137. številka Ljubljana, nedeljo 16. junija. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vaak dau, lavieiuši |u>noUelike is. dneve po prssnicih, ter velja po polti preieman aa »vmro-oucnko deiele ta celo leto 16 gld., ta pol leta 8 gld., zh četrt let« 4 «Id. — Za Ljubljano brea poš.ljanja na dom na oelo leto 13 gld., za četrt leto 3 g-ld, 30 kr., ta en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. aa meaoc, 30 kr. ta eefcrt leta. — Za taje deiele toliko več, kolikor poitnina i tnala. — Za gospode učitelj o na ljudskih šolah in za dijake velja znižana . • * la sicer Za Linbljano »a četrt leta 2 gld. 50 kr.. po po* ti prejemaš aa četrt leta 3 gld. — Za oznanila se pladnje od oetiristopne petit-vrsto 6 kr., če se osnanilo enkrat tlaka, 6 kr., de se dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se avole frankirati. • Kokopisi se ne vračajo. — Drodntltvo ie v Ionbljani v Franc Kolmanovej bili |*, 3 »gledališka Btolba". Opravniltvo, na katero -~ uuktfovuujo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Govor slovenskega državnega poslanca dr. Vošnjaka O avstrijske) vnanjej politiki, v seji 7. t. m. v državnem zboru. (Po stori ogralskoua zapisniku.) Z vprašanjem, ali ima visoka zbornica pravico, od delegacije dovoljenemu kreditu pokritje znbranjovati ali ne, ne bodem se jaz na dolgo pečal. Gotovo pa ima visoka zbornica pravico, v tolikanj važnem slučaji, ko gre za tako izredne stvari, da se ne zadovolji le s formalnim vprašanjem o pokritji, ampak da obravnava tudi stvar samo, za katero se plačevanje zahteva. Toliko nienj moremo od te svoje pravce odstopiti, ako se oziramo na sestavo avstro-ogerakih delegacij, v katerih prav za prav velika večina a vstrij skih prebivalcev slovanskega rodu nij zastopana. Če se ozremo v avstrijsko delegacijo, vidimo, da uema v njej niti Čeških, moravskih in šlezijskib 5 milijonov Slovanov, niti dva milijona južnih Slovanov, Slovencev in 13 a 1 m a 11 n c e v , niti Ilusiuov, ki štejejo nad 3 milijone duš, niti jeduega, zastopnika. Vidimo torej, da je v delegaciji le jeden oddel, kakova polovica avstrijskih prebivalcev zastopana, a vsi drugi morajo, posebno mi iS lova nje, pred delegacijo stati in poslušati, kako se tam razpravlja in odločuje tudi o našem imetj i, o naš ej krvi. Ako se le kje kaže vpijoča krivica, katera se dela avstrijskim Slovanom po volilnem re.lu, gotovo je ta krivica pri delegacijah, ker v tej nujvažuejšej korporaciji cele države moramo molčati, in v njej nemarno nobeduega zastopnika. Ne nienj jeduostrausko sestavljena je tui'< Ogerska delegacija, v katerej je, razven malega števila hrvatskih delegatov, jediuo le 5 milijonov Mapjarov zastopani!), a b milijo nov družili narodov: Slovakov, Nemcev, Iuv unov iu Srbov neuiajo zastopnika. Ako si pa na zadnje obe delegaciji v skupini pie dočiino, ako si mislimo jedno skupno sejo, opaž .jo še bolj čuden resultat: ustavovema sirutka, katera ima v m dur v našej delegaciji večiuo, bi v skupuej delegacijskej seji imela luunjšino, iu du razsojujo o milijonov Mugju-iov nad iJl milijoni vseh druzih avstrijskih prebivalcev, v vseh vp rasanji h vuanje politike, ker glasuje veii.na udov naše gospodske zbornice, kadar ne gre za večje davkovuo ob teženje države, vedno le z Magjari. Taka kričeča krivica, takovo kratenje y najvažnejšem, političnem pravu ne more države utrjevati, ne more narodov pomiriti, ne more domoljubja povekšati; a na tak način zanemarjenega prebivalstva loti se nevolja in opravičena sumnja proti vsem sklepom v delegacijah, ker morajo v vsakem takem sklepu Slovan je ostrino čutiti, ki je proti njim obrnena. Tako je tudi se 60 inilijonnem kreditom, dovoljenim v delegacijah, ker tu se dotika vprašanja, katero je ves slovanski svet močno vznemirjalo in pretresalo, in za to gibanje so se tudi av strijski Slo van je jako zanimali. Zato bode tudi visoka zbornica umela, da mi, zastopniki slovanskega prebivalstva, vsaj v visokej zbornici svoj glas povzdiguemo, ker v delegacijah ne moremo govoriti, in da svojo sodbo izrečemo o politiki vnanjega niinibterstva, ter da ga pred akcijami, ali vojnimi deli svarimo, kateri bi morali Avstrijo v brezmerne nevarnosti pahniti. Ko se je pred 1 Va letom v tej visokej zbornici ob priliki odgovarjanja na interpelacijo o orijentalnoj avstnjskej politiki posvetovalo, izrazil sem svoje mnenje, da more Avstrija oni vpljiv v orijentu, na kateri ima pravico po svojej legi in sorodnosti večine dvojega prebivalstva z onim pre bivalstvom, ki še ječi pod turškim jarmom, le na takov način zagotoviti si, ako se vzdrži pošteno iu očitno v trocesarskej zvezi, ako se na pošten načiu pridruži Nemčiji in KuBi j i, ter na podlogi tega združenja prične akcijo, katera se je tačas v zasedenji iu ohra-njenji Bosne in Hercegovine mislila. Kazal sem tačas na to, — bilo je pred pričetkom rusko-turške vojne, — da se oaman-stvo uže po svojih verskih načelih protivi vsakej kulturi in vsakemu napredku, in da zavoljo tega turška država nij zmožna in nij vredna živeti. Trdil seiu celo, da se orijeut ne more prej urediti, preduo se turška pasma ne potisne iz Evrope nazaj v Azijo. (Klici nadesuej: Prav res!) Nasprotno so pak turkoljubi takraj in onstran Litave pisali ohranjenje in nedotakljivost Turčije na svojo zastavo iu si za svoj cilj postavljali vzdrženje „status quow, obrobljeno z nekoliko „onieliore", in v to svrho morala bi bila Avstrija delovati, in će bi si bila s tem tudi sovraštvo vseh pol turškim jarmoiu živečih kristijuuov na glavo nakopala in še zabredla v akcijo proti Rusiji, katera se je ravno v onem času jela za pravice k r i s t i j a n o v boriti. Moje nazore v onem času so potrdili dogodjaji; kljubu velikoglasuej trditvi, katero siuo v onem času od gospoda poslanca dr, EuraQ.de slišali, ki je življensko zmožnost Turške ter njeno pravico do eksistence močno zagovarjal in povekševal, se je ipak Turčija takoj raz rušila, ko je le Rusija svoje moči popolnem razvila. Le prevelikim premislekom ruske diplomacije se ima Turčija zahvaliti, ako je obstala ruska vojska pred vrati Carigrada, in da uže zdaj nij postavila križa na Aji-Suhji ter odstranila turški polurnesec. A tudi to je le vprašanje časa in upam tudi sam doživeti, da se bode, kakor sem tačas svojo željo izrazil, turško gospodstvo naposled uničilo v Evropi, in se bodo kristijanski narod je, naj so ali Slovani ali Grki, ali Albanci ali Ilumuni združili v samostalne države, ter se prosto in neodvisno razvijali. (Dobro! dobro! na desnej.) Lebko se umeje gospoda moja, da to avstrijski Slovan je vsemu gibanju na iztoku od njegovega početka s teškim pričako-naSega j vanjem sleddi in da so z veseljem pozdravili pomoč Črne gore, Srbije in pozneje K u s k o ubogim zatiranim rodnim Bi bratom, ter sploh vsem kri-stijanom v orijentu. Kavno tako umljivo pak je, da so slovanski poslanci v tej visokej zbornici ob času, ko je turkolilnost v Pešti in na Duuaji tako jako nadvladala, da se je bilo celo akcije avstrijske bati proti opravičenim težnjam kristijanov v Turčiji, svarili in na to kazali, da je pod žezlom habsburškim zjedinjenih narodov več nego polovica slovanskih; zato bi Slovan je bili proti vsakej akciji, katera bi mogli našim bratom v Turškej škodovati in nikdar ne bi avstrijski Slovani svojega imetja in svoje krvi darovali v to, da bi se še najdalje razrušeno turško gospodstvo vzdržalo. Rekli smo tačas, da bi akcija Avstrijske v korist nedotakljivosti in v ohranjanju Turčije najbujše zapletke za Avstrijsko imela, in da bi Ne t«kova akcija imenovala lehko samo-umor Avstrijske države. K sreči se te bojazni zavoljo hitrega teka dogodjajev nijso uresničile, ker so po padu Plevne ruske vojske z nenadejano naglosrjo do Carigrada prodrle, i u vojno končale s preliminarnim dogovorom sanStetanskim. Rusija se je pokazala pri mirovnem sklepanji v San Šttfuno jako pohlevno in skromno (veselost), gotovo, gospoda moja, ako se namreč pomislijo velikanski vspehi njenega orožja na jednej strani, a na drugoj popolna nemoč Turčije, in se potem še prevdari n. pr. kakove pogojo je Nemčija po zmagovitej vojni Franciji stavila. Rusija pak je imela pri mirovnem sklepanji svojo prvo svrho pred očmi: da bi turškim kristi janom opomogla do človeka vrednega živenja. Ako se pa ta cilj ne še povsem dosegel, ako je še vedno turško gospodstvo v posam-uih delih vzdržano, zato se imajo oni kristijani, ki so še ostali pod turškim igom, nikomur drugemu zahvaliti, nego angleškej in av-strijskej politiki. Znano je, da je angleška politika surovo sebična, katera Be na vse narode le iz tega stališča ozira, kako bi se dali bolj odreti za njene trgovstvo, in kakov dobiček bi imeli od njih fabrikantje in kramarji; ako se tedaj Angleška pogaja za pravo ter zagovarja evrop ske interese, potem more takovo hinavsko frazo le kak novinarski pisec plačan z angle škim denarjem, za resnično trditi. Ves drugi svet pa zna, in zgodovina Angleške v minolih stoletjih žalibog zadosti dokazuje, da Angleška nikjer ne gre v boj za vzvišene ideje, za pravo in svobodo, razven na svojih lastnih tleh v Staroangleškej, ter so bojuje vedno le za svoje surove sebične namere. Treba mi je le na jedni najgrši sra motilni madež angleške zgodovine iz zadnjega časa pokazati, in ta je nevreden boj zarad opija Angleške zoper Kitajsko. Na ravno taki, dejal bi, nesramni način vedla se je Angleška mej celo iztočno krizo proti kristijanom v Turčiji. Zraven pak ne bodem tajil zaslug posamnih plemenitih mož izmej angleškega naroda, kateri so tudi po svojej moči olajšavah h tanje turških kristijanov. Očitanje moje pak meri na zdanjo, od znanega izraelskega izpreobrnenca vojeno angleško vlado. Kako se je pak Avstrija mej orijen tno krizo vedla? Kdo more tajiti, da je Avstrija v minolih treh letih v orijentu takovo nalogo igrala, da zdaj nema tam niti prija teljev niti zaveznikov, in da vsi mi rod je v orijentu, bodi si kristijanje, bodi si Turki, vrhu teh pak še Angleži in Rusi sumnjivo na Avstrijo pazijo, baš ker ne vedo, kako da je z njo. Početkoma, — to je vsakemu znano, je Avstrija bosensko in hercegovsko vstajo provocirala, — spominjati se je le treba na prvi pričetek vstaje in na prve vstaške čete, ki bo se na avstrijskej meji prikazale in šle z avstrijskimi zastavami in z živioklici na našega cesarja v boj proti Turčiji; a pozneje je Avstrija na vsak način skuSala vstajo za-treti, priznala je nedotakljivost in celokup-nost Turčije ter vplivala z vsemi možnimi di plomatičnimi sredstvi na Srbijo in Črno goro, da bi ti deželi ne šli z orožjem v rokah stiskanim bratom v Turčiji na pomoč. O daljnem razvijanji dogodjajev ne bodem govoril, ter se vrnem k mirovnemu sklepanju san-štefanskemu, o katerem se bode črez malo časa kakor znano na kongresu v Berlinu obravnavalo. Priznati mora vsak miren opazo valeč dogodjajev, da seje Rusija pri mirov nih preliminarijah v San Štefanu z vso močjo ozirala na Avstrijo, in je njenemu vpljivu celo zahodnjo polovico Turčije prepustila v urejenje razmer v tej deželi, ker je oni del naše vnanje ministerstvo zaznamovalo kot spadajoči v krog avstrijskih interesov. Ravno tako se je vožnja na Dunavu svobodno vzdržala, kakor tudi „status quo" v Dardanelah Kljubu temu je uže početkom naše vnanje ministerstvo pravilo, da mirovna pogodba san-štefanska krati evropske in avstrijske interese. Evropske interese? Kaj pak pomeni prav za prav ta beseda? V resnici čudno je, kak humbug delajo s tem pojmom, in ako mora koncem kaka država to besedo definovati, po kaže bo takoj kozlova noga, in dotična vlast naznani svoj lastni interes za evropski, za katerega naj bi se še druge vlade poganjale Zato tudi v naših oficijoznih in druzih novi nah na Dunaji in v Pešti vedno straši fraza o evropskih interesih. Nikjer pak še nij sem slišal natančnega pojasnila, kaj naj se misli v teh evropskih interesih. Da bi san-štefanski dogovor evropskim splošnim interesom škodil, o tem nij govoriti, I se jej 8e vredno ne zdi, Njegovo Veličanstvo ker občni evropski interes bi bil, da bi povsod I prositi zanj pomiloščenja, kar bi bilo pleme-v Evropi urejene države nastale, ki bo zmožne I nito, mej tem, ko magjarska vlada kar hiti razvijati se. Turčija ne bila taka, narode je I pomiloščenja zadobiti od Nj. Veličanstva, ako zatirala, pokazala se je, da kulture ne more v dvoboji jeden Magjar druzega ustreli. (Do-sprejeti, nema torej opravičenja, da živi, in vlbro! na desnej.) evropskem interesu bi bilo le, da na mestu Resnično, gospoda moja! je narodnostno Turčije druge kristijanske države nastanejo. I načelo nevarno orožje, a le v onej državi, v (Klici na desnej: prav res!) I katerej ai npati jedna ali dve narodnosti nad- Na dalje pravi njegova ekscelenca miui-1 vlado nad vsemi druzimi sebi pripisovati, in ster vnanjih atvarij, da se san-štefanski dogo-j ako ti dve narodnosti vsem drugim njihovo vor dotika avstrijske interesne sfere. Njegova j najsvetejše prirojeno narodnostno pravo kratijo, ekscelenca stopa zato pred delegacije, ter za- J katerih materinega jezika ne dopustijo niti v bteva kredit od 60 milijonov, gotovo zato, da I golo niti v urad. bi se ti interesi, ako bi potrebalo, z orožjem I Da je pak to tlačenje slovanske varovali. narodnosti v Avstriji in Ogerakej No, radoveden sem bil, kako bode nje- j dospelo uže do skrajne meje, to čutimo hudo gova ekscelenca to imenno avstrijsko interesno I uje mej vsem časom, kar ta dozdevna nstava Bfero tolmačila. Valjda bi svojih ust še ne bilhn ta politična sistema v Avstriji gospodujeti. odprl, ako ne bi bila avstrijska poslaniškaj Druga točk«, katera je njegovej eksce-zbornica k pokritju G0 milijonnega kredita po- j lenciji, gospodu ministru vnanjih stvarii v nagoj stavila, da hoče o tej avstrijskej interes-1 potji, ie malo teritorijalno povekSanje Srbske« nej sferi vsaj malo izvedeti. O tej malej teritorijalnoj izpremeni, ob- To nam je istinito dalo srečo, da je nje- j Regajočej jedva nekoliko kvadratnih milj, *ko-gova ekscelenca, minister zvunanjih Btvarij v raj da nij vredno govoriti. Ako Srbska kakih delegaciji nekatere točke zaznamoval, katere M 00 000 prebivalcev pridobi, s tem Se ne bode baje škodujejo avstrijskim interesom. Osobito velevlast, katera bi mogla našej 30 milijnnnej tri točke so se omenjale. Po mnenji njegove I državi pretiti. Sicer pak — vprašam — ima li ekscelence je prvič nova kneževina Bolgarska I Srbska v obče uzroka, proti Avstriji drugače prevelika in meje njene ne ugajajo narodnost-1 biti nego v prijateljskih razmerah? (Prav res! nim in etnografi'■kim razmeram. I na desnej.) Gospoda moja! Kako so avstrijski interesi I Saj je vendar Srbija z izvažanjem svo-s tem v nevarnosti, ako pride nekoliko tisočev I jih glavnih pridelkov navezana na Avstrijo in kristijanov pod krščansko vlado, katerim ne I le od naših državnikov bode odvisno, da se ta bi trebalo več izdihovati pod turško silo, to I prijateljska razmera ohrani, in da se to trgo-mi je nerazumljivo, in gre očitno le zato, ali I vinsko polje ne izgubi za nas tako, kakor smo naj bode Bolgarska malo večja ali neko-j uže veČino trgovinskega prostora v Turčiji odliko manjša. Ako se ugovarja, da so narod-1 dali Angležem in Francozom, nostne in etnografične meje neresnične, temu I Nerazumljiva magjarska slabost in za-tudi jaz priznavam, da so v nekaterih mejnih I bitost je, ki zmirom govori zoper osnovanje krajinah nove kneževine Bolgarske Grki in I samostalnih držav na turškej zemlji, in katera Albanci. Ako bi se narodnostni princip v I vidi celo v malem povečanji uže tako male celej Evropi za veljavno načelo postavilo, po-1 Črn o g ore neko opasnost (nevarnost) za Av-tem bi se tudi jaz ne branil, da se ti okraji I strijo, ko je vendar baš Črno gora 8 hra-iz Bolgarske izključijo, a ne da bi se Turčijilbrostjo Bvojih prebivalcev in s svojo vrnili, nego da se združijo ali z Grško, ali veliko od vsega sveta občudovano katero drugo kristi jansko vlado. Nečloveško I požrtvovalnost j o c e 1 em u strme če m a zahtevanje bi pak bilo, ako bi se hotelo, da svetu pokazala, da gotovo pošteno bi t' okraji zopet k Turškej pripadali in dvo-1 z as luži tako malo povekšanje svojega mim jako — tega nam tudi njegova eksce-1 ozemlja. lenca ne more trditi, — da bi si Grki in Al- Tudi tretja točka, dveletna okupacija Bol- banci turškega iga zopet želeli, posebno polgarije po Rusih more se le zarad tega nje-zadnjih /vernih činih, katere bo Turki v Epiru I govej ekscelenci nevarna videti, ker se boji, in Tesali ji izvršili. da bi se mej tem časom slovanski ele- Z velikim zadovoljstvom slišimo mi SI o-1 me nt v Bolgariji okrepčal in utrdil. vanje, da se je njegova ekscelenca grof An- S temi določbami dogovora san-štefan- drassy za izvrstnega zagovornika narodnost- skega bi torej imeli biti avstrijski in tene ga principa pokazal, ker zdaj smemo resi Žaljeni! upati, da ima njegova ekscelenca1 Neverjetno je, kako naivnost in lehko- tudi v AvBtriji, posebno v svoj e j I v ernost njegova ekscelenca naš mi n i s te r ožjej domovini dosti uzroka, da sel vnanjih Btvarij avstrijskim narodom pripisuje, bode ta narodnostni princip povsodjče to, kar prav po neumnem neki pre-tudi praktično izvel. (Dobro! na desnej.) napeti magjarski krogi kot nevar-Ravno v ožjej domovini njegove ekscelence se no s t za magjarstvo smatrajo, vsem je pod gospodstvom M a gj ar o v takovo stanje avstrijskim narodom sili kot nevarnost naredilo, katero ima jako mnogo jednakosti s za avstrijske interese (Klici na desnem: turškim (veselost); pri tem imajo Magjari čujte!) In v tem, gospoda moja, tiče ulogo Turkov, a nemagjarski narodi pod nji-velika nevarnost za Avstrijo, da v hovim gospodstvom namestujejo rajo. jednem naj važnejših trenotkov njene Gospoda moja! Kaj naj se k temu reče,[zgodovine stoji načelu naše državne ako vidimo v Miletičevem procesu, kateri jejvlade mož, ki se ozira le na magjar-bil očiten justicijsk umor, in ga kot ta- ske rodovne interese, ne pa na av-cega smatra veB juristovski svet, izjemom j str i j ske skupne koristi. (Klici na de-magjarskega, kako v tem procesu magjarska I snici: res je!) vlada prav po turško-azi j atskem vzgledu,I Od časa našega nesrečnega vmešavanja z delinkventom z najhujšo ostrostjo ravna, ter I mej krimsko vojsko nij nobeden avstrijski mi- nister vnanjih stvarij vodil politike, katera bi bila po svojih nasledkih za Avstrijo tako po gubna in nevarna, kakor naš zdanji minister vnanjih zadev. Ne Rusija s svojim preliminarnim dogovorom, ne Srbija in Črno-gora škoduje avstrijskim interesom, temuč naš minister vnanjih zadev je Avstrijo najbolj oškodoval. (Klici na desnej: tako je!) Ko zdaj ob tem (asu snovanj velicih držav vsaka velevlast, ki sploh še računi na kako bodočnost in se hoče še v bodočnosti razvijati, z veseljem vsako priliko poprime in poprijeti mora, da svoje ozemsko posestvo povekša (klici na desnej: čujte!) je grof Andrassv dvakrat odbil priliko, ki se mu je ponujala, da bi bili brez boja za seli in osvojili Bosno in Hercegovino, on nij sprejel ruske ponudbe, kakor da bi narejenje rodovitih razmer na naših mejah in pridobljenje tako lepe, rodovitne, velicega razvoja zmožne dežele, kakor je Bosna, ne bila potreba, da nujna potreba za Avstrijo zlasti za njene južne dežele. Mi bi bili Rosno in Hercegovino, do katerih ima Avstrija po Ilrvatskej historično pravico, kakor sem uže rekel, brez boja dobili in morda ne z večjo denarno žrtvo, kakor so ti 60 milijoni, katere zdaj za namene izdajemo, kateri morejo za Avstrijo silno nevarni biti. Mi bi bili ne le Rosno in Hercegovino lehko imeli, da, mi bi bili celo do cgejskega morja svoj vpliv lehko raztegnili — saj je mano da je Rusija take nasvete stavila in da jo Nemčija bila s tem zadovoljna — ko bi bil stal na čelu vnanje politike mož s pravim avstrijskim programom in ne en mož, kateri ne le avstrijske, temuč razmere vsega s veta gleda skozi sumo mag j ar ske očala. Tako pa, gospoda moja, bila je Rusija kar prisiljena, z Anglijo pobotati se, tako da utegne Avstrija sama ostati. Kajti da bi se grof Andrassv dal tako daleč zavesti, da bi, ne kakor mi želimo Rosno in Hercegovino anektiral, temuč zato, ker se mu Bolgarija, Srbija in Črnogora premalo velike zde, — da bi, pravim, grofAudrasav iz tega uzroka Avstrijo v vojno akcijo zoper Rusijo vsilil — jaz moram pač priznati, da take pustolovske, rekel bi: ci&aiislte politike celo pri našem ministru vnanjih stvarij ne morem verovati. (Vesolost na desnej.) Materijalna škoda bode pač iz te akcije grofa Andrassv j a avstrijskim narodom ostala, namreč dolg GO milijonov. Pa še to bi prebili, ako bi nam ne bila prilika morda za vselej vzeta, svoje ozemlje povekšati, ako bi se s to politiko oni narodi ki res Bpadajo v oblastno sfero Avstrije, krščanski narod v Bosni in Hercegovini do egej-skega morja, Orna gora in Srbija, ne bili naredili za naše sovražnike. Namesto, da bi bili, kakor bi se bilo ob drugej politiki zgodilo, naslonili na Avstrijo, videli v Avstriji svojega varha, vidijo ga zdaj samo v Rusiji, katera je res največje žrtve prinesla, da bi kri-stijane izpod turškega gospodstva osvobodila. Ker torej menim, da je politika njegove ekscelence našega ministra vnanjih stvarij interesom avstrijskim nekoristna, da, celo škodljiva, torej se moram bati, da bi se GO milijonov gold. za katere sti glasovali delegaciji, tako porabilo, da bi Avstrija prišla v nevarno položenje, v katerem bi večina avstrijskih narodov, posebno SI ovan je bili siljeni, svojo kri in blago dajati za namene, kateri so protivni občnim zapovedim humanitete, skupnim interesom Avstrije, posebno pa njih narodnim nazorom; dalje, ker zdanjim vladam v Avstriji nečem niti krajcarja iz žepa davkoplačevalca dovoliti, glasoval bodem zoper pokritje teh GO milijonov. (Pohvala na desnej.) Politični razgled. V Ljubljani 15. junija. O plavnoj stvari, o *nnhiti&ariif, ki se vrši menda za okuoacijo B*sne in Hercegovine, in ki najbolj z < nima vse naše politične kroge, ne vemo, koliko smemo ali nesmemo pod ljubljansko tiskovno svobodo pisati. Zadnje konfiskacije tu nam previdnost nakladajo. Torej čakamo, da bodo izvršena dejanja sama govorila. Vtittiif** države. S kf*nfir*»*n se poroča: V pondeljek bode najbrž začelo se z bolgarskim vprašanjem. Deleciranci hočejo le najvažnejša bližnja vprašanja obravnavati. — Pri gala-obedu, ki je bil 13. t. m. »večer v kraljevem gradu, in katerega se je udeležilo 160 povabljencev, napil je kronprinc napitnico, v katerej se je zahvaljeval kongresnim zastopnikom za njih voščila ozdravljenja cesarjevega; izrekel je upanje, da bode prizadevanje kongresovo vspeh imelo v Bporaznmljenii. katero je najboljše po-roStvo občega miru. Kronprinc je pil na zdravje vladariev in vlad, katere zastopniki sijajnega kongresa tu zastopajo. — ,,Pol. Corr." poroča iz Berlina : Zaupni razgovori kongresnih udov veljajo vzmaku ruske in angleške vojske od Carierada. Osobne dotike Andrassvja, Bea-consfielda in Suvalovega m naredile mejso-bojno porazu ml jen je. IVem&fci eesarjevič naslednik — kronprinc — je poslal Rismarcku pismo, v katerem mu nalaga, zahvaliti se vsem mnogim onim krogom, kateri so čestitali in svoje veselje izrazili, da se zločincu, ki je na njegovega očeta cesarja Vilhelma streljal, nij po srečilo, ustreliti ga. Ti dokazi udeleževanja so cesarju zaupanje dali, da mu je nemški narod v svojej celoti zvest in udan. Proti socijalnim demokratom Be bode zdaj s tem ostreje postopalo, da je ukazano bolj paziti na potne liste in tiskovni zakon. Ob sodbo zavoljo žaljenja veličanstva in denunciranja cveto na Nemškem dan na dan bolj. Na Heftff jstcem je torei pri volitvah, ki so se pretečeni teden izvršile, katoliško -konservativno ministerstvo propadlo bg svojo večino, in liberalizem je za enkrat zopet zmagal, zatorej je kralj poklical vodjo liberalcev Frere Orbana, in mu naročil, naj vlado sestavi. Domače stvari. — (Iz seje mestnega zbora ljubljanskega.) Mestni odbor je obravnaval zadnji petek prvikrat, kar sede zopet narodni zastopniki v njem, vprašanje učnega jezika na mestnih ljudskih šolah. Okrajni šolski nadzornik, učitelj Gariboldi je spisal jako dolgo poročilo do mestnega zbora, o napakah, katere je on videl pri ogledovanji mestnih šol. Mej mnogimi drugimi končno g, Ciariboldi toži, da znajo otroci v mestnih šolah ljubljanskih premalo n em š č i ne, in da se ta od strani učiteljev zanemarja. Na podlagi tega poročila je napravil deželni šolski nadzornik P ir ke r v imenu šolskega odseka poročilo do mestnega zbora, in g. vitez Kaltenegger je bil kakor vsikdar tudi včeraj tako „prijazen", da je po g. Pirkerju izdelano poročilo in predloge mestnemu zboru predlagal le tako, kakor da bi vse bilo le malovažno. Peti predlog šolskega odseka se glasi: BC. k. deželni šolski svet se v smislu določil G državne Šolske postave od 14. maja 1860 naprosi, da dovoli, naj se prihodnjič nemški jezik na mestnih ljudskih šolah v Ljubljani zraven slovenskega kot učni jezik, na tak način vpelje, da se bode nemški jezik uže v drugem razredu teh Sol zraven slovenskega, pri računanji, v tretjem razreda pa pri računanji in pri podučevanji nemškega jezika, končno v četrtem razredu za večino predmetov kot učni jezik rabil." Vsled tega predloga se je vnela dolga in burna debata. Narodni odbornik Potočnik izjavlja, da predlog meri na germanizacijo slovenskega ljudstva, on pa da cesarju zvesti Slovenec ne more in ne bode nikdar za ta predlog glaso-soval. G. Kljun v daljšem govoru pobija nasvet in svari večino mestnega odbora, naj nikar v novic ne razplamti nekoliko pomirjeno narodno vprašanje, in da naj ostane v Šolah tako, kakor do zdaj. G. Regali govori jako odločno zoper predlog, in jako odkritosrčno večini pove, da le otročarska besnost jo žene do tega, da zatajuje dom in narod. Končno g. Regali odločno protestuje zoper nameravani sklep. Odbornik dr. Ahačič naglasa, da se itak od zgoraj, kjer so se o neplodnosti šolskih postav prepričali, namerava njih prenaredbo, da naj mestni zbor pusti za zdaj stvar v miru in naj se o predlogu preide na dnevni red. Odbornik g. Schrev govori kakor zmirom jako strastno in pravi, da če se ima kateri jezik v našej deželi pritožiti, da je zanemarjen, je to nemški jezik po §. 10. državnih osnovnih postav iste pravice s slovenskim. Odbornik P c t r i č i č tej trditvi odločno ugovarja, isto tako odbornik dr. Karel Ble\veis, ki naglasa, da iz prakse pri svojih otrocih ve, da se skoraj prav nič v mestnih ljudskih šolah slovenskega jezika ne uče. Končno zagovarja g. Kaltenegger predlog odseka. Glasuje se najpreje v predlogu dr. Ahačiča naj se preide na dnevni red. Za njega je glasovalo mej 10 navzočim odbornikam, 5 navzočnih narodnih i. g. inžener Ziegler, g. Doberlet pa je odšel pred glasovanjem. Potem se sprejme predlog šolskega odseka, na kar narodni odborniki vsi dvoranozapuste. Obširno poročilo prinesemo v prihodnjem listu. — (Žalosten dogodjaj.) Piše se nam iz Gorice 14. t. m.: Denes popoludne spremili smo k večnemu pokoju blagega, talentiranega mladeniča, ter vrloga rodoljuba, dijaka sedme realke, kateri je tragično storil konec svojemu življenju. Ranjki Josip Leban, doma iz Stopica pri Tolminu, bil je sin poštenih in premožnih roditeljev, vedno mej prvimi svojih sošolcev, ter tiho gojil ljubezen do svojega naroda, kateremu bi bil b časom gotovo koristil, a bridka osoda nam ga je odvzela. Se minoli ponedeljek bil je v postonjskej jami se svojim prijateljem, ter veselega humora vruil se v Gorico vtorek 11. junija. Ravno isti večer bila sta še z prijateljem sošolcem skupaj, in se prav veselo zabavala pri kozarcu pive, a glej druzega dne zarano zapustil je nesrečni Josip svojo sobo, se v slabšo obleko oblekel in pustivši doma uro, denar in drugo, izginil je, ter nihče nij vedel kam. V sredo popoludne našel se je pri Soči njegov klobuk, iz katerega se je sklepalo, da si je ranjki morda v Soči vzel konec življenja. In žalibog, denes ob 10. uri našli so nedaleč od klobuka truplo nesrečnega mladeniča. TTbogi oče nij našel druzega, nego začeto pismo do njega in matere, v katerem je komaj začel poročati o slavnej postonjskej jami, katero je se svojim prijateljem obiskal. 8odeĆ po njegovem zadnjem pismu do roditeljev, bil je svojim roditeljem prav otročje udan, manjkalo mu nij niti materijala, tem menj pa duševno zmožnosti. Denašnji njegov pogreb bil je veličasten; spremili so ga njegovi učitelji, učenci realke in gimiui/i,e. /. ranjkim Josipi m izgubili so roditelji u-lanega sina, a narod slovenski resnega rodoljuba. — (Obesil se.) Iz Lola se nam 14. t. m. piše : Denei zjutraj so tukaj našli 28 letnega Jožeta Kočevarja, sina premožnega inestjana, obešenega na domačem skeduji. Obesil se je gotovo uže predvčeranjem, ker od takrat ga pogrešajo; tudi na truplu se je poznalo, da je človek uže več Časa mrtev. Govori se, da ga je vedni nemir in prepir z očetom do nesrečnega čina prignal. — Da je imel trden sklep in pravo zavest se usmrtiti, lahko se sodi po tem, da je samo 4 črevlje od tal ob-visil, in zatorej imel jedno nogo sključeno, drugo pa naravnost cd sebe stegneno. — (Iz kranjskega deželnega od bora.) Predlogu pomnoženega krajuega in okrajnega šolskega sveta, da naj se učitelj Janez Peruzzi v učiteljskoj službi na ljudskej šoli v Logu na Kočevskem definitivno potrdi, je deželni odbor prterdil. — Na vlogo župan stva oziroma krajnega šolskega sveta v Tržiču za vpeljanje nemškega učnega jezika v tr/.i-gkej ljudskej šoli je deželni odbor sklenil, da on nikakor ne pritrdi, da bi se v podučevanji jezikov v tržiškej šoli kaj predrugačilo, kar bi nasprotovalo učnemu načrtu za štiriraz- redne ljudske šole, kateri je vpeljan z ukazom de/elnega šolskega sveta 10. decembra leta 1S74, in kateri je dozdaj o tem jedino nlfrodaj na postava. — Zarad oddaje izpraznene J a k ob p). Šelenburgove ustanove za sprejem v terezijansko akademijo na Dunaji je deželni odbor storil predlog s priporočilom trojice prošnikov. — (Živinska kuga) Be je prikazala v Szebeneskem komitatu na Ogerdkem. Deželna vlada kranjska je vsled tega prepovedala iz omenjenega okraja govejo živiuo ali drobnico, kože, rogove in Bploh take reči uvaževati v našo deželo, po katerih bi se znala ta strašna počast zatrositi tudi v naše kraje. Ha/ne vesti. * (Smrt dopisnikova.) V Carigradn je te dni na tifusu umrl Mac Urabam, dopis uik angleških „Daily Ne\vs„ mej celo turško-rusko vojsko. On je bil Amerikanec in je mej prvimi razodel grozodejstva Turkov v Bolgariji. * (Na Bmrt obsojen) je bil v Tešuu 11. t m. 25 let star kmet Anton Neslanik iz Šlezije, ker je na potu počakal kmeta Pavla Bestvino in ga zabodel, da je poginil, a drugemu sosedu hišo zažgal. * (Razbojniki) bo blizu Barcelone na Španjskem vstavili na sredi polja železniški vlak in s puškami v rokah pobrali vsem popotnikom denarje do zadnjega bora, potem pa pustili vlak, da se je dalje peljal. Tri: ji t* cene t Ijnbljani 15. junija t. 1. Pšenica hektoliter 9 gld. 10 kr.; — rož 6 gld. 01 kr.; — ječmen B gld. 20 kr.; — ovea 3 gld. 25 kr.; — ajda 5 gld. 85 kr.; — prosč 6 gld. 01 kr.; — koruza 6 gold. 20 kr.; krompir 100 kilogramov 2 čjld. 50 kr.; — fižol hektoliter 10 gl. — kr.; masla kilogram — gl. 92 kr.; — mast — gld. 82 kr.; —-ipoh frisen— gl. 70 kr.; — špeh povojen — gl. 75 kr. — jajce po kr.; — mloka liter 7 kr.; — govednino kilogram 54 kr.; — teletnine 52 kr.; — svinjsku modo 68 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 60 kr. — slame 1 gold. 40 kr.; — drva trda 4 kv. metrov •i gold. — kr.; — mehka 4 gld. — kr. Dunajska borza 15. junija. (Izvirno telegrafiono poročilo.) Enotni drž, dolg v bankovcih . 64 gld. 35 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 66 „ 20 „ Zlata renta........ 74 _ HO 1860 drž. posojilo..... 113 . 75 ! Akcije narodne banke .... 854 „ — Kreditne akoye...... 235 „50 London......... 117 B 40 Napoi. ......... 9 . 39 _ U. kr. ookini....., . 6 „ 60 *n»bro ......... 102 „ 70 " Državne marke...... 57 n 95 Bizeljskega vina več 100 veder, prav dobrega od let 1875, 1876 in 1877 domačega pridelka, prav ceno prodaja po 10 veder in više skupaj (190—2) Lenart del Cott v Brežicah. m t* „ -» CT Q »a lINI ■ ft 2..' S * B B*E £r S: u s S1 M 6) " B I" B k k. - " psr.-- Ct- S «> 63 Q ^3 2. n. « B * S. E © f= p i p a i 63 a o:; t; » 9» »• i — i .S. ' tč . 3 dE m* i« s u ■ f — 0» OP rii a. -< cd ~ A-B O »■ S' o< < E Si «H i, "i t* a C p < a> r E j e p e B fig, to fr cr • pr o S 2 p * S3 -W O'o <— f3 2 < C j. ci, o« a P co od pq- iS o p O c_ M ' tj 3 av cr M< p o" fc^S S* C- p iiT3 B - 2 !f !*g| a> cr » < w 5"p •a =■ to r • I it ^ o • p B B (o B a 55 c te - 5 a p cr^ pr o n «3 ep » S" EL g I. S* * J" rt," P »t Sj 0 i.S C — p S op- "3 cr P . 3. ttV 1 « g I £: = § p Hr — A s: o ^<5 & O 1 K3 c p o i 'x ~ «3.2. r- do. ~ = c •• H| c--. pa f- C -L. £ p | a ca a »? ~" M B N* i— 5 p i. P 1 -j:.vvitB Wir flmplt'lih'ii". g«chat8t. als 8estes und PreiswUrdigstes Die Regenmantel, \Vjift'ontlnck(Mi (Plachon), Bclleinla^en, lellslofFo der k. k. |>r. Fahrik "_____ von M. J. Elsinger & Sohne _in "VVicn, Ncuban, Zollergasse 2, Licferanten des k. und k. Krieesminister'ums, Sr. Maj. Krieesmarine, vieler HumanitKtsanstalten etc. etc. (195—1) Nagla in gotova pomoč zoper bolezni v želodci. Dr. Kose krepilni balzam, mijltotjit' in nujizilutnejšv sredstvo za ohranitev zdravja, i islitev in vzilr/uiiji' čiHture sokov in krvi ter za pospešuje dobro prebave, dohiva ue pravi po 5O ter. in 1 g-olđ.. vedno v zalogah: v Ljubljani pri lekarni-čarjih: G. Piccoli, Jos. Svoboda, Erasmus Uirschitz; v li u d o 1 (o v e m i Dom. RiftSoH, lekarnar; v Kočovji: Andr. liraun. V»t hkufite in večje prodqj(tlniC4 »nt-tcfijulij v Av$tro-Oyerskvj imajo toiogt Uya kre-pihmjit batitamet, G-laTna zaloga: B. Fragner, lokama nk črnemu orlu", Eck der Spomer-gasso Nro. 205—111. in Prag. Prepis. Brandeis, 12. januarja 1876. VisokočesLiti gospod! Užo dljo časa som trpel bolečino v žo-lotlcu ter se mi nij ljubilo jesti. Tu me je nekdo opozoril na Vašo zdravilo „dr. Kose krepilni balzam" in jaz som ga zavžil. Porabivsi prvo sklenico, opazil sem užo dober vspeh in ko sem šo nadalje rabil Vaš balzam, bo bolečino v želodcu užo popolnem izginile, dobil sem zopet apetit in zdaj som do cela zopot ozdravel. Zahvaljujoč se Vam najprisrčnejšo, in najtoplejšo priporočujoč „dr. liose krepilni balzam" vsem bolnim v želodcu, se beležim z odličnim spoštovanjem (fc5—7) F. Staudigl. Franjo Toman, pozlatar v Ljubljani, v križevniških ulicah h. št. 7, se priporoča prečastitej duhovščini in farnim predstojnikom za izc3.elo-' •vanje pozlatarslclli. del, obnovljenje oltarjev, tabernakljov, prižnicr križuvpotov itd., različnih podob, krliev in okvirov« Tudi is novega se vsa ta dela izgotovljajo v vsakem zlogu prav okuBno, dolgotrajno iu po nizki j ceni. Vsa naročila so brzo, lepo in po nizkej ceni izvršujojo. (182—3) Mi darujemo vsakemu najpotrebnejše domače orodje, kakor: žlice za kavo In Jedi« nože in vilice itd. itd. Od konkurznega upraviteljstva pred kratkim na nič prišle velike angleško tovarno za britanija-srebro smo dobili poziv, naj vse izdelke od britamja-srobra, ki jih pri nas v zalogi imamo, za majhono odškodnino prevoza in '/. delavske plačo darujemo. Ako se vpošlje znesek ali tudi proti povzetju cono, ki jo pri vsacem izdelku označena, Bamo za povrnitev troškov prevoza iz Angleškega na Dunaj in majhen del delavske plačo, dobodo vsakdo le-to ■•T" -zastonj. '•H 6 kom. britanija-srebrnih žlic la jedi, 8 kom. baš takovih tUv zh kavo, vkupe 11 komadov, Btalo je prej gld. 6, a sedaj stane vseh 12 komadov vkup«.........a.«;* 6 „ britanija-6rebrnih nauiizuili. nožev z angleškimi ostrinami, 6 kom. baš takovih vilic, vkupe 11 kom., kateri so prej stali gld. 9, stoji zdaj vtteh 12 vkupe „ ».44» 1 /.a j < m it I liti za mleko, težke vrste, prej gld. 3, zda) „ l.»u 1 « n Ju«o, najtežjo vrsto, od najboljšega britanija-srebra, prej gld. 4, zdaj..... 1*80 Poleg tega elegantni svečniki, par po gld. 1.—, 2.—, 2.50, 3.—; zde-lico po kr. 50, 75, 80, gld. 1.—, 1.40; majolko za kavo ali čaj po gld. 2.—, 8.50, 3.—, 4.—; svečniki z roči, par po gld. 8.i>0, 10.f;0, 14.—, iO.— ; saharno pušice po gld. m2.—, 2.80, 4.—, 5.5U, 7._; saharno slpnico po kr. 40, 75, UO, gld. 1.— ; sklenico za kis in oije po gld. 2.50, 3. b0, 4,25, 6.—; pušico za surovo maslo po kr. 9."i, gld. 1.70, 'J.80, 3. Jo, 4. — ; ročni svečniki po kr. 50, 65, 80, gl. 1.— ter še mnogobrojni izdelki! aW* Osobitega pozora vredno, "lan 6 komadov namiznih nožev, z najfinejšimi ročaji od britanija-srebra, z angleškimi jeklenimi ostrinami, ti komadov baš takovih vilic, 6 komadov teških izvrstnih žlic za jeai, 6 komadov baš takovih zlic za kavo, v elegantnej kaseti od baršuna, vkupe 24 komadov, ki so prej stali brez kasete gld. 13.—, stauo zdaj s kaseto «lcl. o.io. To stvari so izdelano oil najfinejšega britanija-srobra in so od pravega 13 lotnega srebra celo po Dletnej rabi no dadć ljubkovati, ter garantiramo, da njih barva vedno ostano bela. Tudi damo vsakemu donar nazaj, ako mu naš nož ali žlica očrnita ali orumonita. (ltiO—4) Haslov: ?,Britaniua-Silbcrwaareii-Niederlage" Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".