan si ogledujeta v Sloveniji obcestne turistične reklamne plakate. Čez nekaj časa Beograjčan nagovori Ljubljančana: “Oprostite, Vi ste Slovenec, ali bi mi lahko prevedli tale letak iz slo-veščine na srbohrvaščino.” “Ne razumem Vas, odgovori Ljubljančan ... saj to ni slovenščina. Jaz sem ravnokar hotel prositi Vas, ki ste Srb, da bi mi ga pre' vedli iz srbohrvaščine v slovenščino!
Uredništvu in čitateljem AD ter rojakom in rojakinjam želi zadovoljen Božič in srečno ter zdravo novo leto 1965 dopisnik AD iz Milwaukee.
Lojze Galič 1
to je tudi svoje vrste i Prosim, pišite posebno sedaj zanimivost in problem.	j za božične in novoletne prazni-
ZADEVA, KATERI SE JE ke g. monsignorju. Hudo bo ve-TREBA MALO POSVETITI. —'sel vaših voščil in dobrih želja.
Ker večkrat dobim nezasluženo pohvalo brez vsake moje zasluge, naj resnici na ljubo povem, da dopisnik iz Milwaukee-ja, ki piše v AD “Milwauske zapiske” nisem podpisani, temveč župnik slovenske fare sv. Janeza rev. Claude Okorn, čast, komur čast!
m
Kdor se zanima za resno simfonično ali operno glasbo, ima priliko poslušati vsako soboto popoldne odlične operne radijske prenose iz Metropolitanske opere iz New Yorka. Ravno tako bodo prenašali na TV razne mladinske koncerte simfoničnega orkestra iz New Yorka pod vodstvom dirigenta Leonarda Bernsteina. V Milwaukee bomo imeli priliko poslušati na TV, kanal 4, odlične koncerte mil-wauskega simfoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Harry j a Browna.
♦
Novoizvoljeni guverner drža-
IZ NAŠIH VRST
Cleveland, O. — Spoštovani! Pošiljam Vam naročnino za A* meriško Domovino*, želimo Vana vesele božične praznike in srečno novo leto 1965. Vas najlop^6 pozdravljamo!
Mr. in Mrs. A. Potočnik
*
Greenwood, Wis. — Spoštovana gospa Debevec! Vidim, da se moja naročnina pomika Proti koncu, kakor ura, ki se mora naviti, da zopet teče. Tako je tudi z naročnino, moramo* jo obnoviti, če hočemo, da bo slovenski list še nadalje prihajal na Greenwood, v mojo hišo. Zato prilagam denarno nakaznico za celoletno* naročnino in Vam obenem želim vesele božične praznike in srečno novo leto. P°' zdrav vsemu osobju in naročnikom.
Mrs. Justina Volarich
*
Chardon, O. — Cenjeno u' redništvo! Zopet je prišel čas za poravnavo naročnine. Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljna in bi mi bilo žal, če je ne bi več prejemala. Zato pošilja111 naročnino* za celo leto.
Vam in vsem naročnikom k' sta želim prav vesele božične praznike in srečno ter dobrega zdravja polno novo leto. Ameriški Domovini še posebej obd0 napredka! S prisrčnimi pozdravi!	Jennie Marinček
*
Milwaukee, Wis. — Spoštovana uprava! Ker mi 18. decembra poteče naročnina, Vam pošilja111 ček za nadaljnje leto. Zahvaljujem se Vam za redno pošiljanje lista. Sicer je včasih pozen za dan, dva ali tri, ker je pošta preobremenjena in pot do Milwaukee dolga. Pa sem ga kljub temu vesel, ko ga zagledam. Zato priporočam vsakemu, da se naroči na Ameriško Domovino, ne bo mu žal.
Uredništvu, upravi in vsem čitateljem lista želim vesel Bo-
W i s c o n s i n, republikanec! žič ter mnogo uspeha, zadovolj Warren Knowles, bo z običajni- stva in veselja v novem letu mi ceremonijami sprejel dolž- 1965.	Joseph Muršec
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Miklavževanje, ki ga je priredila slovenska šola, je prav lepo Uspelo. Otroci so kratko spevoigro “Babica pripoveduje” kar dobro odigrali. Režija je bila v rokah g. Blaža Potočnika; ples-Ue točke je naučila otroke gdč. Anica Dolenc, pri klavirju je spremljala gdč. Mili Ponikvar. Posebno dobro so se odrezali: Veter, Snežinke in Zvezdica. Miklavž je razdelil otrokom nad 200 darov. Na majhne otroke je zelo blagodejno vplivalo, da ni bilo parkeljnov. Je bil pa Miklavžev prihod v spremstvu številnih angelov toliko bolj veličasten. Vsekakor je bilo to miklavževanje zelo vesel dogodek Za otroke.
*
Pri župniji Marije Pomagaj so na praznik brez madežnega spočetja Marijinega, 8. dec., obhajali deseto obletnico cerkve. Kajti pred desetimi leti prav na ta praznik zvečer je opravil pokojni škof dr. Gregorij Rožman Prvo mašo v tej cerkvi. Ta jubilej je župnija Marije Pomagaj slovesno obhajala le v cerkvi. Bila je slovesna peta maša ob polni cerkvi. Slavnostni govor so zaupali meni. Hotel sem dobrim torontskim Slovencem le Nakazati, koliko dobrega jim je hudila cerkev Marije Pomagaj v teh prvih desetih letih obstoja, da bi se bolj živo zavedali, kako je Bog njihovo delo in napore blagoslovil. Daši sem omenjal vse župinjske organizacije na splošno in nekatere še posebej, sem se vendar po končani pridigi takoj spomnil, da sem premalo naglasil, koliko je v teh letih storil cerkveni pevski zbor pod Vodstvom g. Jurija Eržena za dvig cerkvenih pobožnosti v cerkvi Marije Pomagaj. Lepo cerkveno petje in dober ter veren organist sta namreč za cerkveno bogoslužje velike važnosti. In priznati je treba, da je cerkveni pevski zbor odlično vršil to poslanstvo vseh 10 let. Noben Velik praznik in nobena večja cerkvena slovesnost v cerlkvi Marije Pomagaj ni minila brez Petja cerkvenega zbora ali vsaj he brez organistovega igranja ha orgle in brez ljudskega petja.
Jurija Eržena tudi ni treba nikdar prositi; vedno je pripravljen igrati in peti v božjo čast In k temu navaja tudi svoje pevec in pevke. Prav tako je misijonski brat Ciril tesno povezan s cerkvijo Marije Pomagaj kot njen cerkovnik in kot glavni hiašni strežnik. On že 10 let krasi oltar Marije Pomagaj, po-hiaga pri vsaki cerkveni pobožnosti v cerkvi, potrpežljivo in PHjazno spravlja v cerkev tudi
Pripravljamo pa tudi družabno božično praznovanje v cerkveni dvorani. Društvo Najsve-
brat Ciril tejše§a Imena Jezusovega bo imelo namreč v soboto, 26. de-
kve še pridejo, potem pa nekateri obnemorejo. A
zna pozdraviti njihov revmati-	.
zem in ostale slabosti, ki neka- cembra’ na Praznlk sv‘ štefana’
tere zadržujejo pred vrati cerkve ali bi se radi iz ponižnosti drenjali kje v veži pri vhodu v cerkev. Zato razumem g. profesorja Lojzeta Ambrožiča, ki je dejal, da ga seznam naše Misi-
v cerkveni dvorani na 225 Brown’s Line družabni božični večer, če je kdaj razlog za pošteno veselico, je ob božičnih praznikih. Sveta noč in Sveti dan sta tako sveta dneva, da se ne spodobi iti drugam, kakor v
jonske družbe ni mogel bolje o-	,	, v. ,
značiti po njegovi zaposlitvi, tat-	Pa	do'
ma. Na praznik sv. Stefana je
bila pa že od nekdaj slovenska navada, da so se Slovenci tudi
kor da je pripisal k bratu Cirilu Verdniku, C.M.:	ad omnia,
kar se pravi po slovensko, da je on za vse. In dejansko je pri cerkvi Marije Pomagaj on za vse, razen za maševanje in spovedovanje. To naj služi kot dodatek Ik deseti obletnici cerkve Marije Pomagaj. Dušnim pastirjem Marije Pomagaj, prejšnjim in sedanjim pa še enkrat iskreno čestitam k vsemu, kar so storili za cerkev in župnijo Marije Pomagaj, in prav tako vsem letu posebej dolžni spomniti se župljanom, ki so teh 10 let res ustanovitelja in prvega župnika veliko delali in tudi lepe uspehe župnije Marije Pomagaj v To-
na veselicah poveselili. Tako bo, čan, da se za Bogom in Marijo
Preč. g. dr. Jakob Kolarič, O.M., v Im lO-lelnice cerkve Marije Pomagaj
TORONTO, Ont. — V zad- še in materijalno stabilnejše njem svojem dopisu o 10-letnici življenje. Večina teh ljudi o župnije Marije Pomagaj (K.D.
31. marca 1964), katero letos obhajamo, sem med drugim zapisal, da smo v tem jubilejnem
dosegli.
V desetih letih je bilo v cerkvi Marije Pomagaj v Torontu krščenih 1,138 otrok, poročilo se jih je v tej cerkvi 503. K večnemu počitku pa je bilo spremljanih iz cerkve Marije Pomagaj le 53 umrlih Slovencev. Te številke veliko povedo. Samo novih družin, ki so se že v cerkvi Marije Pomagaj začele, je bilo v teh 10-ih letih nad 500. In samo naravni prirastek z rojstvi je bil nad 1,100 duš. Koliko družin poedincev se je pa še od drugje priselilo v teh letih k župniji Marije Pomagaj v Toronto! Že samo iz tega lahko sklepamo, da je Slovencev v
Torontu sedaj že zelo veliko.
*
Te številke pa tudi dokazujejo, kako potrebna je bila v predmestju Toronta še ena slovenska cerkev. Še tako, ko sta dve slovenski cerkvi, je cerkev Marije Pomagaj pri nekaterih mašah prenatrpana, če bi pa svojo nedeljsko dolžnost vsi Slovenci izpolnjevali, bi bila cerkev Marije Pomagaj odločno premajhna. Cerkev in dvorano Brezmadežne smo zidali zaradi večjega zemljišča večjo od cerkve in dvorane Marije Pomagaj. Nekateri so bili tedaj skeptični in so odločno izjavljali: Po čemu še eno slovensko cerkev in dvorano in zlasti čemu tako veliko? Danes po komaj 3 letih obstoja te cerkev je pa že pri glavni maši toliko vernikov, da morajo nekateri stati zadaj za klopmi. In če bomo dobili vsako leto to like novih župljanov, kakor smo jih letos, bo cerkev ob deseti ob
moram največ njej zahvaliti za svoj duhovniški poklic.” Črno mašo je opravil v Cezanjevcih pri Ljutomeru.
Delo v vinogradu Gospodovem
Prihodnji dve leti je nadaljeval bogoslovne študije, dokler ni 25. julija 1930 pričel vršiti misijonsko delo pri Sv. Jožefu nad Celjem vse do 30. sept. 1934. V tem času svojega misijonskega delovanja je obenem študiral dalje in 24. marca 1934 promoviral za doktorja teologije. Dne 1. oktobra leta 1934 je nastopil službo ravnatelja bogoslovcev Misijonske družbe v Ljubljani. V tem času je bil zelo zaposlen kot voditelj duhovnih vaj za razne stanove, zlasti za dijake Katoliške akcije, za bogoslovce zgodovinskem nastanku naše in duhovnike. Na tem mestu je
tudi to pot v cerkveni dvorani Brezmadežne. Naj bi bil za naše župljane in tudi za prijatelje naše župnije prijeten božični večer. Praznovali bomo tudi naše Štefane. Vabimo tudi Štefane od drugod, da pridejo na to veselico. Izkazali jim bomo posebno pozornost in godci bodo pripravljeni tudi prav njim kako zaigrati. Poleg godbe se bo v dvorani glasila tudi lepa božična pesem. Tako smemo upati, da bo res prav lep božični družabni večer. Ne zamudite ga!
tiste, katerih dobra volja obne-'letnici obstoja Že premajhna, more pri vratih cerkve; do cer- Vse to 80 modri in dalekovidni
BRIfPHA POTOVANJA v Slovenijo
* ladjo od Kanade, $329.25, tudi za obisk Vaših sorodnikov.
Res strokovna potniška pisarja z najpopolnejšimi uslugami od fotografije za potni list do vseh kart, najetja avtomobilov itd. Za leto 1965 je treba Napraviti rezervacije sedaj, ako želite dobra mesta!
^Migracijske cene avion
Ljubljana - Toronto, Kanada, $267.60. — Za Vas napravimo Prošnjo za vselitev, nabavimo karto in predvsem Vas točno °bvestimo glede ure prihoda. SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOŠČE; preko 70 plošč Pa razpolago; pišite za seznam. SLOVENSKE KNJIGE, lepa darila za Božič.
World travel
SERVICE LTD.
258 College St.
Toronto 2b	WA 3-48G8
rontu preč. g. dr. Jakoba Kolariča, C.M. To dolžnost nam nalagata hvaležnost in pravičnost, ki jo moramo imeti do človeka, ki je 11 let svojega življenja in dela žrtvoval v dobrobit slovenskega življa v Torontu in mu s svojim neutrudnim detlom u-stvaril izhodiščno točko z župnijo in cerkvijo Marije Pomagaj. Šele s svojo lastno župnijo smo Slovenci dobili svoj obraz, pognali korenine v kanadsko zemljo in tako ustalili in zasidrali slovensko ime v kanadski javnosti. Kar pa je najvažnejše, dobil smo svoje duhovno žari šče. Velikokrat mislim, kakšna bi bila naša torontska skupnost brez tega žarišča. Koliko duš bi ob cesti umrlo od duševne lakote; koliko bi se jih pogubilo v vrvežu in vabah velemesta, ki je mrzlo in neizprosno. Saj nihče, razen morda nekaj izjem, ni obvladal toliko angleškega jezika, ko je prišel sem, da bi si kruha kupil, kaj šele da bi se v tujem jeziku spovedal.
Cerkev Marije Pomagaj kljub nasprotovanju Ko danes na vse to mislim, mi je nerazumljivo, kako so; se nekateri mogli izjavljati proti zidavi cerkve in v nekaterih primerih celo odločno nasprotovali. Huda preizkušnja je bila tista doba za vse slovenske begunce, ki so pred brezboštvom bežali in bi radi v tujini ohranili tisto naj svetejše, edino kar jim je še ostalo, vero svojih o-četov. In zgodilo se je, da so torontski Slovenci sprejeli v svojo sredo podobo brezjanske Marije Pomagaj in jo postavili v glavni oltar nove cerkve, vkljub vsem nasprotovanjem. Od tam še danes vabi vse Slovence, ki
cerkveni odborniki že od prvih potrebujejo duhovne tolažbe, in
početkov, ko v New Torontu še 100 družin ni bio, predvidevali in so sami prosili svojega župnika, naj bi sezidali malo večjo cerkev in dvorano, da ne bo spet čez nekaj let cerkev in dvorana premajhna. In istočasno, ko raste župnija Brezmadežne, se tudi župnija Marije Pomagaj ne manjša, ampak celo veča. Kajti naravni prirastek in dotok novih Slovencev je v Torontu in njega okolici velik.
*
Naši skavti tudi letos prodajajo pred cerkvijo božična drevesca; letos jih imajo še več in lepša kot lani. Mašni strežniki že tudi pridno zbirajo slamice za Jezuščkove jaslice. Upam, da naše družine še ohranjajo po domovih krščanske božične običaje in da bodo poleg drevesca povsod tudi jaslice, ki dajejo vso vsebino božičnim praznikom. Cerkveni pevski zbor se tudi pridno vadi, da bi pri polnočni-
župnije malo ali pa nič ne vedo (razen, da je treba od svojega zaslužka nekaj za cerkev prispevati) in tudi č. g. J. Kolariča niso imeli prilike spoznati, čeprav so o njem veliko slišali. Naj bodo torej te vrstice v prvi vrsti izraz naše hvaležnosti du-hovniku-pionirju č. g. J. Kolariču, novim priseljencem skromen prikaz njegovega življenja in dela med nami, njegovim sodelavcem pa v ponos, da so v danem trenutku spoznali, kaj je prav in da so iz njihovih žuljev zrasli zidovi svetišča, ki ga danes imenujemo cerkev Marije Pomagaj.
Kdo je torej človek in duhovnik, ki mu ob 10-letnici župnije Marije Pomagaj dolgujemo veliko za njegovo skrb, delo in duhovno vodstvo enajstih let.
Že od rane mladosti bolehen G. dr. Jakob Kolarič se je rodil 20. julija 1902 v Radomer-ju pri Ljutomeru. 2e v rani mladosti je bil želo šibkega zdravja, tako da so se starši že nekajkrat bali, da bo umrl. Kot 7-8 letnega dečka ga je oče peljal na Brezje, kjer ga je priporočil v varstvo Mariji. (Mati mu je umrla, ko je bil star 2 leti.) Od tistega časa se mu je zdravje zboljšalo in J. Kolarič je trdno prepričan, da je Marija že takrat imela zanj odmerjeno delo, zato je na njeno priprošnjo delno ozdravel in pri živ' Ijenju ostal. Popolnoma ozdravel ni nikoli, ker je kronične bolezni želodca, žolča in živcev podedoval po starših, kakor vsi njegovi bratje. To je važen či-nitelj pri presojanju njegove o-sebnosti, česar mnogi niso upoštevali in jemali v obzir.
Med prvo svetovno vojno od leta 1914 do 1917 je živel kot študent v Mariboru ob naproše-ni hrani. Vsak dan ali vsaki drugi dan v drugi hiši ali gostilni. Za njegov že itak slab želodec je bilo to prehranjevanje gotovo v veliki meri krivo, da želodca ni več pozdravil. Tako za to boleznijo trpi še danes. Iz Maribora je pozneje prišel v Dijaški dom Misijonske družbe, kjer se je tudi poznalo pomanj kanje vojne dobe.
ostal do 5. maja 1945, nakar se je z ostalimi begunci umaknil čez mejo v Avstrijo. Kmalu po prihodu v Avstrijo je bil nastavljen v Institutu prebl. Device Marije v Meranu na Južnem Tirolskem za hišnega duhovnika, kjer je ostal do 30. sept. 1946. Isto leto v oktobru je nastopil službo ravnatelja slovenskih novincev in bogoslovcev Misijonske družbe v Rimu in na tem mestu ostal do 16. nov. 1947, za tem pa prav tako opravljal službo ravnatelja slovenskih bogoslovcev Misijonske družbe v Madridu od 21. nov. 1947 do 1. nov. 1948. V tem času je bil tudi duhovni vodja Zveze slov. kat. vi-sokošolcev. Iz Madrida je prišel v Toronto 8. decembra leta 1948 in postal dušni pastir Slovencev v Torontu in pozneje ustanovitelj in prvi župnik župnije Marije Pomagaj. Poleg svojega dela je bil 7. oktobra 1954 imenovan za ravnatelja usmiljenih sester francoske province v Kanadi. Dne 20. marca 1960 se je nenadoma od nas poslovil in odšel na Koroško, kjer opravlja misijonske službo po tamkajšnjih župnijah, od časa do časa pa tudi po Goriškem in Tržaškem.
To je čisto na kratko orisan dobršen del življenjske poti preč. g. dr. J. Kolariča, ki je vodila tudi skozi Toronto in pusti-a trajne sledove v toronski slovenski skupnosti s svetiščem Marije Pomagaj, ki letos slavi
v desetih letih, odkar med nami kraljuje, jih je mnogo to tolažbo sprejelo. Zato danes hvalim Boga, da je med nami dobila svoj dom, ker bi bila naša duhovna revščina še večja brez nje. Hvalim Boga, da se načrti škof A. B. Jeglič ga je posve-brezvercev in onih, ki so bili j til v duhovnika junija 1928 proti zidavi cerkve, niso uresni- v letu 1928 na dan 29. junija
čili in končno, da nam je kot duhovnega vodjo dal g. J. Kolariča, ki se ni ustrašil zaprek.
Dr. J. Kolarič, duhovnik-pionir
Prihodnjo spomlad v marcu mesecu bo pet let, odkar se je od svojih faranov poslovil in odšel na Koroško. Z njegovim odhodom se je zaključila prva do-
mu je takratni ljubljanski ško:' dr. Anton Bonaventura Jeglič v stolnici sv. Nikolaja podelil zakrament sv. mašniškega posvečenja. Novo mašo je pel dva dni pozneje, 30. junija 1928, v cerkvi presv. Srca Jezusovega Ljubljani, slovesno ponovitev nove maše pa je imel 8. julija istega leta v cerkvi presv. Tro-
ha povojne politične emigraci- jice pri Veliki Nedelji blizu Or-
je, ki je opravila pionirsko delo v prid slovenske torontske skupnosti in položila temelje za na-daljno versko in narodno življenje torontskih Slovencev. V poznejši dobi se je v Torontu naselilo veliko novih emigrantov, ci čim bolj pbVzdignil švetondč- beguncev iz ekonomsko skr&hi-
no slovesnost.
rane Titove Jugoslavije, da si v svobodnem svetu ustvarijo lep-
moža. Drugi dan, to je 9. julija, je daroval črno sv. mašo za svojo pokojno mater, ki je takrat že 24 let počivala v grobu. Za svojo 30-letnico mašniškega posvečenja je na spominski podobici med drugim zapisal:	“Ni
fni bilo dano, da bi mati z žarki svoje ljubezni ogrevala mojo mladost, a vendar sem prepri-
sko vztrajnostjo in železno voljo je č.g. Kolarič vravnaval svoje delo v to smer, pri čemer pa je naletel na skupino ljudi, ki je bila proti zidavi cerkve.
Do danes si nisem na jasnem, zakaj naj bi bili slovenski katoličani proti zidavi cerkve, med njimi mnogi izobraženci in člani K.A. Upam, da so sedaj že spoznali velik pomen slovenske župnije s svojo cerkvijo in dvorano za torontske Slovence in njih otroke. Dolgo jih je vzelo, da so to spoznali in marsikaj trpkega bi bilo prihranjenega, da so priskočili na pomoč takrat, ko se je zidalo in ne sedaj, kc je dograjeno. Veliko bi storili že s tem, da bi ob strani stali in molčali. C. g. J. Kolarič je bil tisti, na katerega je vse letelo.
Nič čudnega ni, da je bil telesno in duševno do kraja utrujen. Sam sem bral nekaj pisem, ki jih je dobival od raznih strani in še danes občudujem njegovo trdoživo naravo, ki je vse prenesla s tiho vdanostjo v božjo voljo. Mnogi bi na njegovem mestu odpovedali, opustili vse in odšli. Ne č. g. J. Kolarič. Na položaju je ostal kot discipliniran Kristusov borec, dokler ni dobojeval zmage in svojim vernikom preskrbel vse, kar potrebujejo za svojo duhovno rast. Šele potem, ko je cerkev že stala, ko je dokupil vsa potrebna poslopja, ko je k življenju priklical vse potrebne organizacije, ko je preškrbel tudi za poletno razvedrilo svojih faranov (Slovensko letovišče), ko je dobil slovenske usmiljene sestre za dnevno zavetišče in slovensko šolo, ko je preskrbel nedeljsko sv. mašo za newtorontske Slovence v New Torontu in dal ini-cijativo za organiziranje verskega življenja tam, ko je dobil novih duhovnikov za vse obsežnejše dušnopastirsko delo, šele potem je mislil na počitek. Pa počitka zanj ni bilo. Kljub slabemu zdravju še sedaj misijo-nari po Koroškem, poleg pa zbira snov za življenjepis pokojnega škofa dr. Gregorija Rožmana.
Njegova žilava narava mu ne da počivati in prepričan sem, da dokler mu Bog ne bo dejal: Jakob, moj zvesti služabnik, dovolj si storil, počij se, do takrat bo s svojo nadčloveško vztrajnostjo in jekleno voljo delal v vinogradu svojega Gospoda. In tega moža, tega duhovnika-pionirja nekateri še danes slikajo samo v sencah, kot bi se bali luči resnice. Nekateri se ga neradi spominjajo, ker jih je sram
10-letnico blagoslovitve.
Koliko velikega in drobnega, Pred samimi seboj in pred Ijud-
mliko vidnega in nevidnega de-a je opravil do danes v službi sv. Cerkve in ga še opravlja. Ce vzamemo samo torontsko dobo enajstih let, lahko rečemo, da je opravil življenjsko delo. Za to svoje delo med nami je dobil tudi zasluženo plačilo in priznanje papeža Pija XII. v obliki odlikovanja za zasluge za sv. Cerkev. To delo pa ni bilo lahko, skromno skupino Slovencev in Ko je prišel v Toronto, je našel ničesar, na kar bi uprl svoje delo. Vendar je takoj z vso vnemo pričel zbirati slovenske ljudi. V začetku je bila skupna maša za Hrvate in Slovence. V poljski cerkvi sta jo menjajoče opravljala hrvaški duhovnik č. g. Hraščanec in č. g. J. Kolarič in tako oba imela priliko obiskovati tudi druga naselja.
V Torontu vztrajal kljub
nasprotovanju in oviram
Ob prvem obisku pokojnega škofa dr. Rožmana v Torontu (30. julija 1949) je ta pri torontskem nadškofu in kardinalu J. C. McGuiganu izposloval dovoljenje, da smejo Slovenci imeti sv. mašo ločeno od Hrvatov. Na razpolago so dobili cerkev Kar-melske Matere božje na St. Patrick cesti, kjer so Se odslej naprej zbirali k slubži božji, število Slovencev v Torontu je hitro rašlo in za uspešnejše dušno pastirstvo je bilo treba rni-sliti nd svojo cerkev. Tako se je misel na svojo lastno cerkev po-
mi. Vsak iskren človek pa bo ob tej desetletnici moral priznati, da je imel č. g. dr. J. Kolarič prav, ko je vztrajal na svojem stališču, ker bi sicer morda še danes ne imeli svoje cerkve. Zapomniti si moramo namreč da je bil on prvi, ki je delal gaz, po kateri danes hodi vsa torontska skupnost. Lepo je zapisal v Ameriški Domovini nekdo ob odhodu č. g. J. Kolariča iz Toronta: “Lahko je bilo stopati po njegovi pionirski poti od blizu ali daleč; lahko je bilo presojati pravilnost njegovih korakov, šteti njegove smehljaje, kritizirati narejene poteze. Sneg v celo je pa le on gazil. Pa da bi bilo samo to! Kaj pa plazovi nasprotovanj, ki so se mu usipali pod noge. Nekateri namreč niso marali cerkve in župnije za slovensko središče. Kaj pa zloba in sovraštvo brezboštva! O vsem tem je bila čestokrat širša slovenska javnost napačno obveščena. Toda č. g. dr. J. Kolarič je med plazovi in gorami rinil naprej in po lastni zamisli ustvarjal pogoje za razvoj katoliške skupnosti v Torontu.”
onirsko delo č. g. J. Kolariča, ker je že zgodovina. Vsako pozitivno delo pa v zgodovini dobi šele prav izraz in svojo dokončno obliko. Trdno sem prepričan, da bo ime preč. g. Jakoba Kolariča v zgodovini torontskih Slovencev našlo častno mesto, da se bo njegovo delo presojalo v luči resnice in takratnih potreb, stanja in želje velike večine slovenskih emigrantov, ki so hoteli svojo cerkev. Ni bil brez napak. Vsak od nas jih ima. On sam jih je velikokrat javno priznal. Spominjam se poslovilnega govora, ki ga je imel v cerkvi zadnjo nedeljo pred svojim odhodom. V tem govoru je med drugim dejal: “Priznam, da je na meni veliko slabosti, tudi velikih napak. Kadar sem bil zelo izčrpan in nervozen, takrat sem tega in onega tudi žalil. A hudobije in hinavščine v meni nikdar ni bilo..
Prepričan sem, če bi užival popolno zdravje, teh njegovih napak in slabosti še opaziti ne bi bilo, ker je bil pa srcu dober in mehak. Imel sem priliko z leti spoznati ga, kot spoznaš iskrenega prijatelja z vsemi njegovimi težavami, mislimi, duhovnimi silami in trenutnimi razpoloženji. Bil je samo človek in to dober človek. Človek, ki ga je Bog poklical v svojo službo in katero je vseskozi vestno izvrševal. Zvest in vdan do konca, ker je klen značaj, tako Bogu, kot lazaristom, katerim pripada.
Nič si ne štejem v večji ponos kot misel, da me je smatral za svojega prijatelja v veselju in žalosti, in kdo, če ne prijatelj, je dolžan obuditi spomin nanj in na vesele in žalostne dneve, ki jih je med nami preživel? Ob 10-letnici naše župnijske cer-tve je primerno, da se mu vsi, ne samo prijatelji, zahvalimo za veliko delo, ki ga je opravil za vse torontske Slovence s tem, da se ga bomo spominjali v svojih molitvah s prošnjo, naj ga Bog ohrani še dolgo let, da bodo tudi koroški Slovenci po njem deležni milosti in dobrot Kristusovih.
V srcih pa ohranimo besede, ki nam jih je govoril ob slovesu:	,
“Ostanite zvesti Bogu, zvesti sveti Cerkvi, trdno stojte v veri. Ljubite Marijo, zlasti našo Marijo Pomagaj, ki jo imate tukaj v svoji cerkvi. Ljubite pa tudi to svojo cerkev in svojo župnijo, čuvajte to, kar ste s svojimi žrtvami zgradili.”
S to mislijo praznujmo 10-letnico cerkve Marije Pomagaj, s to mislijo glejmo v daljno bodočnost.	Otmar Mauser
Ime dr. J. Kolariča bo ostalo na častnem mestu v zgodovini torontskih Slovencev
Ta katoliška skupnost je danes močna kljub vsem rtčšOglaš-jem in nesporazumom, kar jasno dokazuje, da je bila grajena na zdravih in trdnih temeljih In danes po desetih letih lahko
rodila in ni več zamrla. S svoj- odkrito gledamo nazaj na pi- Peipingui
Mednarodna komunistična konferenca bo vendarle 1. marca
MOSKVA, ZSSR. — Ko je bil kitajski ministrski predsednik Ču-Enlaj na proslavi oktobrske revolucije v Moskvi, so ruški tovariši na vse načine silili vanj, naj obljubi, da bo poslal kitajsko delegacijo na malo mednarodno konferenco, ki naj pripravi pot in vsebino za pravo veliko mednarodno konferenco, ki bi obravnavala enkrat prihodnje leto vse, kar tare komuniste, posebno pa napetost med Moskvo in Peipingom. Ču-Enlaj pa se ni podal in pustil Ruse v zadregi.
V Kremlju niso vedeli, kaj naj napravijo. Zato so se posvetovali z vsemi velikimi komunističnimi strankami. Posveti so trajali dolge tedne, sedaj pa so menda kar ugodno zaključeni, kajti Moskva je v svojem časopisju napovedala, da se bo pripravljalna konferenca vršila začetkom marca. Kraj ni bil imenovan, verjetno bo Moskva.
Časopisje ne pove, kdo vse bo prišel na to konferenco. Zato je danes gotovo le to, da se je Peiping in njegovi sateliti ne bodo udeležili. Kaj bo pa napravil Tito? Ako tudi ne bo prišel, se bo vsaj deloma strinjal s Kitajci, saj tak vtis bo njegova odsotnost napravila. Pa je ravno te dni tako udrihal po tovariših v
oo<cr>oo<c=>oo<c^o<c3>oo<iz>oo<cz>()
Josip Jurčič:
DESETI BRAT
ROMAN

Njen oče, gospod Vencelj, kakor v svojem poklicu tako v vseh rečeh praktičen mož, jo je bil vzgojil po napačnem načelu, da ženska ne sme več vedeti, nego ravno kolikor potrebuje kot dobra gospodinja in da zna govoriti v omikani družbi vsaj tako, da se ji ne more ničesar očitati. Sicer pa je skrbel za njo kakor za svoje oko, in nekateri pravijo, da mož ni bil nikdar pri boljši volji kakor tačas, kadar je kdo njegovo ljubljenko pošteno pohvalil. Ob taki priliki mu je včasih — posebno če je bil poprej kaj pil — ušla beseda, da bo srečen, kdor jo bo imel, da
CHICAGO. ILL.
HELP WANTED — FEMALE
PHYSICALr THERAPIST ’ Eligible For Registry REGISTERED NURSES LICENSED PRACTICAL NURSES All shifts — positions offer, good salaries, plus differentials. Pleasant modern working conditions — with many early and long term fringe benefits. This is an. excellent living and working area in summer and winter months. — — Also DIETITIAN A. D. A.
Salary commensurate with qualifications. (Share with hospital seven miles away.) Kindly write:
Mr. W. L. Sperry, Adm.
Two River Municipal Hospital
Two River, Wisconsin — All Replies Held Confidential —
(242)
je pa tudi ne bo vsak, ne ta, ne oni, v zakon dobil.
Gospod Grašič je nekdaj cesarja služil in je bil tako srečen, da je prišel do stotnika. V sloveči bitvi pri Lipsiji mu je bil palec na levi roki odstreljen. Tedaj je imel gospod stotnik tudi veliko srečo, da je svojega poveljnika Ko-loreda, generala kranjskega polka Reus-Plauen, ubranil francoske sablje; in ta sam po sebi prav majhen dogodek si je mož štel v toliko čast, da so morali njegovi znanci nekate-rokrat poslušati to staro novico, ponovljeno od; prve do zadnje pike. Po obrazu soditi stotnik ne bi bil imel veliko črez petdeset let; ali sam je trdil, da mu jih ne manjka veliko do sedemdeset, in gotovo je sam najbolje vedel. Samo
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
EXPERIENCED PLATERS & POLISHERS
Permanent Position.
Five Day Week. 40 hours. Company Benefits.
TRINER SCALE CO.
2714 W. 21st St., Chicago, III.
(244)
HELP WANTED — FEMALE
WAITRESSES - IMMEDIATE OPENINGS!
All Shifts
FULL OR PART TIME Experience NOT necessary Your Uniforms And Meals Are Furnished
PENNANT RESTAURANT
6945 DEMPSTER — MORTON GROVE 967-6353
(243)
MALE HELP
WE NEED
AUTO MECHANICS
(2) MEN
FOR OUR SERVICE STATION MUST BE EXPERIENCED IN...
BRAKEWORK TIRE CHANGING MOTOR TUNEUPS
Install Shock Absorbers, Seat Covers, Mufflers.
Liberal Employe Benefits.
Personnel Dept.	(28)
MONTGOMERY WARDS
I IDO W. LAKE ST.
OAK PARK, ILL.
(242)
SALESMEN
FOR MAJOR APPLIANCES
Draw Against Top Commissions.
Liberal Employe Benefits.
Personnel Dept.	(28)
MONTGOMERY WARD & CO.
1100 W. Lake St.
Oak Park, 111.
to, da je še vedno najrajši govoril z mladimi deklicami, je vrivalo nekaterim vero, da se starejšega dela, kakor je res. Hvalevredna bi morda bila taka laž zato, ker je nimajo vsi ljudje, zlasti ker se, kakor pravijo hudobni ljudje, ženske rade ravno narobe lažejo.
O šolmoštru Zmuznetu, ki je sedel na zadnjem koncu mize zraven domačega sina, ne vemo drugega povedati, kakor da je bil dolg, koščen mož in mu ni bilo veliko mar za razgovor, temveč je bil ves živ in mrtev na slastne jedi in dobro vino, ki jih je goltil, kakor bi nazadnje v svojem življenju jedel. Tega mu pa ne zamerimo, saj je mož dobro vedel in dobro znal, da je graščakov 'rojstni god samo enkrat v letu in da mu njegova preljubez-niva doma drugega ne privošči leto in dan ko slabo zabeljene močnike ržene moke. Da pa ni nič govoril, za to je imel i.udi veljavne vzroke. Videl je namreč onega nekoliko rejenega moža z naočniki na nosu, sivimi lasmi in dolgo, rjavo suknjo, ki se mu pravi po domače fajmošter in ki sedi tik gospodarja na drugem koncu. Pri neki enaki priložnosti je nam-|reč Zmuzne, misleč, da se s tem prikupi gospodinji in ga bo kaj večkrat doletelo povabilo na tolsti obed, vedno in vedno hvalil jedi, ki so romale na mizo. Ali fajmošter so tako siten in hudomušen gospod, da so potem Zmuznetu medpo-toma domov očitali, da je nespodobno jedila hvaliti, če nas nihče ne vpraša. Zato se je bil že tačas zagovoril, da bo vpri-hodnjič molčal in te obljube se je držal danes tembolj, ker si je mislil: “Ni dobro za človeka, če se fajmoštru zameri, zakaj njemu so velike oblasti dane za ta in oni svet.”
Ker družba ni bila velika, je bil razgovor večjidel splošen ; sosed ni mogel imeti s sosedom posebne govorice, da ga ne bi bili vsi slišali. Tudi se je reč naglo izmenjavala, zdaj so se besede pletle o gospodarstvu in letošnjem pride-lanju, zdaj o vsakdanjih pri-godkih v okrožju. Stotnik je včasih ujel — kadar ravno ni imel kake šegave za svojo lepo sosedo na jeziku — katero besedo, ki bi se dal nanjo navezati ta ali oni zanimiv spomin iz vojaškega življenja in razširiti v daljšo povestico. Zdravnik pa mu je včasih nasprotoval, zastavljaje mu mala vprašanja, ki jih je sicer vojak vselej razložil, pa so ga vendar bolj ali manj motila v pripovedovanju.
Mi bi te pogovore razsno-vali bolj nadrobno, ali ker so bili taki, kakršni se v življenju slišijo povsod, jih opustimo tem rajši, ker ne vemo, ali bi ustregli vsem bravcem ali ne, posebno ker so se jih malo udeleževali mlajši ljudje te poštene druščine, ki jih imamo povsod najbolj pred očmi in jih tudi bravcem priporočamo.
Proti dvema popoldne, “ko so bile gostom želje po jedi in pijači ukročene”, da po Homerjevo govorimo, so vstali izza mize vsi razen gospodarja, fajmoštra in šolmoštra, ki je vrtel vedno kupico v roki. Gospodinja je peljala starega stotnika, ki bi si bil nemara rajši izbral drugo druščino, na vrt, pokazat mu novo zasajeno nemško zelje in rožmarin, ki raste že deseto leto. Marijan in Manica, potem Lovre z Maričko, kateri je oila Kvasova družba nekaj posebno pogodu, so se napotili za gradom navkreber proti razvalini.
Videti je bilo, da je Marijan nalašč tako oprezoval, da sta šla Lovre in njegova tovarišica precej naprej. To je menda Lovre tudi opazil, zakaj postal je naenkrat nekako tih in
ni odgovoril na vprašanje, ki mu ga je Marička ravno zastavila. Ne more se naravnost reči, da bi bil ravno ljubosumen, zakaj poznal je Manico in ji zaupal, ali obšlo ga je vendar neko čudno Čuvstvo.
“Kaj ste tako nanagloma obmolknili, gospod Kvas?” ga vpraša Marička.
“Saj veste, da se človek včasih česa spomni in se tako nehote zamisli. Upam, da mi boste to razmišljenost oprostili, dasiravno vem, da ni lepo, če se v vaši druščini kaj takega primeri. Kaj ste me že vprašali?”
“Sama sem že pozabila. Pa menda vam vendar niso moje prejšnje besede vzbudile tega spomina, ki mora biti kaj posebnega. Ali se ne sme vedeti, česa ste se ravno domislili?”
Kvas je bil zopet malo v zadregi. Hotel se je že nekaj malega zlegati. Deklica, ki je vanj uprla svojo bistro oko, je menda to opazila in naglo dejala: “O, že vidim, da je kaj takega, česar ne poveste prav radi. Nečem vas nadlegovati. Zvedela bom pa že še, da le enkrat tanje spoznam vas in vaše dvomljive okoliščine. čakajte, takoj ko pri-
VOŠČILA
Ravno sem se vrnila iz bolnišnice in se želim zahvaliti za obilne obiske, darovane cvetlice in voščilne kartice.
Ker sem še pod zdravniško oskrbo, tudi nisem še zmožna pošiljati božična voščila.
Torej voščirn vesele božične praznike in srečno novo leto vsem svojim znancem in prijateljem.
Mrs. Louis Roytz,
22481 Chardon Rti.
Euclid, O. 44117
dem dol v grad, bom prijela Manico; ona ima oster pogled, gotovo vas je že izpregledala, in vem, da sva toliko prijateljici, da vas bo izdala.”
“Tako! V i verujete, da imam jaz kake dvomljive razmere.”
“Verujem ravno še ne, ali zdi se mi. Pa vse pride na beli dan, kar se zgodi. Če pa pravim dvomljive, ne smete misliti te besede v slabem pomenu. Jaz nisem tako učena ko vi, ne znam besede premišljati, ampak govorim, kakor mi na
V	Ul a v' s j torn in
PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA
John Rogel!
ki .je umrl 15. decembra 1963.
Minulo je že leto dni, odkar si nas zapustil Ti.
Bog Ti večni pokoj daj, in večna luč Ti sveti naj.
V	miru zdaj počivaj, ter sveti raj uživaj.
Žalujoči ostali:
MARY — soproga JOHN — sin
MARY, ROSE, MILLY — hčere Cleveland, O., 15. dec. 1964.
Kt	S)
Predbožična
RAZPRODAJA
ob 62-letnici obstoja naše trgovine
s
i Posebno ZNIŽANE CENE! — Velika izbira vsakovrstnega $
K	■■ fi
g pohištva in hišnih potrebščin. — Ugodni plačilni pogoji: " lahko plačate sedaj ali pa po NOVEM LETU! — Kupljene ^ ^ predmete dostavimo takoj ali za BOŽIČ ali pa jih hranimo ^ | v našem skladišču, dokler jih ne boste potrebovali... ji
i
KOLEDARJE za leto 1965 lahko dobite brezplačno: v pogrebnih zavodih na Lake Shore Blvd. in East 62 St., v Grdinovem kegljišču na St. Clair Avenue in v trgovini s pohištvom na Waterloo Rd.
S
i A. Grdino & Sons!
FUNERAL DIRECTORS — FURNITURE DEALERS |
i 15301 Waterloo Road
jezik pride.”
Zdaj sta se bila. že skrila za grmovjem v ovinku. Marijan in Manica sta bila toliko zaostala, da se nista več videla.
“Kje sta pač ostala onadva?” govori vesela deklica dalje. — “A, naj bosta, kjer hočeta, menda imata pomenke, ki jih midva ne smeva slišati. Zato ju nečeva motiti. Zdaj sva na vrhu. Glejte, kako lepo se vidi po deželi. Vidite tam le ono belo cerkvico na hribu? Tukaj črez Polesek?”
“Vidim.”
‘Tn potem pogledite majhno na levo.”
“Tam ste vi doma, gospodična, ne?”
“Doma pač, ali rojena sem v mestu, torej sem meščanka, če je ravno malo mestnega na meni. Oh, tam pri oni cerkvici so pokopani tudi moja mati. Kaj bi dala, ko bi bili zdaj tukajle med nama ljuba mamica. Kadar pridete k nam, vam pokažem grob.”
“Ali je že dolgo tega, kar vas je zadela ta bridka izguba?”
(Dalje prihodnjič)
Stanovanje v najem
čisto, mirno, 4-sobno opremljeno stanovanje s kopalnico, se odda na 1008 E. 79 St. telefon 391-4184.
— (15,17,18 dec)
Lastnik prodaja V Euclidu, zidana hiša, 3 spalnice na Friday Ave. Cena $16,300. Kličite IV 6-4161.
— (243)
CLEVELAND, O-
Ženske dobijo delo
Hišno delo
Iščemo žensko za splošno hišno delo in oskrbo otroka. Lahko ostane; tudi pomoč za enkrat na teden. Priporočila. HA 3-4609.	(244)
Delo za žensko
Iščemo žensko za splošno tlelo v gostilni podnevi, stara vsaj 28 let, mora govoriti angleško. Oglasite se med 1:30 in 3:30 na 13311 St. Clair Ave.
'(242)
ZULICH
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
Avto naprodaj
1962 Comet, 4 vrata, avtomatične prestave, mil jaza 27.000, en lastnik, v dobrem stanji'• Kličite AN 1-2771.
' NA PRODAJ
NA MUSKOKA AVE — dobro zgrajen bungalow, 3 spalnice na 1. nadstr., 2. nad-str. vse zgrajeno, razvedrilna soba, garaža za 2 avtomobila-—Za več informacij se obrnite na;
KNIFIC REALTY 223 East 1SE. Str. IV 1-9380
(245)
Ženitna ponudba
Izučen mizarski pomočnik, lastnik hiše, star 32 let, vesele narave, želi spoznati pošteno dekle, Slovenko, Avstrijko ali Nemko v svrbo ženitbe. Samo resne ponudbe poslati na A-D-pod značko: Skupna bodočnost.	(24*2)
MALI OGLASI
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
V najem
Štirisobno manjše stanovanje s kopalnico se odda na 1019 E. 63 St., zgoraj. Vprašajte spodaj.	—(243)
ZAKLJUČNA RAZPRODAJA
TiPiS! - 14 T; F S ?
• Najboljša prilika za najcer.cjši nakup. ® Pridite pogledat to bogato izbiro najbolj cenjenih in renomirarih preprog. ® Tako nizkih cen še ni bilo nikdar! ° Kupite in prihranite!
EDWARD W. DANIEL Co.
4C19 St.Clair Av., Cleveland 3, O. Wholesale Distributors
KE 1-1235 i
Odprto vsak večer do devetih
DAJEMO EAGLE ZNAMKE

COSMOS PARCELS EXPRESS CORPORATION
Po dogovoru s podjetjem “JUGOEXPORT” v Beogradu sedaj lahko naročimo za vas TELEVIZORJE ($125 ali vec), HLADILNIKE ($108 ali več), RADIO-APARATE, ŠTEDILNIKE, ŠIVALNE STROJE, MOTOCIKLE, SKUTERJE, CEMENT in drugi gradbeni material, vse, kar bi radi POKLONILI vašim sorodnikom in prijateljem v Jugoslaviji. BREZ CARINE, vse prvovrstni jugoslovanski izdelki, cena franko železniška postaja prejemnika v Jugoslaviji, plačilo v U. S. dolarjih, preko
G0SMQS PARCELS EXPRESS CORPORATION
45 West 45th Street	NEW YORK, N. Y. 10036
Tel.. Cl » 7711	Pošljite naročila sedaj —
HITRA, ZANESLJIVA	pred božičem.
POSTREŽBA	_______________________
Muually Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM	AMBULANČNA POSLUGA
POGREBI VSAKIH CEN
365 East 156th Street
KEnmore 1-9411
SAM’s Discount Christmas fets
6904 St. Clair Avenue • Phone: 431-0770
Corner East 69th Street
PRE-CHRISTMAS SHE
2000 fresh choice CHRISTMAS TREES, Balsams,
Red Pine, Scotch, Spruce ....	and up
35 LITES TWINKLE SET — If cnc goes out,
the rest stay lit. Special this week only . $ g set
All Erector sets
Free Delivery
■ 30%

Large choice of DECORATIONS
FOR TREES and tree stands fflfc and
CHRISTMAS TREE LIGHTS for inside; special sets of seven lights; multiple set ....... .....
6 ft. ALUMINUM TREE with stand, complete, reg. 5.95, new Z*™
CHRISTMAS TREE LIGHTS in sets
Open late evenings

including Sundays Any 25c item
SALE
WILL GO ON Any *9C Hem THIS WEEK AND UNTIL CHRISTMAS
Large selection of TOYS; some reduced ...............
CHRISTMAS BULBS
Any 10c item
...2flc
2for 79c'
10 for 39°
• 3 for 25c
$4.000 WORTH OF THE NEWEST TOYS ALL AT SPECIAL REDUCED PRICES.
Come in and make your purchases now. A small down payment will hold your purchases until Christmas.