rofttnlna plačana t jotorlnL % Leto LXVI., št. 276 Ljubljana, ponedeljek 4. decembra 1933 Cena Din 1.- izhaja vsaJc dan popoldne, izvzemat nedelje In praznike. — Inseratl do SO petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst S Din 2..«>0. od 100 do 300 vrst a Din 3.-. već ji inseratl petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« veija mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva oflca it. 6 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cest*, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon tt 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Ukrepi vlade za sanacijo kreditnih odnošajev Danes so izšle uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upni kov, o znižanju režijskih stroškov denarnih zavodov in gospodar' skih podjetij, o zaščiti kreditnih zadrug in o maksimiranju ob' restne mere Beograd, 4. decembra- Danea so izšle uredbe, nanašajoče se na ureditev kreditnih odnošajev v državi, ki jih je napovedal ministrski predsednik g. dr. Srškič v svojem ekspozeju v klubu narodnih poslancev JNS. Te uredbe, ki se nanašajo na zaščito denarnih zavodov in njihovih upnikov, na znižanje režijskih stroškov denarnih zavodov in na maksimiranje obrestne mere, predstavljajo poleg že izdane uredbe o ureditvi kmečkih dolgov in organizaciji javnih del okvir velikega gospodarskega progTama, ki ga je izdelala vlada, da bi tako postopoma premagali posledice splošne gospodarske krize, ki je zajela tudi našo državo. Ni dvoma, da bodo te uredbe prav tako, kakor dosedaj izdani ukrepi, naletele na splošno odobravanje ter da sme vlada upravičeno računati na sodelo-vanle in podporo vse javnosti pri svojih velikih naporih za omiljen je krize in ozdravljenje splošnih gospodarskih prilik. Zaščita denarnih zavodov Uredba o za~-?iti denarnih zavodov in njihovih upnikov sloni na načelu, da se morajo oni zavodi, ki s-o v svojem jedru Zdravi in ki so le zaradi trenutnega zastoja v gospodarskem življenju zašli v tež. k-cče, ohraniti ter da se jim mora pomagati, da bodo zopet mogli redno vršiti svojo nalogo. Prav tako naj se pomaza onim zavodom, ki so sicer pasivni, kojih ohranitev pa je v interesu narodnega gospodarstva. Zavodi pa, ki so boleha1! že od vsega začetka In kl jih ni rncgoče postaviti na zdrave noge. naj se likvidirajo. Za tfosego teh osnovnih načel predvideva uredba več možnosti. Na eni strani se lahko odobri odgoditev plačil, vn:bo odpove, in mu gre v tem primeru odpravn na po določ hah te uredbe, vpoštevajoč dosedanjo vi šino njegove plače. Maksimiranje obrestne mere Uredba o maksimiranju obrestne mere doloma, da sme biti obrestna mera za posojila in kredite največ za 5 odstotkov višja od obrestne mere, ki jo plačuje denarni zavod pri Narodni banki. Obrestna mera za vloge pa sme biti največ en odstotek nižja od obrestne mere Narodne banke. Denarni zavodi v vsaki banovini imajo možnost, da se sporazumejo glede obrestne mere v dotični banovini. Obrestna mera mora biti enotna za vso banovino, če se denarni zavodi sami o tem ne morejo sporazumeti, določi obrestno mero minister za trgovino. Vse konvencionalne vloge se ukinejo, pač pa sme denarni zavod za zaostale obresti računati največ 2 odstotka. V maksimalno obrestno mero se morajo všteti tudi vse postranske dajatve. V kolikor presega obrestna mera po dosedanjih pogodbah maksimalno obrestno mero, je pogodba neveljavna in tudi sodišča ne smejo prisoditi niti izterjati višje obrestne mere. Obračuni o dolgovih se morajo vršiti pismeno na monopolnem papirju. Izvzeti so samo dolgovi, na katere se nanaša uredba o zaščiti kmetov ter obrestna mera, ki jo pobiranjo zastavljalnice. Denarni zavod, ki bi zahteval višjo obrestno mero, se kaznuje z globo do 50.000 Din, zasebniki pa z zaporom do šest mesecev in z globo do 25.000 Din. Drugi ukrepi Vse te uredbe so izšle v današnjih službenih Novinah« ter stopijo z današnjim dnem v veljavo. »Službene Novine« objavljajo nadalje uredbo o zaščiti kreditnih zadrug in zadružnih zvez in uredbo o znižanju režijskih stroškov gospodarskih podjetij. Kriza v Španiji Po včerajšnjih naknadnih volitvah je vlada podala ostavko — Desničarji in levičarji groze z revolucijo — — Obsedno stanje za vso državo Madrid, 4. decembra. Včeraj so se vršile v 14 okrožjih naknadne parlamentarne volitve, pri katerih je šlo za zasedbo 95 mandatov. Izid volitev, v kolikor je dosedaj znan, je potrdil zmago desnice in poraz levice. Socialisti bodo imeli v novem parlamentu skupno le nekaj nad 50 mandatov, dočim so jih imeli v starem parlamentu 119. Včeraj je bilo izvoljenih 10 radikalov, 1 republikanski konzervativec, 1 neodvisen socialni radikal, 1 neodvisen republikanec, 1 član katoliške unije, 2 monarhista, 1 komunist, 8 socialistov in 5 agrarcev. Po izjavi ministrskega predsednika je pri včerajšnjih volitvah dobila desnica 25 mandatov, dočim odpade ostanek na eentrum in socialiste. Ker je tudi pri včerajšnjih volitvah prišlo do številnih incidentov, bombnih atentatov, krvavih spopadov in ker groie desničarske stranke s prevratom, je vlada sinoči za vso državo proglasila obodno stanje. Socialisti napovedujejo najodločneje borbo desničarski reakciji in groze z očitnim uporom, če bi desničarji skušali ukiniti republikanske pridobitve. Za enkrat zahtevajo, naj predsednik republike razpusti pravkar izvoljeni parlament, poveri vlado socialistom in razpise nove volitve. Položaj je skrajno napet in povsod vlada glede nadaljnjega razvoja dogodkov največja negotovost. Pariz, 4. decembra. AA. Iz Madrida poročajo, da še ni poročil o končnih rezultatih ožjih volitev v parlament. Le iz Madrida se ve, da je izvoljenih 13 socialistov in 4 desničarji. Na enem izmed madridskih volišč se bodo morale vršiti še tretje volitve, ker so razbili glasovalno žaro. Opazilo se je, da v Madridu včeraj niso glasovali prvaki radikalne stranke, iz česar sklepajo, da je radikalna stranka dala svojim pristašem navodilo, naj se glasovanja vzdrže. V Madridu je prišlo do raznih incidentov, vendar brez resnejših posledic. Na poslopju, kjer je sedež madridskih desničarjev, so demonstranti razbili okna. V Barceloni so stavkojoči izvršili več atentatov. Pet oseb je ranjenih. Notranji minister je snoči izjavil, da je bilo pri včerajšnjih volitvah le malo Incidentov. Ni pa izključeno, da bo skrajna levica pripravila demonstracije. Zato je notranji minister razglasil po radiu, da je vlada ukrenila vse potrebno in da je pripravljena proglasiti tudi tako zvano pri pravi jenostno stanje. Danes bodo zunanji, mornariški, prometni, trgovinski in delovni minister, ki zastopajo v vladi levičarske stranke, podali ostavko. Mislijo, da bodo te ostavke potegnile za seboj ostavko celotne vlade. Voditelji levičarskih republikan- skih strank, katerih zastopniki bodo danes stopili iz vlade, mislijo, da bi bilo treba novi parlament razpustiti še preden bi se sestal. Madrid, 4. aecembra. AA. Voditelji španskih socialistov so izjavili novinarjem, da ne bodo ravnali po primeru svojih nemških in italijanskih tovarišev in da se bodo uprli svojim nasprotnikom z vsemi sredstvi. Če bi protidemokratski elementi ogrožali špansko republiko, bodo segli tudi po revoluciji in sili. To sc bo videlo že tekom decembra, ko se sestane španski parlament. Španska vlada je v ostavki. Vodilni španski državniki, ki so za republiko, predlagajo, naj bi predsednik repu olike razpustil pravkar izvoljeni španski parlament, še preden bi se ta mogel konstituirati. Nova vlada naj bi nato razpisala ponovne volitve. Desničarske stranke, ki so monarhisti čno usmerjene, do zdaj še niso podale izjave, da se podrejajo republiki. Barcelona. 4. decembra. Pogajanja za ukinitev stavke transportnih delavcev so končala brez uspeha. V mestni elektrarni je sinoči eksplodirala bomba, ki je povzročila mnogo škode. Mislijo, da je atentat delo fašistov. Neki avtobus so stavkojoči napadli fn zažgali. Voditelji republikanskih levičarskih strank so imeli včeraj posvetovanje, na katerem so sklenili, naj oni ministri, ki pripada- jo levičarskim skupinam, podajo ostavko. To se je takoj nato zgodilo, kar je imelo za posledico ostavko celokupne vlade. Mednarodna prometna konferenca Beograd. 4 decembra. AA. Od 20. do 25. novembra s*3 ie vršila v Kodanju konferjnca za mednarodni tovorni promet. Na niii bo obravnavali vprašanja, ki se nanašajo na prevoz blaga med posameznimi državami. Ker je M na* izvoz v pretekli sezoni boli na Češkoslovaško in Polisko. manj pa v N-^mrijo. kjer i? bil uvoz naših sliv leto« p^ecei oiežkočen. ie bila ta konferenca po membna zato. ker ie pokazala nova pota za naše rude na Madžarsko in Poljsko t*r v dnuje severne države čet Nemčiio in Poljsko. Prav tako w s*1 dop^crli rezultati glede izvoza naš> rude na Madžarsko in Češkoslovaško, ki ie v zndn'em ten začela obilnep uvažati naš*» ni de Tudi za izvoz na-ega tobaka na Poljsko se je uvedla posebna t«-3i=a vlakov, ki bodo 'areli voziti, ko f=e bo znral tobak izvažat1 v v^jib količinah vsai no 20 vagonov. Definitivna trasa vlakov bo določana na konferenci, ki se vrši r<>dno vsako leto meseca apr;la: letos bo v Firenci Našo ž?leznišfco .1 pravo so na kodaniski konferenci zastopali naMnik prometnega oddelka generalna dir^kciie državnih železnic Lazar Milošević. Saf odseka za vozne r?-de Mihajlo Jovanovič ter dva delegata- izvedenca. Velik požar v Carigradu Carigrad. 4 decembra. Včeraj poooldpe osrom.?n požar uniči] krasno in zgodovinsko poslopje nekdani?ea nravosodnega ministrstva. Kljub temu. da ie bilo alarmirano vfo gasilstvo ter ie prišlo na pomoč tudi vo-iaštvo. ni bilo mogoče rešiti zgodovinskih dokumentov in raznih drugih dragocenosti. Ogeni i? nastal v evoječasnem stanovanju ^jltana Ahm-da ter se ?e z bliskovito naglico širil na o*"Nli del palače. V največji nevarnosti ie bila tudi Hagna Sofna in mo-*eia Snltana Ahnieda. Krr ie v časa požara bil močan v »ter so gasilci jedva preorečili, da ni požar zai>l ve*» del mesta. V poslopju ie bilo namjeno po preselitvi turške prestolnice v Ankaro okrožno svvii=če. ftkoda. ki jo ie povzročil požar i* nenadomestljiva. Italijansko oboroževanje Trst, 4. decembra. AA- V Tržiču so včeraj spustili v morje novo italijansko podmornico >Und:na«. Vov nrer^erttittf h?3$kp«*a sodišča Ha»ST. 4. decembra. A A Za predsednika stalnega mednarodnega, razsodišča v Haagu je bil izvoljen sir Cecil Hurst. Razorožitveni razgovori Diplomatska pogajanja se nadaljujejo — V Rimu so razočarani nad Nemčijo R!m, 4. decembra. AA. Nemški poslanik Hassel se je vrnil iz Berlina, kamor je šel poročat vladi o italijanskih razorožit-venih predlogih. Italijanski merodajni krogi so pričakovali, da bo prinesel nove konkretne predloge nemške vlade, ki naj bi tvorili podlago za nadaljnja razorožitvena pogajanja, namesto teh pa je Hasse'. prinesel le sporočilo italijanski vladi, da ji je nemška vlada tudi v bodoče prijateljsko naklonjena in da jo bo snrot' obveščala o poteku morebitnih razorožitvenih pogajanj s Francijo. Ženeva, 4. decembra. AA. Predsednik razorožitvene konference Henderson odpotuje danes v Pariz, kjer se sestane z Boncourjcm, Politisom, Madariago in Dov-galeskim Kontrolni odbor zaseda Ženeva, 4. decembra, s. O dosedanjem delovanju pododbora predsedn >tva razorožitvene konference za kontrolna vprašanja se je izvedelo v poučenih krogih, da je sprejel več predlogov, ki jih je vsebovala francoska spomenica o kontroli, kakor tudi načelo, da se mora v vsaki izmed držav podpisnic vsaj enkrat na leto izvesti kontrola na mestu. Ce pa so vsaj dve tretjini članov stalnega razorožitvenega odbora in vse sosedne države dotične države sporazumne, se to pravilo izjemoma lahko opusti. ICakor se nadalje poroča, sta tem pogajanjem prisostvovala italijanski in japonski zastopnik kot opazovalca, ne da bi i podala kake izjave. Odbor bo imel dane« zadnjo s:jo. na kateri bo sklepal, ali naj izdela poročilo za urad ali pa zaključi svoje delo brez poročila. Med Parizom i» Berlinom London, 4. decembra, d. »Daily Tele-graph« se bavi z nameravanimi nemško-francoskimi pogajanji ter pravi, da nudijo trenutne okoliščine zelo malo upan.ia sa uspeh. Ako bo sploh prišlo do teh pogajanj jih bo vodil za Francijo bivši ministrski predsednik Herriot. za Nemčijo pa Papen. Glede nemško-poljsjcih pogajanj meni list, da 90 dospela na mrtvo točko. Krivda za to je v glavnem na nemški strani ker noče Nemčija dati nobenih koncesij na gospodarskem področju, in se brani, da bi pristala na povečanje izvoza poljskega lesa in poljskih kmetijskih proizvodov v Nemčijo. Razen tega odklanja zahtevo, da bi priznala poljski manjšini enake pravice, kakor ostalim narodnim manjšinam. Vojne nevarnosti ni London, 4. decembra, s. Včeraj s© Je vršilo tu veliko zborovanje, na katerem je angieški vojni minister najodločneje zavračal vse govorice o vojni nevarnosti, češ da iirtjo take vesti samo razni spekulanti, da bi vznemirjali javnost in dosegli svoje sebične cilje Si naroda na svetu, ki bi se želel vojne, najmanj pa je mogoČm govoriti o vojni ne\'arnosti v Evropi, ki si še davno nI opomogla od posledic svetovane vojne. Miklavž prihaja s polnim košem mraza O mrazu bi sploh ne smeli pisati, merava pokupiti LJubljana, 4. decembra Včeraj se Je LJubljana zopet razmahnila po nedeljski navadi. Dočim se druge dni >razmahu jemo: na zunaj, je nedelja po. svečena predvsem notranjim potrebam Ob nedeljah se tudi vedno manifestirajo na intimen ali javen način prigodni in sezonski dogodki ter pojavi To pa ni kar-sibodi, čeprav gre Ie za sezono k'sle repe, kaj žele tedaj, ko imamo na jeziku kulturne zadeve. Sploh je vsaka nedelja posvečena še posebej kulturnim zadevšči-nam Vsako nedeljo se pokaže moč in barva naše, takorekoč lokalne kulture vsaj pri kakšnem gostilniškem pretepu. Brez takšnih kulturnih manifestacij ne sme biti nobene nedelje. Če pa že gre za kakršnekoli manifestacije, je treba načeti besedo o njih. Včeraj se je n. pr. manifestiral poleg drugega zlasti Miklavž Kdor si tega ne more predočiti, mu ne more pomagati niti nedeljski kronist. Toda ne moremo govoriti le o Miklavžu, ko Je treba upoštevati 5e toliko dnisih nrevažnib zadev, že samemu nastopu mraza bi bilo treba posvetiti posebno poglavje, čeprav ga nismo sprejeli nič kaj slavnostno ter je >prišel< v Ljubljano, ne da bi ?a kdo slavnostno nagovoril. To bi namreč pri nas ne bilo nič nenavadnega, kajti gostoljubnost je naša velika čednost in radi vsaki >osebl<, ko nas obišče, pokažemo nebotičnik, če pa ni >oseb*. znamo sprejemati tudi personifikacije. Sicer smo imeli v soboto v Ljubljani kaj odličnega gosta, sam Rockefel ter jo je primana! >v našo sredo«, da b-kupil Ljubljano. No, in v soboto smo bili tudi tako razpoloženi po novinarskem koncertu, da bi marsikdo prodal naše preime-nitno mesto za počeno paro. Kulturne manifestacije. Miklavž, Ro-ckefeller in mraz niso baš v kakšnem protislovju, kot bi kdo mislil. To pa tudi končno ni nič strašnega. Ljubljane v soboto nismo prodali in tudi včeraj se je vse srečno izteklo. B'agrovati moramo mraz. da nas je nekoliko predramil po ta ko velikanskem dogodku, po novinarskem koncertu. In 6ploh vpliva mraz pomirjevalno ter ga lahko priporočamo po vseh velikih ter razburljivih dogodkih namestu mrz.lih obkladkov. (Menda nas ne bo zaradi tega nihče obdolžil mazaštvaV Mraz moramo pozdravljati tudi lz nešteto drugih razlogov. Menda igra veliko vlogo tudi v socijalnem pogledu. Odslej bodo zapo sleni vsi rudarji, kajti že včeraj smo kurili povsod takorekoč s polno paro. Razen rudarjev lahko potolažimo tudi konzumente premoga, kajti premog se bo najbrž podražil _ kaj pa naj pričakujejo ljudje drugega v takšnem mrazu? To pomeni torej poživijenje denarnega prometa itd. do zadnjega konca klobase o krizi Zato tudi ni brez pomena beseda o slavnostna sprejemu mraza in pripadajočih govoran-cah. Skratka, o mrazu ne sme nihče revi nič neprimernega, kajti pozdravljati ga je treba, zato je pa tudi treba prepovedati sploh pisati o mrazu, če se natanko pre misli, je res neumestno pisati takšna vre menska poročila, pri takšnih zadevah s*-lahko prehladiš ob takšnem vremenu. Gle de včeraišnjega vremena torej le prlpom njamo, da ni deževalo in da je pihala bur ja Meščani se dopoldne niso rrnoiro hladi 11 na ulicah Prenagel je prehod iz ene športne discipline v drueo kar čez noč Doslej smo namreč mešali dan za dnem blato po cestah in hodnikih, včeral smo Miklavž na- ker je dobrodošel. -vso Ljubljano. se pa že drsali. Vendar nI bilo posebnih, žrtev. Ker smo že pri sportu, moramo omeniti še oficijelne zimske športne panoge. Tivoli je postal čez noč športni teren. Nekateri športniki so si menda upali tudi naprej od Tivolija, o tem ne debatiramo. Toda nihče ne sme prezreti športnega udejstvovanja v Tivoliju. Vsak začetek je skromen, zato se tudi včeraj naš športni naraščaj ni udej*tvoval v takšnem Številu, kot lanske zimske dni. Pod gozdom ob Cekinovem gradu so le nekateri posnemali noja s smučmi na nogah, ko ao tiščali nosove v tanko plast snesra. Snega zdaj še ni toliko, da bi lahko vtaknili veo glavo vanj, pa tudi hlač je še škoda, ker je sneg zmrznjen. Seveda moramo biti eo-lidarni s športnim svetom ter izjaviti, da se radujemo začetka zimske sezone. Vraga, zakaj bi ne bil človek dandanes solidaren z veemi? Naj se kar oglasi vsak, kdor želi, da mu Izrečemo solidarnostno izjavo. Solidarni smo tudi z Miklavžem, ki namerava te dni pokupiti vso Ljubljano. Morda se bo bolje odrezal kot Rockefel-ler. Na vseh koncih in krajih so te dni razproJaje. odprodaje In izprodaje, da menda prodaj niti ni. Ljudje so včeraj hodili plašno okrog Izložb ter se priporočali Miklavžu in vsem vragom, ki ee reže povsod iz Izložb, človek se kar boji po-gledati v izložbo, ker povsod zagledaš vraga — če že ne >namalanegaU£itehJsko društvo za Maribor-levi breg dviga kot izrazita obmejna učiteljska organizacija tokrat zadnjič svoj glas v soglasni Želji, da se izvede končno vendarle te enkrat koncentracija naših narodno-obrambnih organizacij in da pride do enotnega sistema narodno-obrambnega ter nacionalnega dela vobče povsod, v prvi vrati pa v obmejnih krajih. Skoraj neverjetno se sliši, v kako številnih nacionalnih In patriotjčnih društvih se dandanes že ce. od delo In zapravlja denar sicer tako maloštevilnega slovenskega dela našega naroda Naštejmo le nekaj glavnih društev: Družbo sv Cirila In Metoda, Branibor, Jadransko stražo, Narodno odbrano, Strelske družine. Sokola, klub Mejo, podružnice Jugoslovenske Matice, Gosposvetski svon. Maistrove borce, Društva kmetskih fantov in deklet Itd Vsaka teb In drugib organizacij se skuša uveljaviti in ima kra sen program, ki ga načne z velikim interesom in zanosom ter ga zanese med na. rod. kjer se program le delno mesnici, največkrat pa ostane samo na papirju. Cesto vodi ta prevelika cepitev dela celo do trenja med posameznimi organizacijami, katerih sleherna si pač lasti glavno vlogo Taka trenja in tako križajoče se poti ter metode narodno-obrambnega in naclo aalnega dela razumljivo na splošno one. mogočajo prave uspehe vsega prizadevanja te tako Idealnih akcij In delavcev. Zlasti ob meji imamo priložnost opazovati, kako se veg silni trud razblinja brez vsake korist: v nič Prav od učiteljstva pa se zahteva so delovanje povsod in prav ono mora polagati obiačun o delu ter nositi vso odgovorih st za neuspehe. Ni pa nikjer niti po sameznega odločujočega činitelja niti kor poiac;;*. ki bi nudila v tem labirintu organizacij in njihovih akcij nacionalnemu učite jstvu ter ostalim narodnim borcem podporo in mu lajšala težko delo na sino-tren:. enotni, skupni poti. Onstran držav ne m< je nastopajo proti nam nasprotne, sovražne nam sie, združene v eni sami organizaciji i imenom >Deutscher Bebu! vercin Siinmarkc. ki izvaja svo; kuJ turni m *ios;»o Jurski program s svojo centraX oa Dunaju odnosno v Berlinu enotno in sis'ema čno ter podpira tako movano. kakor m.'ftericlno z zdiu^eniml murni \?c svo.'e mnocre In širokopotezne akcije doma In v tujini O nabili manjšinskih *n nacionalnih zn Vvah pa ima navadno mnogo boljšo evidenco, na večkrat na njihove re^evar^e tudi večjo tngererico. kakor mi >rNarod-nI svete, ki naj izvede to organizacijsko delo; 4. Izdela naj se tudi narodnostni kataster ; 5. upoSteva naj se svojemu pomenu In nalogam primerno predvsem obmejno šolstvo; 6. Ideološko naj se goje posebnosti programov vseh dosedanjih nacionalnih organizacij, kakor ie prej navedeno, samo v enotni organizaciji; 7. materielno naj se skušajo podpira ti _ to pa neobvezno — vse ostale organizacije, obvezno pa Ie enotna organiza cija; 8 pripravlja naj se povsod koncentra cija vseh nacionalnih organizacij v eno mogočno skupno organizacijo, v kateri pa morejo biti razna društva zastopana po svojih posebnih interesih kot nekaki pod odpeki«. Kakor že prej omenjeno, so bile te tehtne zahteve sprejete v obliki resolu cije sog asno in s splošnim odobravanjem V sm s u teh zahtev naj bt se črniice^ sklica'a v Mariboru kot obmejnem sever nem f-entru. ki je menda za to se najkom petentneJSi. širša tozadevna anketa. Vsaj na meji. če že ne v zaledju, mora priti do realnih korakov in ukrepov Kot predzadnja točka dnevnega reda zborovanja je sledilo pred slučajnostmi ob Sililo poročilo zastopnika Družbe sv Cirila tn Metoda g 5 k u 1J a iz LJubljane, ki Je govoril podrobno o sp'oftnlb razmerah % naši banovini, zastl pa še ob meji ter o delovanju CMD Tudi on se Je v svojem referatu opira! na nosednje glavne toč ke: Družba sv Cirila In Metoda je za de lo naše narodne obrambe res življenjska pogreba in mora zato postati najširšu osrednja narodna insttuoiia. nod kater* okriljem bo na^e varno zavetje vsak do ber ,'ižav'jan Ker ma družba prosvetn značaj in s:oni njen*, delo na vzgoji m.a 'i ine. je seveda obenem tugi nacionalna šolska družba ter najmočnejša pobornica narodnega šolstva in učiteljstva Zat iskreno ieli, ,1a bi učiieljstvo s edilo nje nirn smernicam pri de^u. ki ga bo popl?i ftala s svojo naI''onjrrn st jo t pr.merr. obliki tako š'Vam. kakor tuds delavnemu uciteljstm na težkih, eksponiranih pol o gajih Da'je 2e■:. da s>* zaradi večje ":elav nosi In uspešnejšega 'e:a ustanove nov-podružnice CMD povsod, kjer Je !e mogo če. speče podružnice naj so z-opc-t olive, poslujoče pa naj svoj«- "»-'o okrepe Ms ribor naj postane nekako sređiSče narod no-obrambne ga dela. LeS5> leži Ljubljanca • • * 2 bamumsko reklamo nnpoved:>nn senzacija se Je razblinila v strašen- ?ki fiasko. LJubljana. 4. decembra. Leti in nič več uc sto.i. »In prav sedaj, ko smo zagnali takšen hrup in z-bobnah ljudi od vsen vetrov na Kup. da reš mo nas g.edaiiški revni hram, pa ta Skandal!« — Korenčkov Gusti, ki ie baje novinar n celo uredn.k (česar pa jaz ne verjamem), a je v civiiu pijanec nn baraba, je s svojo domislico, da naj bi kak nabob kupil vso Ljubljano, ji postavi! upravitelja z n>>čno roko m usmeril vso ljubljansko kolonocljo v aktivlzem, v soboto zvečer grdo pogorel. Njegov Rockefeller se je končno razkrinkal za Pepita Lažiča. pustolovca, vlomilca in sleparja, a vendarle za moža z okusom. Zakaj Ljubljane n.i maral kupiti. Tega je pa kriv edinole Korenčkov Gnati. »Povej mi, s kom občuješ, in povem ti, kdo si,€ pravi pregovor. Gusti, v civilu pijanec m baraba, je vlačil Rockefellerja -Lažiča med same pijance, barabe, pretepače, vlačuge, tepce in sploh med inteligentno in proletarsko sodrgo. Tako je mora! Lažič ob Gustlnovem vodstvu dobiti vtisk. da je Ljubljana strahovito ordinarno gnezdo brez humorja, brez takta in sploh brez civilizacije. Ne. nič ni čudno, da je Lažič v taki ljubljanski družbi dobil estetsko grižo ali •zgodovinsko drisko«, posnemal ljubljanskega najmodernejšega g!asben:ka, vzkliknil »Pena v left!« in odfrčal z ukradenim naSim .Lojzetom*... Tako se nam je z barnumsko reklamo napovedovana senzacija razblinila v strašanski fiasko, od katerega imam mačka že dva dni, — mačka, »kakršen še ni zabeležen v anali naše teatrske kriminalistike.« Pri vsem tem pa je najzanimivejše tole: avtor teksta, v civilu kipar in risar g. Niko Piniat, zatrjuje, da ni avtor... kakor Rockefeller n i bil Rockefeller, nego Laž'č s Prul. O. Niko Pirnat mi zatrjuje, da je potvorjen, pokvarjen, mistificiran In čisto DO nedolžnem blamiran ter zato protestira proti predstavi svojega dela v taki obliki. Senzacija je torej vendarle! Alj danes me muči še prehud maček, zato Vam. ljubeznive bralke in čestiti bralci, serviram najnovejšo gledališko senzacijo šele iutri. Le o glasbeni strani tega dela. ker je pristna in nepotvorjena, že danes lahko povem svojo sodbo: . u.aootn, del Braviiičarjeve »Stoji, stoj: I Ljub.;aii\.d . .« ie aadatjevanje m n miiu-I g b ozir h naravnost ponavljanje njegove »P.esnc goteshe«. Nove invencije je tnalo i Seveda g asoa n: tn tudi ne more bit: enotna, temveč se ravna po scerisk h po trebuh Uspeli točki sta n. pi. valček (jusi la. ko ponuja L;ub.ano na prodaj, m ce*« meg c okoli Prešernovega spomen ka Vendar se tudi ti »S.agerji« ne more o taksirat* po navadnem merilu, nego so tak ie po svoji formi. Vsebina je torej g asbe-no precej borna, zlasti pa p greša bistva, t j. humora, ki b: bil skladen s tekstom in situvacijo. Humor -e pač na bolj redko zelišče na naših umetniških rouanah. Vobče se glasbene točke preveč ponavljalo, zato utrujajo in nimajo v sebi tiste popuarne note. ki bi pr takem komadu bila nujna. Todar«ki in rujsk' promet Pričakuiem^ naiš;ršega razumevanja na$'h /el:a na merodainih me--t:h 'P ';pflm;>. da bodo sklepi odnosno ute-ne'Knt predlog včcrai odborov tudi upoštevani. VLASTA BUniAN 4 12 stoik BOMBA S?^HA! SMEH EN SMEH! Danes nova Mickv-mlska Predstavr ob 4.. 7H in 9V4 uri zvečer Rezervirajte vstopnice! Elitni kino Matica Telefon 21-24 Obrtniška nroslava na Viču Vič. 4. decembra. Domača podružnica Društva jugoslo-venskih obrtnkov je v soboto zvečer v dvor-*r>: ^okoUkega d^m. ud prav lep in dostojen način proslavila državni ^ra~ .'k 1. decembra, ki ga je osrednji odbor DJO za dravsko ban "no nroglasil tud; za obrtniki praznk. Vabilo vi§ke podružnice se je ohrtn:štvo m dom 'če preb vnlstvo odzvalo v častnem številu, tako da je bila sokolska dvoran z^SwJena do zadnjega kot'Čk*. Po'^o ^rtnikov in domačinov so prisostvovali proslav^ zastopnik sreskegs nače'n ka nadsvetnik Kete. viški župan Petrovčič. zastopnik Sokola podstarosta br. Patemo^t. predsednik NO prof. Zale-fel, predsednik Olepševalnega društva v Rožni delini g. Klasne, šolski upravitelj g. Štrukelj, nredsednik krajevne organizacije JNTS g Mesec itd. Slavnost je otvoril predsednik podružnice i^.O «. Jože Lojk, ki je najprej no zdravil navzoče zastopnike, nato pa v lepo zasnovanem govoru orisal pomen 1 decembra za naš narod Omenja! je vse važnejše dogodke od leta 1917. od majn:ške deklaracije do zgodovinskega 1. decembra, ko je tedanji regent prestolonas'ednlk Aleksander p roki am ral ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v edinstveno državo kraljestvo SHS. ki se je leta 1°31 prekr-st la v kraljevino Jugoslavijo. Ob zaključku svojega govora je poz;val obrtništvo, naj deluje složno za procvit in nanredek naše ljub'jene Jugos'avije. v kateri edni ie naša bodočnost in naša rešitev Z vzkli kom Nj. Vel. kralju Aleksandru, njegovemu vzvišenemu domu m m*/čni Jugoslaviji, je g. predsednik zaključil svoj govor, nakar je sokolski orkester zaigral državno himno, ki jo ie množica stoje poslušala. Odbornik DJO. podružn:ce na Viču C. Pavle Kresa! je prečital obrtniško poslani- co Osrednjega odbora DJO, po kateri naj sa vse obrtništvo točno ravna, da doseže svoje cilje sa tvoj obstoj m olagoetanje v sedanji svetovni gospodarski krizi. Dati je poslanica precej dolga, jo je večina s sam manjem poslušala ter ji ob zaključku bur n. prit .evala Po oficijelnem sporedu se je razvila v dvorani ob neumornem sviranju sokolskega orkestra prav prijetna zabava s plesom. rri katerem so prišli na svoj račun i stari mladi. Postrežba s pijačo in jed.li je bila odlična sa kar gre priznanje gostilničarju g. KolariČu. Vsi so bili izredno zadovoljni ter Selimo, da bi taki večeri še večkrat združili viško obrtništvo k medsebojnemu družabnemu spoznavanju. Vprizoritev Župančičevega »Cicibana" LJubljana, 4. decembra. Delavsko kulturno društvo »Svoboda* ]e zelo marljiv orač na polju delavske pro-•vete v vseh panogah izobraževanja. Njen delavski? oder je že večkrat pokazal razve- seljfvo ambicijo, ustvarjati vedno nekai novega, popolnej-šega. kar bi odgovarjalo zahtevam novega časa Tudi Oton Zupančičevega »Cicibana« je njen otroški oder že lani vprizoril v Delakovi režija in zbudil vseobčo pozornost Saj je bila to prva otroška revija v takem slogu Vendar lanski »Ciciban« Še ni bil. kakor bi mora' biti po svoii vsebini in lepoti. Bil je le neke vrste poskus ustvaritf za otroke nekaj privlačnega, razveseljujočega in pristno otroškega. Letos, 10. decembra, pa bo ta »Ciciban« pokazal, kako živi in kako se tgra. Rež-serja, Katja m Ferdo Delak sta ga vsega prenovila, preuredila, vložila mnogo lepih otroških plesov-poskočnic. vse prizore sta močno povezaia. lih ož vila do popolnost ter bo »Cic ban« stopil na oder kot razigrana otroška družina, ki se igra nekje na travniku svobodno in razDOsh;eno Igral-ci-otroct otroškega odra »Svobode« in učenci ntm.čne šole Katje Deiakove bodo plesali otroške p'ese v Mehurčk h v Rega rega, v medvedjem plesu, v Krorarnh, v Muzkalik groteski, v Ciclbanu-copnjanu. pn Blatni vasi :td.. da bo otrokom-g edai-cem .n tudi odraslim poskakova.o srce od raz granosti. Muzikalna spremljava je leto* nova Oskrbeia io je konservatonstka Bo-žena Sapljeva Vprizoritev »Cicibana« v unionski dvoran bo brez dvoma edem tz prav veselih tn pomembnih dogodkov za naše malčke Predstava bo v nedeljo 10. L m ob lb. v Unonu. _ Vlasta Burian z „12 stolicami" Ljubljana, 4. decembra. Ker se je ta znameniti *eški komik že kot »Lažni feldmaršal« tako proslavil, da ga tudi pri nas vsakdo pozna njegovega granja pač ni treba več hvaliti, vendar pa moramo omeniti, da »Lažnega feldmaršala«. v filmu »12 stolić«, ki ga pravkar vrti kino Matica, Burian s to vlogo morda celo presega Skromnega brivca igra v tem filmu, ki ga tetka v Varšavi naprav^ za univerzalnega dediča svojega milijonskega pre moženja, v Varšavi pa dedič najde le 12 stolov Ves divji jih takoj de v komisijo stannarju. ki jih tudi takoj proda za malenkostno ceno. medtem pa brivec najde tetkino pismo z obvestilom, da je v enem teh stolov zašitih 100.0kove dame« po cenah kakor ve Ijai za dijaške predstave Zunanji pose t niki naj takoj pismeno ikupno naroča .tovilo vstopnic. a? ***»*3r« KOI EDAR Danes: Ponedeljek, 4 decembra katoličani: Barbara, pravoslavni 21 novembra. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: 12 stolic (Vlasta Bunan). Kino Ideal: Tarzan. Kino Dvor: Krog smrti ZKD: »Goreči sneg« ob 14.30 v kinu Matici. A.'ino ši&ka: Pesem sveta Časten večer Idrijčanov Engelbertu Ganglu ob 20.30 v veliki dvorani Kazine Koncert Glasbene Matice ob 20. v Unionu. Predavanje o smučarskih terenih in turah v Avstriji ob 20 v Delavski zbornici. Predavanje univ prof dr Gosarja ob 20. na tehn ki sob« št 67. DEŽl RVE LEKARNE Danes: Mr Bahovec. Kongresni trg 12, Hočevar. Ljubljana VII.. Celovška cesta 34 in Ustar, Sv. Petra cesta 78. J sita Zrn., je zopet tu in z jo pride vsako tetr> tarnanje. Tarnamo sicer neprestano vendar pa poleti manj L^.ur pozimi Zda) bomo zopet govorili o pomožnih akcijah, o topli obleki za reveže, o kuhinjah za brezposelne in o drugih takih dobrotaJi. S prihodom zim<> dobiva Ljubljana značaj rudarskega revirja. Vsak drugi brezposel ni. pa naj bo že resničen ali namišljen.Je namreč rudar Ce bi prišli iz Trbovelj. Z,a-gorja in Hrastnika vsi sajasti bratje v naše mesto, bi jih ne bilo toliko. Rudarski trpini so zdaj pač v modi in zato so postali kar čez noč rudart jlo judjet ki i« svoj živ dan niso videli rudnika. In vsi so brezposelni. Ker smo že pri brezposelnih ali nezaposlenih ali, če hočete pri ljudeh brez posla, brez dela, se moramo končno domeniti da bomo prav razločevali in rabili trn izraze Brezposelni ni vsak, ki nima nobenega posla ali dela. Če bi bilo znak brezposelnosti samo brezdel ?. bi ne rabili nobenih bednostnih fondov% niti kuhinj za brezposelne, ' jti z brezdeljem se človek v naših časih najbolje in najlažje preživlja. Tudi si.o izumili posebno vrsto službe, ki ne .ahteva od človeka prav nobenega de-/. plačo mu pa vendar nese in le kako mastno Tak človek torej ne Cela, pa vendar je v službi in ne spada med brezposelne So pa službe, kjer mora človek t do delati, na niti /.n vsakdan ji kruh ne zasluži. Takega človeka bi lahko po f,. ivici prištevali med brezposelne. Sploh pa pravih brezposelnih ne boš nikoT ečal na cesti, ker trpe in olče domn seveda če imajo dom. Naši izseljenci se vračajo Ljubljana. 4. decembra, Izseljeniski komisar banske uprave ▼ Ljubljani g. ravnatelj Fink je prejel davi obvestilo, da se vrne v petek 182 naših ljudi s Holandskega, ki so bili prvega decembra reducirani. Holandske oblasti jim plačajo vožnjo do Ljubljane. Za na5e Izseljence pomeni nenadna odpoved službe sredi zime hud udarec, zlasti zato, ker teh revežev tudi ml spričo tolikšne brezposelnosti ne moremo zaposliti, želeti bi bilo, da bi Šla vračaiočim se izseljencem tudi nafta železniška uprava na roko in jim dovolila brezplačno vožnjo po JugoslavijL Vlomilci na delu Trebnje, 3. decembra Pred dnevi smo poročali, da je bilo v noči od ponedeljka na torek v'om'jeno v čevljarsko delavnico Franca Travnika v Trebnjem m so neznani storilci odnesl; več parov čevljev in usnja v vrednosti 4.;f)0 Din. Dočim so orožniki pridno poizvedovali za vlomilci, so isti v noči od sobote na nedeljo zopet vlomili v isto delavnico m odnesli še tisto, kar so bili puat-li zadnjic po lastnikovi izjavi 23 parov moških m ženskih čevljev. Tudi to pot so odprli vrata ali s ponarejenim ključem ali veznom m jih po vlomu zopet zaklenili. Vrhu tega so mu odnesli tudi budilko, ki jo je :mel v delavnici. Včeraj zjutraj, ko je bil vlom prijavljen orožništvu. pa je dospela iatoća^n > vest da so vlomilci vlomili iste noči tudi v Starem trgu v gostilno Angele Brovet. Vlom je bil storjen skozi okno. vendar pa niso odnesli ničesar, ker gostilničarka vrednosti ne pušča v gostilniški sobi. Bržkme je v okolici na delu vlomilska tolpa, ki mora dobro poznati razmere v našem kraju. Orožništvo zasleduje drzne vlomilce. Fantovski pretep Li j hl i;y na, 4. decembra. V nefci sostilni v Šiški ie sinoči sedela večia družba V eni skupini so sedeli za mizo delavci, med katerimi ie bil tudi klobu-čarski pomočnik Ludvik Pajk. Tem nasproti ;e bila druf*a družba, med niimi meaaraka omočnika Franc Prime in Viktor TvančiČ. Prišlo ie do prerekanj* in H Pajk med nrjnirom Primeu izpodmaknil «rtol. da ie Prime padel. V Primeu ie seveda zavrelo. Skočil ip za Ivanttč>m. ki ie orej zami-«*til gostilno. Doma sta »» oborožila z mehanskima nožema in haidi narai v eo&tilno. Ko sta se pojavila v *obi. so ftev»da delavci skočili pokonci in pri'eli za stole. Prime ie v tem že naskočil Paika in ca Runil z nožem, da se ie ve** krvav zsrr.idil IvanfiČ sploh ni nri^el do t-»ga da bi rabil nož. N<*kdo ga ie s otolom mahnil po glavi, da •» mu |e kar 3temn;,o *r*d očmi- Vrgel ie nož od sebe in THvpihal. Paika so z rezilnim vozom takoj prepeljali v bolnico, kjer so ori pregledu ueoto vili. da »ma rano v prsih. v»ndar poškodba ni pretežka in bo kmalu okreval Policija le obs mes^reka pomočnika aretirala in lu n-ridr^ala v zanom Pavi iti ie zaslišala, nsto i7T>iw=4ila Zadeva ae bo zaključila pred £odi£?em. Darujte za nesrečne poplavtfence p »MnVENSKi NARnm. đne 4. decembra 1933 Za Miklavža kek si in deserti, čajno pecivo najprikladnejše darilo! Dnevne vesti — Jubilej uglednega posestnika in obrtnika. Na svojem lepem in prijaznem posestvu v Brežicah praznuje danes 701etnico rojstva širom Siovenije znani, ugledni posestnik, gostilničar in mesar g Ivan Gro-bušek. Zibelka mu je tekla v Sevnici, še kot mladenič je pa prišel v Brežice kjer se je izučil mesarske obrti Izredno marljiv in delaven se je kmalu osamosvojil ter odprl lastno mesnico, nato oa tud' gostilno, ki je kmalu zaslovela, tako zaradi svoje solidne postrežbe, kakor rud' izvrstne kapljic« Njegova verna, zdaj že pokojna družica, mu je rodila pet otrok, ki jih je vzgojil v narodnem duhu. Jubilant sam je bil namreč vedno odločen in kremenit naprednjak, ki nikdar ni klonil, tudi ne takrat, ko So ga preganjali. L'glednemu dolgoletnemu našemu naročniku ki je kljub sedmim križem še vedno Čil in zdrav, prava štajerska grča. k jubileju iskreno čestitamo in Želimo, da bi zaton svoiega življenja preživel v miru tn zadovoljstvu. — Odlikovanje Vaclava Talicha. Dirigent praške FUharmorije g. Vaclav Talich j« odlikovan z redom Sv. Save III. stopnje. — Iz državne službe. V višjo skupino je pomaknjen administrativni uradnik državne bolnice za duševne bolezni na Studencu pri Ljubiiani Avgust Vrinskele. — Zdravniki za reformo socijalnega zavarovanja. Včeraj se ie pričelo v Zagrebu zborovanje Zveze zdravn:^k;h zbornic Glede reforme socijalnega zavarovanja se vsi zdravniki strn*ajo. Zdravniki zahtevajo v prvi vrsti odločevanie v vseh strokovno medicinskih vprašanjih, v katerih so imeli doslej oc1 oči te v če«to administrativni urad niki. Poltg tega zahtevajo decentralizacijo socijalnega zavarovan ia. redukcijo nameščencev itd. — Odlikovani orožniki. Odlikovani ?' bil! s zlato kolajno za zvesto službo oro* nfSka narednika Slavko Krvavec in Vladi mir Medan ter orožniŠKa podnarednik:-Iran Fekonja in Franjo Canjiig: s srebrn-kolajno orožniski narednlk-vodnlk Josir Poljak, oroinlški podnarednik! Franc Meh le, Josip Skodič In Jurij Lončar ter orož niska kaplara Ivan Bablč in Filip Vido vič — Hrvatski nfitelji E. Gangln. V pobot1 doooldne s* ie Drirvi ciklus prosvetnih ored-u-nni pod okriliem učitali ekfvra društva .T1TU >Jelin*dva<. Predav.mj rxvduša oknvr 500 uPUel^v m učiteljic. Pred sodnik drištvn Jovan M:loievi<* »> po*5v»di1 velik del orvortven^ca govora EnspaJbertu Gnnglu ob njf»vo fim n?He>lV*k?m in sokolskim d?lom. — P'loti in izvidniki reiervlstt, ki bivajo na ozemlju dravske banovine, naj se takoj faviio A »m-kl ibu >Nr>i krila*: v Liubiiani Gradile 7/1 radi diplom (nilotrikih - iavid' nizkih), na podlaci katerih bodo v bodoč? lahko hodili na vežbe tudi v Ltufel'**"1 N vedejo naj svoj nadov, vojaške podatke in vTvto diplome (pfloCska ali izvidniSka). — Družba sr. Cirila in Hetođa r Liuh Ijani ie prejela meseca novembra 1933 1. eledeče prispevke: I Podružnic?: Domžale 210 Din; Radeče 286 Din; Ribnica (Dol.) 512 Din; Križevci 155 Din; Sloveaj-eradec m. 1370 25 Din: Slovenjgradee ž 1370.25 Din; Celje m. 1-134 Din; Pra^ensko 34-2 Din; Rosr. Slatina 1215.25 Din; LJubljana, šentp. ž. 2477 Din; Ljubljana, š*ntp. m 2400 Din; Ljubljana, pron. ljub. m. 10CO Din, skupai 12.772.75 Din. II. Obrambn' sklad: podružnica Ruše 200 Din: dr. A. Hrovat. Ormož 100 Din. skupaj 30Q Din. III Sklad septembrskih žrtev. Podružnice: Konjic 200 D-n; G. Radgona 250 Din; G robe 1 no 80 Din: Fram 60 Din: Radeče 50 Din: Kostanjevica 175 Din: Ribnica na Poh. 325 Din; Slov. Bretriea 220 Din. Olje ž. 27S50 Din; Solit 350 Din; Križevci 50 Din: Vransko 37 Din; Svečnica 75 Din: Slovanjgradec ž. 310 Din: Tržič 175 Din: hvalno darilo Tržič 50 Din: skupaj 2.700.50 Din. IV R a z n i prispevki: a) občin**: Marbor IOoO Din: MinSka Sobota 50 Din: Soiiražica 100 Din; Vojnik 50 Din: Sevnica 25 Din; Domžale 100 Din: Stara Loka 50 Din: Rl*d 50 Din: G. Logatec 50 Din; b) Posojilnici Sodražica 100 Din: Si Rup^rt 25 Din, neimenovani 1C0 Din. c) Razni: zveza slov. zadrug 100 Din; podr. jadr. banke Ljubliana 30 Din; K ran teka rn duet. družba Jesenic? 500 Din. Banka Slavi ja Ljubliana 200 Din; dr J Mafoen. Maribor 100 Din; dr M. Potočnik. Maribor 100 Din: dr. Drago MarušiČ, Liubliana 100 Din; A Vodnik. Ljubljana 100 Din; M Senk. Ljubljana 100 Din; dr. St Skulj. Mokronog 100 Din; volilo po pok. J. IvnnčIČ. Li ibliana 100 Din; A. Potočnik. Ljubliana 400 Din: De Reusri. Ljubljana 147 Din: I Klenimc. Ljubljana 100 Din. Iv Rozman. Ljubljana 50 Din: skuoai 4.727 Din Veota vseh priapevkov mala 19.999 25 Din. 62on _ Nov grob. Včeraj je umrla v Ljub Ijani gospa Uršula Jenko Pogreb bo Jutri ob 14 lz Vrtne ulice 19 Bodi j; lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje _ Vreme. Vremenska napoved prav'. da bo leloma oblačno, mrzlo vreme Vče raj ie snežilo skoraj po vseh krajih naše države Najvišja temperatura Je znaša'a v Splitu 11. v LJubljani _1.2. v Zagrebu _3, v Maribrru —3 6 Iz drueih krajev al poročila o stanju temperature Davi Je kazal barometer v Ljubljani 780 6. temne irurt 1p znašala „6.3 — Mraz tudi drugod. Kakor pri nas. je -az ner>r;čsknvano nrir <;n;l tud' po dril h krajih države Skonsl povsod ie padla nneratur« nod niteno, ki se bo ob nji zmanjševala siia de--oče vode. Pod tromostjem napravi Ljub ijanica vi jugo, struga se zaokrene bolj proti vzhodu. Zaradi tega bije deroča voda s posebno silo ob levi breg. ker je zaradi sile vztrajnosti usmerjena proti severu Steno ob levem bregu, kjer je posebno butala voda, je torej kazalo narediti takšno, da bi se voda upirala ter oprijemala ob nji čim manj. Zato so zbetonirali nekakšno viseče korito, en ikomemo zakrivljeno steno Ob nji se bo sila vode lomila Zdaj ne bo voda mogla več izpodjodati temeljev mostu. Niso pa še končali vseh betonskih del. ker je pritisnil prehud mraz Dela imajo še za nekaj dni in ga bodo končali, ko bo neko liko popustil mraz. —lj Ob tivolskem gozdu na levi stran« iako zvanega letnega gledališča, so letos naredili lepo pot. Ob nji so obrezali na pa robku gozda hribček, da je nastala lepo zravnana stena, ki so jo obložili s travno rušo. zadnje čase, ko ie neprestano deževalo, se je pa začela zemlja udirati, da so nastali mah usadi, ker se še ruša pi dovolj razrasla. Oa nastanejo takšni zemeljski plazovi, češče tudi pripomorejo odrasli m nadebudni hribolazci, ki lazijo po strmih stenah. V sledove stopinj začne zatekati voda. ki počasi izpodje celo plast zemlja Zelo navdušeno trenirajo za visoke ture nekateri tudi na Gradu, kjer tudi plezajo po obrezanih strminah. Tu in tam so prej lepo zelene stene skoraj povsem uničili. Paznik ne more biti na vseh koncih in krajih hkrati in ljudje ga tudi neradi ubogajo Nekateri se izgovarjajo, da ni nobenega napisa, kje se sme in kje ne sme hoditi. Menda mislijo, da bregove ravnajo le zato. da se ljudje lahko trenirajo po njih za turo na severni triglavski steni —lj Smrt starega slovenskega oficirja. Menda so vsi starejši in tudi dorasli Ljubljančani poznali prijaznega vpokojenee« podpolkovnika Ivana Kramaršiča, kakor je tudi ta simpatični starček poznal vso Ljubljano in jo ljubil nad vse na svetu Pokojni je bil sicer rojen v Žužemberku, ven dar ie bil pa pravi Ljubljančan, saj je služboval v našem mestu, odkar se spominjajo najstarejši naši meščani, a v pokoj je sto pil šele po prevratu Navzlic ofeirski suknji je bil vedno odkrit in odločen Slovenec ter ie vedno zaha 'al v slovensko družbo, zlasti je bil pa dober prijatelj pokojnega dr. Ivana Tavčarja ter vseh slovenskih voditeljev v minulih in polpreteklih časih, a najbolj pri srcu so n*u b»b pa slovenski ^antje v vojašnicah, ki jim je bil vedno pra vi oče. da tja 'maio stari vojaki križem vse dežele v neiboljšem spominu Ze 85 let starega podoo1kovu:ka Kramaršiča ie pred 2 dnevoma zadela kap in smoči ie nvrno zaspal za vedno Zapušča le vdovo go Ma--ifo. pogrešalo bo na dobrega gospoda tudi nešteto prijateljev po vsei L robi iani m tud' na deželi Pogreb nokoineg* ho fntri ob 15.30 z Mišičeve ceste 21 k Sv Križu Za vednemu staremu oficirju časten opomin, niegnvm pa naše »skreno sožalje! JUTRI VELIKA PREMIERA senzacijonalnega velefUma drzne špijonke BRIGITA HELM Na polju časti Dejanje se vrši v naši neposredni bližini m časa svetovne vojne. REZERVIRAJTE VSTOPNICE! PREDPRODAJ A OD 11. DO % 13. URE ™»3 ELITNI KINO MATICA st«2ž —li Dan ruske kulture. Ruska Matica priredi v er^do dne 6. decembra ob 20. na dan ruske kilture v prostorih Trgovriceca doma (Gregorčičeva ul. 27) literarno* m j likalni večer. Letos bo ta tradicionelna prireditev posvečena Turc^njevu in ruskim skladateljem Čaikovekemu in Rahmaninovu. Večer se prične s elavnorfnim govorom predsednika R. M univ. piof. dr. Evgena Spek torskega. Sodelovanje v kono?rtne-n sporedu so prijazno obljubili: operna in koncertna pevka ga. Pavla LovŠetova (pesmi čajkov skega in Rahmaninova). ki jo bo ©premija! na klavirjj g. Marian LipovŠek. Članica Narodnega gledališča ga. Mariia Nablocka fre-citaeiia). ga. Marija Maver in e. dr. Nikolaj Preobraž^nakij (recitacija). Vetop prost. Ob vstopu se bodo pobirali prostovoljni prispevki v korist ruskih vojnih invalidov. Opozar iamo na ta večer, ki je letos edina večia prireditev Ruske Matice. —lj Praznik ruskega sokolstva — zaprisega. Ker je v soboto. 9. decembra, praz nik ruskega sokolstva in istočasno tudi praznik ruskih junakov reda »Sv Jurija«, se bo vršila iz tehničnih razlogov zaprisega ruskih Sokolov namestu v soboto šele v nedeljo 10. t m točno ob 15 uri v telovadnici »Ljubljanskega Sokola« v Narodnem domu. Vabimo k tei siuvnosti vse čla-ne-brate ruskega Sokola, za katere je ude-'ežba strogo obvezna Iskreno ^b'mo tud' vse prijatelje ruskega sokolstva. Posebnih vabil ne bomo razpošiliali Zdravo! Miklavževanje Sokola !. na Taboru v torek dne V decembra t. L, za deco popoldne ob 4. uri — • za odrasle ob pol 9. zvečer s plesom j —lj O življenskih pojavih v Jadranu je naslov 3. poljudnoznanstvenega predavanja Prirodoznanstvene sekcije Muz. dr. zv. Slovenijo, ki se bo vršilo 7 t. m. ob 20 uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti Predaval bo predstojnik zool. inštituta naše univerze g. prof dr. Jovan Had-ži, ki je mednarodno znan strokovnjak na polju raziskavduja morske biologije. G predavatelj je član odbora za biološko-oke-anografski institut na Jadranu m nam bo povedal marsikaj o raziskavanju našega Jadrana, o raznih institucijah tn njihovi organizaciji, o pomenu teh institucij in njihovega znanstvenega dela za našo državo Orisal nam bo življenjske pojave v morju ;n na dnu morja in ob približno 30 skiop-tičnih slikah pokaza! razne glavne tipe po morskih živih bitij. Sekcija opozarja na to velezanimivo predavanje in vabi vse, ki se zanimajo, na čim številnejši obisk. Vstopnina običajna. —lj Ljubljanski Sokol priredi tudi letos svoj Miklavžev nastop dne 5 dec, in sicer popoldne ob 16 uri za mladino, ob pol 21 uri zvečer pa za odrasle Posebnost pn večerni predstavi bo skupni nastop zlih in dobrih duhov s telovadnim plesom po Gou nodovem valčku iz opere »Faust« Ker le zanimanje za to prireditev že danes precejšnje, tako da je pričakovati, navala, se vrši predprodaja vstopnic za člane v društveni pisarni. —li Jutri m. DarilT *»e mvf^maio na dan prireditve n«nr>tn?oma med! 10 in 12 teT med 14. in 20. uro v garderobi čtanic. vbod ni»r»n>ti vodnice. V«rtnr>nrna za po-rv%Man*Vp prireditev *edeži no f> Din. •~*oii-5?a. odnnpno zs de**o no 1 Din. r* vjerno r>riredit»v fe v*toonma 6 Din za n^ho. Va-bifo «e vsi bratce in «w»e*re ter SoVoMvu pakVonleno o>>rir«t^-o. 620'n _H Jadran«*"! Po*et?te poenostavil no dni5.1,v*»no nrir-d't-v. ki bo drevi ob °0 v areni Na^odn^s doma. 623'n _]? -Starešine Jadran«! JNA D Jadrana V?s vlhidno vnbf. da pe udeležite n*š*» r>n-rMitve. ki bo drevi ob 20. v areni 1f**a4-ne?a doma 6°4'n _1? Okrama arpaniraeiia IHS za Kali* zeick' nkrai nrire^ dr*vi ob 20 v coptiln' g. Fr Sy«»**'fa v Trprh:^vi nrTel St 7 no^ ftVr'!?p-»i 7KT> r>"*ednvani«-. Prodavalo «e b«-. o zdravem domu s sViordicpimi slikam' Vrtop prot»t V»bli*»ni vsi! —li Liuh;teliem kn:it poklonite ta M"* klavia srečko »Belo-modre kniižn'ce«. ki je naprodaj v Tokovni zadrugi. Šelenburg^v.* ul.. St JaVobe-ki kniižr»iri ali v pisarni. Prt? na ulica 2 V«aka srečka ie govovo dobitek Na>vet5ia urečka — c-sla klasična eloven^Vs kniižnira ^27" —lj Ljubljanski Sokol vabi udeleženke društvenega ženak?ga smuča mke-ga tečaja na dogovor danes ob 17.30 uri zvečer v društveni predn"aški sobi. Zdravo! —lj Prijateljski sestanek »Taborske*« okrožja JNS« bo v četrtek 7. t. m. ob 20 uri v vrtnem salonu gostilne Mencingar na Smar tinski ces-ri G St. Vira nt predsednik no vinarskega udrjŽ^nia. predava o vtisih s po fov8njKniige popotnika«. To \i uvodno prpdavanj* o nasvm morju. kat*-r**-mn bo sledil cpI ciklu«« nrMnvanj najboljših ooznavalcev rraŠe morske obali in našega i.iga »ploh ter tudi njene zgodovine. Preda vani* ho dan*** ob 19 30 ter ooorariamo nani V3e pri jrdfd'e na?e-7a ruga in l*pe b<*-eede. —li Te «krhi «e ka? lahk« irnehite. č> n* v^te zdai ko bo Miklavž zopet obda.ro val va5e malčke, kam bi a «-*arimi itzTB?ami ^ošli'tp lili nn5im trluh.-inPmim otroVnm. k' so pnzn:h rok in napravili iim boste veselje, da rikoli takega. Po51iem\> tudi *wnii no vaše dnrilo ako enoro^ite naslov Polpor n^rnu društvu za gluhonemo mladino, Ljub-'iana. gh'bon-»-mn?ra —If Predavanje o smnfarnkiri terenih in turah ? Arctriit bo dr^vl ob 20 v derani Delavske zbornice Predaval bo zastonnik ^vstriiekega drž tabvšrva v* tuWki prom^* 7 *-y*he?rh<-dbaner novinski referent 'z Ce 'ovca Podivanip bodo poi^p-niev-t-jp obilne Akiootirne sVVe Vstop 'e -»ro^t Opornrjainc na to nriredit^v na?e občm<"*tvo. uvedvaSBI -»mufa rje — Rafini lepaki v Prešernovi ul. nekoga silno zbadaio v oči Zadnjič smo om»nili da iih ie nekdo polil z umazanim barvilom. N'aibrž je pričakoval, da lepaki ne bodo vdč inorabni ter da jih bodo morali odstraniti Toda lepaki so oetali kjer eo bili. zato se iih je nekd<> lotil kar z nožem. Zrezal fib je v sveti ie«i. do kamor fp dosegel. Zda? so razcefrani kot prapor po bitki, toda bitka le •»eveda neodločpna. ca, Strantuka pot 13. Srakar Mihael, 69 let, blapee, Moete. pr-*doviČ?va ul. o, FlieeJt Ka-rol. 7 let sin kajžarja. Dol pri Hrastniku 1. JaneŽič Jožefa. 41 let žena delavca, Moste. Tovarniška ul. 20 Juvan Marija, roj. Katzian. 73 let, vdova dplavca. Mala čolnarska ul. 10. Dobnikar Franja, roj Plantan, 56 let, žena vpok. orožn. narednika. Cesta v m?etni log štev. 5. Iz Trebnjega — Vodnikove knjige so prispeJe ln jih 61anl prejmejo pri poverjeniku. Istočasno z razdelitvijo bo poverjenik pobiral članarino za prihodnje leto. _ Prometne knjižice za kolesa bo do- spele ln naj vsi, ki imajo prijavljena kolesa, iste nemudoma dvignejo pri občinskem uradu. TARZAN ifones ob 4.« 7% in 91 i uri zvečer v zvočnem KINU IDEAL Cene Din 5.—, 8.—, 10.— in 12.— —lj Kostanje podirajo v Gradaški ulici Omenil? smo že. da urejujejo okolico velikega trnovskega mostu, ker eo oeete nižje od mostišča Dobrilova ulica je ie urejena, v Gradaški ulici pa morajo ša dvigniti c*sti šče Hkrati regulirajo obrežja ob GradaSčici kjer atoje kostanji Nekatera dreveaa so 'epa košata, nekaj jih je pa tudi trhlih, vendar se ljudi* ne morejo sprijazniti e tem, da ob GradašČici ne bo več senčnih drevoredov Kostanje podirajo na obeh bregovih. —lj Samo praktična daril« za Miklavža darujte svojcem, prijateljem io znancem, katere Vam nudi v veliki izbiri M. Pirn«t Sv. Petra cesta 22. —lj Višek komornih večerov letošnje sezone bo gotovo koncert Zagrebškega kvarteta, ki bo koncertiral 13 t m v »Slogi«. —lj Miklavževanje za pridno deco priredita rudi letos Okrajni organizaciji za Šentjakob in Pmle v torek, S. t m. ob 19. uri v telovadnici šentjakobske dekliške iole. Darila se sprejemajo istega dne od 15. do 18. ure na šoli _lj V Trgovskem domn bo h. i. m. Miklavževanje Sokola II. Za mladino ob 18. za odrasle ob 2o vri. Daril« se sprejemajo ieteaa dne od 15 ure dal;e v Trgovskem do mu. Vstopnice v predprodaji pri br. Krape-žn. Jurfi?ev trg. 6-5n —lj tTmr!i so v Ljubljani od 24. do 30 novembra: Dan? Mariia, roj. Ručman, 84 let. zasebnica. Sv Petra e. 76. Ganoni Man-ja. roi. Zunan Ž ina skladiščnika. Ulica na grad 7, Klinar Ceciliia. roi. Zmitek. žena bivšp-novna Votoina vdova drž svetnika. Krekov *rg 7. Ciuha Aloizii. (52 lel. direktor mestna elektrarne v p Dalmatinova ul. 1. V Ijub-'|an?»"rci bolnici imrli: ^ari? Marija, roj. Tro-to5ek. 47 let. fpna čevljarskega moistra. Ulica na ?rnd 5 Merknž JrŽ^f 2 meseca, sin dninarja. Cepita 2 ceaarj-v 273. Graumar Ja nez. S mesece fiin deln\ke. Žale 2 pri Kam niku. R»*s-nik Marija. 54 let, žena delavca. Dobrova 20 nri C^lju. Hrovat Marija. K* let. *;vilja. Poljanska e 23 Justin Simon, 57 H žel čnvai ▼ D- Hraie 26 pri Lescah. Križ nik Franc. 2 meseca, sin livarja, Vič 132. Oglar Jožefa roi. Ksatelie. 64 let saeebni- Iz Celja _c Razmere na delovnem trgu. Pri ekspozituri javne borze dela t CeJJu se Je od 21. do 30 novembra na novo prijavilo 125 brezposelnih (110 moških ln 15 žensk), posredovanj je bilo 27 (za 17 moških ln 10 žensk), odpotovali so 3 moški, odpadlo je 11 oseb (9 moških tn 2 ženski). Dne 30. novembra je ostalo v evidenci 734 brezpose.fiih (698 moških ln 36 žensk) napram 650 (617 moškim in 33 ženskam) dne 20 novembra. Delo dobijo po 1 oskrbnik, urarskl vajenec, privatna kuharica ln kmečka dekla ter S služkinje ln 2 hotelski kuharici —c Napad s sekiro. V petek 1. t m. Je neki poseatnik v prepiru napadel 631etne€a inlnarja Jerneja Zupančiča lz Šmarja prt Jelšah z malo sekiro ter ga težko poškodoval po glavi ln rokah Zupančiča bo prepeljali v celjsko bolnico. _e Izgubljeno In najdeno. V četrtek okrog 11. dopoldne je bila na celjskem kolodvoru Izgubljena Črna usnjata denarni« ca s srednjo vsoto denarja, v mestu pa Je bila te dni najdena zlata ženska zapestnica, ki se dobi ▼ Mestni elektrarni. —c Sk Olimp : SK Jugoslaviji 6:1 (3:0). V nedeljo 3 t m. popoldne Je bila na zasneženi Glazljl z nogometno tekmo med obema kluboma zaključeno letošnje drugo razredno prvenstveno tekmovanje v celjskem nogometnem okrožju. Naslov jesenskega prvaka b! je priboril SK Atletlk b 7 točkami SK Olimp Je nudil v nedeljo lepo, učinkovito Igro ln Je zasluženo zrna gal. Moštvo SK Jugoslavije je igralo zelo neenotno in premalo odločno. Goli za SK Olimp so padli v 16., 20. in 42. min. prvega ter v 1., 11. in 30. minuti drugega polčasa, častni gol za SK Jugoslavijo pa v 21. minuti drugega polčasa. Koti 8:1 za Olimp. Tekmo je sodil g. OehB objektivno in zadovoljivo G-ledalcev je bilo zaradi občutnega mraza samo okrog 100. V B. minuti drugega polčasa se je težko ponesrečil branilec SK Jugoslavije Franjo Ku-nej, e'ektromonter Mestne elektrarne. Pri karambolu z Igralcem SK Olimpa Je padel tako nesrečno, da si je slomll levo nogo v gležnju. Odnesli so ga takoj v bližnjo Javno bolnico. Zvočni kino Dvor Telefon 2730 „Krog smrti" Zapad, divji ln grozen, kakršen je Predstave ob 4.. 7% ln 9% uri zvečer. Cene najnižje 2.- 4.-, 6.-, 8,- Din JZ m m «% ji —i«ifc«HiiTi jfiiifTi niijiiifl*!«^ Iz Laškega — Sreča v nesreću Triletni Josip, sin tukajšnjega trgovca Herlaha, se je igral ▼ soboto v kuhinji, ki leži v I. nadstropju Herlahove hiše. Ko je kuharica za trenutek skočila po drva, je mali Josip splezal do okna. ga odprl ter gledaje skozi okno izgubil ravnotežje in padel na dvorišče. K sreči je padel na kup prsti ter ostal nepoškodovan. — Miklavžev večer za našo sokolsko mladino se bo vršil jutri 5. t m. ob 17 uri v Sokolskem domu. Istotam se sprejemajo darovi. Vabljena sokolska mladina in starši. Prostovoljni prispevki za Sokolski dom dobrodošli. — Sv. Barbara, zaščitnica rudarjev. V znoju, trpljenju in stalni nevarnosti se zatekajo naši rudarji k svoji zaščitnici sv. Barbari. Njen praznik je njih dan. njih krstna slava. Krizo, ki tudi rovom črnega diamanta ni prizanesla, je morala tudi sv. Barbara sedaj že 3 leta občutiti. V skrbi za obstanek je zamrla tudi misel čim sloves-nejšega praznovanja rudarske zaščitnice Včeraj pa so se zopet zbrali ti podzemni junaki in prikorakali z godbo v tukajšnjo farno cerkev da pokažejo svoji patroni, da je niso pozabili Cerkvenemu opravilu je sledila krstna slav« rudarjev v prostorih kopališč« Radio-Therme Tovanške prire ditve so se udeležili — poleg vodstv« rud nika — tudi zastopnik* tukajšnjih oblastev in druci ugledn- meščani Ob zvokih mest ne godbe je le prehitro mmil dan. v trdem boju posineli obrazi so zopet zažareli m novi upi s<» prešmdi otrpniena srca. upi na boljšo, srečnejšo bodočnost _ 2ensko društvo »Blago srce« bo ob darilo revne šolske otroke v torek. 5. t m. ob 13. uri ▼ šoli. SLOVENSKI N A R O D«, dne 4. decembra 1933 -te*. ?7ft U tnnery x 23/ siroti Rom *» Prvič odkar ju je bila usoda tako kruto ločila po prihodu v Pariz, sta se pripravljali siroti spati skupaj na isti postelji, kakor sta spali nekoč pri materi Gerardovi. Bili sta srečni, da sta mogli zvečer dolgo kramljati, kakor sta bili vajeni, ko sta bili še deklici. In tistega dne se je zdel večer obema zelo dolg; globoko sta si oddahnili, ko jima je grofica dovolila, da lahko gresta v svoji sobici. — Zastopali me boste nocoj pri Luizi, — je dejala grofica obrnjena k Henriki, ki je že hotela odvesti slepo sestro v njeno sobico. Diana je objela dekleti in ju spremila do praga. Tudi ona je komaj čakala, da ostane sama. da bi se lahko vsa Ln brez prič zatopila v težke misli, ki so ji rojile po glavi, odkar je vedela, da pade odločitev že naslednjega dne. V sobici, ki jo je bila grofica razkošno opremila, kot da bi slepa sirota lahko videla vse razkošje dobrega okusa, je Henrika objela Luizo in vzkliknila: — O, draga Luiza, glej, zdaj sva zopet združeni, kakor sva bi'i nekoč v najini sobici v Evreuxu... — Srečna sem, Henrika, zelo srečna, zagotavljam te!... Zdi se mi, da nisva bili še nikoli ločeni in di sva še e včeraj prispeli iz Pariza. Vsa srečna je objela Henrika in nadaljevala: — Kadar čutim, da si pri meni, mislim, da sva še vedno v otroških letir?. Pomniš, kako sva vsak večer do go sedeli na postelji in kramljali o vsem. kar je nama prišlo na misel. Ti si podnevi namestu mene videla in mi pripovedovala, kai si videla, jaz sem pa v takih trenutkih pozabljala, da sem slepa. — A jutri, dragica, ne boš več stepa, čez nekai dni boš videla vse, \u je nakopičenega v Parizu. Nežno je stisnila Luizi roko in nadaljevala: — O ,lahko si misliš, kako hrepeniš po trenutku, ko se ti odpro oči! — O, da! — je odgovorila Luiza. — Videti vse te lepote, ki o njih govoriš, to mora biti zares velika radost, zelo velika sreča. Je pa še večja radost, še stokrat dražja sreča... In pod silnim vtisom spomina na Petra ie nadaljevala z drhtečim glasom:: — Videti pred seboj in zreti končno na tiste, ki neprestano misliš nanje, pa ne poznaš njihovega obraza!... Prepričati S2, da je v njihovih potezah res izražena blagoroduost, dobrota, prijaznost in ljubezen, spoznati končno, da se človek ni varal, da je ta obraz res tak, kakor sem o njem sanjala... — To govoriš o grofici. — jo je prebila Henrika. — O ... o grofici... Da, da. — je odgovorila Luiza, — o grofici... o kom neki bi mogla govoriti? — Zaupaj mi njeno tajno, dušica, saj se ljubiva. — Kakor takrat, ko sva bili ubogi zapuščeni siroti. — Siroti! — je odgovorila Henrika; mar nisva več? — Jaz nisem več sirota, — je dejala Luiza, — nisem več zapuščena, odkar se je zavzela zame dobra grofica. Nisem več sirota, odkar se čutim obdano z njeno nežno Ljubeznijo; bila bi zelo nehvaležna, če bi ji ne vračala ljubezni za ljubezen. — Res je, ti imaš mater! — In mar ne veš, sestrica, da smatra grofica viteza za svojega sina? Torej boš imela tudi ti dobro mater, ko bosta z vitezom združena. — Tudi to je res, — je pritrdila Henrika. — Po tolikem trpljenju in po tako težkih izkušnjah se je naju nebo usmililo. In dekleti sta umolknili, zaverovan! v prelepe sanje o srečni bodočnosti. A vendar nista mogli zaspati; vsaka si je v duhu šepetala svoje ime — Luiza Petrovo, Henrika pa Roge rje vo. Tudi Diana Je bedela. Ko je že celo uro molila v svoji sobi za srečen izid operacije, se ni mogla premagati, da bi ne šla pogledat v sobico, kjer sta počivali siroti. Po prstih je prišla do vrat m prisluhnila. Ker je bilo vse tiho, je rahlo odprla vrata in se priplazila po prstih do vzglavja njunih postelj. Obstala je in prisluškovala nekaj časa dihanju spečih deklet. In njeno materinsko srce je začelo močneje utripati pri misli, da bo njena hči, ta, nekoč toli objokovana Luiza, čez nekaj dni odprla svoje velike oči, da se zagleda na njo... da se ji nasmehne. Ta misel jo je tako prevzela, da se ni mogla več obvladati. Sklonila se je in nežno poljubila svojega otroka na čelo. Potem se je pa spomnila, kako globoko ljubi Luiza Henriko, ki je dolga leta nadomestovala slepi siroti mater, njo samo. Pa se je znova sklonila in poljubila še Henriko na čelo. Potem je pa vsa razburjena tiho odšla. Ko so se vrata za njo zaprla, je Luiza zašepetala svoji prijateljici: — Zdaj vidiš, da nisva več siroti! Ko je prišel doktor Hebert v palačo, so bili že dolgo vsi pokonci. Grof se ie bil zgodaj zaklenil v svoj kabinet in prepustil grofico njenim materinskim skrbem. Diana je bila zelo nervozna, čeprav je napenjala vse sile, da bi se obvladala. Zgodaj zjutraj je odšla v sobico, kjer je upala najti Henriko in Luizo še v postelji. Toda dekleti sta bili že pokonci in oblečeni. Sedeli sta skupaj in se tiho pogovarjali, ko je nenadoma vstopila grofica. Henrika je hitro vstala, da bi jo pozdravila. Pogreb ameriške prohibicije Jutri bodo v nekaterih ameriških državah proslavljali odpravo prohibicije V Ameriki znajo proslaviti vsak važen dogodek. Tudi Američane tare sicer kriza, pa bodo vendar jutri dostojno proslavili odpravo prohibicije. Posebno svečano hočejo pokopati prohibicijo v New Yorku. Pivovarnarji in pivovamiški delavci so se že dolgo pripravljali na dostojno proslavo svobodne prodaje piva. Po newyorških ulicah bodo vozili jutri v dolgih vrstah pivovarniški vozovi in tovorni avtomobili, okrašeni z zastavami in pestrimi trakovi. Seveda bodo vmes tudi vozovi s kipi zmago slavečega kralja piva Gambrina. Težko ie reči, koliko piva bodo jutri popili Američani. Še zanimivejša bo večerna proslava, ko bodo po vseh krčmah in točilnicah rajali in pili, da bo veselje. 2e pred 14 dnevi so imeli vsi znani lokali za jutrišnji večer oddane vse mize. Vina, piva in likerjev, večinoma ameriških, bo dovolj, da ljudje ne bodo žejni. Pa tudi po 5. decembru v vseh ameriških državah ne bo dovoljena svobodna proda'a žganja. 28 zveznih držav ima svoje posebne prohibicijske zakone, ostalih 20 držav, ki takih zakonov nimajo, bo pa v kratkem s posebnimi zakoni uredilo vprašanje prodaje žganja. Gre v prvi vrsti za omejitev zganjam v delavskih okrajih, kjer so delavci prej ob sobotah pognali ves tedenski zaslužek po grlu. Alkohol se bo smel prodajati samo v gostilnah, kjer se dobe tudi jedila. V takih lokalih se bo dobilo tudi žganje, toda v zaprtih steklenicah, in gostje ga bodo morali jemati s seboj domov. Tako je že v New Yorku. V državi Arizona bo uveden strog koncesijski sistem, v Kaliforniji bodo smeli prodajati v javnih lokalih samo 32% pivo, v državi Co-neeticut bo dovoljeno prodajati žganje samo za domačo porabo. V drugih državah bo sicer dovoljeno prodajati pivo in vino povsod, žganje se pa v lokalih ne bo smelo prodajati. Državi Ohio in Massachusets sta se glede prodaje alkohola podredili izpremenjeni zvezni ustavi, ostalih 25 držav bo odločalo o izprememfoi svojih prohibicij-skih zakonov v prihodnjih letih, druge države pa ostanejo še nadalje suhe. Severna Karolina hoče prepovedati celo slabo pivo. Pa tudi odprava prohibicije v tej obliki zada hud udarec tihotapcem alkoholnih pijač. Seveda pa tihotapstvo ne bo s tem zatrto, temveč se bo najbrž še bolj razmahnilo, samo da se bodo pota tihotapcem izpremenila. Doslej so tihotapili alkohol v Ameriko in Kanado, kajti v Ameriki je bila prohibicija, v Kanadi so pa alkoholne pijače močno obdavčene in tako je bil zaslužek v obeh primerih masten. Odslej bodo pa delali tihotapci samo za Kanado. Alko- holne pijače bodo morali sicer prodajati ceneje, zato jim pa ne bo treba plačevati davkov. Novi tihotapci pa ostanejo po odpravi prohibicije brez zaslužka, ker bo konkurenca prehuda. Morali si bodo preskrbeti nov poklic. Na zanimiv način sta hotela priti do zaslužka dva ameriška tihotapca, ki bi nerada opustila tihotapstvo alkoholnih pijač. Nedavno sta prispela v Pariz in se zglasila pri ravnatelju neke velike tvrdke, ki izvaža vino. Izjavila sta, da prihajata z otoka St. Pierre in da bi rada prevzela zastopstvo pariške tvrdke za Ameriko. Med pogajanji sta se sklicevala na to, da sta neoficijelno zastopala tvrdko celih 13 let Na otoku St. Pierre sta kupovala vino in ga tihotapila v Ameriko. Zvesto in požrtvovalno sta služila tvrdki in zdaj upata, da ju ne bo pustila na cedilu. Kako sta odrezala, še ni znano, ker si je ravnatelj izgovoril nekaj dni časa za razmišljanje. Vzrok nenadne smrti Zadnje čase se pogosto pripeti, da človek po silnem razburjenju nenadoma umre, a znanost si tega pojava ne zna razlagati. Vratislavski profesor dr. W. Stepp pravi, da povzroči v takih primerih smrt nadledvični hormon, adrenalin, ki se naenkrat razlije. To se zgodi vedno po silnem razburjenju, pa naj gre že za veliko radost ali za grozo. Adrenalin se razlije in posledica je, da se srčno mišičevje razdraži ter začne močno utripati. To pomeni, da srce tako oslabi, da nastop* smrt. Tako si razlagajo učenjaki pogosto primere nenadne smrti, ko preneha člo-veko delovati srce. Nastane pa vprašanje, kaj storiti, da se ne razburimo in da se nam adrenatin ne razlije. Ker nastopi ta pojav tudi po veliki radosti, bi lahko rekel šef podrejenemu: »Plaeo bi vam zvišal, ali trinajsto plačo bi vam dal, pa bi se lahko od veselja fako razburili, da bi se vam razlil adrenalin in bi vaša soproga ovdovela.« 1157 snubačev Čistokrvna Indijanka iz plemena Creekov Ana Andersonova je stara že 54 let in bi gotovo ne imela toliko snubačev, da je ni doletela nepričakovana sreča. Nedavno je dobila pravdo in s tem je postala lastnica bogatih petrolejskih vrelcev, vrednih nad 1 milijon dolarjev. Nepričakovana sreča jo je pa pripravila ob mir in veselje do življenja. Čeprav je omožena in živi s svojim možem v srečnem zakonu, so jo začeli od vseh strani oblegati snubači, ki jim seveda ne diši priletna in povrhu še omožena Indijanka, temveč njeno bogastvo. V treh tednih je dobila 1157 ženunih ponudb. Mnogo je snubačev iz Evrope in vsi obetajo bogati Indijanki idealno zakonsko življenje, če. bi se dala ločiti m bi se omožila z njiffri, Neki škotski plemič ji je poslal fotografijo in lastnoročno naslikano sliko po prednikih podedovanega gradu, kjer naj bi bogata Indijanka kraljevala. Neki Francoz ji obeta odkriti vse tajne Pariza ter seznaniti jo z vsemi pridobitvami francoske kulture. Vsi snubači trdijo, da so končno našli ženo, ki bi jo znali osrečiti. Bogata Indijanka je pa zadovoljna s svojim možem in si je izmed vseh ponudb »zbrala samo eno, namreč ponudbo nekega dečka iz svojega rojstnega krala. ki se poteguje za mesto šoferja, pa želi samo stanovanje, hrano in rdečo uniformo. Niko Pirnat: Rudar Drevi poklonijo Idrijčanl ▼ veliki ka-zlnski dvorani svojemu nekdanjemu nacionalnemu in kulturnemu voditelju gosp. Engelbertu Ganglu to odlično plastiko Idrijskega rojaka Nlka Pirnata, ki je v njej z Izredno monumentalno silo vpodo-bil vso usodo čeprav vedno utrujenega ln zgaranega, a vendar vedno vedrega ln do-brovoljnega Idrijskega rudarja, da Je t resnici ustvaril umetnino, ki Je dostojna, da Idrijčani z njo izrazijo zahvalo in spoštovanje največjemu prijatelju 'Idrije la idrijskih rudarjev. Lastne Izkušnje. — Misliš, da je pravilno nazlranje, da je izmed desetih zakonov samo eden srečen? — Ne vem, jaz sem šele tretjič oženjen. mm Vsem sorodnikom, prijateljem In znancem naznanjamo pretužnu vest, da nam je danes ob 13. preminula naša mama in stara mama, gospa Uršula Jenko previđena z zakramenti za umirajoče. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v torek, dne 5. decembra 1933 ob 14. uri iz hiše žalosti. Vrtna ul. 19, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 3. decembra 1933. Žalujoči ostali. MIKLAVŽA NA DOM Poizve sa v upravi >Slov. Naroda«. 4699 Glasba je vaSe razvedrilo! Par dinarjev, in m! vam izposodimo najlepše plošče in gramofon, ako ga nimate. „ŠLAGER" Aleksandrova cesta 4, prehod »Viktorije« POZOR! Moko, maat itd. dobavlja Ex-port Majerovič, Conoplja. 4693 POSREDUJEM denar na HRANILNE KNJIŽICE velikih denarnih zavodov. — Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12. 87/L Naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem pretužno vest, da je moj srčno ljubljeni mož Ivan Kr*mavšič podpolkovnik v pok. danes dne 3. decembra ob 7. uri zvečer, previden s sv. zakramenti, po kratki bolezni zatisnil svoje blage oči. Pogreb nepozabnega bo v torek, dne 5. t. m. ob %4. url iz hise žalosti. Mišičeva cesta St. 21, na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 3. decembra 1933. MARIJA KRAMARSIĆ, soproga Modna konfekcija NajboljSi nakup A. PRESKE R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11JT GOJZERJI IN SMUČARJI ročni izdelek Postolarske zadruge 2iri — se dobe edinole pri trvdki Tre bar, LJubljana, Sv. Petra cesta St- 6. — Is tetam se sprejema v popravilo snežne čevlje In galofte. 4697 Sveže, najfinejSe norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam. 91 L Težko je dati dober nasvet — vendar storite najboljše. Če kupujete samo dobro blago, ker s tem prihranite največ denarja! Zato pojdite Se danes po blago za obleko in zimsko suknjo v znano trgovino a. MIKLAVC, (Poleg Škofije) Zadovoljni boste! TELEFON 2059 r b k m o e suha l>kva rogaćnlk. Bohoričev* 6 PRVI VIR ZA TRGOVCE! železnino in otroške igračke dobavljamo najceneje. — Zahtevajte cenike. — Som mer 1 Drug, tvornica železnine ln igračk. Bačka Topola. 4595 NAMIZNIH JABOLK pol vagona prodam. — Ž u rman. Slovenska Bistrica. 4692 PDDK NEMŠČINA za deco 4—7 let vsak torek ln petek od 10. do 12. ure v Delavski zbornici nasproti knjižnice. 4698 I SLUZQE BRIVSKI POMOČNIK se sprejme. — PreSern, Radovljica, 4689 TRGOVSKI SOTRUDNIK se sprejme. — Rojnik, SlovenJ-gradec. 4688 POZOR! moko, koruzo, mast Itd. dobavlja Export Majerovič, Con opija. 4618 IZJAVA Podpisani nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Ivanka Sitar, roj. Selan Sitar Karel. oprani DRŽAVNI SLUŽBENAC 2elim poznanstvo sa domaćom gospodičnom Čiste prošlosti radi ženidbe. — Ponude slati sa slikom pod broj »2590 4696« na upravo »Slov. Naroda«. PLES 431S dvignite pismo v upravi »Slovenskega Naroda«. 4701 ND>WKN GOSTILNO S POSESTVOM na prometni točki v Slov. goricah oddam v najem. Prednost ima družina s 3 delovnimi močmi. Pismene ponudbe na naslov: Makso Herič, trg.. Marija Snežna. Slov. gorice. 4662 »Lepota ni nedosegljiv ideal. • Dtat, ki y isbrela praro koemeMtoo eTed •wo in ga r-edD-o apo rab!;«, Varn to govori. Verujte njeuim bt*edam »Veak» 1«M }a Mm« ▼arok ev*>j*mn raaoća moju. N: trHu pre« T»eh ob#tojefrih •red^ter. — Z ratnim' oeatrokomimf eHJc*-r • jL kramami io pudri ee koJa neotdrarljrro pokvari. VeeUj a« ja treh* drU-tt atrak«T nega nadeta«. rwiai* J« pt t Iit j*nje. Na vaebaja tririn, ki tr koti t kit#rem koK o*im mog> &»odzvati. »Ura-n« krema ja torej krama nasmejanega te-opanja*. Prepričajte ae aamil »Uran« krema — mastna aJi pofanietna — ta dobi poveod. Zat>»evtjte jo in pri njej oetanitel Velika Škatla Din 12.-Mala Škatla Din 5.- Parf umeri ja »URAN«, Ljubljana LEPO NOVO HlfeO NA VTCU ob meji Ljubljane, tri sobe. kuhinja, pralnica, velik sadni in zelen jadni vrt, deset minut od tramvaja, ugodno prodam. — Prevzame se lahko tudi hipoteka. — Rekar, Spodnja Šiška, GoriSka 31. 4695 DVE HIŠI naprodaj. — Dopise: Hajnik, Maribor, Gajeva 41. 4691 KMEČKO POSESTVO v Mleščevem 11 (Stična) se proda 7. XII. ob 9. na dražbi. — Pojasnila: dr. Tominšek, Višnja gora, 4690 IZGOTOVLJENE PERNICE 180x115 lz finega puh. perja Din 230.— do 280.—: la puh Din 450.— ln 610.—. SVILENE PUHASTE ODEJF Din 780.— In 950.—. Na zalogi vse vrste klotaste odeje. Razpošilja po povzetju — Rudolf Sever, Ljubljana. Marijin trg 1 ZIMSKA JABOLKA raznih vrst ter prvovrstna jabolka mošančke prodaja GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI POLENOVKA priznano najboljša, suha, namočena, vedno na zalogi. Ho-landski rum in Cognac, liker esence (25 vrst) z receptom ln špirit po najugodnejši ceni priporoča — Specerija-delikatesa KOVACIC F. R.. Ljubljana, Miklošičeva cesta 32. 86/L Pristno vrbničko vino žlahtnina z otoka Krka se toči v gostilni Draga GuStin, LJUBLIANA. Kapiteljska ca št 3. Urejuje; Josip Zupančič Za »Narodno tiskarno«; Fran Jezeržea — Zrn upravo ln inaeratnj del tista: Oton ohrisiol — Vsi t Ljubljani