169. itevllko
V UiUlBBi i Četrtek. 23. m MM.
XLl.leto.
vsak a*n arečer lavsemši ne dali« in praanika tor velja po poitt prejemat« aa mw 4 K, aa po! leta 12 K, aa četrt i«ta 6 K, aa en ateset 2 S, Kdor hodi sam poni, plača na gaj« leto SO K. — Na naročbo brea istodobne v?cšnjatve naročnine se ne ozira. — Za — Dopisi na] se izvoli franko vati — RckapUi za ne vračajo. — Crednletvo ha
dežele aa vse telo 25 K, aa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Lfcbliaiao s pošiljanjem na dom za vse leto leto 22 K, za pol leta U K, aa četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za Weaa6l|o celo leto 28 K. Za vse drage dežele in Ameriko se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat In po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat je v Knaflovih ulicah it 5, — Uprivnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Cpraviaištv« telefon št 85.
sne številke po 10 h.
ji Nemce nemških sod-nilio».H
»Grazer Tagblatt«, ki se z največjo strastjo in prav nemško nesramnostjo vojskuje za to, da naj se nemški uradniki nastavljajo med Slovenci in ki je glavni zagovornik razupitih kurzoveev, je zdaj naenkrat pozabil na vse to in zahteva z veliko vnemo, da se smejo med Nemci nastavljati samo nemški sodniki. V nemških pokrajinah se smejo nastavljati samo Nemci, vpije »Grazer Tagblatt« in dostavlja, da je ta za-hteva tako ob sebi umi j iva, da je ni treba utemeljevati. Ostro obsoja tiste, ki pravijo, da ni treba sodniku, da bi bil tiste narodnosti, kakor prebivalstvo, za katero je nastavljen; še ostreje obsoja tiste, ki menijo, da je dovolj, če sodnik s šolskim spričevalom dokaže, da zna jezik prebivalstva. Pri nas pa nastavljajo ljudi, ki še takega šolskega spričevala nimajo, kurzovee, ki niti ne razločijo kaj je mizar in kaj zidar, a to se zdi »Grazer Tagblattu« popolnoma v redu. Doslovno piše ta famozni list: »Auf keinem Gebiete hat das Ver-langen, dass der Beamte dem Volke, fiir das er eingesetzt ist, angehoren miisse, mehi* Berechtigung als beim Riekter. Bei ihm ist die Befahigung zur Kechtsprechung in einer bestimm-ten Spraehe nieht mit einem einfa-chen, wenn aueh in der Note noeh so glanzenden Sehulzeugnisse allein erbraeht, er darf, um ein Urteil sehopfen zu konnen, die Spraehe nicht als ein Gefiige von Worten an-sehen, er muss in den Geist der Spraehe einzudringen verstehen, ali ihre Feinheiten und oft so versehiedenen Ausdrucks\veisen kennen, wiirdi-gen.«
In da bi ta svoja izvajanja podprl, se sklicuje »Grazer Tagblatt« na Eulenburgov proces, kjer se Nemci med sabo niso razumeli, tako da so morali poklicati tolmača. Da, v svoji gorečnosti priznava »Grazer Tag-blatt« pravzaprav brez ovinkov, da se Nemci sploh med sabo ne razumejo, ker so razlike v narečjih, nemškega knjižnega jezika pa nihče ne govori.
Kar velja za Nemce, mora pač veljati tudi za druge narode in kar »Grazer Tagblatt« zahteva za Nemce, to bi moral priznati tudi Slovencem, ko bi bil pošten list. Pa »Grazer Tagblatt« tega ne bo storil. Nemci poznajo pravico in pravičnost samo tam in takrat, kadar imajo od nje
Čudodelna kokoš m druge iudodelnosti.
(Dalje.)
Čez šest let je Isenbert sklical na veliko pojedino vse svoje plemenito sorodstvo. Ko je po njegovem naročilu kletarica privedla enajst njegovih istoletnih sinov, je grofica omedlela iz strahu pred možem, ki ji je pa odpustil njen greh, ker je hotela vtopiti otroke. Njegov predlog, da se rod Altdorfov imenuje odslej rod Psov, je bil od navzočih pleme-nitašev z navdušenjem sprejet.
Eden izmed rodu Psov je bil Jo-annes Julius, ki je mnogo potoval po svetu. Ko se je nekoč vozil po morju, je bil v smrtni nevarnosti. V stiski je obljubil Materi božji, da ji sezida cerkev, če ga reši smrti. Njegova prošnja je bila uslišana, Joannes Julius Pes je pa pozabil na svojo obljubo.
Kar je imel nekoč, ko je spal v Taksi, jako nemirno noč. ganjalo se mu je o njegovi obljubi in vest ga je začela gristi s šivankastimi zobmi, ko so mu sanje pripovedovale, kako druge životinje časte nebeško kralji-eo. Tako je v Vilalongi na Španskem I
korist, koder pa imajo moč, tam teptajo pravico in pravičnost s tisto brutalnostjo, ki jim je nakopala sovraštvo vsejra sveta. Kar hočejo zase izvojevati na Češkem, to odrekajo nam in odrekali nam bodo, dokler bodo mogli. A to nas ne sme niotiti,Slo-vencem slovenskih sodnikov mora biti parola vseh narodnih ljudi in ta parola se bo dala tudi uresničiti, ko dobe enkrat narodni ljudje med Slovenci moč v roke. Zdaj imajo to moč v rokah klerikalci, ki so brezdomo-vinski in vidijo povsod raje Nemca, kakor rodnega brata, kakor nam to priča nečuveni škandal Haas-Schlos-ser.
Gosposka zbornica.
Dunaj, 22. julija. Gosposka zbornica je imela danes svojo zadnjo sejo. Grof Thun je stavil predlog, naj se dado na dnevni red današnje seje zakonski načrti glede izboljšanja materialnega položaja državnih uslužbencev in glede melioracij. Na predlog opata Helmerja se je sklenilo, da se ima v tej seji razpravljati tudi o podržavljenju češke severne železnice. Baron Plener se je izrekel proti temu predlogu ter protestiral proti temu, da bi vlada in parlament gosposko zbornico bagatelizujeta kakor da bi gosposka zbornica pri zakonodaji ne imela nobene besede. Nato je zbornica razpravljala o zakonu glede znižanja sladkornega davka. O zakonskem načrtu je poročal grof Thun, ki je predlagal, naj zbornica predlogo odkloni, češ, da je § 2. tega zakonskega načrta, ki vsebuje kazensko-pravne določbe, nesprejemljiv. Poročevalčevemu mnenju se je pridružil tudi vitez Madejski, nakar je zbornica predlog- odklonila, dasi se je sekcijski načelnik Inama-Steru-egg trudil, da bi večino zbornice pridobil za predlogo. Takisto je zbornica zavrnila po poročilu barona Ske-na tudi melioracijski zakon, in sicer radi dodatnega predloga poslanca Pantza, ki je baje v nasprotstvu z ustavo. Predloga glede ureditve prejemkov državnih uslužbencev je bila nespremenjeno sprejeta. Nato je zbornica razpravljala o podržavljenju češke severne železnice. Tudi t;i predloga bi skoraj padla, ako bi se zanjo krepko ne zavzel železniški minister dr. Derschatta. Prihodnja s< ja gosposke zbornice se naznani pismenim potom. V krogih gosposke zbornice se je razpravljalo o vprašanja, kdo bo predsednik avstrijske delegacije. Kot kandidata se imenujeta baron Gautsch in vitez Madejski.
Ruska delegacija češkemu narodu.
Praga, 22. julija. H uska delegacija na slovanski konferenci je naslovila na češki narod pismo, v katerem pravi: Zapuščajoč kot člani ruske delegacije prekrasno vašo zemljo, smatramo za svojo častno dolžnost spregovoriti vam nekoliko besed, izvirajočih iz globine naših src. Bili smo na zemlji vaši, okusili smo vaš kruh in vašo sol, hodili smo po zemlji, ki je prepojena s krvjo vaših prednikov, borečih se vneto za svobodo svojega naroda. Sedaj je ta zemlja oškropljena s potom vašega čela, s potom vaših rok. Prišli smo k vam polni radovednosti, odhajamo sedaj, mnogemu se priučivši. Naučili smo se ceniti vašo kulturo, vašo šolo, sad vašega dela, vašo globoko narodno zavednost, s katero ste prožeti od dečka pa do zrelega moža. Našli smo v vas neusahljiv vir narodne zavednosti in prekrasno srce slovansko. Nedostaje nam besed, da bi vam izrazili čuvstva, ki jih gojimo k vam. Dragi ste nam in s težkim srcem se ločimo od vas. Gostoljubnost in navdušen sprejem, v čemer je tekmoval ves narod, nalagata nam največjo hvaležnost. Govorili ste k nam s svojim srcem, tu je govorilo srce s srcem. Govorili ste k nam z usti svoje dece, ki je nas obsipala s cvetlicami in v katere nedolžnih očeh smo čitali vroče želje za uspeh slovanske misli. Zato vam odhajajoč pred temi otroškimi srci kličemo in se rotimo: Zvesto bodemo služili stvari slovanske vzajemnosti, da bo beseda Slovan zvenela tako ponosno po svetu, kakor nekoč v starem Rimu stavek »Civis romanus sum«. Odhajajoč zagotavljamo vas, da nas za vselej veže z vami nerazdružljiva vez duševnega bratstva. S težkim srcem zapuščamo vašo zemljo, a z radostnim prepričanjem, da je bil tu položen temelj k vseslovanski vzajemnosti na podlagi enakosti in svobodnega razvoja vseh slovanskih narodov.
Uradniška imenovanja na Češkem.
D u n a j , 22. julija. Pri ministrskem predsedniku baronu Becku je bila včeraj konferenca, ki je imela namen razbistriti razmere med uradništvom pri pošti na Češkem. Konference so se udeležili trgovinski minister dr. Fiedler in več nemških in čeških višjih uradnikov. Nemški zastopniki so se pritoževali, da se nemški uradniki pri imenovn
cela čreda ovac na zelenem hrihcu poklekaia pred Marijino podobo, v Azanibucu na Španskem se je pa neki vol prostovoljno ločil od črede, plaval čez globoko vodo in na drugi strani poklekal pred drevesom, na katerim je bila podoba Matere božje. Tako živali časte Mater božjo, on, Joannes Julius Pes, kateremu je rešila življenje, se pa nič ne zmeni, kako bi jo počastil, kakor ji je obljubil.
Ves skesan se je Joannes Pes zbudil in sklenil vprašati za svet svojega spovednika. Komaj pa je nato nekoliko zadremal, zbudil ga je silen vrišč z dvorišča. Ko je vstal, je izvedel, da je njegovemu oskrbniku znesla ena izmed kokoši jajce, na katerem je bila jasno naslikana blesteča zvezda, v njeni sredi pa lepo razsvetljena dobro vidna ženska glava. Oskrbnik je pod prisego zatrjeval, da kokoš tega čudodelnega jajca ni znesla v navadno gnezdo, ampak zraven na čisto novo opeko, ki jo je oskrbnik po božji previdnosti nevede zanesel tja.
Kjer je kokoš znesla čudodelno jajce, tam je dal grof sezidati cerkev, ker je bil prepričan, da mu je Mati božja s čudodelnim jajcem dala migljaj, kje naj stoji obljubljena cerkev. Sezidali so jo v letih 1618. in 1619.
Vsled priprošnje Marije v Taksi se je zgodilo več čudežev. Tako so bi-
li Čehi v bitki na Beli gori premagani le vsled intervencije Matere božje! Neki ženski je okamenela noga. ker je sunila z njo v naložene kamenčke, o kateri zgradbi je deček-zgra-ditelj dejal, da je cerkev v Taksi.
Leta 1632. je hotel neki švedski mušketir okrasti podobo Matere božje v cerkvi v Taksi, katera podoba je bila narejena kolikor mogoče enaka oni na čudodelnem jajcu. Komaj pa je stopil na altar, sunila ga je nevidna moč s tako silo na tla, da bi bil kmalu pozabil vstati. Ker je še vdra-gič in tretjič z istim uspehom poskusil svojo srečo, zježili so se mu lasje in zbežal je od tam, kolikor so ga nesle noge. Ko je pa neki drugi švedski vojak ukradel z Marijinega prsta lep prstan, otekla mu je roka jako nevarno, zato je tat prstan izročil na polju oraču s prošnjo, naj ga vrne Materi božji v Taksi, kjer ga je ukradel.
Pridevek »Mater admirabilis«, to je »Mati prečudna« v lavretanskih litanijah pristoja Mariji, ker je skoraj v vsaki deželi na svetu izkazala velike čudeže; ponekod so celo vedni čudeži. Na primer:
Na šavarskem otoku je milostna podoba Matere božje, ki jo nosijo vsako leto v procesiji, a se ne da nositi od nikogar drugega kot od domačinov. Ako bi jo hotel kak tujec vzdigniti, je ne more premakniti.
njih zapostavljajo, ter dokazovali, da skušajo češki poštni uradniki protizakonitim potom via facti uvesti češčino kot notranji uradni jezik. Konferenca je imela zgolj informativen značaj.
Sestanek Bulovva z Izvolj-skim.
Petrograd, 22. julija. »Journal de St. Petersbourg« poroča, da se minister zunanjih del, Izvolski, v kratkem sestane z nemškim kancelar j eni knezom Biilowom. Sestanek bo najbrže v Berolinu začetkoma meseca septembra.
Revolucijonarno gibanje na Turškem.
Carigrad, 22. julija. V Bi-tolju se je 20.000 Albancev zbralo, ker so dobili vest, da je na potu avstrijska armada, ki ima namen pokoriti Albanijo. Uporni Albanci so pregnali turškega guvernerja.
Carigrad, 22. julija. Sultan Abdul Hamid je dal zapreti več častnikov v Jildicu, ker so osumljeni, da so sultana pri ugodni priliki hoteli prisiliti, da se odpove prestolu.
Carigrad, 22. julija. Na borzi se je razširila vest, da so revolucionarji razstrelili v zrak otoinan-sko banko v Solunu. Vkljub temu, da vest še ni potrjena, so silno padli vrednostni papirji.
Dnevne vesti
L.
V Ljubljani, 23. julija.
— Bilanco ljudskega parlamenta delajo sedaj ob zaključku držav-nozborskega zasedanja tudi vsi so-cialnodemokratični listi in seveda vsi po enem kopitu. Mi kar nič nismo navdušeni za kartel velikih strank, ki je vladal v parlamentu in pod vodstvom vlade diktiral, kaj se zgodi in kaj se ne zgodi. Ta kartel velikih strank je bil za nas Slovence v vsakem oziru škodljiv in nesrečen. Toda resnica je, da so te stranke pod Beckovim vodstvom gospodovale v parlamentu in kar je parlament storil, so storile te stranke. Vodilno načelo teh strank, ki je tudi pri vsaki priliki obveljalo, pa je bilo, da socialisti ne smejo ničesar doseči. To je pač krivično in brutalno načelo, a veljalo je in parlamentarna večina se je po njem ravnala. Sedaj pa so prišli socialni demokratje in — čujte in strmite! — razglašajo po svojih listih, da je vse pripisati socialnim demokratom,   kar je parlament
sploh dobrega storil. Iz te gorostasne trditve so se že vsi listi, ki social-no-demokratični agitaciji kako pozornost posvečujejo, toliko norca delali, da je pač vsaka nadaljna beseda odveč. En uspeh pa je vendar v prvi vrsti pripisovati socialnim demokratom. Ko se je bližal konec zasedanja, so socialni demokratje najbolj moledovali vlado, naj jim pusti dijete po 20 kron na dan tudi ves ta čas, ko državnega zbora ne bo. In ker so bili socialni demokratje v državnem zboru jako spodobni in tako krotki, kakor bi bili sami hofrati, jih je vlada tudi milostno uslišala in jim je dala dijete čez parlamentarne počitnice. Priznamo pa, da so si to zaslužili. Ko je gosposka zbornica zavrgla znižanje davka na sladkor, so socialni demokratje s čudovito spretnostjo iztaknili in v »Arbeiter Zeitung« razložili, kako se da vlado in gosposko zbornico prisiliti, da znižata davek na sladkor. »Arbeiter Zeitung« je prav dobro obrazložila, da je to mogoče doseči pri finančnem zakonu. Socialni demokratje bi bili lahko brez vseh težav ugnali vlado in gosposko zbornico v kozji rog in dosegli znižanje davka na sladkor, če bi se bili dejanjsko uprli finančnemu zakonu in zadržali njega sprejetje, dokler se ne zagotovi znižanje davka na sladkor. Socialni demokratje pa tega niso storili -— finančni zakon je bil sprejet, davek na sladkor pa se ni znižal. Ministrski predsednik je zato prijazno popustljivost socialnim demokratom lahko hvaležen in jim je toliko raje izpolnil prošnjo za 20 krone na dan za čas ko ne bo zasedanja, Jter so s tako prošnjo lazili okrog njega tudi klerikalci.
— Social-demokratična perfidi-
ja. Piše se nam iz Trsta: Dne 15. t. m. se je vršil v Trstu protestni shod državnih železničarjev, na katerem so dobro znani sodrugi na vse prete-ge psovali, ščuvali in zabavljali na slovenske »liberalne« poslance, posebno še čez dr. R y b a r a , češ, da so se v državnem zboru odtegnili glasovanju o Ellenbogenovemu predlogu, naj se dovoli za železničarje 20j milijonov in o Beerovem predlogu, naj se dovoli 47 milijonov za postne uslužbence. To infamno laž so trdili tudi v svojem tržaškem glasilu. Na to grdo obrekovanje je poslanec dr. Rvbar odgovoril v »Edinosti«, da je glasoval za oba rečena predloga, da je torej trditev socialnih demokratov izmišljena in ne odgovarja resnici. Social-demokratični »Delavski List« odminole sobote, oziroma njega zahrbtniki so pri vsem  tem toli
V Akviniscetu na Nizozemskem hranijo čudodelni prstan Marijin. Pred tem ne more stati nobena nepoštena ženska. Ko je nekoč stala pred njim grda vlačuga in sveto zatrjevala, da je še čisto nedolžna, porodila je takoj v neizrekljivo svojo sramoto otroka.
Predno v Mešani kdo umrje, napovedujejo mu zvonovi cerkve de monte Serrato bližnjo smrt, ne da bi se jih kdo dotaknil.
Blizu mesta Avrelija visi v cerkvi de Clerii pred podobo Matere božje velikanski železni obroč, ki ga komaj premakne deset mož. Ako se pa kilo tja zaobljubi v sili, začne se obroč sam od sebe vrteti, kar se zgodi najmanj vsako leto po enkrat.
V cerkvi sv. Siksta v Rimu je podoba Marijina, ki je celo leto lepo rdeča v obraz, veliki teden pa oči-vidno obledi.
V Osnabruku na Nemškem imajo podobo Marije, ki se ne da od nikogar drugega nositi Jiakor od ne-omadeževanih devic. Isto se čuje o etalski Mariji.
Večni čudeži se gode tudi v Taksi, in sicer takole:
Od leta 1618. do 1685. (ko je knjiga izšla) nesejo kokoši taka čudodelna jajca, kakor je bilo gori opisano. Vsako leto ob obletnici znese črna kokoš na petek tako jajce z lepo kronano žensko glavo. Prihodnjo so-
boto znese ona črna kokoš drugo jajce, na katerem je popolnoma narejena zvezda, iz in okrog katere se usipajo žarki. Čez osem dni pa mese ista čudodelna kokoš tretje jajce, nakar nenadoma izgine, če še tako strogo pazijo nanjo.
V mestecu Tempes v katalavn-skem ozemlju se je zgodilo skoraj nekaj podobnega. Tukaj je znesla neka kokoš jajce, na katerem je bil jako lep obroček z dvanajstimi žarki. V sredi, od kjer se je razprostiral tak blesk, da se je moral smatrati za nadnaravnega, je bilo čisto natančno zali isano ime Marija. Ko so to jajce v trdo skuhali in je potem prerezali, so našli v rumenjaku z belimi črkami natanko zapisano sveto ime Marije. Najbolj izvežban slikar bi si komaj upal napraviti podobo tako velike sličnosti. Ta čudež se je zgodil samo enkrat. Isto pripoveduje marijanski jezuit Gumppenberger o podobi Matere božje v Pellingenu na Nemškem. Ko so postavili ondi temeljni kamen Marijini cerkvi, so ustanovi-teljeve kokoši znesle velika jajca, na katerih je bila naslikana Marijina podoba. Toda tudi ta čudež je bil enkraten. V Taksi pa lepa zvezdata jajca niso več redka in zdi se, kakor bi hotela nebeška kraljica ta kraj blagosloviti z večnim čudežem.
(Dalje prihodnjič.)
perfidni, da trde — in sicer z debelim tiskom —, da dr. Rybar ni glasoval, temveč se glasovanju odtegnil, nakar seveda zopet hujska in ščuva z vso prirojeno perfidnostjo proti omenjenim poslancem. Ali hočejo socialni demokratje s svojo trditvijo prikriti, da socialno - demokratični voditelj tržaški, P i 11 o n i, ni glasoval za dotična predloga. Voditeljem tržaške slovenske socialne demokracije je seveda preklicano malo na tem ležeče, kdo je in kdo ni za omenjeno predlogo glasoval. Njim je, kakor vedno, v glavnem za to, da naše poslance in liste obreku jejo in jih pred neukim ljudstvom črnijo, kar eklatantno dokazuje pred-stoječi slučaj. Njim je za e f e k t pri masi, na kak način ga dosežejo, to jim je postranska stvar.
— »Čuki« pridejo v Škof j o Loko. Piše se nam iz Škofje Loke: S popolnoma mirnim srcem smo čitali »Slovencev« članek iz Škofje Loke; niso nas razburjale niti najmanje one neslane opazke, polne brutalne sirovosti, ker nam je že itak znana »olika« na duhu precej prekinjenega »Slovencevega« dopisuna. S svojim dopisom hoče zastrupiti mišljenje naših meščanov. Ako se mu je to posrečilo samo pri ene m , naj bo vesel in naj se ne trudi pri drugih, ki stoje trdno in se ne dajo premakniti s svojega stališč. Z »veličastno prireditvijo, krepkim naraščajem in trdno organizacijo v krščanskem duhu«, naj pa kar lepo miruje. Spoznali smo to organizacijo ob zadnji procesiji, ki se je vršila na Kalvarijo. Pokazali so najhujši zagrizene i ob koncu procesije, da so vzgojeni v krščanskem duhu, ko so med divjim prepevanjem pesmi: »Moj šocelj si biv, pa moj mož le ne boš, — Po moj'mu ter.... se plazu ne boš« ob navzočnosti polno otrok in drugih odrastlih dajali lepe zglede, da so se zgičižali nad tem vsi pošteno misleči ljudje. Pa pustimo to. Mogoče se nam bo v nedeljo ponudila zopet prilika občudovati kaj sličnega. Skorja Loka res še ni videla take velike procesije in toliko romarjev, kakor se nam obeta. »Trdna organizacija v krščanskem duhu« pričakuje gotovo vsled »Slovenčeve« farbarije bogve kakega sprejema. No, spoznala bo v nedeljo »gostoljubnost« loških klerikalcev. Zakaj je vedno manj tujcev v Loki ? Tu naj si pa išče zagrizeno dopisunče drug vzrok. Takega razbijanja z zvonovi, kot ravno tu v Loki, ni dobiti nikjer, in mnogo leto-viščarjev se je že pritožilo in izjavilo, da ravno vsled tega ne hodijo več v Loko. Da je temu tako, lahko izveste pri gostilničarjih, ki imajo leto-viščarje. Le nikar torej navajati neopravičenih vzrokov, da ne pridemo na dan s čim drugim! Kako lepo se sliši geslo: »Svoji k svojim«. S tem hoče klerikalni dopisnik plašiti naše somišljenike in jih takorekoč prisiliti, da bi se podali v klerikalni tabor. Ne bo nič! Jako slabo pretenje si je izbral. Če jih pride toliko tiso-čev kakor se bere, kam naj pa gredo drugam kot v napredne gostilne, v župnišču ni toliko prostora, ker je gotovo že rezervirano za ljudi, ki si pridejo v Loko polnit želodce. Meščani, ne ozirajte se na razna prete-nja naših klerikalcev, pač pa vztrajajte v svojem mišljenju, kakor ste vztrajali zadnjič! Z izobešanjem zastav se bo kršil značaj mesta Škofja Loka, s tem se bo dalo duška našim nasprotnikom, da nas razglase po svetu kot klerikalce in javne nasprotnike vsega, kar bi naj bilo v blagor našega slovenskega naroda in tudi našega mesta.
— Simon Gregorčič in klerikalci. Naš nepozabni goriški slavček leži klerikalcem še vedno v želodcu. Sovraštva do njega še niso izgubili. Ob njegovi smrti so se kazali njegove ljubitelje, a to je bila samo hi-navščina. Gregorčič je poznal te ljudi, zato jim je pa tudi pokazal hrbet. Saj je vedel, da bi ga najrajše vto-pili v žlici vode. Da se danes bavimo znova s to stvarjo, nam je poA-od listek v zadnji klerikalni »Gorici«, kjer sta natisnjeni dve oceni četrtega zvezka Gregorčičevih poezij, ocena »Ljubljanskega Zvona« in ocena »Dom in Sveta«. Prva ocena je jako ugodna, »Dom in Svet« je pa obsodil Gregorčičeve poezije kot »vele in brezsočne plodove onemogle starosti«. To jfe tako krivična kritika, da se zgraža listkar »Gorice« z vso ogorčenostjo nad njo. No, iz listka pa izvemo tudi, zakaj je taka kritika. L. 1903. je namreč pisal urednik leposlovnega dela »Dom in Sveta« Simonu Gregorčiču pismo, v katerem ga milo prosi, naj se on, »naš slavljeni pesnik-ljubljenec pridruži med »Dom in Svetove« sotrudnike«. Gregorčič pa želje ni hotel spolniti in ni postal sotrudnik »Dom in Sveta«. To je bil vzrok, da so klerikalci okrog tega lista bili jezni na Gregorčiča in ker preje ni bilo nobene prilike, da bi se zmascevali nad njim, storili so to zdaj po njegovi smrti.
— Orožniško poveljstvo in deželna vlada. Pod tem naslovom je pi-
sec članka v številki 153. »Slov. Naroda« z dne 4. julija t. 1. pojasnil razmere glede avtomobilistov in javnih organov. Marsikateri bralec do-tičnega lista si je mislil, posebno pa oni, ki so prišli v neprijetni položaj, da so občutili avtomobilsko brezobzirnost in svojeglavnost, da bode slavna deželna vlada, oziraje se na vsestransko"zaželjeni cestni red glede avtomobilistov, takoj potrebno uk reni^i in dala dotično povelje orožniškega polkovnika g. Riedlin-gerja preklicati. Nadejali smo se, da se bode vlada hvaležno izkazala, ker je tem potom izvedla za glavno oviro cestnega reda, kajti ti zares divji avtomobilisti se obnašajo tako, kakor bi bile javne ceste samo zanje. Seveda slavna vlada ne ve, kakšnim nevarnostim so vozniki in tudi pešci na cestah izpostavljeni radi omenjenega športa, to pa posebno v ljubljanski okolici. Doslej pa deželna vlada ni ničesar storila. Svetujemo ji, če že izda stroge odredbe, naj skrbi tudi za to, da se% te od strani zato poklicanih organov tudi resnično izvršujejo, drugače stvar nima nobenega pomena. Vlada se tem potom novic poživlja, da nemudoma dotično orožniško povelje da preklicati, kajti varstveni organi, osobito orožniki, pred katerimi imajo kršilci postav še največ rešpekta, s pravočasnim nastopom lahko dosti nesreč preprečijo. Skrb za javno varnost je vendar tako blaga stvar, da bi se že tudi nad vse lena gospoda pri deželni vladi lahko ganila.
— Iz laškega okraja na Spodnjem Štajerskem se nam piše dne 1-0. julija t. 1.: Naši dve ljudski šoli v Laškem trgu ste sklenili dne 14. in 15. t. m. tekoče šolsko leto. — Če je človek trezno premišljujoč ob tej priliki premotril situvaeijo, v kolikor se gre za pravo vzgojo naše mladeži, reci mora, da ga ob tem navdajajo kaj žalostni občutki. Na slovenski šoli, kjer se naj zavedno vzgoju-je naš živel j, naš naraščaj, opazimo kaj malo izrazovitega narodnega dela. Tčiteljstvo samo je tu mlačno, da, celo nam nasprotno; glej gospodični učiteljici, ki napram otrokom očitno kažeti svoje nemštvo . . . Na nemški šoli pa, kjer se »vežba« večjidelj naš materijal, veje strogo nemško-naci-onalen duh! Potem pa naj napredujemo! Vse je konsekventno uravnano tako, da se nas narodno ubija. Naša inteligenca pa nemarno stoji na strani ter k vsemu reče — amen! — Kri ni voda. A ovodeneli so v nas že naj blažji čuti. Narodnjak.
— Našim Nemcem in nemšku-tarjem   v   pouk   in premišljevanje.
Povodom otvoritve slovanskega kongresa v Pragi so priporočale »Miin-chner Neueste Nachrichten«, da bi , odposlanci pri tem zborovanju govorili nemški, ker se sicer ne bodo razumeli med seboj. Toda, o joj! Malheur! Ko so vrle »Najnovejše Novice« dajale Slovanom omenjeni dobrohotni nasvet, menda še niso vedele, kaj se je godilo iste dni v Bero-linu pri Eulenburgovi pravdi. Ker je priča Ernst govoril v bavarskem narečju, ga državni pravdni k in porotniki niso mogli razumeti; moral se je postaviti zdaj sem zdaj tja, da bi ga razumeli, pa ni šlo. Naposled se je sklenilo, da se pokliče nekakega tolmača, ki bi imel to, kar je pripovedoval Ernst o svojem občevanju s knezom, prevesti v »hoch-deutsch«. — Za tiste naše nemške prijatelje, ki so se v š o 1 i , z večjim ali manjšim trudom, naučili svoj »scliriftdeutsch«, — pa samo za ta-k e, kajti drugi ne bodo razumeli —, navedemo tukaj doslovno, kar poroča »Augsburger Abendzeitung« H. julija: »Ernst ist in seinein bayeri-sehen Dialekt nocl.i viel schwerer zu verstehen wie Riedel und musste die verschiedensten Standorte im Saale einnehmen, da bald vom Oberstaats-anwald Dr. Isenbiel, bald von den Gesehwornen erkliirt wurde, dass sie den Zeugen nicht verstehen. Es soli Dr. Hans Fischer-Karlshorst gewis-sermassen als Dolmetsch der deu-tschen Spraehe geladen werden, der die Ausage dieses Zeugen ins Hoch-deutsche Ubertragen soli.« (!)
— Matura na tukajšnji II. državni gimnaziji. Včeraj popoldne se je končala na tem zavodu matura, prvič izvedena po novih reformnih predpisih. Priglasilo se je zanjo 22 osmošolcev, izmed katerih je dobilo 20 zrelostno izpričevalo, dva med njimi z odliko, dvema se je dovolilo izkušnjo poi|oviti čez 6 mesecev. Maturo so ugodno napravili sledeči abi-turientje: Ivan Bole iz Planine, Jo-kob Božič iz Gornjega grada na Štajerskem, Sava Bratina iz Tolmina, Josip Cugmus iz Preborja na Štajerskem, Stanko de Gleria iz Logatca, Maks Gruden iz Velikih Lašč, Josip lic iz Gorice vasi pri Ribnici, Ivan Kovačič iz Ilirske Bistrice, Fran Le-vičnik iz Škofje Loke, Karel Mikuš iz Mokronoga, Ludo vik Mlakar iz Košnice na Štajerskem, Ivan M o -h o r i e iz Idrije (z odliko), Valentin Petkovšek z Vrhnike, Friderik Punčuh iz Orešja pri Vipavi, Josip
Sečnik iz Samotoriee, Štefan Skubic iz Višnje gore, Matija Škerbec iz Loža, Filip Uratnik iz Podloga na Štajerskem (z odliko), Fran Vrhovnik iz Mengša in Karel Zaje iz Žig-maric pri Sodražici. — Posebnost letošnje mature je pač ta, da so morali abiturientje, vsi Slovenci, delati vsi izkušnjo iz nemščine, a nobeden iz slovenščine. Signum temporis!
— Inženir kemije. Član akade-mičnega tehničnega društva »Triglav« Mohorčič je napravil na graški tehniki izpit za inženirja kemije.
— Iz poštne službe. Poštna ofi-eijantinja Amalija K o k a 1 j v Žalcu je dobila ekspedientsko mesto v Fra j hamu pri Račjem.
»Viva Garibaldi!« je klical v Gradežu neki nemški gost, ko je stal na parniku, ki je imel baš odpluti, ter metal med otroke na bregu drobiž. Približal se je redar, kateremu »Garibaldi« ni nič kaj dopadel. Hotel je aretirati tujca, ali kapitan je rekel, da se more to izvršiti le z ukazom pristaniškega poveljstva. Redar je tekel po žandarmerijo in pristaniškega poveljnika, ki so v čolnu hitro pluli za parnikom po kanalu ter ga ujeli baš, ko je imel kreniti na odprto morje. Tujca so aretirali ter odvedli v zapore v Gradežu.
Sočo v kobariškem okraju na Goriškem je pregledovalo te dni več inženirjev, kako bi se dala izkoristiti v električne svrhe. — Inženirji so si ogledali kraj ter rekli, da je to lep kos zemlje, na katerem bi moglo dobiti obilo tujcev vsako leto lepo letovišče. Samo malo preoddaljeno od železnice je. Železnica je za te kraje neobhodno potrebna. Nekateri mislijo, da bi bilo dobro imeti vsaj električni tramvaj, toda svetovati je, da ostanejo pri načrt vi, o katerem se je že toliko razpravljalo, da se namreč zvežeta Tolmin, Kobarid in Bovee po železnici s Sv. Lucijo. Sedaj ko se toliko poudarja zveza ž eleznice od Sv. Lucije z Idrijo, naj se spravi v tir tudi stranska proga do Bovca.
Premeten slepar. Pred tedni smo kratko poročali, da so v Zagrebu zaprli zaradi sleparije Šandorja Ebenspangerja. Zdaj teče preiskava in prihajajo take reči na dan, da se sodišče vprašuje, kako je mogel premetenec toliko časa prikrivati svoje sleparije. Ebenspanger je bil človek, ki se je delal silno bogatega in ker je imel tudi tak nastop, so mu šli ljudje v zanke. Da je napravil toliko dolgov, so bile vzrok ženske, s katerimi se je zabaval. Ko se je nastanil v Zagrebu, je imel stanovanje razkošno opremljeno, vendar stanoval je v hotelu. Prišedši v denarne stiske, je prodal vse pohištvo in ker ni sleparstvo, če prodaš kako stvar enkrat, prodal je Ebensparger svoje pohištvo trikrat. Eden izmed kupcev tega pohištva je bil toliko previden, da je kupljeno blago vzel k sebi, ko je eni, da hoče hišni gospodar, kjer je imel Ebenspanger stanovanje, to pohištvo zarubiti zaradi zaostale najemnine. Kupec je bil vesel, da je še pravočasno rešil kupljene reči, končno se je pa izkazalo, da to trikrat prodano pohištvo niti plačano ni bilo pri prodajalcu pohištva. Zlato dozo, v katero so bili vdelani dragi kamni, je zastavil za par tisoč kron, istočasno pa dobil od raznih oseb velika posojila na njo. Menice je Ebenspanger vse ponarejal, v svojih trgovskih knjigah pa vpisal sebi v dobro terjatev nekega trgovca v znesku 10.000 K. Izkazalo se je, da je dotični »trgovec« navaden cestni pometač. Svoji ljubici, gledališki igralki, je kupil vilo v Porečah ob Vrb-skem jezeru in jo elegantno opremil. Žensko je vso obsul z zlatom in srebrom. Pozneje je pohištvo prodal in ljubici izvabil dragulje ter jih isto-tako spravil v denar, dasi vse skupaj še ni bilo plačano. Ebenspanger je osleparil vsega skupaj za 250.000 K, a od vsega nima nič, ker je vse sproti pognal z lahkoživkami.
Postajališče »Poljanska cesta«. Od vodstva električne železnice se nam piše: V neki notici z dne 15. t. m. opozoril je »Slov. Narod« vodstvo električne železnice na postajališče »Poljanska cesta«, nahajajoče se poleg nove državne gimnazije. Podpisano vodstvo si dovoljuje nato si. uredništvu naznaniti, da žal ni edino v njegovi moči, glede lege imenovanega postajališča kaj ukreniti. Železnica je v prometnem in stavbeno tehničnem oziru pod nadzorstvom vis. c. kr. železniškega ministrstva in c. kr. generalne inšpekcije avstrijskih železnic ter je vsako leto večkrat po oblastvenih organih nadzorovana. Vodstvo železnice je vsekdar pripravljeno željam potujočega občinstva kolikor mogoče vstreči, ali v tem slučaju pa mora obžalovati, da postaje (fakultativna postaja). »Poljanska cesta«, katera je bila pri policijsko - tehničnem ogledu natanko določena, ne more kratkim potoni samo preložiti. Vodstvo električne železnice se je v tej zadevi informova-lo ter zvedelo, da je postajališče »Poljanska cesta« svoječasno   ravno v
središču Elizabetne ceste in Stross-majerjevih ulic določeno bilo, ker s tem je bilo ugodeno želji vseh prebivalcev gori omenjenih dveh cest. Edino v slučaju, ako bi mestni magistrat želel, da se gori imenovano postajališče »Poljanska cesta« preloži, bi podpisano vodstvo, sporazumno z upravnim svetom železnice, ukrenilo potrebne korake pri vis. c. kr. železniškem ministrstvu.
Cena volom na večjih živinskih sejmih na Kranjskem meseca junija. Po uradnih podatkih objavljenih v »Laibacher Zeitung« je bila povprečna cena za 100 kg žive teže na živinskih sejmih v j|iniju v političnem okraju postojnskem za pitane vole 76 K, za poldebele 68 K, za mršave 60 do 64 K in za vole za rejo 54 do 60 K; v političnem okraju kočevskem za pitane vole 76 K, za poldebele 64 K, za mršave vole in one za rejo 60 K; v političnem okraju krškem za pitane vole 62 do 64 K, za poldebele 58 do 64 K, za mršave 54 do 60 K; v olitičnem okraju kranjskem za pitane vole 68 do 80 K, za poldebele 56 do 76 K, za mršave 52 do 72 K;v političnem okraju litijskem za pitane vole 68 do 74 za poldebele 60 do 68 K, za mršave 56 do 60 kron; v političnem okraju logaškem za pitane vole 68 do 70 K, za poldebele 64 do 68 K, za mršave 58 do 62 kron; v političnem okraju novomeškem za pitane vole 60 do 72 K, za poldebele 58 do 64 K, za mršave 54 do 60 K, za vole za rejo 50 do 56 K; v političnem okraju kamniškem za poldebele vole 64 K, za mršave 56 K; v političnem okraju črnomaljskem za poldebele vole 56 do 64 K, za mršave vole in one za rejo 40 do 54 K.
Gospodarsko napredno društvo x« it. jakobski okral priredi v nedeljo, dne 26. julija veliko vrtno veselico pri nPlankarjuu na Dolenjski cesti. Sodeluje is prijaznosti slovensko del. pevsko društvo nSlavecu. Svira godba iz Mengša. Spored: 1. Godba. 2. Petje. 3 Plezaaie na smreko za dobitke. 4. Žegaanjski semenj. 5. Dražba janjca. 6. SreČolov. 7. Ples ob japonski ravnokar skozi Ljubljano došli godbi. 8. Med rož'-cami. 9 Prosta zabava. 10. Umetalni ogenj. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina 20 vin.
Slavnostno odkritje spominsko plošče v cerkvi Sr. Potr« v LJubljani, častnemu spominu vseh vojakov polka, ki so padli 1878. leta v bojih v Bosni, je posvetil častniški zbor domaČega peŠpolka vitez pl. Milde št. 17 spominsko ploščo, ki se slavnostno odkrije po službi božji v cerkvi sv. Petra dne 5. avgusta t. 1. ob 9. uri dopoldne. Slavnosti, na katero so se povabili civilne in vojaške oblasti, se udeleži tudi deputacija Častniškega zbora iz Celovca pod vodstvom gospoda polkovnika Joa-hima BotiČa. Sorodniki padlih so se povabili k slavnosti. Spomin vrlih, junaških sinov domovine, ki so našli v vrstah domačega peš polka junaško smrt, hrabro se boreči za cesarja in domovino, jamči dovo'j, da se slavnosti — ne da bi biti Še posebi vabljeni — udeleže bivši sobojevniki in slavno občinstvo sploh v največjem številu.
Pravica bodi za vse enaka.
Vlada je strogo zaukazala, da se mora vse računati v kronski veljavi in zagrozila je s kaznimi vsem, ki se ne pokore. Ker stojimo na stališču, da bodi pravica za vse enaka, zahtevamo, naj se kaznuje deželna vlada kranjska, ker še ne računa v kronski veljavi. Cestna tabla na takozvanom cerkljanskem bregu (občina Cerklje, okraj Kostanjevica) ima namreč napis, da se „. . . . naloži kazen 4 goldinarj eu. Samo, če o. kr. nadzorstvo drž cest to tablo takoj odstrani in nadomesti e novo, naj se to smatra kot olajševalna okolnost in se to uvažuje pri odmeri kasni, drugače pa zasluži vlada, da jo zadene polna teža postave. VeČ potovalcev.
Nečuvena podivjanost. K 45 let stari Bedenkovi dekli na Črnučah je prišel v nedeljo ponoči vaški fant Jernej Jnvan pod okno spalnice. Pozval jo je, naj pride vun, ker ji ima nekaj važnega med štirimi očmi povedati. Dekla se je odzvala vabilu, in ko je stopila na prosto, pograbi jo Juvan za roke ter vleče pod bližnji kozolec, kjer je stalo 12 dragonoev tukajšnje garnizije in še trije drugi domaČi fantje. Juvan je vrgel deklo na tla, ji zamašil usta ter jo posilil. Isto tak o so storili drago noi in ostali trije fanti. Orožniki so Juvana izročili sodišču, a tudi drugi prizadeti ne bodo odšli zasluženi kazni za to skrajno podivjanost. •
»Mestne policija, kje si?" — smo pred kratkim vprašali ter poročali, da so razgrajači na Franca Josipa oesti ponoči vpili, ne da bi jih policija ovirala. Kakor smo se sedaj informirali po uradnih virih, je bila stvar taka-le: V nekem privatnem stanovanja je imela zasebna družba svečer prijateljski sestanek, ki se je nekoliko zavlekel. Bila je vesela in glasna, kar se je pri odprtih oknih
slišalo na ulico. Stražnik zaradi tako malenkostnega prestopka cestoopoli-cijskega reda ponoči v zaprto hišo paČ ni mogel vdreti, ker je tako globoko posezanje v hišno pravico od strani policije sicer na mestu pri zločinih, požarih itd., ne pa pri majhnih kontravenoiiah zoper nočni mir. Zadovoljiti se je moral s tem, da je napravil ovadbo. Ko je ta omenjena družba pozneje proti jutru se razšla in bila tudi na ulici bolj glasna, posegel je stražnik takoj vmes, ter jo opozoril na nočni mir. Nato so do-tičniki takoj odnehali in mirno odšli. Tudi to drugo kalenje nočnega miru na ce^ti se je ovadilo. Iz tega se razvidi, daje policija storila, kar je storiti mogla m morala, tako da ni povoda, dvomiti o njeni nepristranosti.
Tržaški Slovenec na rs iste vi v Berolinn. V Berolinu se je odprla mala ple na razstava, ki se je udeležujejo Nemci, Angleži, Italijani in tržaški Slovenec profesor plesa gosp. Ivan Ume k. Drugega Slovana ni nobenega.
Umirovljen je ravnatelj tržaške državne gimnazije dr. G. H e i g 1. Ob tej priliki je dobil naslov vladnega svetnika.
1000 E ogoljufala pri jajcih. 231etno Marijo Kocijančič iz Dekanov so v Trstu zaprli, ker je pri prodajanju jajeo ogoljufala svojo gospodarico za skoraj 1000 K.
Odlikovana ognjegasca. član prostovoljne požarne brrambe na Vrhniki g. Franc MalovašiČ in g. Jakob Vehovc, član one na Verdu pri Vrhniki, sta dobila za 25-letno zaslužno delovanje na polju ognjegaštva častno svetinjo.
Is SelC. Dne 21. t. m. popoldne ob 5. je nastal ogenj v hiši L o-renca Gasperšiča, ki se je tako hitro razširil, da ni bilo mogoče ničesar rešiti. Ostalo je vse v ogoju, obleka, pohištvo in drugo bi ago. Zgorela &ta tudi dva otroka po 3 in 1 leto stara, tretji otrok se je rešil. Pogoreli sta dve hiši. Domača požarna bramba je prihitela takoj na pomoč in vsled brzojavnega sporočila z hvalevredno hitrostjo tudi požarna bramba iz Železnikov. Vzrok požara zopet nesrečni otroci, ki jih brez nadzorstva sami doma puščajo.
Vinotoči pod vejo na Dolenjskem prav vrlo uspevajo, ker se toči najboljša domaČa kapljica in to samo lastnega pridelka za ponižno oeno od 56 do 60 vinarjev za liter. — V šentjernejski okoiiei imajo še preoej vina na prodaj, katerega bi radi spečali v denar zlasti, ker se letos trta kar šibi pod krasnim in težkim tovorom. Vinska letina bo nad vse ugodna.
Celjska klerikalna posojilnica ln hranilnica je, tako se nam piše iz Celja, kupila v Graških ulicah hotel Terschek („Beli volu) baje za 100 000 kron. Tu bodo imeli čuki tudi svojo telovadnico. Gosp. prof. Fon & Cpg. pa bodo zdaj — oštirili. Nas veseli, da je prišla nemška posest v slovenske roke ter želimo gospodom pri njih novem obrtu prav mnogo — uspeha!
Narodna čitalnica v Kamniku priredi dne 2. avgusta v korist „Društvenega doma" veliko jubilejno vrtno veselico.
Ogled   kmetijske   šole na
Grmu Deželni glavar dvorni svetnik Šuklje je prišel dne 82, t. m. v kmetijsko šolo na Grmu, k er je prisostvoval pouku. Na to si je ogledal na novo urejene šolske prostore.
Litijska podružnica „Slovenskoga planinskega društva11 napravi v nedeljo, dne 26. julija izlet na Kum. Odhod iz Litije ob 5*30111 zjutraj z vlakom do Hrastnika.
Važno za konjerejce.   C. kr.
ministrstvo za domobrambo namerava v mesecu septembru tega leta (bržčas 12. septembra) v Št Jerneju na Dolenjskem za vojaštvo konje-remonte nakupavati. Kakor je znano, plačevalo se bede 3 do 4Ietne konje, ki imajo sposobnost za vojaštvo po 750, 800 in 850 K, tudi več. Konjerejce, kateri imajo sposobne konje na to opozarjamo že sedaj, da konje do tega časa primerno pripravijo, da bodo v dobrem stanju, dobro podkovani in da jih morda v lastno škodo poprej ne prodajo. Ker je znano, da vsak konj z dobro hojo korakoma, kakor v teku največ pridobi, treba je že sedaj konje večkrat in sicer tudi ne-vprežene prepeljavati, ker se je že pogosto pri enakih prilikah opažalo, da naši konjerejci ne znajo konj prepeljavati. Dan sejma za remonte se bode Že pravočasno objavil.
Brezplačen naučni tečni priredi znana tvrdka Singer & Co. del. družba šivalnih strojev v Kranju od 27. julija do 8 avgusta v pritličju ondotne o. kr. drž. gimnazije. Opozarjamo na to oenj. dame, katere se hočejo naučiti umetnega vezenja na šivalne stroje, da ne zamude lepe priložnosti.
Obesil se |0 v Prinovi pri Konjicah premožen posestnik Ivan Školo, ki se je preje skregal * ženo.
8 tira fe skočil stroj osebnega Tlaka v PoliČanah. Ponesrečil se ni nihče.
Umrl le v Kasazeh pri Petrov-čah na Štajerskem posestnik M i-h a e 1 P r i v S e k, star 86 let, odločen naprednjak in vzoren poštenjak.
Zidarska stavka v Ljubnem na Gornjem Štajerskem je končana Zidarji so dosegli 10 urni delavnik in najmanjšo plačo 4 K.
Izginilo le pred tremi tedni na Vranskem božjastno dekle A. Lešnik. Stara je 20 let Morda se ji je pripetila kaka nesreča.
Bol z vlomilcem- V Celju je v ponedeljek zvečer skušal vlomiti v stanovanje gostilnice Hubertus neki prilično 401 e t en moški. Zalotil ga je domaČi sin Karel Celestin pri tem „delu". Med obema se je vnel divji boj, v katerem je vlomilec dvakrat ustrelil na Celestin a. ne da bi ga bil zadel. Nato ga je jel natepavati z dletom, nato pa izginil v Črno noč. Mestni policaj je prišel še le, ko napadalca nikjer več ni bilo. Zdaj ga bodo začeli iskati.
Maturo na realki v Mariboru sta napravila Slovenca Bogomir Grsetič in Ivan Kočevar.
Kje )e stala Emona? Po obilih
lončenih črepinjah in drugih ostankih sodeč, na Prešernovem spomeniku, ravno pod Prešernovimi nogami.
„Društvena godba ljubljanska11 koncertuje jutri pri večerni predstavi „The Elite Biograf4 na vrtu hotela pri nMaliČua. Začetek ob 8. zvečer.
Državna subvencija. Mlekarska zadruga na Dobrovi pri Ljubljani je dobila 2000 K državne podpore.
Strela le ubila v Hinjah pri Žužemberku 221etno posestnico Katarino Tur k, ko je vedrila pod neko hruško na polju. Zapustila je dva majhna otroka.
Delavsko izobraževalno dru* štvo „Danica" v Metliki je imelo v nedeljo 19. t. m. izredni občni zbor. V odbor so izvoljeni: Predsednik: F. Kremesec, podpredsednik: A. S t a n-kovič, tajnik: F. Maj zel j, blagajnik: A. Prus. Odborniki so: A. <xrubar, F. Gregelj, C. Prus, M.Muc, A.Honigman, A.Okorn. — V nedeljo 26. t. m. priredi delavsko izobraževalno društvo „Danica" izlet v Gradac.
Zaradi SOVOdstva je bila v Zagrebu obsojena Marija Sevšek na 3 mesece ječe in izgon iz Hrvaške in Slavonije. Sevšek je doma s Štajerskega.
Zmešalo se }e v Trstu Svetnemu nakladalcu blaga Jožefu D e b e v c u. Oddali so ga v bolnišnico.
Prodaja vina. Goriški deželni odbor naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da so na Goriškem še znatne množine belih in rdečih vin na prodaj. Posredovanje pri nakupu je je prevzel brezplačno imenovani deželni odbor, nakar se interesenti opozarjajo.
Rimski nagrobni kamen se je
pri  izkopavanju  prodca   našel pretekli četrtek na posestvu gosp. Ivana Graharja, veleposestnika na Hajdinu pri Ptuju.   V vsakem  oziru dobro ohranjeni spomenik je  1 m 70 cm visok in 55 cm širok ter znaša njega debelost 18 cm.   Z lepo izklesanimi črkami sestavljeni napis se glasi: A. POSTVMIVS SP. F. SENECA. DOM. PARMA VETER. MISSI LEG. XI. AN. XXCV H  S. E. POSTVMTA. JV
CVNDA ET. PRIMIGENIVS POSIERVNT LIBERTI Smisel tega napisa bi bil: Tu je pokopan Aul(uo) Postumij Spurij, sin Seneka, doma iz Parme, veteran 11. legije, umrl v starosti 85 let in sta postavila ta spomenik njegova bivša sužnja Postumia Jucunda in Primi-genij. Izkopani kamen izvira bržVone izza časa rimskega cesarja Trajana, Spomenik se nahaja na dvorišču g. Graharja in je vsakemu, ki se za to stvar zanima, na ogled. Nadejamo se, da g. Grahar kot vrl narodni župan tega spomenika ne bo oddal v neprave roke in sveta dolžnost „Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko", ki je za ohranitev redke najdenine v prvi vrsti poklicano, je, se za to zanimati. Umestno bi pa tudi bilo, da bi na Hajdinskem polju začelo tudi omenjeno društvo nekoliko brskati, kajti izključeno ni, da je tam zakopanih Še mnogo starin izza časa rimskega gospodarstva.
J. Š.
Štiri prste le odtrgalo pomožnemu kurjaču Jakobu Pučniku na postaji v Konjicah, ko je prišel med odbijače dveh vagonov.
Nesreča Ko se je danes teden peljala učiteljica Belšak iz Št. Vol-benka v Slov. goricah v Ptuj, spla-Čil se je konj pred biciklistom, da se je prevrnil voz in da si je Belšak pri padou zlomil roko.
Tukajinja e. kr. tobačna tavana je včeraj prodala na javni
dražbi 5000 štori j. Kupovalke so bile po večini Krakovčanke in Trnov-čanke, ki so si aa nisko oeno sa več let nabavile pripravnih pokrival sa endivijo in drugo zelenjavo.
Z Bleda se nam piše: Ko sem si ogledoval pretresljivo pogorišče v vasi Grad, krenem naposled tudi v oerkev, ki je popolnoma nepoškodovana. Takoj ca durmi stoji mizica z nabiralnikom in napisom: »Mili darovi za cerkev." „Cerkev" je nekdo površno prečrtal s svinčnikom in mesto te napisal npogoreloau. Pametna ideja bi res to bila, a Činilo se mi je, da naj bi bil to le opomin pristojnim faktorjem, da bi se tudi v cerkvi nabiralo za nesrečne pogo-reloe. Saj kdor bi hotel darovati le 10 ali 20 vinarjev, vendar te male vsotioe ne bode nosil k oblastvu, ampak daruje po svoji moči tam, kjer ima ravno priliko, sioer pa še onih par krajcarjev ne odda. Kolikor bi se nabralo, bi bilo dobro. — „Zrno do zrna —"
Hrvat zmagovalec v tekmovalni borbi. Na tekmovalni borbi, ki se je vršila v dunajski areni „01ym-pia" za nagrado 10 000 K, ki je trajalo 40 dni in katere so se udeležili prvi borci sveta, je končno zmagal Hrvat An toni ć iz Bosne proti nemškemu soborou Kochu. — Občinstvo je priredilo zmagovalcu viharne ovacije.
Miljski katehet, ob solen. Pred-včerajšnjim, v torek popoldne se je na okrajnem sodišču v Kopru nadaljevala razprava proti miljskemu katehetu Maksimum Mazzarini, ki je bila minole sobote prekinjena in odgođena vsled branitelj evega predloga, da se zasliši še nekatere priče. No, bile so zaslišane še 4 deklice; a tako te, kakor one, ki so bile zaslišane v soboto, so potrdile, da je res, da je katehet uganjal vsakovrstne stvari ž njimi. Na razpravi je bila pročitana tudi izjava kateheta Mazzarina, ki je bil zaslišan v Trentu, a zapisnik te njegove izjave poslan v Koper. In v tem zapisniku pravi katehet: „Žalibog, moram priznati, da sem se tu pa tam izrazil z neprevidnimi frazami, ki so jih potem nekatere deklice krivo tolmačile za nesramne. Trditve deklic so neresnične, vendar je dal povoda tem trditvam moj „ekspanzivni značaj". Z onimi čini sem jim hotel izkazati le svojo naklonjenost. Tako sem res enkrat poljubil Josipino O., ampak vpričo drugih deklic Nisem Jim
pa tipal kolen, ampak ono so imele kratka krila 1111' Zapisnik se
zaključuje z besedami: „ O b ž a 1 u -jem svoje čuvstveno ljubez-njivo p os t op an j e, a moram po* vodati, da som bil večkrat razburjen po alkoholu, kateremu sem bil po nesreči vdan, in se
torej priporočam blagosrČ-nosti . . ." Videč, da slabo kaže za toženca, je branitelj odvetnik Patroni o v svojem hranilnem govoru skušal omehčati soduika in rekel, da je toženeo že strogo kaznovan, ker je odpuščen iz službe in postavljen na sramotni kamen. Poleg velike moralne škode, ki jo ima radi tega, se on nahaja sedaj v Trentu v najhujši bedi s svojimi roditelji, za katere bi moral on skrbeti. Če bi bil obsojen, bi bil neizprosno izgubljen. Obsodba njega, bi bila obsodba njegovih starih roditeljev, ki bi morali morda poginiti v bedi. „V slučaju pa, da se ga obsodi — je prosil branitelj — naj se ga obsodi na lahek zapor, da mu vsaj ostane odprta pot do cesarske milosti !u A sodnik se ni dal omehčati. Izrekel je razsodbo, s katero je proglasil don Maksi mina Mazzarini, doma iz Trenta, bivšega kateheta na občinski šoli v Miljah pri Trstu krivim prestopka proti lepemu vedenju z javnim škandalom, pred-vidjenega v § 516. kaz. zak in ga obsodil na 4 tedne strogega za* pora. — V utemeljevanju razsodbe je rečeno, da „se je sodnik prepričal toženČeve krivde iz izpovedeb deklic, ki so povedale, kaj je počel ž njimi katehet. Da je bilo katehetovo po-čenjanje nesramno, dokazuje dejstvo, da so se deklice sramovale teh počen j an j in so o tem delj časa molčale, ker jih je bilo sram to povedati. To počenjanie Je bilo grdo in škandalozno, a to io toliko bolj, ker Je Je zagrešil verouči-
toll11---Da, da! Veroučitelj!!
Takemu bi trebalo reči: ver oma žitelj, a ne veroučitelj. Pa kaj mislite, da je en sam Mazzarini na svetu? Kdo ve koliko je Mazzarinijev po raznih šolah, čeravno se drugeče pišejo, le da je bil ta bolj nesrečen, nego s o drugi!
Umor v Trsta. Snoči so bili v kinematografa „Iris" v ulici „Ca-vanna" pri predstavi 291etni Anton Duić, krčmar gostilne „A1T Antiooo Castello di Almissa", njegova žena, njegov kum Franc Berne ti 6 in še dve drugi ženski. Ženske so sedele na klopi pred moškimi. Ker sta se s ženskami začela nekaj meniti dva Italijana,   po   zunaj nos ti regnicola,
jela sta se Duić in Bernetić prerekati i njima. Duić, ki je bil na svojo mlado ieao skrajno ljubosumen, je bil kar besen. Prepir je šel tako daleč, da so vse spodili ven. Ko je pa Duić stal zunaj na cesti se je eden izmed onih dveh Italijanov naenkrat z vso silo zagnal vanj, ga zabodel s bodalom v srčno stran ter zbežal s tovarišem. Duić je storil par korakov, potem se pa zgru dil in izdihnil. Kakor je dognal zdravnik, sabodel ga je napadalec naravnost v srce. Aretirani so bili trije snmljivoi, io sioer Andrej Gianone, Stear in Josip D'Angeli.
Slevenel v Ameriki. V bolnišnici v Clevelandu sta umrla 75 let ni IvanVolcaušek iz Brežic na Štajerskem in 43letni A 1 o j s i j L a v š e iz Hinj pri Žužemberka.
Velikanski kinematograf „The Raval Wonder Bio" se je nastanil v Lattermannovem drevoreda in daje vsak dan od danes pričenši predstave ob pola 9 svečer. Šotor obsega prostor za 2000 oseb. Pri predstavah igra godba 20 mož. Kakor se nam zatrjuje, bo kazal ta kinematograf le najnovejše in najpopolnejše originalne slike. Skrbljeno je tudi za zabavo s humori stičnimi slikami. Predstava traja 2V2 uri. Ob nedejah in praznikih ste dve predstavi, in sioer ob 4. popoldne in ob polu 9. zvečer
„Društvena godba ljubljanska" konoertuje danes zvečer pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika V a c 1 a v a Talicha na vrtu hotela „Ilirija" (Kolodvorske ulioe). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Neumestno. Te dni so neki pri-smojenci nalovili na Dolenčevem dvorišču v Wolfovih ulicah čebel, jih zaprli v škatljico ter po položili na dvorišče sosednje hiše. Tam se je igrala neka dveletna deklica in ko je škatljico odprla, so čebele zletele ven in otročiča na rokah opikale. K sreči je na vpitje pritekla otrokova mati in ga rešila še nadaljnih pikov.
Zapitka ni plačal. Ko je prišel predvčerajšnjim na Poljansko cesto 281etni dninar Ivan Krmac, rodom iz Istre, kateri ni mogel do tedaj dobiti še dela, a želodec mu pa vsekako ni dal miru, je krenil v gostilno in si privoščil pol litra boljšega vina in kranjsko klobaso. Na to ga je žejalo po pivu in to mu je dalo slast še po drugi klobasi. Naposled pa si je vse to »zabelil« s svalčicami. Ko je bilo čas plačati, je začel nekam čudno zreti, a kmalu se je spomnil, da je »izgubil« bankovec za 10 K. Gostilničar pa takih šali noče poznati in je takoj poklical stražnika, ki je nepoklicanega gosta odpeljal v zapor, pozneje so ga oddali pa okrajnemu sodišču, kjer se bode zagovarjal zaradi prestopka goljufije.
Rop. Snoči okoli polu 9. ure sta na državni cesti v obližju »Slepega Janeza« dva neznanca napadla 431et-no Ivano Manenškovo iz Velike Lasne pri Kamniku in ji oropala 70 K denarja, obstoječega iz treh bankovcev po 20 K, tolarja za 5 K, drugo pa v drobižu. Bankovci so bili starejšega tipa in je imel eden vogal odtrgan. Roparja sta defektno oblečena, prvi je velik, drugi pa za glavo nižji ter sta govorila v gorenjskem narečju. Varnostna oblastva po lopovih intenzivno poizvedujejo, a še nimajo nobenega sledu o njuni identiteti.
K včerajšnjemu ognju pri vrtnarju Luki Tomšič u se nam še poroča, da se je na lice mesta po strelu takoj odpeljal oddelek reševalnega in gasilnega društva pod poveljstvom gosp. Ljudovika Strici j a in naglo začel z gašenjem. Nato je prišla na pomoč tudi požarna bramba iz Stožic. Ogenj bi bil pogašen lahko v teku 1 /4 ure, ko bi ne bilo v vodnjaku zmanjkalo vode in so jo potem morali dovažati v sodih iz Martinove ceste, kar je seveda gašenje močno otežkočilo,1 a vkljub temu so vrli gasilci le storili svojo dolžnost. Zgorela je streha ter se pri podstrešnih stanovanjih vdrl strop. Ogenj je nastal bržkone iz tlečega pepela, ki je bil spravljen v zaboju pod streho. Tomšič ima škode približno do 4000 K in je bil zavarovan pri zavarovalnici »Croatia«.
Izgubljeno in najdeno. Mlekari-ca Frančiška Hvastjeva je našla črn solnčnik. — Anton K. je našel žensko boo. — Ga. Marija. Žmavčeva je izgubila zlat prstan z zelenim kamnom.
Drobne novice.
— Kitajski cesar bolan. Cesar kitajski je nevarno zbolel na sušici. Vlada je v velikih skrbeh, ker ni nobenega  pravega prestolonaslednika.
— Poneverjen milijon. V ministrstvu notranjih del v Petrogradu je poneveril neki ministerialni tajnik nad en milijon kron. Zločinec je ubežal v inozemstvo.
— Umorjeni orožniki. V Kolo-svaru so ponočnjaki ustrelili orožnika Peterfija in Vargo, ker sta jih opominjala, naj ponoči mirujejo.
Bazne stvori.
* Tajnosti z dvora grofice Lon-yay. Prihodnji mesec bo javna obravnava proti grofu in grofici Lon-yay, ki ju toži njuni bivši dvornik nik grof Zeppelin. Pri tej obravnavi pridejo na svetlo razne pikantnosti, obenem pa se tudi pokaže, da je grofica Lonyay (bivša avstrijska pre-stolonaslednica) precej podobna svoji sestri, Lujizi Koburški. Njuna posestva so tako zadolžena, da pridejo kmalu na dražbo. Ko se je grof Lon-yay poročil z vdovo Štefanijo, je imel lepo premoženje. Kupila sta si na Ogrskem veliko posestvo za 4 milijone kron. Tu je grofica uredila dvor po zgledu cesarskega dvora na Dunaju. Za dvorjanika je sprejela grofa Zeppelina, mladega in jako lepega mladega gospoda. Sklenili so pogodbo, da dobi 4000 K letne plače, elegantno stanovanje s 4 sobami in popolno preskrbo. Nadalje je grofica sprejela cel roj višjih in nižjih uslužbencev in dvornih dam. Grofica je živela bolj potratno kakor kot nad-vojvodinja; bila je blaga in dobra napram svojim — konjem, toda brezsrčna napram uslužbencem, ki jim je pri vsaki priliki prikrajševala plačo in celo — hrano. Vsled intrig na dvoru je prišel tudi grof Zeppelin v nemilost ter ga je hotela grofica odsloviti brez vsake odškodnine. Zeppelin pa je vložil tožbo. Pri obravnavi pridejo na dan vsakovrstne intrige in šikane. Razen grofa Zeppelina toži namreč grofico vse njeno osobje, ki ga je na enak način spodila iz shužbe. Vloženih pa je tudi mnogo tožb zaradi ogromnih dolgov. Grofovski par je prišel v tak položaj, da ne more več plačevati niti stroškov za zdrževanje dvora.
* Skopuhovo bogastvo. V svojem rojstnem kraju Svansea na Irskem je umrl nedavno James Brazil, ki je živel uprav beraško, a po smrti so našli v njegovem stanovanju 2 milijona kron. Brazil je začel svojo karijero kot trgovski pomočnik, potem je začel trgovino s slikami, nato je šel v Avstralijo, kjer si je kupil veliko kmetijo, a končno je kopal zlato v Južni Afriki. Pred 17 leti se je vrnil domov, kjer si je najel majhno sobico ter so ga sploh smatrali za reveža. Za hrano mu je bil edinole stari kruh. Pri vsem tem pa je bil skrivaj najdrznejši špekulant na borzi. Njegova skopost je bila tolika, da kadar si je kupil časopis, kar pa se je zgodilo le poredko, ni pustil nikomur gledati v časopis, temuč je zahteval za to 5 penijev, dasi ga je časnik veljal le 1 peni.
* Nov povod za ločitev zakona. Georgia v Severni Ameriki, država, ki je sedaj protekcionistiška, se bavi z vprašanjem, kako bi se moške moglo obvarovati pred pretkanostjo žensk. Pri zakonodajnem mestu se je vložil zakonski predlog, ki so ga po nadvse zanimivi debati odkazali posebnemu odseku. Ta zakonski predlog določa, da se kot neveljavne proglase vse poroke, ki so se dovršile, ker je žena moža ujela na zvit način s pomočjo lepotil. Taka lepotila so: šminka, puder, dišava, ponarejeno zobovje, tuji lasje, fino perilo, podloge, prozorne nogavice, črevlji z visokimi petami, prozorne bluze in sploh vse, kar utegne žensko lepoto povišati.
* Prao gladko mu gre. »No, očka, kako pa je z vašim fantom, ki študira na visoki solit« — »O, hvala na vprašanju, prav dobro! Preje, ko je še hodil v gimnazijo, mu je šlo kaj trdo; v vsakem razredu je obsedel za dve leti. Zdaj mu gre pa prav gladko: zdaj ima že osemnajsti semester.«
Izpred sodiffo.
Kazenske obravnave pred deielaiai
sodiščem.
Nepoboljšljiva tatica. Marija O 1 i p i č iz Šenčurja pri Kranju doma je tujemu imetju nevarna oseba. Komaj da je prestala zaradi tatvine 8mesečno težko ječo, že je pričela zopet krasti. Najljubše so ji bile kure, katere je prodala ali jih pa sama pojedla. Svojemu očetu v Adergasu je iz zaklenjene hiše vzela več mesa in jajc, svoji sestri pa 2 ruti. Ko je leta 1905. bila še v službi pri Andrettu na Viču, vzela je 18 kur, 10 K gotovine in nekaj drugih drobnarij. Sama priznava, da je meseca aprila t. 1. neznanim lastnikom vzela 11 kur. Obsojena je bila na 13 mesecev težke ječe, po prestani kazni se bo pa oddala v prisilno delavnico.
Trije a la Eulenburg. Korigen-da 191etni Martin H ii 11 e r in 13 let stari Ivan Reisinger sta pobegnila 10. julija iz,tukajšnje prisilne delavnice in jo mahnila proti Koroški. Pri Sv. Ani pod Ljubeljem ju pokliče iz Jurceve gostilne čevljar Franc Dobre, ki je bil precej vinjen in jima ukaže prinesti jedi in pijače. Ko sta se do dobrega pokrep-čala, zapustijo vsi trije skupno gostilno. Krenili so v bližnji gozd ter vganjali med saboj nečistost. Hiitter
in Reisinger sta to priliko porabila, da sta Dobretu iz žepa izmaknila 81 kron 60 vin. in pobegnila. Dobretu se je posrečilo s pomočjo drugih begunce ujeti in jima denar odvzeti. Krivdo vsi trije odkrito priznavajo. Hiitter je bil obsojen na 13 mesecev, Dobre na 4 mesece težke ječe, Reisinger pa vsled svoje mladosti na 2 meseca posebnega zapora.
Poskušena tatvina v W6risho-fen. Jožef J e r š e k , železniški sprevodnik v pokoju, je videl dne 4. junija t. 1. okoli barake kopališča Wo-rishofen v tivolskem gozdu plaziti se že večkrat zaradi tatvine kaznovanega Franceta Plevela, sobno-slikarskega pomočnika y Ljubljani. Ker se mu je Plevelovo vedenje sumljivo zdelo, obrnil je svojo pozornost na barako, kjer so imeli obiskalci kopališča shranjeno obleko in denar. Kar začuje Jeršek ropot; ko pribiti k baraki, vidi, kako je Plevel skušnl pri strešnem oknu skočiti v barako, da bi kradel. Obdolženec pravi, da je imel le namen se kopati. Plevel je pa tudi druge tatvine izvršil. Med drugimi je tukajšnjima slikarskima mojstroma Staretu in Štruklju izmaknil več barv in slikarskega orodja. Na Grajžerjevem dvorišču je Jakobu Lutrešku iz telovnika vzel uro z verižico, v Postojni je pa v delavnici svojega mojstra Ivana Zwolfa sodelavcu izmaknil 20 K vreden površnik, na to pa izginil. Obsojen je bil na 7 mesecev težke ječe.
Telefonska in brzojavno ' porodio.
Ministri pri cesarju.
Išl, 23. julija. Danes zjutraj sta prispela semkaj ministrski predsednik baron Beck in železniški minister dr. Derschatta. Dopoldne jih je sprejel cesar v posebni avdijenci in sicer najprvo barona Becka, potem pa Derschatto. Opoldne sta bila oba ministra povabljena pri cesarju na dine. Popoldne se je Beck odpeljal v Karlove vare, dr. Derschatta pa se zvečer vrne na Dunaj.
Razstava v Kromerižu.
Brno, 23. julija. Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand obišče v soboto regionalno razstavo v Kromerižu.
Ministri na dopustu.
Dunaj, 23. julija. Nastale so politične počitnice. Vsi člani vlade so zapustili Dunaj in odšli na letovišče, na Dunaju je ostal edino domobranski minister Georgi.
Odstop ogrske vlade?
Budimpešta, 23. julija. Aradski romunski list »Tribuna« javlja baje iz povsem zanesljivega vira, da je nastal med cesarjem in ministrom grofov Andrassvjem oster konflikt radi volilne reforme. Ker se ta konflikt ne da izgladiti, bo Wekerlejev kabinet moral demisionirati. »Tribuna« pravi, da bosta dr. Wekerle in grof Andrassv prisiljena najkasneje mesecu decembra odstopiti. Novo ministrstvo bo na to sestavil grof Apponvi. Madžarski listi proglašajo to vest kot docela neresnično. Radi panslavizma.
Budimpešta, 23. julija. Proti znanemu slovaškemu rodoljubu sapnika Hlinki, ki se nahaja sedaj v ječi radi »ščuvanja proti madžarski narodnosti«, bo obravnava pred škofijskim konzistorijem 28. t. m. Hlin-ka je obdolžen hudega zločina — panslavizma, ki ga je baje propove-doval kot župnik, dasi-mu je to škof strogo prepovedal. Torej je tudi v očeh cerkvenih sodišč na Ogrskem— slovansko rodoljubje greh, ki ga je treba kaznovati tudi po cerkvenih zakonih.
Sestanek kralja Edvarda z nemškim cesarjem.
London, 23. julija. »Dailv Gra-phic« javlja, da se sestane kralj Edvard z nemškim cesarjem Viljemom v Kronbergu dne 11. septembra. Triumfator Nasi.
Rim, 23. julija. Nunzija Nasi j a, bivšega naučnega ministra, ki je državo ogoljufal za stotisoče, so sprejeli v Trapaniju z največjimi slnvnoslini. Vse mesto je bilo v zastavah, prodajalne so bile zaprte, na ulicah pa so bili postavljeni slavoloki. Nasija je v luki sprejelo z neznanskim navdušenjem vse mestno prebivalstvo. Ko je stopil na suho, so ga dame obsule s cvetkami in šopki. Tako slavi južna Italija svojega junaka - goljufa,
Justifikaeija morilke.
Draždane, 23. julija. Danes zjutraj je krvnik v Freibergu odrobil glavo Margareti B e y e r , ki je umorila svojega ženina.
Slovenci! Prispevajte zo prepotrehnl .Sokolski dom* v Tržiču!
FRANC JOŽEFOV*
GRENKA V© DA SW^J1WS(A^
Zahvala
Da ie veselica v nedeljo, dne 19. julija 1908 v Ivančni gorici prirejena v prid blejskim pogorelcem v vsakem oziru izpadla tako sijajno, se odbor najsrčneje zahvaljuje vsem darovalcem lepih dobitkov, in Hčer: Pivovarnam Kosler, Dreher, cenjenim ljubljanskim trgovcem, prečastitemu gosp opatu zatiškemu — sploh vsem iz Višnje gore, Št. Vida, Žaljne in Zatične, ki so pripomogli, da se je odposlala vsota 250 K
V Zatični, dne 21. julija 1908.
Odbor.
Zlata svetinja
Btrolta, Pnriz, Rim itd.
ŠIO« 14.
Naibolise
čistilo ma sobe
Izdelale: O. Seydl
Stritarjeve ulica 7.
Kemik dr, ing. Hirsch, Olomuc. Ke-
mično-tehnična preiskava je izpričala, da je „8eydlin" prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje. 6
Heteorolositno poročno.
* tiin* nad morjem 306. Srednji Bračni tisk 786-9
Cas opazovanja
Stanje barometra v mm
2o
o. >
S 2
p Sa
Vetrovi
Nebo
22.
23.
9. zv.
7. zj. 2. pop.
7345
735-5 733-3
22-4 18-1
sred jug del jasno brezvetr. I jasno
24*5, sr. jvzhodj pol obl.
Srednja včerajšnja temperatura 2i 9 f sorm. 19*9(. Padavina v 24 urah 0 0 mm.
Tužnim srcem naznanjam v svojem in v imenu svojih otrok preža-lostno vest, da je moja ljuba žena, ozir. mati, stara mati in tašča, gospa
Marija Lovšin roj. Brecelj
danes ob 3 46 uri popoldne, po dolgi in mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče v 64 letu starosti mirno zaspala.
Pogreb drage rajnice se bo vršil dne 24 t. m. ob polu 5. popoldne iz hiše žalosti v Ribnici na Dolenjskem na pokopališče k Sv. Trojici
Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi.
V Ribnici, dne 22. julija 19C8.
Ivan Lovšin st.
2543 soprog. Venci se hvaležno odklanjajo.
Prepeličar
pasme pointer, bel, rjavo lisast, približno i in pol leta star, se je baje pridružil v Postojf i topničarjem. 2539 -1
Gospodar ga dobi sedaj pri gospodu Ivana Rozmanu v Velikih Laščah.
Urarski
učenec
se sprejme pri Rudolfu Rusu v
Kranju. 2265 21
Gostilna
ss odda takoi v najem sli na račun. Prcstori se oddajo tudi za kako prodajalno.
Poisve se v upravništvu nSlov.
Naroda".
2436-1
Ceno stanovanje
¥ Roinl dolini pri Ljubllsni, in sioer seta, kuhinja, jedilna shramba itd. se odda s 1. avgustom. 14 K mesečno« — Vprašati pri L. J* Prtih* Usta ▼ Ljubljani, v Hrenovih nii-csh stev 17. 2542
Pohištvo
2 staronemški elegantni posterji z ži-dastimi modroei, 2 nočni omarici in umivalna misa z ogledalom in marmorjem ter eventualno 2 omarici se predS — Naslov: Sv. Petra nasip fT, L nadstropje. 2543 Starinarji izključeni.
1
■  ■ w^ J \ Pozor!     Brivol! Po
UCenke j Brivnica
Pozor!
za šivanje se sprejmejo tskej pri T. Wessel v WolIevih ulicah it 1, L nadstropje. 2538-1
Stanovanje
s 2 sobama, kuhinjo, drvarnico, skladiščem in sušilnico, se Odda takoj. ) Zelo pripravno je za mesarje. 2537—1 j Poizve se na Karlovskl OOSti 4. j
Lepa prilika! I
IleV_       s 3 stsnovsnil le
MltflM   pritihliumi okoli
ril v n 5000 m* »tsvbiids
I II^U   ob cesti, se pod ug d-
auni pogoji tekel
picda. 25«
Naslov v uprav. „Slov. Naroda". j
v Lfasljaal z mesečnimi dohodi čez leto in zimo 300 do 365 kron, se tako| preda
aU sasiaal z brivnico na deželi. Vsak lahko dela prej Čez en mesec v brivnici, da se sam prepriča o višini zaslužka. 2483—3 Naslov pove upravni št vo »Slov. Naroda".
LJubljana
Lottermanno? drevored.
Ijto ! Setunkaj1ar Novo!
izurjen v vseh posojilniŠkih poslih, zmožen slovenskega, nemškega, hrvaškega in italijanskega jezika, Seli spremeniti svojo dosedaujo službo.
Ponudbe na „Zvezo slovenskih zadrug*1 v Ljubljani. 2543-1
Odvetniška pisarna dr. Ust Protnerja in dr. Fr Brnćlća v Trstu, Vis Nnovs 13 sprejme s 1. septembrom 1908 ali tudi prej    2460 3
koncipijenta
ki razume italijansko in spretnega
stenografu
Stenografi strojepisci imajo prednost.
The grestest Blo-Thester el the urorld. 2521-2
Danes, u četrtek, Z3. julija
otvoritvena
predstovo
Vsak dan samo ena predstava ob polu devetih zvečer.
1*»U»  vredstava traja S1/* vrl. Lasten orjaški šotor ss 2000 oseb.
NajodliČnejše in najmodernejše podjetje te vrste, odgovarjajoče najnovejšemu času«
Lastna elektrtska centrala. Koncertna godba SO moi.
Samo dostojen, znanstven In šaljiv spored.
Izvirni posnetki iz vseh delov svetu
Vse podrobnejše dnevni lepaki.
HoiboliSe Mimo dvojno SS *" "S
pivo prazdroj in črno pivo
(Bockbler) iz meščanske BudelevUke pivovarne se to«
v Sodnijskih ulicah št 4 in na Rimski cesti št. 5.
vrček 20 VIII. vrček
O««, kr. avstrijske državne železnica,
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne eaaad Is L|aMfaae jas, seJUi
5*50 zjatraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, d. ž., Trst c. kr. drž. žel (ob nedeljah in praznikih do Trbiža).
7*OB .jutraj- Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. ar. drž. žet, Beljak čez Po-drožčlco, Ce ovec, Prago.
7*07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje«
©•26 »redpeldne. Osebni vlak v smeri: jesenlce, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, **rago.
n-38 »redpoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. žel., Trs dri. žel, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec
1- 05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3 40 »opoldne. Osebni vuk v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (Čez Pod.ožčico) Celovec, Praga
7*10 zveder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7-35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga,
10-40 poneoi. Osebni vlak v smeri: ledenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica dri. žel., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čes Podrožčico).
Odhod Is Llabl|aae dri. kolodvori
7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik.
2- 05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7iO zveder. Osebni vlak v Kamnik io-eo ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Samo
ao nedeljah in praznikih.)
1. maja 1908. leta
Soaed v »jufeljaao jas. seLi
6-56 zjutraj. Osebni vlak is Beljaka iu# žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča.
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straž*• Toplic, Rudolfovega, Grosuplje.
11-22 predpoldne. Osebni vlak iz Prag« Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčfef in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic, Tržiča,
2 32 popoldne. Osebni vlak is Kočevja. Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplje.
3-56 popoldne. Osebni vlak iz Beljaki juž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (Cee Podrožčico) norice dri. želn Trsta dri žel. Jesenic, Tržiča
6-6O zvečer. Oseb. vlak iz P*age, Celovca Beljaka (čez Podrožčico) jesenic
8 37 zveder. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplje.
8-40 zveder. Osebni vlak iz Beljaka jut žel- Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod rožčlco) Trsta dri. žet Gorice dri. žel Jesenic, Tržiča.
11-eo ponooi. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beijaka (čez Podrožčico) Trst? drž. žel. Gorice dri, žel., Jesenic
Bohod v L|aM|ano dri. kolodvori
6-48 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika.
10 eo predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika
6 IO zveder. Osebni vlak iz Kamnika.
059 peneči. Osebni vlak iz Kamnika. (Saa o ob nedeljah in praznikih
(Odhodi in prihodi so označeni v sfednf** evropefskem času.)
G. kr. latiateljsivo držat sik želeni® v Trste.
Kavarno Jlirija'
3 minute od Jasnega kolodvora
vsak dan 231
Preda se dobre ohranjen
Dionboton
ves za štiri osebe.
pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". 2513 2
Preda se skore nov
lice se topo
stanovanje
e trend sobami In pritiklinami za
mesec avgust v moderni hiši v okolici poŠte ali sodišča.
Eventuelno se prevzame na 3-6 mesecev 2522—2
lil
Pismene ponudbe nasloviti pod
„Mirna stranka11 na uprav, tega lista.
(J.
po jako nizki ceni.    2510 2 Kje, pove uprav. »Slov. Naroda".
Mestna učiteljica sprejme za prihodnie Šolsko leto 2299—7
dve defelici
na hrano in stanovanje. Klavir na razpolago. — Zglasila pod šifro „R 10011 upravništvu „Slov. Naroda".
Učenca
fi» Sušnik
2468 2
trgovina špecerije in železnint Ljubljana, Zaloška Gesta štev. 21
Stanovanje
z veliko sobo in veliko kuhinjo in stanovanje z 2 sobama, kuhinje
in drugimi pri ti ki'osmi ter vrtom, se po nizki ceni fidda z novembrom5 prvo stanovanje tudi z avgustom.
Natančno se izve v trnovim M. Krištof čg Stari trg štev. 28 v Ljubljani. 2505 2
Meščanske korporacija v Kamniku oddaja v svoji hlftl št. 21 v Kamniku
vodovodno in Inštnlncijslio dela
v proračun j eni svoti K 2725*—.
Ponudbe je vložiti ▼ 8 dneh pri načel niš t vu podpisane korporacije, kjer se dobe tudi vsa daljna potrebna pojasnila.
Meščanska korporacija v Kamniku
2523-2 dne 20. julija 1908.
5
Samo še do 1. avgusta
60% nitje cene za vse poletne predmete n. pr.: damske ba~
Ustne in svilnate obleke, svetle obleke, piketasta in platnena
krila ter čipkaste in batistaste bluze. Moške in deške listrove in pralne obleke in lahke obleke
iz poletnega blaga.
z
2
»Angleško skladišče oblek'1
O. BERNATOVIČ
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
Oklic.
Vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 14./VUL 1908 opr. št. No I 167/8/1 se vrši dne
24. julija 1908 ob 10. uri dopoldne
na licu mesta v Ljubljani, v Metelkovih ulicah št 4
prostovoljna sodno dražba
zemljišča gospe Lucije Kopač vlož. št. 165 kat. obč. Št. Petrsko predmestje I del. Navedenemu zemljišču pripisane parcele se bodo prodajale v treh oddelkih:
1. paro. štev. 174/1 vrt in 122/9 gospodarsko poslopje, vzklicna cena 30 000 K
2. paro. št. 122/10 hiša, delavnica, svinjak in dvorišče ter št. 174/2 vrt, vzklicna cena 28*000 K.
3. pare. št. 122/3 hiša, gospodarsko poslopje in dvorišče, vzkliona cena 42.000 K.
Vsak ponudnik ima izročiti pred ponudkom na roke sadnega komisarja kot vadij 10% vzklicne cene, tedaj ad 1.) 3000 K, ad 2 ) 2800 K in ad 3) 4200 K v gotovini ali pupilarnovarnih vrednostnih papirjih ali vložnih knjižicah tuzemskih hranilnio ali posojilnic z neomejeno zavezo. Najvišje po-nudke je treba plačati do L septembra 1908 na roke podpisanega sodnega komisarja.
Dražbeni pogoji in zemljeknjižni izvlečki se lahko vpogledajo v uradnih urah v pisarni o. kr. notarja dr. Frana Voka v Ljubljani.
Lastnici se pridrii pravica po sklepu dražbe najvišji ponudek potrditi ali odkloniti.
V Ljubljani, dne 18. julija 1908.
2491-3
Dr. Fran Vek, o. kr. notar kot sodni komisar.
podružnica«spiieto. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani podružnica o ceiooca.
= sprejema vloge n» knjižice in ne teko6i r«6un ter jih obrestuje od dne vloge po ........
41« °k>
Kupnja In pvodmji
dnoetne papirje) vseli vrst po kulantnem ku^aa.
Isdajatelj la adeevsrat urednik Kaste Basteslessšek.
Lastaiaa la tisk »Naroda« Uskarae««
498519
37
3QW
9296