20. številka.
Ljubljana, soboto 25. januarja.
VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD
£!T&7wL (;a!l:.,ifVZemli fESSS^V!?.*ffl5 JSL»r**»,kib' tcr 7*5« P°„po«! prejeman, za av»tro-ogerake dežele za celo leto 16 gold., za pol lota 8 gold.,
rt leta 3 gold. 30 kr. za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah
T1"*' PIICU..JMI11 uuuve po prazniKin, ter velja po posti prejeman, za avetro-operake i
za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za colo leto 13 gold., za četrt lota 3 gold. 30 ki dom so računa 10 kraje, za mesoc, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za colo loto 20 irold., za pol leta 10
m ^l^lZ^iJ^i^^^ 8iccr-,za Ljubljano za četrt lota 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. - Za oznanila se plačujo'od" 0^ stopne potit-vrato 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štemptlj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati - Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa-. Opravnistvo,  na katoro naj se blagovolijo pomljati naročnino, reklamacijo, oznanila t. j. administrativno reČt, je v „Narodni tiskarni- v Tavčarjevi hiši.
Rusija koncem I. 1872.
Iz jiižue It UNije 16. jan.
[Izv. dop.]
Zanimalo bode Slovence, poizvedeti o Bvojib severnih slovanskih bratih, v koliko je napredovala v pretečenem letu, in kako se je razvila največja slovanska država — ruska na obširnem polji omike, obrta in prometa in sploh vsega notranjega delovanja.
Začnimo s .solo, podlogo vsega narodnega napredka. Število ljudskih šol se neprestano množi; da pa pri tako ogromni državi, kakoršna je ruska, bode še treba dosta let, predno bode razmerno število šol se ustanovilo, to je naravna stvar. Sicer pa država, zemski zastopi, mesta in vasi, vsi doprina-šajo velike žrtve za povzdigo ljudskega izobraževanja. Odločne korake pa je storilo 1. 1872 ministerstvo gledć srednjih šol. Ločilo je učenje realnih od humanističnih predmetov ter organizovalo zraven gimnazij še realke. Že 1. 1864 so na Ruskem poskušali ustanavljati tako zvane realne gimnazije po izgledu pruskih, a občinstvo za taka uči-lišča iiij maralo in edina, realna gimnazija v Elizabetgradu je v kratkem času izgubila skoro vse učence. Zato je ministerstvo nauka in ljudskega prosvečenja lani izdalo nov ustav za realke in dovolilo visoke svote do 300,000 rubljev za ustanovljenje realk, med tom, ko so tudi zemski in mestni zastopi za poslopja do 100,000 rubljev darovali.
Ne manj znameniti napredek od učebne reforme je storilo Rusko v prošlem letu gledć preustroju vojske in podatka (davka).
Občna vojna dolžnost je proglašena in se bode nabiranje vojniških novakov letos že na tej podlagi godilo.   Kadar bode |
Ivan Erazem Tatenbah.
Izviren historični roman iz slovenske zgodovine.
(14. nadaljevanje.)
Dvanajsto poglavje.
Po neprijetni sceni s svojim možem in grotico Zrinjsko na Kačjcm-gradu, Tatenba-hova žena uij hotela ostati doma. S svojim mladim sinom Autouom je šla k svoji prijateljici Kegini Purgstalski, rojeni Galer na Ricgcrsburgu, ženi deželnega svetovalca Ernsta barona Purgstula. Tej edini je tožila svojo nezadovoljnost. Z njo je bila prej in pozneje v pismeni zvezi, in nekoliko teh pisem se je še do denašnjega dneva rešilo.
Na Konjicah je torej vladal oskrbnik Simon Juda Stapan sani.
Ta človek, majhen in suh možak, je bil po Vukovačkem precej v politično stvar Ta-tcnbahovo zamotan. Ker se mu je obetalo, da bode,  ako se  reč srečno izvrši tudi on
ta sistem popolnem razvit in uveden, in to bode do 1. 1889, postavila bode Rusija samo v Evropi in na Kavkazu 2,084.000 oboroženih ljudi na noge!
O reformi podatka (davka) so se posvetovanja pri vladi že 1. 1871 počela in pridno napredujejo. Pomisliti bc pa mora, da z oslo-bodjenjem kmetov stojimo ua povsem drugem stališči, nego še pred 10 leti, razvija se gospodarstvo, obrt in kupčija po mestih raste ogromno j na vse to se treba ozirati pri reformi davka. In zato je že lani ministerstvo poklicalo zastopnike zemstev in mest v posvet o načelih, po katerih naj bi se ustrojili davki.
Naš državni b u d g c t je vsa prejšnja leta kazal velike deficite. .Se 1. 1871 je sklep računa državnih dohodkov in stroškov kazal 8 miljonov rubljev deficita; za 1. 1872 se je ta zmanjšal na 384.200 rubljev in proračun za 1. 1873 kaže cel6 za 24.000 rubljev več dohodkov, nego bode stroškov. Dohodki so se pa povečali zlasti po coluiui, v dokaz, da raste trštvo med Rusko in inozemskimi državami.
Položenje kmetske g a prebivalstva je posebno v žitorodnih krajih prav dobro, ker se je lani povsod razven zemlje donskih ko-zakov obilo žita pridelalo in po visoki ceni prodavalo.
Ustanovila so se mnoga podvzetja z velikimi kapitali. Več novih železnic se je odprlo in je Rusko imelo s 1. januarjem t. 1. 18.300 vrst (2(314 milj) železnic. Med novimi omenjam samo imenitnejše: Rostovsko-Vladikavska j od Vjczmi do Kopina; Poti-Tif-lis, Konstantinovska železnica itd.
Najkrajša črta od Moskve do Odese vodi
svoj račun našel, in posebno ker je bil sam domačin in po rojstvu kmetskega rodu — dopadalo mu je kaj tacega, kakor velik upor in velika domača država jako zelo. Zato je med prebivalstvom pridno delal za namenjeno svrho in bil med kmeti v poslednjem času prilično priljubljen. Ker si je bil še preveč v svesti, da sam veliko ulogo v velikanski stvari igra, nosil je glavo po koncu in imel je tega in onega svojih sovražnikov na rovaši, katerim je vsem maščevanje obljubil, kadar enkrat čas pride.
Hdcn tistih Ijndij, katere Stapan uij rad imel, bil je Baltazar Ribelj. Ta je njegove račune pregledoval, in mnogokrat je Stapao imel sitnosti z njim. Ker je bil Kibelj vedno pri grofu, bal se ga je Simon Stupan in bil je ponižen in pokoren , da-si je mislil v svojem srcu : „kako bi te jaz stri, ko bi te mogel in siuel!"
Lcliko je torej presoditi, kako neizmerno veselje in zadostenje je oskrbnik konjiški, gospod Stapan imel, ko so mu bili po noči
sedaj čez Harkov in dela znatno konkurencijo prejšnji črti Čez Kijev.
Zraven železniških so so najvspešnejše razvijala sploh vsakovrstna delniška podvzetja. Na Črnem morji se jo v prošlem letu ustanovilo „Tovariščestvo novorossijskago parohodstva", katero z vspehom konkurira „z ruBkim občestvom parohodstva i torgovli."
Naši podvzetniki obračajo sedaj svojo pozornost na vsakovrstne stvari, na katere se pred nedavnim še niti nij mislilo.
Ustanovilo se je društvo za podmorski telegraf med Odeso in Carigradom, potem več velikih društev za kopanje premoga po donskih in moskovskih nižavah: Moskovsko, novo - Pavlovsko in dr. Nekateri teh društev ne nameravajo toliko, dobivati premog, ampak snovati fužine za izdelavanje železa. Tudi c u k r a r n e tovarno bc po-veksujejo, kolikor je starih in so mnogo novih zida : v Rutinskem, Tulskem, Djedovickem, Strogonovskem i. dr. V Kijevu veže sedaj posebna železnica iste kraje, kjer so cukrarno tovarne z glavno železniško Črto.
Za bank na podvzetja je lani minister finaneev vsled pretiranega ustanovljenja novih bank razglašal pravila, po katerih se mora ravnati pri banknih operacijah. Po teh je bilo olajšano ustanovljenje bank, kjer jih ue nij -, zemcljuih bank pa se v vsaki guberniji no sme više od dveh napraviti. Posebno imenitne so te zemeljne banke, po vsej državi raztrošene, ker se tako zabrani, da se no steka ves kapital v par velikih mestih, ampak redno po vsem velikem truplu cirkulira. Take zemeljne banke so se lani ustanovile: Poltavska, Tulska, Moskovska, Nižjcgorodska, Samarska, Jaroslavska,
iz Podčetrtka na vozu zvezanega njegovega sovražnika, Baltazarja Riblja, pripeljali in ukaz grofov izročili, naj ga zapre in v ječi hran: tako dolgo, dokler drugega ukaza uc dobi.
Roko so se mu od veselja tresle, ko je veliki ključ od kletne ječe ogledoval, s katerim je v svojo osodo udanega in kakor duševno topega Riblja zaprl.
Kadar je opoldne hlapce, ki je ob enem jetničar bil, Kiblju nosil jesti, stopical je Stapan mnogokrat z njim, da bi ujetnika plkalno povprašal, kako mu je, ali se ima kaj pritožiti?
In ko je enkrat zapazil, da jetničar preveč prijazno in premnogo z ujetnikom govori, brzo je upotrebljeval svojo gospodarsko oblast ter lilapca-jetničarja iz službe izpodil.
To je bilo pač slabo preračunjeno in bolje bi bilo za Stupana, da bi si bil prej premislil.
Nekaj dni kasneje se namreč na Konjice pripelje iz Celja gospod Pavel Ahac,
Kostromska , Besarabsko Tavriska, Donska, Kijevska in Vilenska.
Zraven teh so se počele mnoge „komer-čcskeu in t r g o v i n s k e banke: v Libavi, Kronstadti, Nikolajevi, Ekaterinoslavji, v Lodzi, Kjczani in na Sibirskem.
Povsod tedaj, kamor pogledamo, vidimo vesel napredek. A rusko-slovanski narod, kakor jc po številu ogromen in poseda neizmerne prostore, ne more se tudi v svojem delovanji meriti l navadno mero. Ilazvitije narodov, zlasti velik i h, ne godi se v skokih in zato se tudi na Kuskcm ne vrši tako naglo, kakor žele izven Busije živeči Slovani. Pa vriši se, neprestano, neustavljivo, in vršil se bode kljubu zavidnomu zapadu — v slovanskem duhu.
V IJuI»ljUlili. 24. januarja.
— Iz Novega mosta nam jc sinoči dosel sledeči
telegram „Klov. Narodu:"
Novcrk mcNta 3.1. Januarja (5 UT 86 min. popol.)
■*ri *r<-iijisliili volitvah ho narodnjaki zmagali v (t-4-l j vin in drugem razredu; za jutrMJMiio volitev v 1. razr. pobirajo oatanke nemčkutarMk! ura«lniki. — Slava verlim ua-narodnjakom j naj bi jih posnemala vsa slovenska mesta!
m*m Volitve za izstopivše ude kranjske trgovinskezbornicese bodo kmalu razpisale. Volilna komisija jc že imenovana in sestoji iz 6 odbornikov zbornice in enega zastopnika mestnega odbora (E. Terpin). Predsednik jc dvorni svetovalec knez Mettcr-nicli, perovodja tajnik Jan. Murni k. Izstopajo pa iz trgovinsko zbornice letos po 3. letnem službovanji in sicer iz trgovskega oddelka: gg. V. C. Zupan, Josip Kušar, Andrej La-vrenčič in Mat. Pire; g. Jan Hartman pa se jc sam odpovedal odborništvn. Iz obrtnij-skega oddelka imajo izstopiti: gg. Jan. IIo-rak, Josip Strzelba, Franz Mali, Henrik Korn, umrla pa sta g. Josip Blaznik in BI. Vcrho-I vec. Tedaj se imajo voliti v trgovski oddel 5, v obrtnijski oddelek (5 odbornikov. Iz rudarskega oddelka ima izstopiti g. Stanislav žl. Javornegg.
— Narodni dom v Ljubljani so vendar enkrat začenja resno ustanavljati. Pri shoda, katerega jc sklical čitalniški odbor dne 23. januarja, da se posvetuje o tej stvari, bila so vsa tukajšna narodna društva zastopana po svojih predsednikih.   Izrekli so vsi,
veliki sodnik, ali kakor se jc tačas po nemško imenoval „bannrichtcr" v okraji ali „četvrtu" (viertel) celjskem.
Pavel Ahac je bil oblasten gospod. Kot cesarskega sodnika so se ga bali celo plemenita«, kajti z možem, ki jc naravnost s cesarskimi namestniki in celo ministri neposredno občeval kakor on, moralo se je rahlo postopati.
V konjiški grad prišcdši, vprašal je po grofu, in potem po gr6fici. Ko mu Stupan razloži, da nij nijednega tukaj, nevoljno mrmra.
„Vi imate prejšnjega grofovega tajnika Riblja zaprtega V" pravi čez nekaj časa sodnik.
Stupan, ki jc imel nalog o tem ne govoriti, začudi se in taji.
Sodnik mu pokaže, a brati ne da majhen listek. Pisanje jo bilo od Riblja. Izpo-deni hlapec ga je bil v Celjo nesel od ujetnika. Ker je Ahac iz prejšnjih časov Riblja poznal in spoštoval, šol je takoj v Konjice, da bi mu pomagal.    (Dalje prili.)
da se zlagajo z mislijo, sezidati poslopje, v katerem bi vsa narodna društva našla svoje prostore. Zlasti „ Čitalnica" in „Narodna tiskarna" bosti potrebovali obširne prostore iu je podpredsednik „Narodne tiskarne" g. Ahaeič izjavil se, da se bode „Narodna tiskarna" gotovo rada z znatno svoto udeleževala pri zidanji „narodnoga doma". Potem se je sklenilo, da se snuje delniško društvo s potrebnim kapitalom. Za napravo natančnejšega načrta in sestavljenjc pravil delniškega društva bode skrbel odbor 7 udov, v katerega so bili izvoljeni gg.: dr. O os ta, Grasselli, Jentelj, Lesar, Ravnikar Fr., Vilhar, in dr. Vošnjak. Ta odbor se je konstituiral ter izbral za predsednika dr. C o s t o , za podpredsednika dr. V o -šnjak-a, in za perovodjo Ravni kar-j a. Upamo, da ta odbor kmalu začne svoje delovanje.
— „Slovenija" narodno-politiško društvo v Ljubljani ima dcucs v saboto zvečer občni zbor, da se posvetuje o volilni reformi in peticiji na cesarja zoper volilno reformo.
Politični razgled.
VotO-illft j«' <I4'Ž<»1V.
Pred upcljavo VOMitne refonno še
stoji, kakor se ustavoverni dunajski list dobro izrazi, velik vprašaj. „N. Fr. P." ves čas tako pogumna in prezirajoča vso opozicijo, vidi zdaj, da jc nekaj v zraku, kar utegne vse nemško-ustavovernc gradove ob enajsti uri podreti. Iz člankov vseh ustavovernih časnikov se vidi ta strah. Vse kaže, da ako Poljaki državni zbor zapuste, pade tudi volilna reforma. —
V fiuančnem odseku ft»'£nvnega crfto-#•« se je sprejela resolucija, ki v očigled pomanjkanja učiteljev vlado pozivlje, naj potrebne korake stori da se učiteljski kandidati vojaščine oprostč, dalje da se za vzgojo učiteljev za srednje šole skrbi.
Da bodo tudi Dalmatinci proti direktnim volitvam, ali da bodo z drugimi federalisti državni zbor zapustili, to bi se smelo povzeti iz člankov, katero njihov organ „Na-zionale" prinaša o tem vprašanji. Ta list piše: „Naumljcna volilna prenaredba ima ta namen, da vzame deželnim zborom pravice potrjene v obstoječi ustavi. Narodi Avstrije ne Čutijo potrebe središčnega zastopstva naravnost izbranega. Volilna reforma ima cilj, osigurati za zmirom prevlado nemškega elementa v vladivini Avstrije. T o rej jc sveta dolžnost vseh nenemških narodov, da se npr6 proti volilni reformi z vsemi sredstvi, kar jim jih zakon na r a z p oljo že n j e daje." — Ako dalmatinski poslanci v svojem organu tako pišejo, nij menda mogoče da bi se udeležili pri razpravljanji volilne reforme.
V ii u nje ilržtt v«».
#*#•##.♦ki dvor bode tudi celih osem dni za Napoleonom III. žaloval. To se nam zdi nehvaležno, kajti baš hohencollcrska rodbina se ima Napoleonu zahvaliti, da je dostigla do nemškega cesarskega prestola.
f-V«-#/»«••«.•■#»■# reakcijonarni poslanci so v poslednji seji narodne skupščine zopet priliko porabili, da bi delali vladi zadrego. Bo-napartovec Johnston je namreč predlagal, da naj zbornica grajo izreče naučnemu ministru Julcs Simonu zarad njegove naučno sistemo spreminjajoče okrožnice. Akoravno ga je škof Dupanloup podpiral, bil je predlog vendar zavržen in skupščina je na predlog republikanca Christophleja z 420 proti 35 glasovom izrekla Jules Simonu svoje zaupanje. Ta zmaga s pomočjo republikancev bode vladi pomogla, da bode tudi v druzih vprašanjih lehko krepkejc postopala.
Franeozje so že li)0 milijonov kot prvi obrok četrte milijarde izplačali.
Car š-it.vkf je baje v pogovoru s poslancem francoske vlade v Petrogradu, generalom Lcfl6, izrekel svoje simpatijo do Francoske. Da novica nij čisto prazna, se vidi iz tega, ker vznemirnje nemške liste.
General Moriones, poveljnik čpiitijsUe severne armade, je izdal proklamacijo, v kateri zagotovlja vsem upornikom pomiloščenje, ako se podvržejo v osmih dneh, in nijso sicer krivi druzih navadnih zločinov. Uporniki so bili poslednje dni na več krajih premagani.
Dopisi.
Yjs PoMfoJiiMkc okolico, 20.
jan. [Izv. dop.] Ko mi je poročilo iz Postojne v „Laib. Tagblattu" v št. 10 po na-ključbi pred oči prišlo, katero Postojnskega župana, sploh spoštovanega gospoda Lavrcn-čič-a napada, mislil sem si precej, da umazani Taghlatt gotovo svojim bralcem zopet s spakami čas krati. Na zahtevanje veliko občanov, sem sklenil reč kolikor mogoče preiskati, in potem resnico ljudstvu priobčiti. Od konca že jc ves svet prepričan bil, da gosp. Lavrcnčič nij v stanu tako malopriden biti, da bi komu kaj brez uzroka očital. Naj torej reč razložim, kakor sem poizvedel, da so je v resnici godila.
Dva tujca v Postojni, neki Ussar, pisar odvetnika g. dr. Dcu-a in Kupferschmidt, lekar, sta peticijo, da bi se na ljudski šoli v Postojni tudi nemški poduk dajal, skovala, jo po Postojni in po okolici od hiše do hiše zarad podpisov nositi dala, ter jo na deželni šolski svet v Ljubljano odposlala. Govori se, da sta imenovana gospoda to moj-stersko delo nemške kulture celo iz Celja naročila. Glasi se po nekaterih uvodnih frazah od besede do besede tako-le:
Vor Jahren noch und vvcit zurlick gerceh-net, vvar die deutsche Sprache cin obliga-ter Untcrricht8gegen8tand an den Volksschulcu in Krain. Jetzt ist deutsche Sprache, deutsche Wissenschaft und Kunst im Principe verponnt(l) und nur hin und vvicder aus Guade geduldet. Unserc cngero Ileimath ist so bc-8chrlinkt, unserc Muttcrsprachc nur auf uusern kleinen Landesthcil vcrvvicscn, (za tistega, kdor je nežna) dass wir tlbcr dieGrenzcn hi-naus olme eino fremde ciner gebildeten Nation angehorendo Sprache mit dieser gar nicht (?) vorkehren kiinncn. Nach der jetzigen Maxi-mo vverden unsere Kinder durch Erhalt des rcin slovenischen Unterrichtes der gebildeten Welt entfremdct, sie vverden bei den besten Natur anlagen und dem regsten Willen auf der untersten Stufo der Bildung bleiben, — C8 vverden dadurch nur robe unvvissendo Knechte und tTagwerkcr herangezogen. Mit Stolz , aber leider auch mit tiefer Wch-muth zuglcich blicken wir auf unsere Vor-fahren zurlick, (Jojmine, ti so bili učenjaki!) wclche in den Volksschulen Krains — dar-unter in jener von Adelsbcrg, der Wohlthat der deutschcn Sprache, dcutschen Unterrichtes theilhaftig gcvvordcn, dadurch hoherc Be-fahigung und Bildung zuganglich vvarcn, un-ter denen wir tllchtige und ausgczcichncto Bcamte, Kllnstler, Officiere, Stabsofficicre, Gelcbrtc usvv. aufzuvveiscn haben. (?) Jetzt mUsscn vvir dics durch den unvcrantvvortlichcn Parteigcist versehrobenc Sonderintoressen ver-folgende Fanatiker entbehren; — und so stolz vvir uns unserer Vorfahrcn rllhmcn konnen,
cbenso beschiirocnd ist cs jetzt schon fllr ims dermalilcn nur Proletaricr (!) heran\vachscn zu selicn. Unsere Lebensexi8tenz bindet uns neben nuserem Vaterlande an die ttbrigcn dcutschen Provinzcn Ocsterrciclis (da nas izpijajo) und dtireb dieses an die ganze gc-bildctc Welt, vvelchc uns durch deutsche Sprache Strnit und AVisscnschaft often steht. (Zakaj ste pa na Slovensko priromali Čc vam cel svet odprt stoji J Kdo vas jc klical ?) Ura aber dies zu crringen, muss in unscrcr Scbulo zu Adclsbcrg die deutsche, dcu-tseher Unterricbt mindestens mit zvvcifellos glciclicm Rcelitc mit der slovcnischcn Zunge gepflegt — und also der Jugcnd der Wcg zu ciner nofthungsvollen Znknnft geebnel wer-den. Dics der ticfempfundenc Wunsch der im Namen Allcr (?) untcrzcichtictcn Mitglicder der (iemeindcu: Adclsbcrg, GrOSS- und Klcin--Ottnk, Sagon, Snllog, Altendorf und llrasehc und legen vvir dieses unser Anliegcn zum Zvveekc des nllgcmeincn ISestcn mit der er gebensten Ritte vori
Der hohe k. k. Landcsscliulrntb gcrulio in Aucrkcnnung unseres cbeuso billigen wie gereehten Wunschcs schlcunig und mit allcr Encrgic daliin zu vvirken, dass an der Volksscbulc zu Adclsbcrg auch die deutsche Sprache und dcutschcr Untcr-richt zum Mindcstcn z u glciclicm lic c h te mitj dem Slovcnischcn vorgetragen und gclehrt, — um cinc tllcbtige Naehko-mensehaft hcrangcbildct vverde, dass die hc-ranrcifende wic (lic nachfolgcndc Jttgenfl nicht in Unvvisscuhcit und Hohcit versinke, — um dann als robo Kncchto und Proletarier zur Landplagc wcrde, und dass eudlich dem im liiielisten Grade verdcrbliehcu Trcibcn der Fanatikov mit allcr Krnft das IIand\vcrk gc-lcgt vverde. Die untcrfcrtigtcn Mitglicder der Gcmcinden: Adclsbcrg, Gross- und Klcin-Ot-tok, Sagon, Salog, Altendorf und llrasehc, aiu 27. oktober 1S72.
(Sledijo podpisi:)
Podpisanih na tem neotesanem zmašilu jc dosti tujcev; dosti raznovrstnih državnih služabnikov, finan carjev, diur-n is t o v, b riče v, to je tacih, ki v sedanji eri na komando v nemški rog trobijo j veliko tacih ki ne spadajo v Postojnsko šolsko občino, torej tukaj nič za govoriti nemajo; nekaj jih je po dvakrat in celo po trikrat podpisanih ; več neznanih osob jo zapisanih, katerih še tukaj nij. Veliko jih jc podpisanih, kakor da hi bili lastnoročno podpisali, pa vendar pisati ne znajo; in tudi znani žganju -pivci brez opravila se najdejo podpisani. Od tistili pa, ki so si prilastili pri podpisih naslov „Hllrgernicister" nij nobeden bllrgcr-mcister.
Ta imenitna peticija je bila Postojnskemu krajnemu šolskemu svetu v posvetovanje in zarad nasveta izročena. O dušnih zmožnostih te skupščine drugikrat. V sklicani seji je bila lažnjiva in neotesana peticija prebrana. Pri koncu reče prav dobro gosp. Lavrenčič : Peticija je neumna, in ti ki so jo podpisali so šleve, ker ne vedo kaj so podpisali. To je bila iskra v sod strelnega praha. — Kakor od tarantule pičen, skoči šolski svetnik, „Tagblattov" poročevalec na noge, ter sc grozi: Jaz sem tudi peticijo, iu sicer z vsem premislekom, podpisal, toraj sem bedak V — ne premišljajo, da jc on v peticiji naše rodoljube „verselirobene Kopfe", „Fanatikcrw, ki nad ljudstvom z grozo  vladajo itd. ime-
noval. To jc ona strašna pregreha, katero „Tagblatt" svetu oznanuje.
Pa peticija ni le surova, ampak jc tudi lažnjiva. Peticija govori namreč, da jc v Postojnski šoli nemški jezik, nemški poduk in nemško vedenje prepovedano. Resnica pa jc, da jc za slovenščino le 16, za nemščino pa 88 ur na teden odločenih, iu da jc posebno v IV. razredu učni jezik nemški. V naših željah in pri potezanji za naše narodne pravice — da hi visoka vlada spoznala, da jc Slovenec in njegov jezik ravno toliko vreden, kakor Nemce in Magjar; — da hi sc v uradnijah nam sastopljivi slovenski jezik vpeljal; — da bi se blagostanje domovine pnvikšalo, nas gospod Lavrenčič vredno in možato zastopa. — Ljudstvo sc more izobraziti, olikati in njegov đuh" i/buditi in na dobro nagniti le, ako sc mladini prvi nauki V materinem zastopljivem jeziku razkladajo, kakor Nemci, Lahi, Magjari, in vsi drugi narodi delajo. — Hočemo slovenski jezik v uradnijah vpeljan imeti, moramo trdno terjati, da se tudi uči. — Da se pa slovenskim otrokom pot v više šole pripravi in odpre, zato sc tudi v Postojnski šoli nemščina primerno in tako uči, da otroci morejo lahko v (zdaj žalibog nemške) srednje šole stopiti; pozabiti sc tudi ne sme, da v Postojnsko ietirorazredoo otroci iz dvarazrednih ljudskih šol dohajejo, zato naj se nauk tako uredi, da tudi ti shajajo.
Kar odstop gospoda Lavrcnčiča od županstva, kakor skrbni ,.Tagblatl" mnvctujc, zadene, tako bode ta odtop, naj sc zgodi kadarkoli hoče, za občane prezgoden. Ljudstvo bode takrat razsodba izreklo, a g o t o v o n c na z a d o v o 1 j n o s t tagblatt-o v e g a dopisnika in njego vili pajdašev. G, Lavrenčič pozna naše nadloge, tuge in potrebe, nas zagovarja iu brani, jc z nami In mej nami, skrbi za prid drage domovine in občine. — Dobro znani „Tagblattov" poročevalec sc najde le v društvu ča^titeljev velike Nemčije iu zaničevalcev Slovenca. To bodo nagibi naše razsodbe, naj sc zgodi kadar koli hoče.
Eden za veliko množico občanov.
IZ iMt«>rMl44» l»ilxill*4'ill4> is. jan. [Izv. dop.] (Vladne namere glede š i r j c n j a g c r m a u i z a c i j c v I s t r i.) Citali smo v „Slov. Narodu", da jc c. kr. šolski nadzornik dr. Vrečko potoval po vsem Pri-morji ter da jc to njegovo potovanje imelo namen, razgledati, kako bi se poucmčevanjc raztegnilo tudi v Primorje, kjer imamo Slovani že itak od Lahov toliko narodne krivice trpeti, katere vlada podpira. — Tist Vrečko je bil torej tudi pri nas. Namreč 18. in 14. jan. sc je mudil v Pazinu in ogledoval naš tamošnji gimnazij. V tej gimnaziji so učili dozdaj slovenski frančiškani. Učni jezik jc bil nemški, a ker so bili učitelji Slovani, so vsaj vendar tudi po domaČe mogli učencem predmete razložiti. To jc bilo za nje težavno delo, ker okolo in okolo Pazina so šole za slovenske in hrvatske Istrane samo italijanske. Torej kaka muka za učence in učitelje !
Vaš list je že poročal, da jc naš isterski deželni zbor Porcški, v katerem sede trdi Lahi in samo 3 liburuiški Slovani, sklenil v Pazinu italijansko provincijalno (ne državno) spodnjo rcaluo gimnazijo ustanoviti, ako država kaj pomore. Država pa, ali bolje Strcmavr pravi: Vi Italijani imate že v Trstu
in v Kopru dve italijanski gimnaziji, to je dosta, država za italsko gimnazijo v Pazinu ne da nič. Italijani, ki tudi z našim slovanskim denarjem gospodarijo, so torej sklenili, čisto provincijalno gimnazijo ustanoviti, da bi le laška bila. Veljala bi na leto 10.000 gld; zdaj ko slovenski frančiškaui uče, velja državo komaj 700 gld. na leto!
Tako stoji situvacija, v kateri je naglo in nepričakovano Vrečko sem prišel. Zakaj ? Morda ker Stremaver pravično sodi: čemu Lahom tri italijanske gimnazije, Slovanom pa nobeno — naredimo še slovanski veČini eno ? Nič od tega. Temuč govori se, da vlada misli tu v Pazinu napraviti nemško višjo realno gimnazijo, s posvetnimi učitelji. Ali — to jim povem — za nemško propagando so v Istri slaba tla. Ako hočejo vladni gospodje, kulturo in dobro državljanom, naj bodo rajše domačinom, Slovanom pravični, namoso da delajo za pruskega kralja.
DomaČe stvari.
— (Iz Gorice) sc nam piše 22. t. m.: Zadnji „S1. učitelj" hvali goriške pripravnike, da so sc v obilnem številu nanj naročili. Nič manje pohvale pa nijso vredni naši ostali slovenski dijaki v Gorici; kajti ko so bili izvedeli, da goriška duhovščina popušča naš tednik „Sočo" in na vse mogoče načine agi-tujc zoper njo, sc jih jc -i-O naročilo na ta list. Jezuitski pregovor sc je enkrat glasil: „Ce jc mladina naša, bode naša tudi prihodnost." Kaj mislite, kaj se da potem iz tega vedenja naših dijakov sklepati, čigava bode prihodnost V
— (Slovenska književnost.) Deželni šolski svet krajnski je že pred precej-davnim časom sklenil izdati besednik k Ma-dierovemu nemškemu berilu za nižje ginin. razrede ter jc naprosil nadzornika gosp. Šolarja, da ga sestavi. Rokopis jc sedaj dovršen, in žc se je jela tiskati knjiga, ki ima namen vsaj nekoliko vzlajšati naši mladini učenje tujega jej nemškega jezika. Obsegala bode blizu devet tiskanih pol.
— (Druš(tvo zdravnikov) v Ljubljani ima 2o. januarja sejo, pri kateri bodeta prednašala o zdravilstvom h stvareh gg. dr. Faz in dr. Karel lllcivveis.
— (V kamniški čitalnici) se bode v nedeljo 2«3. t. m. predstavljala vesela igra ,.Sam ne vc, kaj hoče."   Po igri ples.
— (Star vojak) Jožef Klacck, eden vojakov, ki sc jc bil 1. 1813 pri Lipsiji (Leipzig), je bil pred vČcrajšncm tukaj pokopan. Rajnki jc bil rojen leta 1703 na Češkem in je prišel po doveršeni vojaški službi leta 1826 na Kranjsko, kjer je bil uradniški služabnik. Umrl jc sc ve da v uboštvu v bolnišnici in zato ga je pri sprevodu samo cn sam prijatelj, tudi star Čeh, spremljal.
— (Doslednost!) Piše se „Slov. Učitelju" iz Kranjskega, da ravno tisti vladni možje, ki govore, da sklcncni šolski postavi ne bodete potrjeni (in ki morebiti tudi na to delajo) — na drugi strani učiteljem priporo-čujejo, da naj prosijo deželni šolski svet pod pore.   Kje je doslednost V In kje je — ?
— (Iz Čabra) sc nam piše, da sc tam pripravlja čitalniško društvo, da bode 2. febr. zvečer naredilo narodno besedo, petje, mu-ziko iu ples. „Spominjali se bodemo—pravi dopisnik — ta večer z veseljem preteka prošloga leta 1872, ker nam jo odpravilo
toliko narodnih zaprek. Iznebili biuo se so-dnijskega poglavarja StipiOa in njegovih špi-cljev, ki bi bili domovino prodali za en groš ako bi bili mogli. Bog daj, da bi odsehdob bili prosti tacih nenarodnih elementov."
— (Iz sejekranjskegadež el nega   odbora 17. jan u arija poročajo   „N o v.)  Iz Gradca je dobil deželni odbor uradno sporočilo, da je 2. decembra lanskega leta umrli profesor dr. Janez Kopač zapustil GOO gold. ljubljanski deželni bol nišnici v ta namen, da sc obresti tega kapitala rabijo za poboljšek revnim bolnikom v tukajšni bolnišnici. —   Na peticijo obrtnikov in kupČevalccv iz Šiške, iz Kranja in iz Škofje   Loke na deželni zbor leta  1871. je do-šcl deželnemu  odboru  odgovor ministerstva kupčijskega, da se na kolodvoru Rudolfove (gorejnske) železnice v Šiški po določbah žc-Ieznične   koncesije no more osnovati posebna postaja za sprejemanje potujočih osob, vendar pa se bode vstop na  železnico na kolodvoru v Šiški vsakemu dovolil proti plačilu vožnine brez vsega povikšanja.   Tudi se bode blago, katero pride na kolodvor južne železnice za prejemnike iz Šiške, prcpcljavalo za primerno plačilo iz južnega kolodvora na kolodvor Rudolfove železnice v Šiško; ravno tako so sprejema tudi na kolodvoru v Šiški blago za oddajo na južni kolodvor. — Občinama Homec in Šmarca je deželni odbor za letošnje in prihodnje leto dovolil pobera-oje priklade po 22 odstotkov na direktne davke za razširjenje pokopališča in za zidanje mertvašuice.
— (Popravek.) V zadnjem listu omenjeni tepež med fanti nij bil v „Šiški" te-muč v nŠt. Vidu" nad Ljubljano.
Razne vesti.
* (Število prebivalcev na Francoskem.) Po najnovejšem štetji prebivalcev na Francoskem, katero je predsednik republike Tbicr ukazal, šteje francoska republika 86,469.866 prebivalcev. Mesta imajo: Pariz 1,854.7(J2, Lvon 353.717, Marseille 312.H64, Bordeau\ 194,056 itd.
Narodno-gospodarske stvari.
— Nasvet hrvatske trgovske akademije prinaša dalmatiuski „Narodni list." Ta akademija naj bi narodu hrvatskemu kazala, kako trgovino sebi, ne tujstvu na korist obrniti. Dozdaj so se domači mladiči učili v italijanskih in nemških trgovinskih Šolah, torej v tujem duhu. — Tudi mi želimo, da bi se na jugu v tej stroki kaj slovanskega Btvo-rilo, kajti tuj trgovec in tuja trgovina tudi nas Slovence iu našo domače trgovco britko škoduje.
— Petroleja sc v poslednjem času toliko pridela, da je cena za celih 20 do 22 percentov pala
Dunajska borsa 24. januarja
Enotni drž. dolg v bankovcih .   (J7 gld. 20 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   71 „ 35
18G0 drž. posojilo.....10-i „ 75
London.........109 „ 10
Kreditno akcijo......                       333 n 25
Akcijo narodno banko   .   .   . 9G7
Napol..........8 ;.'.»
C. k. cekini
Srebro........                                   107 . 15
Zobni zdravnik.
Ker nijsem v stanu zadostivati vsestran-skej želji, mojo zobje-zdravno prakso v Mariboru izvrševati, bode takoj moj pomočnik gospod Med. Chir. Dr. zobni zdravnik l*ott-■»oloicliii ij^g-, kateri je svojo izurjenost pri meni dosegel, mene tam zastopal. S prošnjo, taistemu Vaše cenjeno zaupanje nakloniti, se podpiše
z vsem spoštovanjem
L. Hansz        (30—i)
c. k. deželno-sodnijški zobni zdravnik.| Od pondcljka  17. t. m. počenši, vsakdan od 9. — 5. ure v gostilnici „Zur Traube" v g r a š k e m p r e d m e s tj i — Ordinacija.
Ženitna ponudba.
Trgovec, v moških letih, v nekom mičnein iucstii na spodnjem Štajerskem, se, zavoljo pomanjkanja znanja z deklico IS do 25 let staro, katera jo dobro po domačo odgojena in omikana, in s premoženjem kakih 3000—4000 gold. izpričati more , želi takoj oženiti. (28—1)
Povoljno ponudbo s pridjano sliko (fotografijo) naj so administraciji „81. Naroda" pod črkami: F. ,,Srv*' in <luli" najdalje do   io. tVbruitrju t. 1. pošljejo. Največja zamolčljivost so zagotovlja.
Stanovanje zastonj.
Ena soba in 50 gld. na leto se ponuja rokodelcu brez otrok, da po Šent-jurjevem prevzame mesto hišnika ter oskrbljuje domača opravila.
Natančneje se poizve v (27—1> admiiiist. ..SI. Naroda."
Rimski. že zdavnaj izkušeni, pravi
obliž zagUivo,rane, speklino, zmrznino;
vsesplošno zdravilen in za otok.
Ta obliž jo bil Nj. rirasko-cesarsko Veličanstvo privilegiralo. Moč iu učine tega obliža je posobno ugodna pri globokih, raztrganih vsokunih ali ubode-ii t Im ranah, nudi oteklini vsako vrsto, pri stavili ra-ranali na nogah, ki se od časa do rasa raz pokajo, pri trdovratnem žleznein »tekanji, sklečcui zbiranji krvi, črvu v prstu, ranjenih in vnetih prsih, opeklinah, kurjih oreh. otolčt-nji, oiurziijenih udih, protinu in enakih boleznih.
Dobiva so pravi samo le: v leknrnici
F. VVilhelma v Neiuikirchen pri Dunaji.
Škatlja velja 40 kr. Manj kakor dve škatlji se ne razpošilja. S kolekom in zavitkom «fcn goldinar. (12—1)
Razglas.
Da ustreže od več strani izrečenim željam, je
c. kr. priv. vzajemna zavarovalnica proti požarni škodi
za Štajersko, Koroško in Kranjsko
ustanovila posebni oddelek za
zavarovanja premakljivega blaga
proti požarni škodi in zavaruje tedaj odsibmal tudi stroje (mašine) , blaga , pridelke , zaloge in sploh premakljive stvari.
Ker ima društvo dozdaj ze 185.000 predmetov za 80,443.000 gld. zavarovanih, ker pri letnem dohodku nad 500.000 gld. čez 720.000 gld. reservnega denarja gospodari in ker stoji z zaupljivimi domačimi in tujimi zavarovalnimi društvi v protizavarovanji, je zmožno zavarovanja vsakega zneska pri popolni varnosti in proti nizki premiji prevzeti.
Zavarovalne ponudbe sprejemajo se v družbeni pisarnici v Gradcu. Fliegenplatz. št. 5, II. nadstropji, dalej pri glavnemu zastopu v Ljubljani, starim trgu št. 48 in pri okrajnih komisarijatih, koder se tudi opravilna razjasnila voljno podelijo.
CIliHk'C 11. januarja 1873.
Vodstvo
e.  k.  priv. vzajemne  zavarovalnice zoper požare za Štajersko, Koroško iu K rajnsko.
(20-2
izdatelj in za uicdunitvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne'*.