173. Številka. Ljubljana, v torek 30. julija 1895. XXVIII. leto.
SLOVENSKI MM
[shaja vsak dan svečer, isiuifr nedo),e in pravnike, ter velja pa posti prejemati 7,» a vstro-ogt rske dežele ta vse leto 15 gld., za pol leta 8 «ld.. zh četrt leta 4 i<ld., za jerten mesec 1 gld 40 kr. — Za Ljubljeno breg pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. «lK) kr., ca {eden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta — Za tuj« dežele toliko već, kolikor poštnina z nafta. Za oznanila plačuje se od itiristopne peti t-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., fie se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj te izvole frankirati. — Rokopisi bb ne vračajo. — Uredništvo in apravnifitvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravmstvu naj »c blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Mlnvao p. n. občinstvo uljudno vabfmu na nov« saroeho, stare gospode aaročulke pa« k«. Sarini bo potekla koaoem meseca naroenlna, prašimo, da jo o pravem časa ponove, da posl-l|an|e ne preneha in da dobo vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja aa ljubljanske naročnike brei po*ll)a»
a|a na domt Vse leto . . .  gld. IS«— I Cvtrl leta   . .  gld. S-S0 Pol leta ...     M    6*5o| Jeden mesec.     „ 1*10 Mm pošiljanje na dom se računa IO kr. na mete«, SO kr. srn četrt leta. 9 poŠII)anJem po pošti veljat vse leto . . .  gld. I«-— j Cfetrt leta . . . gld. 4• — Vol leta ...     »i    H*— I Jeden mesee .    „ 1*40 WsF~ Naročaje se lahko s vsakim dnevom« a h kratu se mora poslati tndl naroenlna, drugače se ae oslramo na dotično naročilo.
_Upravnižtvo „Slovenskoga Naroda".
Pri volitvah smo jim dobri 1
Očitno 80 pokazali dunajski protisemitje svojo mržnjo proti Slovanom s tem, da«so glasovali proti celjski gimnaziji. Dr. Lueger, ki vedno hoče biti vzgleden katolik, je še pri tretjem branju državnega proračuna porabil ves svoj govorniški dar, da bi pregovoril levičarje, da zavržejo budget in s tem preprečijo dvojezično gimnazijo v Celju. Postavil se je torej na skrajno nemško stališče, na kakeršnem niso stali niti nemški liberalci. Da je osnova celjske dvojezične gimnazije bila popolnoma opravičena zahteva, to je pač moral vsakdo priznati, kdor ima količkaj čuta pravičnosti v sebi. Seveda tega krščanskega čuta bi baš pri krščanskih socijalistih zastonj iskali. Tudi že prejšnja leta je dr. Lueger kazal, kakšna je njegova pravičnost do Slovanov. Jedenkrat je njegova stranka s češko pripomočjo priborila si lepe uspehe pri volitvah, a potem plačala Čehom podporo s tem, da se je odločno izrekla proti čeSki ljudski šoli na Dunaju.
I^igstelcs
Sokoli v Pragi.
(Bral Viktor Mnrnik na sokolskem večeru dne 20. t. m.)
(Konec.)
Zvečer je bila slavnostna predstava v Narodnem divadlu („Prodana nevesta'). Žalibog, da ae je nisem mogel udeležiti, ker sem ho preveč zamudil na telovadišču. Zato sem pa bil pri sokolski besedi v Narodnem domu v kralj. Vinogradih. Tako, kakor se zabavajo Cehi, se ne zna menda zabavati noben narod. V jedni dvorani se je plesalo, v drugi je bila gledališka predstava, v tretji koncert itd. Vsakdo je lahko našel, kar si je poželel. Pri tem nobene napetosti, počutil si se kakor doma. Pozno v noč, obe ušesi polni nazdarov smo odšli vsak v svoje stanovanje.
Kakšen prizor! Magistratno poslopje, na trgu pred njim dolga vrata starost čeških sokolskih društev — pri nas še nikoli ni bilo toliko Sokolov skupaj, kolikor je bilo tam samih starost — za njimi pa 8 0 9 7 rudečih Brajc in 1 5 sokolskih godb! Od ozadaj in ob straneh teh vrst sokolskih pa natlačeno polno ljudstva, po vseh oknih glava ob glavi, še celo po strehah je telovadilo nekaj ljudij vratolomne vaje. Mi in pa Hrvati smo stali pred tribuno, na kateri so se vršili oficijelni pozdravi. Govoril je najprvo Župan in v krasnih besedah probavlja! zasluge Sokola čelkega za ves narod, za-
Na Dunaju biva nad 150.000 Čehov, mnogi mej temi plačujejo davke in Dunaj ima se za svoj razvoj zahvaliti mnogo češkemu delu. Vsekako je le pravično, da se temu mnogobrojnemu delu češkega prebivalstva na Dunaju da priložnost izobraziti se na podlagi materinega jezika. Tudi to se vsekako mora pomisliti, da je Dunaj glavno mesto mnogo-jezične države, da se ondu stekajo davki iz vseh dežel in vseh avstrijskih narodov. Za svoj velikanski razvoj se ima Dunaj zahvaliti vsem avstrijskim narodom, katerih večina je slovanska in že zatorej bi bili pričakovali, da bode stranka, ki se rada ponaša s svojim krščanstvom, pokazala se toliko pravično, da ne bode nasprotovala skromni češki zahtevi.
Zaradi trga je umljivo, da nekateri češki rodoljubi na Dunaju že več let delujejo na to, da Čehi ne podpirajo nobene stranke, temveč rajše postavijo svoje kandidate v nekaterih okrajih, da tako spri-čujejo svetu, da Dunaj ni čisto nerask.
To mislijo storiti tudi pri letošnjih volitvah. Krščanskim socijalistom pa ne gre vse prav po volji in zatorej že moledujejo za češke glasove. Nemški dr. Lueger je v nekem govoru se obračal do Cehov, da naj se vsaj pri ožjih volitvah usmilijo krščanskih socijalistov in jim dajo svoje glasove. Rekel je, da krččai ski socijalisti še nikdar niso pustili, da bi se zaničeval kak narod.
Tukaj pač moramo opomniti, da so na Dunaju krščanski socijalisti v jako tesni zvezi z ljudmi, ki imajo besedo pri „Deutsches Volksblattu". Ta list tudi dela Luegerju pot do županstva. Ta list se pa tudi odlikuje s svojim sovraštvom do Slovanov in o njih tako zaničljivo pisari, da se jedva kak židovski list more ž njim primerjati. Pa tudi to je veliko zaničevanje kake narodnosti, ako se mu odrečejo kulturna sredstva, kakor bi jih vreden ne bil.
Mi ne vemo, kakšno stališče bodo zavzeli dunajski Slovani pri volitvah dunajskih, a toliko rečemo, da posebnega povoda se za krščanske socijaliste ogrevati nimajo  in  se tudi   poslednji ne
klical „dobro doAli v Pragi", za kar se mu je v daljšem govoru zahvalil starosta vsesokolske zveze dr. Podlipnv, in pozdravil goste francoske, hrvatske in slovensko.
Kakšen utis pa je naredilo na nas, ko je vseh 8097 Sokolov po pozdravili zapelo „Kje dom je moj", to se ne da popisati! Tresla se je zemlja od teh glasov, prihajajočih iz navdušenih prs tolike množine krepkih Sokolov. Ko so to večnolepo skladbo odpeli, zaoril je trikratni „na zdar" proti nebu, da nas je spreletavalo po vseh udih. Potem so dtlilirali Sokoli pred županom, kar je trajalo jedno celo uro.
Opoludne smo bili povabljeni „k domače poete na Radnici staromčstske". Starosta dr. Podlipnv napil je tu Francozom, Hrvatom, Slovencem. V imenu ■Slovencev zahvalil se je g. dr. Gregorin. Navdušenih „na zdar", „živioa, „vive la France8 ni bilo ne konca ne kraja.
Popoludne ponavljale so se proste vaje in telovadba na telovadičču. Zvečer pa je bila prosta zabava na razstavi. Kaj naj Vam povem o razstavi ? Prva svoje vrste na svetu vzbuja opravičeno občudovanje vseh obiskovalcev. Kot telovadca me je seve najbolj zanimala uzorna telovadnica v t. z. sokolskem paviljonu. Na levo od^vhoda se nahaja garderoba za telovadce (24 mu), zraven so sobe predte-lovadske, umivalnica itd. Na desni strani je stanovanje slugino; sestoječe iz 2 sob.   Ravno nasproti
bodo smeli pritoževati, ako slovanski volih i dunajski Nemcem samim prepuste, da si izvojujejo boj mej seboj. Seveda pri volitvah bi bili Slovani jedni ali drugi nemšk". stranki dobri, a potem bi jih prezirali. Najpametnejše bi dunajski Slovani storili, da brezpogojno ne pojdejo volit. Na Dunaju je toliko Slovanov, da bi bili važen faktor v javnem živ ljenju, da so mej seboj jedini in bi se zavedali svoje narodnosti.
Deželni zbor.
(III. seja, dne 21*. julija 1 89 5.)
Popoludansko sejo je otvoril dež. glavar Dete I a ob 4. uri in naznanil, da se v odseku ni moglo dognati posvetovanje o načrtu glede razlastitve, da se bo torej ta stvar rešila v prihodnji, nalašč za to sklicani seji.
Posl. Grasselli je na to poročal o predlogu glede najetja loterijskega posojila v znesku 1,000.000 goldinarjev od st»ani dež. stolnega mesta ter predlagal : Deželnemu stolnemu mestu Ljubljana se dovoljuje najetje v 40 letih povratnega in s 4°/0 obrestnega loterijskega posojila v znesku 1,000.000 gld. za regulacijske in investicijske namene proti temu, da se deželnemu zboru vsako leto predloži račun o porabi in stanji tega posojila.
Posl. Hribar je opozarjal, da dež. odbor ni storil vsega kar treba, da dokaže vladi potrebo takega posojila in da bi mesto zamoglo najeti poso-sojilo. Prositi bo vlado, da predloži drž. zboru zakonski načrt o premembi § 1. loterijskega zakona iz 1. 1880. Mesto ne more vseh potrebščin zmagati, zato je tako posojilo opravičeno in je upati, da se izreče vlada za premembo zakona, saj so potresi take katastrofe, da je dolžnost države, priskočiti na pomoč deželi in mestu. Govornik je zategadelj predlagal : Dež. odboru »e naroči, prositi vlado, naj drž. zbor predloži zakonski načrt, 8 katerim se premeni prvi odstavek § 1. zakona z dne 28. marca 1869. v rečenem zmislu.
vhodu je vstop v dvorano. Po jako zložnih stopnicah pridemo v prvo nadstropje, kjer se nahaja galerija (32 w»a), od koder se pride na pokrit balkon nad vhodom. Na galeriji je tudi vbod v knjižnico in arhiv. T« lovadska dvorana (150 m5) je proračunjena na 6 vrst in ima 3 vhode. Visoka je na najvišjem mestu 9 m. Kakšna zabava bi pa šele bila telovaditi na orodjih, kakoršna so v tej uzorni telovadnici. Večje solidnosti, večje prožnosti si ne morem misliti ! Zraven pa vse tako praktično!
V ponedeljek zjutraj bil je oficijelen sprejem Slovencev in Hrvatov v razstavi. V glavnem poslopji pozdravil nas je z gorkimi I esedami gosp. poslanec Lažansky, na kar mu je odgovoril v imenu Hrvalov g. Bučar, v imenu Slovencev pa gosp. Gabršček iz Gorice. Slikal je v dolgem govoru velikanski napredek Čehov od 1. 1860. t. j. od takrat, ko se jo ustanovil prvi Sokol na Češkem. Povdarjal je, kako živo potrebna je slovanska vzajemnost v boju proti tolikim sovražnikom in slednjič omenil velikanskega pomena brutskih obiskov ravno za vseslovansko vzajemnost. — Opoludne dali smo se vsi Slovenci in Hrvati z g. dr. Podlipnvjem in g. dr. Seheinerjem v naši sredi slikati na razstavi.
Popoludne naH je čakal nov užitek. V velikanskem amfiteatru sokolskem na razstavi so nastopili prvikrat javno jezdeci praškega Sokola. Vzpored je obsegal različne konjeniške igre in pa telovadbo na živem konju.   Šest telovadcev je telovadilo več
Dež. predsednik baron FI e i n je opozarjal, da predležeei načrt se sploh ne more vzpr^jeti, ker krši drž. zakon. Jedino, kar se more storiti, je resolucija v zmislu Hribarjevega predloga. Šele kadar? bi bil zakon tako premenjen, bi mogel dež. zbor dovoliti mestu najetje.
Posl. Grasselli je z ozirom na Hribarjev predlog in izjavo dež. predsednika predlagal, naj se Hribarjev predlog in sploh cela stvar zopet izroči odseku.
Zbornica je ta predlog vzprejela. Prihodnja seja bo v sredo ob 3. uri popoludne.
V IJ ubijani, 30. julija. Agitacija proti Peitlerju. Kakor na Štajerskem proti Kalteneggerju tako so na Koroškem nemški nacijonalci začeli agitacijo proti poslancu Peitlerju, ki je kot član konservativnega kluba glasoval tudi za dvojezično gimnazijo v Celju. Tako je občina Steinfeld izrekla Peitlerju nezaupnico. Seveda ta nezaupnica Peitlerja ne bode dosti bolela, kajti možje, ki so glasovali zanjo, tudi poprej Peitlerja volili niso. Peitlerjevo postopanje se mora vsekako le odobravati, kajti volili ga niso le Nemci, temveč so baš njegovo izvolitev odločili slovenski glasovi. Seveda nekaj tacih nezaupnic bodo pač Ithko dobili, vsaj bi bilo tudi čudno, ko bi jih ne, vsaj ni tako dolgo, ko so v Peitlerjevem volilnem okraju neomejeno gospodarili nemški nacijonalci in liberalci. Koroški kmetje pa imajo pač družili skrbij, kakor razunemati se zoper celjsko gimnazijo. Nemški nacijonalci in liberalci se pač močno motijo, če mislijo, da bode jim njih kričanje zaradi osnove dvojezične gimnazije v Celju pridobilo že zgubljeno veljavo.
Crispijeva zadeva pred sodiščem. Sodišče je začelo preiskavo zaradi spisa, v katerem je Ca-vallotti obdolžil Crispija raznih sleparij. Preiskovalni so Inik je že zaslišal Cavallottija, da utemelji svojo trditev. Poslednji je sodniku izročil več dokumentov, iz katerih se da posueti, da je res, kar je trdil. V tem je pa Cavallotti raztrobil po časopisih, da Crispi laže, če trdi, da Herz še ni dobil dekleta o odlikovanju z redom sv. Mavricija. Crispi mu je poslal pristen dekret, ne pa njega kopijo, če tudi sta kralj in Rattazzi zahtevala, naj se vrne. Poleg tega je pa Crispi znal še vse tako napeljati, kakor bi bil kralj iz lastnega nagiba odlikovati hotel Ilerza. Nadalje vpraša Cavallotti, kam je prešlo 00.000 frankov, katere je Keinach nakazal penzij.Hke.ruu zakladu Mavricijevega reda in jih ta zaklad ni vsprejel? Iz (avallottijeve pisave se da sklepati, da je teh iiO.000 frankov izginilo v Crispijev«-m žepu. Crispi boJe najbrž skušal uplivati na sodišče, da preiskava ne razkrije kaj njemu nepovoljnega.
Volitve v generalne svete v Franciji. V nedeljo bili so na Francoskem volitve v generalne svete. Izvoljenih je bilo 530 republikancev in 13G konservativcev. Republikanci ho pridobili 36 sedežev, zgubii pa 6« 44 je ožjih volitev. V Rouba>xu in Barbetaneo so bili neredi, katere so prouzročili
prednožnih in drugih vaj na mirno stoječem konju. Potem je nastopilo zopet šest drugih telovadcev in je telovadilo iste vaje na neosedlanem konju v stopu, diru in galopu. Občinstvo je pri tem nenavadnem prizoru navdušeno ploskalo, vsacega telovadca na koncu vaje pozdravljalo z burnimi nazdari in se ni hotelo dvigniti s sedežev, ko je bil konec predstave.
Od jedne veselice do druge hiteč, nismo imeli dozdaj časa, ogledati si mesta. Šele v torek mogli smo zamujeno popraviti. To Vam je mesto! Hribi, ki je obdajajo, široka Vltava s slikovitimi otoki in osmimi mostovi, brezštevilne cerkve in stolpi, mno-žca historiških stavb, to vse nareja na človeka neki posebni utis.   Slovenca,  ki je po večjih mestih navajen le blažene nemščine,   navdaja s ponosom, ko ^1 ši povBod po tako velikem mestu, kakor je Praga, govoriti samo slovanski jezik, ko vidi skoro povsod hame slovanske napise.   Z upanjem se mu napolni sne, ko vidi, kako imenitnega in mogočnega zaveznika da ima, ko vidi, kako bratovsko gostoljubno je povsod sprejet.  No in ne samo v Pragi, ampak po celi deželi  češki so nam nasproti doneli navdušeni pozdravi iz bratovskih prs, ko smo se peljali zvečer od Prage proti Dunaju. Na vsaki postaji Bna zdaru,  mej vožnjo, kjer si le videl človeka, „na zdar!"   Šele proti Dunaju  potihnilo je vbo to, ali meni, utrujenemu od dolgo vožnjo in zaspanemu se je še vedno zdelo, da slišim  „na zdar, na zdar!" Na zdar !
socijalisti, ki so pri   volitvah  propali 8 svojimi kandidati.
Manifestacija proti klerikalni šolski predlogi v Bruselju je bila velikanska. Udeležilo se je je nad tisoč ljudi}, 450 političnih druftev, kacih 60 poelancev in senatorjev, župani škoro vseh večjih belgijskih mest. Na zastavah raznih društev bili so napisi: „ Živela svoboda veatij !* »Proč 8 fars kim gospodarstvom!" „Dahovšfiiria spada v cerkev!" „Mi hočemo popolno šolsko svobodo !* Pri sprevodu so se slišali klici: „Na vefiala z učnim ministrom!" Uredništva katoliških listov so mej demonstracijo bila zaprta, ministerstvo stražili so močni vojaški oddelki. Sklenilo se je, da posebna deputacija izroči protest proti novemu šolskemu zakonu zborničnemu predsedniku in kralju. V radikalnih krogih goje upanje, da kralj ne bode potrdil novega šolskega zakona, ker sicer se je bati vstaje v Belgiji. Katoliška stranka bode seveda napela vse sile, da prodere s svojo predlogo. Pri tem pa moramo omeniti, da je katoliška veČina v zbornici le slučajna, kajti pri volitvah je bilo oddanih vkupe več glasov za liberalne in socijalne kandidate, kakor za katoliške
Ustaja na Kubi stane Španijo že mnogo denarja. Sedaj je na Kubi že 54.000 rednih Španskih vojakov, mej temi 20 generalov in 1200 častnikov. V oktobru pride na Kubo še 30.000 mož. Španci pa imajo tudi na Kubi poleg imenovanih vojakov še več tisoč prostovoljcev. Sedaj imajo na Kubi že 15 vojnih ladij, v septembru jih pa pride še 25, da bodo zabranili, da ne bodo ustajniki mogli dobivati živeža in streliva iz Amerike.
Brazilija in Anglija. V Braziliji je nastala nevolja proti Angliji, ker je zasela mej tem otok Trinidad. Brazilijanska vlada je proti temu protestirala, ker ta otok baje pripada Braziliji. Sicer pa ta otok ni posebne vrednosti in ljudi j ni na njem. Njegova jedina vrednost je, da ima dobro pitno vodo za mornarje. Pričakovati je pač, da se Anglija in Rusija kmalu sporazumeta o tej zadevi. Brazilijanska vlada bi pa tudi tako odločno ne ugovarjala, da se ne boji, da sicer vso stvar opozicija izkoristi proti njej.
Japonci še nikakor niso naredili miru na Formozi. Osnovana republika se je sicer razdrla, a ustaši pa le nadaljujejo boj. Ustajniki so v jako močnih postojankah in njih poveljnik je znani Lin Jiinf, ki je vodil ob svojem času tudi razne roparske čete proti Francozom v Tonkingu. Ustajniki dobivajo živež in strelivo iz južnega Kitaja. Japonci so na Formozo poslali jeden gardni voj. Sicer se pa Japonci hitro oborožujejo, kakor bi mislili še le začeti kako večjo vojno. V Port Arturu eo razrušiti utrdbe. Korejo imajo popolnoma v svoji oblasti. Korejskega kralja imajo vjetega. Zadnje dni so dobili pet novih ladij oklopnic, ki so jih naročili v inozemstvu. Veliko skrbi pa japonski vladi napravlja kolera, ki grozno razsaja po Formozi, Koreji in v nekaterih drugih krajih v vzhodni Aziji. Razširja se tudi močno mej vojaki.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 30. julija
— (Deželni zbor) Zadnja seja v tekočem izrednem zasedanju bo jutri popoludne ob 3. uri. Na dnevnem redu sta poročili o razlastitvenem zakonu in o najetju loterijskega posojila
— (Posojila in podpore) hišnim posestnikom sa kakor umevno še niso razdelile a vse kaže, da se to ne bo še tako kmalu zgodilo, kakor bi bilo želeti v interesu mesta in prebivalstva in kakor bi bilo potrebno v interesu hišnih posestuikov samih. Tisti hišni posestniki, ki nimajo premoženja in se torej ne morejo ganiti, dokler ue vedo, koliko do-bodo posojila in podpore so že nezadovoljni. Zameriti jim tega pač ni, a tudi odločilnim faktorjem ni ničesar očitati. Velika večina prosilcev je namreč stavila povsem neprimerne iu do cela neopravičene zahteve, oglasili so se celo imoviti ljudje, ki nimajo nad T>0 gld. škode, pa zahtevajo kar po več sto-takov. Pristojni faktorji se morajo torej o potrebi vsakega prosilca in faktični njegovi škodi šele in-formovati, za to pa je treba časa. Hišni posestniki bodo torej že morali potrpeti.
— (Odhodnica) Telovadno društvo „Sokol* priredi jutri ob 8. uri zvečer v vrtnem salonu hotela „Lloydu bivšemu svojemu podpredsedniku iu velezaslužuemu članu odvetniku gosp. dr. K. T r i 1 -1 e r j u povodom njegove preselitve v Tolmin od-hodnico.
— (Čestitanje.) Uradniki jnžne železnice na čelu jim višji oficijal g. K. Hubinger so danes zjutraj postajenačelniku g. Guttmannu čestitali na odlikovanje z zlatim zaslužnim križcem s krono. Sluge južne železnice so od Ifkovancu častifcSH po posebni deputaciji.
— (Zlato mašnik) V nedeljo bofle praznoval svojo duhovniško petdesetletnico monsignor Lnka Jeran, papežev častni komornik in kapitular ljuh-janskega stolnega kapiteljna, znan kot dobrotnik učeče se mladine.
— Regulacije Ljubljanice ) Naš rojak, dipl. arhitekt g. Maks Fabiani je izdelal obširen načrt regulacije našega mesta in zajedno izdal brošuro, v kateri pojasnjuje svoje nasvete.
— (Kuhinja za silo) pri deželnem muzeju se je zaprla v soboto. Oba voza, katera je posodilo iz prijaznosti dunajsko rešilno društvo, se odpošljeta te dni nazaj na Dunaj. Kuhinja za silo na trnovskem bregu Gradaščice se je pokrila z leseno kolibo, da prezimi, ako bi se jo še utegnilo potrebovati.
— (Parni mlin v Ljubljani,) ki je lastnina sranjske industrijske družbe, se bode definitivno zaprl dne 14. avgusta in so od tega časa naprej odpuščeni iz službe vsi delavci.
— (Na ljubljanski soli za babice) so se dovršili te dni pod predsedstvom voditelja-namestnika dr. Zupanca strogi izpiti za učenke nemškega tečaja. Izpite je delalo 9 kandidatinj, mej njimi 4 štipendistinje in sicer 3 s prav dobrim, 4 z dobrim in 2 z zadostnim uspehom. Po rodu so bile 3 kan-didatinje a Kranjskega, 2 s Koroškega, po 1 pa a Štajerskega, Gornjega Avstrijskega iz Istre in iz Italije. Kot izpraševalec se je udeležil izpitov pri-marij dr. Bleivveis vitez Trsteniški.
— (Policijska vest.) Včeraj smo poročali, da je korporal Fagina z bajonetom ranil delavca Drescherja; to se je zgodilo v Kravji dolini in ne v Lokarjevi gostilni v Vegovih ulicah.
— (Premeščenje trgovine.) Naprošeni smo opozoriti na današnji inserat g. Antona S c h u -ster-ja, ki se je preselil s svojo trgovino iz Špitalskih ulic v lično izdelano barako v Zvezdi, katero ie izgotovil ljubljanski tesarski mojster g. L e h n e r.
— (Umrl je) v Krškem po dolgi mučni bolezni g. dr. Jožef Kersnik, c. kr. okrajni zdravnik v 43. letu svoje dobe. Pokojnik je bil obče čislan kot zdravnik in rodoljub.   Bodi mu časteu spomin!
— (Avtorizacijske preskušnje za zavarovalne tehnike) se bodo vršile meseca novembra pri komisiji, katero je sestavilo ministerstvo notranjih del na Dunaji. Kdor hoče postati avtorizovan zavarovalni tehnik, mora to preskušnjo prebiti. Oglasiti se je za preskušnjo pri ministarstvu notranjih del. Dotične prošnje opremljeno z dokazili o avstrijskem državljanstvu in polnoletnosti, s nrav stvenim spričevalom, s spričevali, da je prosilec dovršil kako srednjo šolo in slušal na kaki visoki šoli predavanja iz višje matematike ter z dokazilom, da se je prosilec samostojno bavil pri kakem uradu ali pri kaki zavarovalnici z za varoval notehniškimi stvarmi, je vložiti do dne 30. Reptembra.
— (Kmetijsko bralno društvo) v Št. Vidu na Dolenjskem priredi po stoprv desetmesečnem obstanku svojo I. veliko veselico dne 11. avgusta na prostornem Lukanovem vrtu. Pri vzporedu sodelujejo slavni ljubljanski čveterospev, domača požarna hramba, združeni zatiški in šentvidski pevci pa telovadci. Slavnostni govornik, kakor tudi natančni vzpored objavita 8e pozneje. Cisti dohodek veselice je namenjen šolski družbi sv. Cirila in Metoda, ki je letos na posledkih potresovih utrpela veliko gmotno škodo. Blagi namen, kakor tudi posebej pomen slavnosti za ta okoliš bližnje dolenjske strani napotita sta odbor, da vse prijatelje Dolenjske, 8osebno pa še številne v Ljubljani bivajoče rojake kar najprisrčnejše vabi k čim večji udeležbi. Vsi gostje bodljo hi v svesti Ijuboprijetnega vzprejema s strani prijaznega tamošnjega občinstva.
— (Okradena posta) Dne 25. t m. je izginila s poštnega voza, ki vozi mej Idrijo in Dol. Logatcem poštna vreča z 500 gld., tri drnge v Idriji oddane vreče pa so bile ostale v vozu. Sum l«ti na necega ključarja, ki je delal ključe za omenjeni poštni voz, ker so nekateri ljudje videli necega moža klečati na zadnjem delu voza. Ko pa je zagledal ljudi, je skočil doli in pobegnil. Ključar in po8tiljon sta v preiskavi.
— (Uboj.) Iz Postoiine se nam poroča, da so se predvčerajšnjim spoprijeli domači fantje in da je bil pri tem pretepu jeden njih, n- ki 1 dietni fant, zaboden tako. da je kmalu potem umrl.
— (Šolska poročila) Na deški meščanski šoli 8 kmetijskim značajem v Krškem so mimo ravnatelja g. Lapajneta poučevali dva učitelja in jeden katehet. Učencev je bilo G8, mej njimi 13 odličojakov. Poročilo obsuza mimo šolskih podatkov razprave: „Zgodovinske črtice nekaterih kranjskih trgov", spisal
J. Lapajne, „Crtež skladišča s proračunom", spisal J. B. in „Pregled meteoroloških opazovanj" sestavil J. Lapajne. — Na čveterorazredni ljudski Šoli v Novemmestn je poučevalo poleg voditelja P. Ino-cencija K opri v ca še 5 patrov učiteljev. Učencev je bilo koncem šolskega leta 207. Za višji razred sposobnih je bilo 15G, nesposobnih 51. Bodoče šolsko leto ee prične dne* 18. septembra.
— (Koncert »Slovenskega pevskega društva" V Ptuju.) Iz Ptuja se nam piše: Vsi častiti p. n. udeleženci, koji žele za časa bivanja v Ptuji najeti sob, naj se blagovolijo nemudoma v to svrho poprej pri odboru po dopisnicah oglasiti, da se potrebna stanovanja zamorejo preskrbeti. Ker skupnega obeda ali banketa ne bo, obeduje se lahko kjer se hoče, seveda bode čitalnica ptujska pripravila kolikor bo mogoče. Posebej nam je opozarjati pevce, da se glavne vaje ob 2. uri popoludne v veliki čitalnični dvorani gotovo v s i udeleže: nadalje je po pravilih častna dolžnost vsacega pevca, da pri vsaki točki pri koncertu sodeluje, v to svrho prosimo, da se vsi pevci oziroma pevke postavijo v bližini odra. Prosimo, naj posamezni pevci sekiric doma ne pozabijo, ker bi jih znalo tukaj primanjkovati. Na veeelo in mnogobrojno svidenje v Ptuji!
— (Nesreča ali hudodelstvo?) Dne 29. t. m. zjutraj našli so ljudje ob železnici pri Teharjih imovitega posestnika Majhenška mrtvega. Brzovlak ga je bil povozil in vlekel kakih 200 metrov daleč. Ni še dognano, jeli je Majhenšek ponesrečil ali pa bil umorjen.
— (Nemška sodba o slovenskih šolskih razmerah) „Grazer Volksblattu piše: Na Goriškem, koder je izmej 213.862 domačih prebivalcev le 2195 ali 1 odstotek Nemcev, od ostaldi pa dve tretjini Slovencev in jedna tretjina Italijanov, vzdržuje država nemške gimnazije in nemško realko, mej tem ko Slovenci in Italijani nimajo nobenega takega zavoda. Kaj pomeni nemški zavod v taki deželi, kjer ni tako rekoč nič Nemcev, je razvidno iz „vspehov", katere nam podaja gimnazija. Država mora plačevati vsako leto 32.000 gld. brez pokojnine, kar znaša v 8 letih 25G 000 gld. Za to svoto se j« toliko doseglo, da je od 50 ali 60 učencev, ki so vstopili 15. septembra 1806 v prvi gimnazijski razred, le jeden dospel do osmega razreda. Vsi drugi so izostali, ne da bi dossgli svoj namen. Skupno je bilo letos v osmem razredu 26 učencev, od teh je bilo 15 Slovencev, 11 Italijanov, torej niti jeden Nemec. Od omenjenih 20 učencev se jih je oglasilo le 18 za zrelostni izpit, toda še od teh morajo 4 ponoviti skušnjo po počitnicah. 0 kaki odliki ni niti govoriti. Vsak teh abiturijentov stane državo okroglih 18.000 gld. Ako pomislimo, da šteje zavod nekaj nad 400 učencev, tedaj vidimo, da sta le dva odstotka dosegla svoj učni namen. Razumevno je, da so starini, ki morajo toliko žrtvovati za svoje sinove, s tem vspehom jako nezadovoljni ter se pritožujejo nad profesorji. Toda temu niso krivi profesorji, ampak le učna metoda. Na vsem Primorskem, koder je po zadnjem ljudskem štetju 348.340 Slovencev in Hrvatov, 294880 Italijanov in le 15 206 Nemcev, vzdržuje država tri nemške gimnazije z doneskom 91 Oo0 gld, dve nemški realki z doneskom 56 000 gld. in tri nemške ljudske šole z doneskom 52.000 gld. K temu je še vpoštevati 4000 gld., katere izdava država za nagrade učiteljem za nemški jezikoslovni pouk. Vse te nemške šole na Primorskem stanejo državo okroglih 203.000 gld. — Poleg teh pa še vzdržuje ljudsko šolo za mornarje, za katero mora država donašati poleg drugih podpor 21.000 gld. Za 15.206 Nemcev potroši država torej nad 224.000 gld. ali 15 goldinarjev za jednega Nemca na leto. Za Italijane se vzdržuje jedna gimnazija in jedna obrtna šola, za Slovence in Hrvate pa — nič! Ako pa ti zahtevajo tako skromno malenkost za svoje kulturne potrebe, kakor se je zgodilo pri celjski gimnaziji, tedaj začne vreti mej Nemci, kakor bi se jim godila Bog ve kaka krivica! 1. ■ o t» gld. za 400.000 štajerskih Slovencev, nasprotno pa 224.000 gld. za — 15 000 Nemcev na Priraorslem. Na Primorskem odpade ua jeduega Nemca petnajst goldinarjev, na Štajerskem pa na jednega Slovenca cele tri osmine krajcarja! Številke dokazujejo!
— (Bodoči deželni glavar goriški) Goriška iredenta je vesela, da se je znebila grofa Franca Coroninija. Lahi upajo, da bodo s pomočjo namestnika Rinaldinija razbili jedinost slovenske stranke in posadili na mesto dež. glavarja zagrizenega sovražnika slovenskega naroda, princa Kgona Hohen-loheja, sedaj predsednika južne železnice.
— (Dvojen samomor.) Veliko senzacijo obuja v Trstu samomor ondotnega odvetnika dr. Benigherja in njegove žene. Benigher je imel nekdaj veliko pisarno, odkar pa je bil na očeh bolan, izgubil je počasi svojo klijentelo iu prišel uaposled v take financijalne stiske, da so ga obiskovali sodni sluge, le kadar so ga prišli rubit. To je 6 Delnega moža pahnilo v obup Sedel je s svojo 5Dietno ženo v malo sobo. zažgal oglje in se zadušil.
— (Morski volk pri Barkovljah) Pomorsko in morsko-zdravstveno poveljutštvo v Trstu javlja, da se je prikazal blizu Barkov$lj precej velik morski volk.
— (Ribji lov ob Adriji.) Že več nego 20 let niso ribiči ob obalih Adrije nalovili toliko rib, kakor letos. Vrednost vjetih rib se ceui na 2,830.000 gld. (za 290.000 gld. več   nego lani).
Največ so pripomogli ribiči z otoka Vis, ki so nalovili izredno veliko sardel. V minulem letu je lovilo po leti na naših obalih 12 477 avstrijskih in 699 italijanskih ribičev, po zimi 10.670 avstrijskih in 1402 italijanska ribiča.
— (Izraznih toplic) V Rogatec-Slatino je prišlo do dne 22. t. m. 936 sttank z 1515 oso-bami ; v Krapi no pa 1030 strank z 1539 oso-bami, v Varaždinske toplice 481 strank z 1923 osobami.
— (Razpisane službe) Ker se za razpisano službo glavnega učitelja za nemški in slovenski jezik in za pedagogiko na ljubljanskem ženskem učiteljišči ni oglasil nobeden prosilec, se vnovič razpisuje služba. Prošnje do dne* 14. avgusta deželnemu šolskemu svetu. — V Červinjanu mesto kance-lista pri tamošnjem okr. sodišču. Prošnje do dne 8. avgusta okrožnemu sodišču v Gorici'
* (Katastrofa v Mostu) Vsled komisijonel-nih preiskavanj katastrofe v rovu „Annau v Mostu se je odredilo, da se prostor, na katerem so stale hiše, ki so se razrušile ali se bodo morale demolirati, izvzemši treh poslopij, ne sme več zazidati. Mestni zastop je sklenil, da se bodo naredili tam javni nasadi.
* (Dunajski krvnik odstopi?) Kakor poročajo z Dunaja, kani krvnik Seehnger položiti svojo „čast". Vzrok temu je baje v tem, ker dunajski časopisi niso nič kaj hvalili njegove spretnosti, ko je te dni obesil morilca Vondraška. Seelinger ima mlekarijo in daje poleg tega vozove v najem, torej mu ni potreba „državne službe".
* (Štiriinosemdesetletni trojčki ) V mestu Szamosujvar na Ogerakem žive tri sestre, ki so dosegle visoko starost 84 let. Vse tri so se rodile i«ti dan kot trojčki in se tudi vse tri omožile ob jednem dnevu. Navzlic visoki starosti se počutijo vse tri še prav dobro.
* (Tragičen slučaj ) Svoj čas se je v Ko-danju neki švedski posestnik spri s svojim bivšim sosedom, nekim švedskim grofom. Grof je posestnika dolžil, da ga je pri neki prodaji opeharil, in ga zapustil z zatrdilom da pokliče sodišče na pomoč. Posestnik le obžaloval razpor iu sklenil, peljati se takoj za grofom. Vzel je s soboj revolver, sedel na voz in se odpeljal. Pot je tekla skozi temen gozd. Posestnik je hotel poskusiti, če strelja revolver dobro. Ustrelil je in hkrati zaslišal bolestno ječanje. Peljal se je na mesto, kjer je slišal ječanje in našel grofa, ranjenega na smrt. Malo na to sta prišla dva orožniki in aretovaia posestnika Grof je umrl, sodišče pa je posestnika obsodilo na 20 let težke ječe. Posestuikova žena je vsled tega zblaznela, sin njegov se je ustrelil. Od tedaj je minilo že mnogo let. Te dni je v ueki švedski kaznilnici umrl star razbojnik, ki je na smrtni postelji izpovedal, da je on umoril in oropal rečenega grofa. Nesrečnega posestnika so seveda izpustili iz zapora, n kaj mu more še bit' za življenje?
* (Društvo samcev.) V Frascatiju blizu Rima je imelo te dni tamošnja društvo samcev shod, na katerem so člani društva protestovali proti luksusu iu gizdavosti deklet. Sklenilo se je bojkotovati vse gizdave dame in jih puščati samice. Ta sklep se je tiskal in nalepil na javnih prostorih. Razdražene dekleta so potem šle korporativno do klnbovega lokala, potrgala plakate in s svojimi nežnimi pestmi obdelavale navzočne mladeniče ter jim dale lekcijo o občevanju z damami. Ko so mladeniči zapuščali klub, so bili baje jako „pobiti".
* (Nenavaden dvoboj ) Neki 20letni mizar in neki 1 slet m mehanik v Parizu sta bila zaljubljena v jedno in isto dekle in ket nobeden ni hotel se umakniti, sta se dogovorila, naj cdloči dvoboj. Dekle je šla ž njima kot priča in je dala znamenje, kdaj naj vstrelita. Komaj se je to zgodilo, se je zgrudila.    Mesto nasprotnika zadeta je kroglja njo.
* (Pogreb pianistice) V Connorsville v Ameriki je umrla 21 letna slavna pianistka mis Mary Tate. Po njeni izrecni želji so jo položili namestu na mrtvaški oder na glasovir, na katerem je pri blagoslovljenju trupla igrala neka pianistu-a koral. Potem so vzeli pokrov od glasovirja in potrgali iz njega strune, v prazen glasovir pa so položili mrtvo pianistico. Ko so sneli še noge glasovirja, so prenesli Čudno krsto na pokopališče in tako položili ekscentrično Amerikanko k večnemu počitku.
* (Navihani krojači.) V Parizu je odprl v Rue Lafavette podjeten krojač prodajalnico, v kateri je bilo po jako nizki jed not m ceni 10 fr. dobiti raznovrstna moška oblačila. Nad prodajalnico bile so razobešene reklamne tablice in napis je bil: „Pri prvem krojaču Pariza". Zarad izborne knpčije so krojača zavidali vsi vrstniki. Necega dne odpre neki konkurent jednako prodajalnico z napisom: „Pri prvem krojaču Evrope". Oba sta trgovala prav dobro. To pa ni trajalo dolgo. Neki še bolj navihani krojač je odprl v isti ulici prodajalnico, nad katero je bilo čitati: „Pri prvem krojača te ulice". Res je ta pro-dajalnica v kratkem času prekosila prvi dve in ju izpodrinila.
I
Slovenol in Slovenke I no zabite i družbe sv. Cirila in Metoda 1
-jL.--Jk\
I
I
Darila i
Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. J. Bez laj, meščanski učitelj v Krškem 10 kron pod naslovom: „Učiteljstvo meščanske šole v Krškem namestu venca na grob dr. Krsnika". — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki!
Knjltevno a t.
— »Slovanski Svet" ima v št. 30. naslednjo vsebino: Zakaj je sedanja kriza važna? Ustava v Rusiji z let 1861 in 1864; Pobirki z Dunaja; D. Sirovica: Neznanim junacima; Ogled po slovanskem svetu ; Književnost.
— „Stenograf" ima v št. 5. in 6. naslednjo vsebino: Stenografija u hrvatskom saboru ; Odgovor g. Bezenšku na njegove napadaje; Kratek očrt po-viesti stenografije; Stenograf.
Gorica 30. julija. Volitve v deželni zbor goriški se bodo vršile meseca septembra, in sicer bodo kmetske občine volile dne 16., mesta dne 19., veleposestniki pa dne 23. in dne 25. septembra.
Dunaj 30. julija. Uradni list prijavlja sankcijonirani budget za 1. 1890.
Dunaj 30. julija. Bolgarska deputacija, vračajoča se iz Rusije, je danes dospela sem iu se odpelje ponoči v Solijo. Od članov ui moči izvedeti, kaj je car deputaciji rekel, ko je bila pri njem v avdijenciji. Deputacija bo o uspehu svojega potovanja poročala sobranju.
Line 30. julija. Ebenhoch je na shodu volilcev v svojem volilnem kraju glede bodoče parlamentarne večine rekel, da se konservativci na noben način ne bodo ločili od Poljakov.
Pariz 30. julija. „Figarou javlja, da prestopi bolgarski prestolonaslednik 1J »ris k pravoslavju in to prav v kratkem. Koburžau bo naprosil carja, naj bo za botra.
Madrid 30. julija. Špansko vojsko na otoku Kubi je mrzlica decimirala. Vlada je mobilizovala vse rezerviste, rojene 1. 1871.
London 30. julija. Makedonski ustaši so zavzeli mesto Melnik. Po hudem boju in porabljajoč dinamit so pregnali tursko posadko. Turška poročila javljajo, da se ustašem ni posrečilo, zavzeti mesto.
Narodno-gospodarske stvari.
— Posojilnica  na  Slapu  pri  Vipavi je
imela koncem leta 1894. 178 zadružnikov, kuteri so imeli v deležih 1070 gld. Hranilnih vlog vložilo je 27 vlagateljev v skupnem znesku 14542 gld. 6 kr, vzdignilo pa 1082 gld., tedaj več vložilo 13460 gld. 6 kr. Kapitalizovane obresti od hranilnih vlog leta 1894 znišajo 170 gld. 52 kr., teda} stanje hranilnih vlog koncem 1894 leta 18630 gld. 58 kr. Posojil se je izplačalo 78 zadružnikom 15911 gld. 95 kr., vrnilo pa 925 gld. 90 kr., tedaj je stanje posojil koncem 1894 leta 1498(1 gld. 5 kr. Vstopnina 105 gld. Oisti dobiček gnala 10 gld. 30 kr., ter se prideue rezervnemu fondu, vsled česar isti znaša 115 gld. 30 kr.
Dne 27. t. m. zatvorila se je tudi kuhiuja za silo I. in odslej se tudi javno ne bode več oddajalo ljudstvu brane.
Pri tej priliki ne morem si kaj, da ne bi vsem onim damam, katere so na moj poziv radovoljno pomagale in tri in pol mesece z največjo požrtvovalnostjo in vstrajnostjo sodelovale, izrekla za obilni trud in izdatno podporo, katero sem pri njih našla, svojo uajprisrčuejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 29. julija 1895. 1.
Olga baronica Hein rojena grofinja Apraxin.
Bratje Sokoli !
Jutri v sredo dne 3 1. julija 1 8 9 5. 1. vršil se bod* društveni j o u r - f i x e kot odhodnica zaslužnemu sobratu. večletnemu odborniku in bivšemu podstarosti br-itu dr. Karolu T r i I 1 e r j u povodom njegove stalne preselitve iz Ljubljane. Da se dostojno in bratsko poslovimo od dražega nam sočlana, ki bode sigurno i v bodoče zvesto gojil sokolsko idejo na svojem novem mestu, vabi podpisani odbor brate Sokole, naj se jutri ob 8. uri zvečer čim najmnogobrojneje snidejo v vrtnem salonu hotela pri nLloydu* na Sv. Petra cesti.
Sodelujejo društveni tamburaši pod vodstvom br. K. Barbonča.
Nadejaje se mnogobrojne udeležbe Vam kličeva bratski „Na zdar!*
Za odbor telovadnega društva „Sokol" v Ljubljani: Ivan Hribar, Dr. Josip Kusar,
t. i\ Btarobta. t. C. podbtaiuutu.
Iz uradnega Usta.
Isvreilne   »II   ekaekutlvue d»ibei Janeza
Piletina polovica zemljišča v Vrhpolji, dne 1. avgtiBta in 2. septembra v Kostanjevici.
Mihaela Salam on a zemljišča v Slemenn, cenjena 235 gld. in 10o gld., dne 2. avgusta in 8. septembra v Radečah. _
Meteorologično poročilo.
►-»	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 arah
29.	9. zvečer	788*6	92*0« C	si. jvzh.	jasno	
30.	7. zjutraj	7313	1H-H<>C	nedoločen	nevihta	00
»	2. popol.	731 7	86*8*0	si jvzh.	del. obl.	
	Srednja včerajsn		a temperatura 98*6*, za 3-7J nad			
normalom.
ID-cmaJslsa. "borza*
dne* 30. julija 1895.
Skupni državni dolg v notah..... 100 gld.
Skopni državni dolg v srebra   .... 101 „
Avstrijska zlata renta....... 128 ,
Avstrijska kronska renta 4°/0..... 100 ,
Ogerska zlata renta 4°/0....... 123 „
Ogerska kronska renta 4"/0..... 99 „
Avstro-ogerske bančne delnice    .... 1080 „
Kreditne delnice......... 403
London vista........... 121
Nerofiki drž. bankovci za 100 mark    .   . 59
20 mark............ 11
20 frankov........... 9
Italijanski bankovci........ 46
C. kr. cekini........... f>
95 15 fiO 80 40 90
50 30 35 86
ea«/i
95 72
kr.
Hiša v Ljubljani
v Studentu vek I h ulicah fit. O, od potresa popolnoma nepoškodovana, J«* n* protliej s« 4700 |fld. v obrokih. Lelna zakupnina 3<>0 do 4oO gld. brutto. — Poizvedbe pri dru. Papee-u, Križevniški trg st. 4. (945—3)
Trgovski pomočnik
star 23 let, rodom Hrvat, iznrjen v trgovini Specerij, deli-kates in barv, govoreč hrvatski, nemfiki in italijanski, iell vstopiti v kako večjo trgovino v LJubljani. Ponudbe vzprejema pod M. N. upravnistvo „Slov. Nar.". (969-2)
Za spretne
agente in potovalce!
(Obilna provizija, vspeh brezdvomen.)
Jedna najbolj slovečih tovarniških tvrdk odda sa-atopatvo svojih slovitih, briljantnih in jako lahko nved-Ijivih apeoljalltet v llkerlh. (976)
Gospodje, ki imajo -/.možnost, naj izvolijo ponudbe pod F. V. 1137 poslati Rudolfu Moaae-Ju v Pragi.
Cen6!       Ceno! Ceno!
Plemeniti raki
z debelimi Širokimi fičipalnicami, za katere se jamči, da dospo živi, po povzetju v postnih košaricah: (951—6) 12«) komadov sa Juho........2 gld. — kr.
90 60 50 40 200
arednjlh namiznih   ... 2 „ 50
velikanov namlmlh... 3 n 50
najboljših aolo-rakov .   . 4 „ 25
največjih kot Jaatogt .  . 5 „ —
rakov sa plama   .   .   .  . 2 „ —
belo kot sneg, novo in fino sknbljeno, funt po 1 gld. 32 kr., neskubljono po 84 kr. poštnine in eolnine prosto.
KI. Mili ler, Buczacz št. 406 (Galicija).
Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V.
Zeliščni sirup
od občinstva navadno zahtevan pod imenom
sok za  prsa,  pljuča in zoper kašelj
prirejen iz
planinskih selit« ln lahko rastopljl-vega vapnenega ialeza.
Steklenica i navodilom o porabi 56 kr., 12 »tekleaie 5 gld.
Dobiva se pri (819 30)
Ubaltlu Trnkoczy-Ju lekarnarju v Ljubljani.
I*o*II|m ae a obratno poŠto.
Izvod iz voznega reda
■ve>l?akTrxxe)»» odL 1L j-cue*al]eb 181
iMtnpad tMljMl prtaajelnl ln ođhajelnl
3t»>m hmmi. BiednJeennpelH ene Je knjitau oeea v Ldab-ioU naprej.
Odhod ls LJubljane (jut- kol.)
O* IS. mri * wUm. pm mM Mtkni vlak v TrbU, Pontabel, Beljak, OV
Iaehl, Oraon-
lovee, rrMMMhfl«, LJnbno, 6m Beurthel v A«
den, Solsegrad, Lend-Oa«teln, Zeli n» Jeeera, Inomoai, Oarth, 8t«rr, Lino, Badejevice, PlaenJ, Marijine Mil, Bger, lulan vat«, Fran-•OT« Tare, Prago, LlpaUo, Dunaj via AmitottM. OS a «M*4 lO mate. mJUrmi macani vlak v Novo maato, Kote«)*. OS T. mri lO «m«m. ^Htf«) oeebnl Tlak v Trhli, Pontabel, Baljak, Oe-lorea, Frenaaneteate, Ljubno, Dunaj, 6ea Belethal v Solnogred, Dum ▼I a Amatetten.
O* 11. mri 30 min. *opoh*4n* oeebnl Tlak v Trhla, P on ta bal, Beljak, Oelovee, »"ranaenafeite, Ljubno, Belethal, Solnograd.
Om 19. mrt 33 mit*. pepelu ehae meaanl Tlak v Noto maito, Kočarja.
€»• 4. mri popolmdmm oaabnl Tlak t TrbU, Baljak, Celovao, Pramena, faata, 6«a Belethal v Solnogred, Lend - Gaeteln, Sali na Jaaarn, Ino. moat, Bregnio, Onrlh, Oanaro, Pari«, će« Klein Beifllng, Bterr, Lino, Gmnnden, Iachl, Bndajerloa, PlaanJ, Marijina tat«, Kger, Pranoore ▼ara, Karlovo Tare, Prago, Llpako, DnnaJ rim AorinUi.
OS 7. —rt 90 tnim. ihmW meleni »lak t Noto maito, KoAerie
Raann tega ob nedeljah In praanikih ob 3. mrt 93 mtinmt popoludne oiobnl rlak v Leeoe-Bled.
Prihod v LJubljano (jui. kol.).
Om 3. mrt 3» —im. mfmtrmj oeebnl Tlak ■ Dunaja ria AmiUMiu, Lip.
atje, Prag«, Krauoorih TarOT, Karlovih Terov, Rgra, Marijinih t»iot4
Planje, BndejeTio, Solnovreda, I.liioa, HUrra, Gaanndena, Ieohla, Ana.
aeaa, Zella na Jaaarn, Lend Gaateina, LJnbnega, OaloToa, Beljaka,
Franaenafeate, TrbMa. t*m 3. mri 1» *r*im. mjmtrmj mašanl vlak ia Koeevje, Novega marta. Oh 11. mri      mera. Hopotrnđm* oeebnl vlak ■ Dunaja ria Amrtettan,
Lapelje, Prage, Jfraaoovih varov,  Karlovik varOT, Rgra, Marijinlh>
varoT, Planja, Badejevle, Bolnograde. Llnoa, Sterra, Pariaa, Oaneve,
Onrtha, Hregntoe, Inouoata, SaUa na Jeaera, Lend-Oaatatna, LJnbnaga,
Oelovoa, Pontabla, Trblaa. OS a. mrt 39 mita. pvpmhtđnm neeanl vlak la Koeevje, Novege maata, Ob 4. mrt 33 min. pipolmdmm eeebni vlak a Dnnaja, LJabaega, Belathala^
Beljaka, Oelovoa, Franaenefeet«, Pontabla, Trblta Ob 0. mrt 4 m%im. mum**v oeebnl vlak a Dnnaja »reko Aaseteatar.e iu
T4nhnee-a, Beljaka, Oelovoa, Pontabla, Trblaa. CM 9. mri 93 min. tw^fr metani vlak la Koeavja, Novega Maata. Baaun tega ob nedeljah In praanikih ob lO. mri 40 minut aveoer oiubu
vlak ia Leieo-Bleda.
• r.
9. H. tO
Odhod ls LJubljane (drt. kol.>
mri 93 m%in. mjmtrmj       v Kamnik.
oa
HO lO
jtopoimiin*
„      „ (eleduji vlak le
ob nedeljah In praanikih )
Prihod v LJubljano (dr*, kol.).
OS   fl. mrt B3 •»<». mjmir^t       U Kamnika , _
.   11.   »   13    m    Jopohadne  .       „ 1»—WP|
ftl 0i       ||       M$(} , p eMWtSr*P a i
,    ».   .   33     m    nWw ,       s (alednjl vlak le
ob nedeljah ln praanikih.
Gotova eksistenca
s dobrimi dohodki so nudi damam, ki so hote nauditi maaaze.
Pouk v masaži v hotelu ,,Lloyd   soba St. 14, od
1. do 4. ure popoludne. (984—1)
Podpisani javljajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tnge-polni vest o smrti svojega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, odnosno brata, Bvaka in strijca, gospoda
dr. Josipa Kersnika
c. kr. okrajnega zdravnika v Krškem
ki je v nedeljo 28, t. m. ob 12 uri ponoči po dolgi, jako težki bolezni in prejemsi sv. zakramente za umirajoče, v 43. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Truplo dragega pokojnika se bode v torek dtti 80, jnlija t. 1. ob 7. uri zvečer v hiši žalosti svečano blagoslovilo, po železnici od Vidma na l'.i-.ln prepeljalo, kjer bode dno 1. .•■v./ustu dopoludne ob 10. uri pogreb od graSčino na Brdu na župnem pokopališču.
Svete zaduSne maSe brale su bodo v župnih cerkvah na Krškem in na Brdu.
KrSko, dnč 89. julija 1895.
Berta Kersnik poroj, Herbrlrh, soproga. — Berta Kersnik poroj. pl. Hbffern-Baalfeld, mati. — Janko Kersnik, c kr. notar, brat — Lojzlka Karanlk poroj Tavčar, svakinja. — Janko, Josip, Anton, Vida, Mata, Rnia, Nuia in Blavioa, nečaki in
nečakinje. (98«)
priporoča po nizki ceni
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
keS     W     W     >U      W     W ^pat
OOOOOO ^a%
Najboljše
za  osebe  z občutljivo kožo,
za gospe (mlade in stare), za dojenčke
Dvogovor:
A. t Svetuj mi vender, vsakokrat po umivanju
se moji otroci pritožujejo, da jih peče iu srbi, zlasti po ohrazu.
B. : To je umljivo, otroci imajo jako oličutno
kožo in Ti jih umivaš s slabim ostrim milom. — Poskušaj jedenkrat izborno |ko«-rlii|(.ot u uallo m no« o in garan-tujem Ti, da bo drugače. Pazi pa, da dobiš prlatnu, pristno Btane 30 novč. in Ima nnziv n novo. Nepristno so kakor naravno, prodaja mnogo ceneje, ne zaleže pa tudi prav nic.   Torej previdnost!
Oennrnlui)  saitopatvo :   A.  .MUl'SCIt *   (.'o.,   OutiftJ, I.,
tMgsek I. (94G —lj
Doering-mihi s sovo:
Toliono kisline . . . 8185
Natrona........ A'64
Vode ln sgnbl6ka . 8 51
December 1893. ^BnHeMnMajBBBJBJ
100 OO
Preselitev
prodajalnice.
S tem naznanjam p. n. Sastitim odjemalcem, da sem se preseli/ s svojo
prodajalnico %a manufakturno in konfekcijsko blago %a dame
iz špitalske ulice
v Zvezdo
v nalašč za to /grajeno
prodajalnišho barako.
Priporočuje se prav mnogobrojnemu obi-
z velespoštovanjem
Jlttton Schttster
„pri lončka".
skovan ju
{982—1)
Izdajatelj in odgovorni urednik: j ob i p No M i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".