235. številka. Ljubljana, v četrtek 13. oktobra 1898. XXXI. leto. SLOVENSKI NAROD. Ishaja vtak dan avetor, iatnali nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman srn avstro-ogerske dežele aa v te leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden aaeane 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brc« pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., ta četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr Za pošiljanje na dom računa se po 1 ,k_r, ua mesec, po 80 kr. aa četrt leta. — Za tnje de tele toliko več, kolikor poštnin« zdh&». — Na n&roebe, bres istodobne vpo&iljntve naročnine, Be ne osira. Za oananifa plačuje se od itiristopne petrt vr*te po 6 kr.. če se oznsnilo jedenkrat tinka, po 5 kr. če ae dvakrat, in po 4 kr. če Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvole fri»*ikovsti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravnifttvu naj aa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne stvari. Telefon At. 3-4. Nečuveno. »Oatdeutsche Kundechau", glasilo naših naj-Ijutejših nasprotnikov, si je pridobila veliko zaslugo • tem, da je obelodanila dva tajna nkaza zapoved-nika vojne mornarice podadmirala Spauna, katera nkaza sta naravnost nečuvena in morata priti v državnem zboru na razgovor. Prvih te h famoznih tajnih ukazov podadmirala Spauna se glasi: RFirmi Eislfr & Co.! — Sklicuje* se na dole čbe druzega odstavka točke 20 v IV. dodatnem členu pogodbe o dajatvi provijanta se Vase blagorodje poživlja, razširiti dobivanje provijanta iz deiel ogerske krone v največji meri in svojemu zastopniku v Polju naročiti, da koncem decembra vsacega leta ondotnemu vojaškemu pristanskemn zapovedništvu predloži natančen izkaz o provijantnih množinah, katere ste v dajatvi nem letu naročili. V izkazu mora biti razen naročene množine imenovani tudi kraj, kjer ee je blago naročilo, in ime dotične firme pri kateri se je blago naročilo. V posebni rubriki je izkazati množine mesa, katere ste kupili, da iz njih napravite za vojno mornarico namenjene konserve iu je tu navesti provenjenco oziroma firmo, kjer ste dobili meso. Sprejetje te odločbe blsgovolite čim prej potrditi in ob jednem naznaniti, katero provijantno blago morete razen doslej iz Ogerske dobivanoga blaga v prihodnje naročevati ii imenovane državne polovice. — Spann, I. r., podadmiral." Drugi, nič manj značilni tajni ukaz podadmirala Spauna se glasi: .C. in kr. vojaškemu pristanskemu zapovedništvu v Pnlju. V prilogi se c. in kr. vojaškemu pristanskemn zapovedništva pošilja prepis firmi Ig Eisler & Comp. na Dunaja poslane odločbe z naročilom, da predloži semkaj izkaze o provijantnih množinah, katere se mn svoj čas vroče. Zajedno se. c. in kr. vojaškemu pristanskemn zapovedništvu naroča, upi i vat i na n pravo mornarskega konsumnega skladišča v Puljn, da bo • voje potrebščine v prvi vrsti kupovalo v deželah ogerske krone. Tudi naj se uprava LISTEK. 6 Kmetje. (Ruski spisal Anton Čehov.) IV. (Dalie.) In Saša in Motka in vse deklice, kar jih je bilo zraven, so se skrile na peči za Nikolajev hrbet. Od tam so naslušale vse tiho, iu lahko bi bil opazil, kako se drobna sičeca bila. — Ako v kaki družini kdo dolgo in brez upanja leži, pridejo včasih težki trenotki, ko zažele vsi domači na skrivnem, v globini srca, smrti bolnikove; le otroci se boje tudi tedaj smrti in jih je strab. Tako so zrle sedaj deklice pridržuje sapo Nikolaja in mislile, da bode umrl, in hotele so jokati in mu reči kaj ljubega, dobrega . . . Nikolaj je silil k Olgi, kakor da išče pri nji tolažbe, in dejal s tresočim glasom: „Olga, ljuba, ne morem več; tega ne vzdržim več. Za sveto Kristovo voljo, piši svoji sestri Klavdiji, naj vse proda in pošlje denarja. Mi pojdemo odtod. O, ljubi Beg," je javkal dalje, „da bi videl le še jedenkrat Moskvo! Pa magari samo v sanjah!" Ko je napočil večer in je prišel mrak, je vla- pozovp, da predloži koncem leta c in kr. prmtan skfmu zapovedništvu izkaz o najvažnejših rečeh, katere so bile v dotičnem letu naročene. Ta izkaz je zajedno z Eislerjevim sem k* j predložiti. — S paun I. r., podadmiral." To poetopanje podadmirala Spauna rrora z ogorčenjem napolniti vsacega, količkaj pravičnega človeka. Zakaj morajo biti vsi provjaotni predmeti, potrebni za mornarico, kupljeni v prvi vrsti na Ogerskem? V Ctslitvanski se dobi prav tako dobro blago, kakor na Ogerskem in po isti ceni, a vzlic temu, da plačnje Cislitvanska ogromno večino stro škov za mornarico, ukazuje vojna uprava, da se mora za mornarico potrebni provijaut kupovati v prvi vrsti na Ogerskem. S tem je oškodovana vrb Cislitvanska, in oškodovane so v prvi vrsti jugoslovanske dežele, katere leže" v obližju Pulja, pred vsem Primorska, pa tudi Dalmacija in Kranjaka. Brez dvoma so te ukaze provzročili višji uplivi in v prvi vrsti npliv ogerske vlade. Ako bi ne kaj tacega odredilo proti Ogerski, zagnali bi v PeSti strašen vik in krik in ne nt hali bi prej, dokler bi se dotične odredb' ne preklicale. Pričakujemo, da Be tudi avBtr'jski parlament energično oglasi v varstvo naših interesov, in da odločbo protestuje proti takim nečuvenim manipn ladjam vojne uprave. V 1 Juhi|anl. 13. oktobra. Kvotne deputacije so v Budimpešti začanno zaključile svoja posvetovanja in sta ne baron Di-panli ter dr. Kaizl zopet vrnila na Dunaj. Avstrijska kvotna detutacija je odpotovala takisto že iz Budimpešte. Naša deputacija je predlagala kvotno razmerje: 385 : 61 5% Ogerska deputacija bo sporočila svoj odgovor šele Čez par dnij. Srbski kralj Aleksander hoče z glavo skozi zid. Dasi mu mora biti znano, da nared ne odo brava sedanje politike njegovega ministerstva, da je veČina Srbov v tabora radikalcev in da želi vse, da izgine z Milanom tndi Gjorgjevičevo minister-stvo, je imel predvčerajšnim kralj Aleksander na beligrajftkem kolodvoru demonstrativen nagovor na svoje ministre. Izrekel jim je v bombastičnih bese- dah svoje popolno zaupanje in zahvalo ter osorno zavrača! .intrigante", politične .spekulante", ki trosijo v svet vesti o odstopu sedanje vlade pa zatrjeval, da se ne zgodi v vladi prav nikaka izpre-memba. Ubogi Aleksander! Morda ae mu prav kmalu pripeti, da izgine vlada z njim vred s političnega po-zorišča v Srbiji ! Splošno razoroženje Iz Peterburga javljajo, da hoče ruHka vlada predlagati evropskim vlastim, naj bi se vršila konferenca radi splošnega razoro-ženja v prvih dneh meseca janu^arja leta 1899 v Peterbnrgu. Dan, s katerim Be začno konferenčna razpravljanja, ae določi, ko se vrne ruski zunanji minister, grof Mnraviev, s svojega dopusta. Odgovor Porte na ultimatum velevlastij je došel, če predro je pretekel rok, kateri je bil določen do predvčerajšnim zvečer. Porta sprejema zahteve vlastij, izraža pa tudi nekaj avojib žeja. Hoče namreč, da ostaDe v treh utrjenih mestih Krete nekaj turških čet v znak, da ostane Kreta pod p< kroviteljstvom Turčije. Velevlasti bodo seveda take želje zavrnile in turško gospodstvo bo moralo zginiti popolnoma z otoka. Malo verjetno pa je, da bo potem otok miren, kajti mej prebivalci raznih ver je napetoHt velika. Tudi je še mnogo roparskih tolp Potovanje nemškega cesarja v Orijent se je začelo včeraj. Francozi in Nemci smatrajo to potovanje za sila eminentno, kajti baje se gre za to, ali naj obdrži Francija svoj protektorat na 1 orijent-skimi krščani, ali ga odvzame Nemčija. Francija se sklicuje na svoje starodavne pravice. Francoz Ludevit Svet: je bil prvi vojak za sv. cerkev, Franc I. je že imel protektorat in križarske vojne so bile delo Francoze v. In papež Leon XIII. pritrjuje Francozom ter jim je s svojim nagovorom francoskih romarjev „tradicijonalni protektorat* zopet potrdil. Nemci trdijo, da je storil to papež le vsled vpliva kardinala Rampolle, ki je baje notoriČen nasprotnik protestantovske Nemčije. Nemška vlada je poklicala demonstrativno Že šest let v Vatikanu akreditiranega poslanika pl. Riilovva, sicer pa se ni zgodilo s tem nič hudega, ker imenovan bo pač drugi poslanik. Jako zanimiv pa je tudi boj mej nemškimi časopisi radi — stroškov cesarjevega poto- dala v izbi taka pobitost, da se ni upal nihče iz pregovoriti. Huda babica je mehčala skorje Črnega kruba v skledici in jih celo uro vsrkavala Mar'a je pomolzla kravo, prinesla kablico z mlekom in jo postavila na klop. Potem je prelila babica mleko iz kablice v vrč, tudi previdno, brez naglice, oČividno vesela, da ne bo sedaj, na post pred Ma rijinim vnebovzetjem, nobeden mleka pil in da bo ostalo nedotaknjeno. Samo mleko, par kapljic, je vlila za Teklino najmanjše v skledico. Ko sta nesli na to ona in Marja vrč v klet, je planila Motka hipoma pokonci, splezala s peči, šla k klopi, kjer je stala lesena skledica s ekorjicami kruha, ter jih poškropila z mlekom iz skledice. Babica ss je vrnila v izbo in se spravila nad svoje skorje. Saša in Motka, ki sta sedeli na ^ečl, sta jo gledali in so veselili, da je prelomila post in pride s^daj prav gotovo v pekel. S to tolažbo ste legli spat. Saša je sanjala strašna sanje: velika peč je gorela kakor lončarska, in hudi duh, ves črn, z rogovi kakor krava, je gnal babico z ^olgo palico v ogenj, ravno tako, kakor je gnala ona gosi. V. Na Marijino vnebovzetje ob jednajstih ponoči so vzkričali fantje in dekleta, ki so hodili spodaj po J travniku, ter stekli proti vasi. Zgoraj sedeči izprva niso mogli razumeti, kaj naj to pomeni. „Goti, gori!" se je razlegnil zdajci od spodaj zbnjen vzkrik „goti!" Zgoraj so se ogledali, in očem se je pokazal grozen, nenavaden prizor: Na jedni zadnjih koč je plapolal na slamnati strehi seŽenj visok plamen, vrtinčil iskre visoko ter jih razsipal na vse strani, i kakor vodomet. Skoro je bila cela streha v jednem, svetlem plamenu, in čnlo se je prasketanje ognja. Mesec je obledel; rudeč, trepetajoč žar je napolnil že celo vas; nad zemljo so begale črne sence; dišalo jo po dimu. Ljudje, ki so pritekli od spodaj, so bili vsi zasopli, padali so in se niso mogli spoznati pri nenavadni svetlobi — bilo je strašno! Posebno grozno je bilo, ker so krožili nad ognjem po dimu golobje; in v traktirju, kjer o požaru še niso ničestr vedeli, so še vedno peli iu igrali harmoniko, kakor da se ni nič zgodilo. ,Pri strijcu Simeonu, gori!" je zavpil nekdo glasno in hripavo. Marta je letala pred svojo kočo semtertje, vila roke iu šklepetala z zobmi, dasi je gorelo daleč na drogom koncu vrste. Nikolaj je prišel ven v svojih čevljih iz klobučevine in otroci so tekali v vanja. Cesar in cesarica ne potujeta namreč le z jedno ladijo, nego ju spremlja Še nekaj manjših ladij. In to stane milijone. Ker pa — kakor znano — nemški cesar nima posebno velikega premoženja ter je vsled svojega potratnega življenja, osobito pa radi Bvojih brezkončnih potovanj z denarjem vedno prav na kraju, bodo morale dati državne blagajne podporo. Listi se sedaj prepirajo, kdo sme tako podpoto dovoliti in kolika sme biti. Iz državnega zbora. V 5. seji poslanske zbornice dne 4 oktobra t. 1. so poslanci Spinčič, dr. Laginja in tova-riši podali naslednjo, na ministerskeg* predsednika kot min stra notranj h del naslovljeno interpelacijo: Predloživši uradno dopisnico v italijanskem jezikn, pcslano nekemu hrvatskemu drttltvTJ so prvo podpisani z nekaterimi splošnimi, iz prakse obče Talnega jezika ces. kr političnih oblastev v Istri vzetimi opcmrjimi dne 30. Karta 1898 Nj. eksce lento gospoda ininmter^ke^a predsednika kut voditelja ministerstva notranjih d-l vprašali, £% hoče brez odlašanja narediti konec poi talijančevanju dežele, katero so politična oblastva v Istri naredila za sistem. NjtgA ebscelenca je na podlagi poizedb dne 21. aprila 1598 odgovorila da je bila dotična dopisnica pislauu vs!» d pomete pisarne zadevnega c. kr. okrajnega glavar.-tva, da je tista dops »ica po 8amii>u slučaj in je dostavila, nda se v Inrn kakor v vseh, tržiškemu namestništvu podrejenih pokra-jiuali diže politična oblastva načela, da je rešiti ve; ko vlogo v tistem lesiku. v katerem je pisana". V odgovor na to j« prvoimenovaoi poslanec ■ tovarini podal dne fi. maja 1808 n i Nj. •ksoelencd gospoda mimatersk^a predseda.ka kjt vol t"ljn ministerstva notranjih del doslovno .nrerpebcijO, v kateri )e e silno innožino slučajev dokatal, da do-lična dopisnici ni bila poiami en slu ai, ampak da se pri t,stem c. kr okrajnem glavarstva tak.) redoma postopa, in r.e samo pn tsiein, ampak da se tudi ostalih pet v Istri, petem goriško jednako • bi is fo za Trst in okoiico (magistrat), c kr. natntstnntva iu večinoma tudi ostala cesarsko kraljeva in droga cbtastva v oocevsnju. s hrvatskim« m slovenskimi strankami poslužujejo skoro iakljnćno italijanskega ali nemškega i«?ika. „ - :» m ue /iku, v katerem je bda s-e-tavljeua; da se z not.orisko hrvatskimi a i slovenskimi stiatikaml, in t'kiai', ki se poslužu ej'» hrvatskega ali s!ov» nskevra ^e-iiki, ril sirani cesarsko-kralj« vb oblasti, in ne le pol'tiškib, ampak tudi ostali!-, ter zstc-tako od drug h oblasti občuje v italijanskem ali nemškem jez.ko, ter da mo s tem primorske pi,kr*jine poiraliančujejo zi.st.erna tično". „N:a to vprašanje ni b lo odg vera do daoea. Zi-tem tr.(a ilalje, istega hočejo obraniti celo tudi nasilnimi Hjed.stviJ. Iz VStB >-trck javne uprave in iz vseh krajev dežele je lahko na.»hi dokasov, da c kr. oblastva s hrv.it-kmi in slovenskimi stran 'va .ui «.e občutju hrvatski ali slovenski, kar d\ kazoja tudi dop:s z H. avgusta t. I., št 666*3 c kr. okrajnega glavar stva v Pazinu župnemu ur. -Iu ; a tako postopajo najOČitoejše C. kr. politična oblastva; hrvatske nlogi i Ovokonstifnirane cbči-e Višnjan rešuj jo na pr. vekateri c kr. oblastva hrvatski, e«i. kr. okrajno glavarstvo iv Poreču) pa italijanski. l\i »istem naj hh tu pojasui le po neka'er.h ukaz h oes. kr. name:if ništva, oz roma po djtičoem sam.h srajcah okoli. Prej hišo viikegs stražnika je hl m kdo na Že'ez::o pločo: bein, bom, bem! in ob tem nepretrganem zvenenju se ti je srce krčilo in m az te je eprelettVrd. Stare babe eo prišle z ikonami. Ij dvorišča so izganjali tel ta, krave in ovce na cesto, zaboje, ormre in ovčje kože ao vlačili ven. Crn žrehec, katerega niso pOŠčal k čredi, ker je rital in konje tolkel, je dirjal kop tajoč in razgetajoč jedenkrat in še jedenkrat po vasi, ua'avil se na to hipoma pri nekem vozu ter ga začel z zadnjimi kopiii kresi-ti. Onstran v cerkvi so tudi bili pkt zvone. Zriv*n goreče hJše je bilo tako vroče in tako sv* tlo, da si razločeval na tli h vsako posamezno bilko. Ni jedni cmari, katero ao bili srečno piinesli iz ognja, je seiel v jopiču Simeon, rdtčelaa mnžik z velikim no3om, kučmo, nategnjeno do uš s Čez glavo. iČena mu je U žala z licem navzdol, brez zavesti, ;e'e na tleh. Osemdes* tltten ttarrc, majhen, z dolgo brado kakor pritlikavec, je držal v roki bel sveženj. V njegovi pleši so so zrcal li plameni. Sta rosta, Antip Sedjelnikov, je stopil s sekiro h koči in razbijal okna; drago za drugim — nihče ni vedel, zakaj. Potem je začel sekati stopnice. .Vode, babe!" je kričal. „Urizg^lnico seai! Uruu!a ,Dalje prih.) postopanju. Jeden ukaz c. kr. namestništva v Trjtu se glasi doslovno : Prva se glasi: „Štev. 18.315/VIII. 189 7. Glasom prijave c. kr. okrajnega sodišča v Motovunu od 25. avgusta t. 1., štev. 5708 je žapni urad v Gradim odklonil Viprejem nekega italijanskega dopisa istega sodišča ; v stvari matic, in to z izjavo, da je pripravljen I vzprejemati le dopise v hrvatskem, slovenskem, latinskem ah tudi češkem jeziku, ker, kakor pravi, ne ume italijanščine. Ker pa italijanski jezik v Istri spada mej de ž-Ine jezike, m opravičeno postopanje omenjenega župnega urada, kakor urada matic. Velecastiti škotijski ordinarijat, kateremu je morda že došla neposredno kako prijava o stvari od c. kr. okrajnega sodišča v Mor ovu nu, je naprošen slu>beuo uljudno, da primemo pouči župni kakor I matični urad v Gradini — kateri a« očividao nahaja v zmoti s tolmačenjem od uje-a navedenega § '9. državnega temeljnega zakona od 21. decembra 1867., drž zak. štev. 142. — ter posili isuga, da bode I v/prejemal italijanske dopise, o čemer se voda ostaja i reosnemu župuemu uradu ua avobadno voljo, da su za svoj« laaiuo dopisovanje poslužuj« kakega dru-z?ga deželnega jezika. Vel<" asi iti š&atijski ordinarijat izvoli biti tako uljudnim, d t prijavi leuikaj u tem, kar je ukrenil. Trst, dne 3. septembra 189 7. C. kr. namestnik Rinaldini. V e I e (j a s t i t e m u škofijskemu ordinarijatu v Trstu". ,Ta alučaj se ilustiuje ».m po sebi. Ker italijanski jezik pripada v Istri k Utželmm jezikom, j mera te Župni i rad — v župniji s hrvatskimi ver-j niki — kakor ur..d za vodstvo matic prisiliti, da vzprejems Palijšnske dopise. OJ ord'uarijuta dobiva žu -m urul hrvatske župnije prepis nemške naredbe, jio kaf-ri nnj j« prisiljen vzprejemati italijanska do piše ! Na italijanske župne urade, kt so tudi uradi matic, ni še r.iklar cd c kr oblasti — katere bi morale postopati z vsemi jedaako — dosel dopis v hrvatskem j»*;ku, da-Hi ludi ta jezile pripada dtjžel mm jezikom v I - r r i; z istimi s« ne korespouduje m hrvatski ni r.emški, ampak ie lUlijauaki, kakor j bi se moralo s hrvatskimi občevati hrvatski". T.» naredba ;« izšla torej še iz namestniku-vin i sedaj upokojenega namestn.ka Draga naieiiba p* jo izšla za časa narrmstui-j kovanja Sedanjega namestnika in se glasi: .Štev 12.212 IX.. 1898. Kakor naj se izvoli I poarni is priloge, se je župuik v Gročani branil j vsprejeti nemški poziv, došel mu j« cd c. kr. okraj-' ne^-! \:i iv:ir.Ltva v Kopru v stvareh matic. /Mini uradi delujejo v svoji lastnosti kakor uradi mit'c in popisov na podlagi avtoritete, podeljene jim cd države iu kakor tudi in-i j zassDni, ampak javni uradi. Jezik, v katerem naj oočajejo politiški iu župni uradi, ee ni rešen. Ž opni uradi k^-kor uradi matic pa nikakor nira.-j') pravice, tudi najtoplejšo zahvalo za mgdo pomoč dolžni raznim blagim dobrotnikom mirni pa še posebno gosp. županu, F r. G a r z a r o I i j u pl. T li u r n I a c k , kateri se je nesebično za nas trudil ter nam je izprosil naglo pomoč na najvišjem mestu, od vis deželnega odbora in drugod, da ni bomo ložej zopet postavili porušeno domuvja. V svojem in i;.ientt svojih nesrečnih sosedov zakličamo vsem dobrotnikom: ,Bog pluti!" — Anton P r h a v c štev. 17. Franc A n t o n č i č , Anton P r h a v c št. 14, J tnez Suša Dnevne vesti. V Ljubljani, 19 oktobra. — („Slovenac") jo v svoji jezi, ker njegove spekulacije na potolkj ne najdejo primernega odziva, padel že tako dileč, «la frukt'fioira — tiskovne pogeške. V naš«m članku o vladnih poga- I janjili z Italijani je bilo napačno tiskano, da so i italijanski poslanci klerikalci, in je izostala pomotoma beseda, da so tirolski itabjtnski poslanci klerikalci. „SIov." je to slastno p-»p idel in gloda ta kost, da bi svet ne izvedel, d.* seje onss/ojim član-i kom o vladnih pogajanjih z Italijani zopet jedinkrat j blauniral. Kar smo mi domnevali, to s-j je namreč izkazalo kot resnično. ^Piccolo" potrjuje, da se bnron Dipauli trudi, pritlobiti tirolsko italijanske poslance za vlado ali jih vsaj ločiti od levice, in da bi vladi rada tudi primorske 1 iške poslance pritegnila na svojo stran, a le z gospodarskimi in ue s političnimi koncesijami. — (Naš deželni šolski svet.) Uradni list poroča, da je c. kr. deželni šolski svet dovolil raz-dnlitev IV. razreda tukajšnjo realke v dve para-I Iki, zamolči pa, da je ravno ta pr-slavni šolski svet cd/zal ž« dovoljeno paralelko III. razreda tukajšnje sloveiske gimnazijo s tem, da je premestil jedhega učitelja z gimnazije na realko. Se več, jedna kranjska realka ima svojega zastopnika v deželnem Šolskem svetn, pet kr-vnjskih gimnazij pa te milosti ni deležnih! Kako hitro dolnje naš prestavni d^žolni šolski svet, se vidi is tega, da je šele Čez tri tedne rešil prošnjo nekega učenca za ponavljanje razreda, čeravno je | bila prošnja predložena in podprta še pred začetkom š< lskega leta. In kaj ngj rečem k razmeram v Novem mestu, kjer se letos zgodovina in zemljepisje ka"r nič: no podučuje?! — iReknrzi primorskih posojilnic.) Z osi« rom na smešno bahanje „Slovenčevo", da je ugodna rešitev rekurzov primorskih posojilnic zgolj in jedino zasluga „Gospodarsko zveze" in dr. ŠušterŠiča, ki jo „žrtvoval brez vsacega odškodovanja svoj dragocen čas in svoj denar za blagor obmejnih olovencev in Hrvatov", moramo o tej zadevi izpre-govonti še nekaj besed, da so prav spozna ta za» sluga in ta požrtvovalnost. Kdor pozna količkaj zgodovino posojilništva, tisti ve, da tako, kakor na Primorskem, eo politična oblastva postopala tudi drugod proti posojilnicam. Itekurzi so povsod pomagali in pomagali bi bili tudi na Primorskem čisto gotovo, ne da bi bilo treba dr. Sušteršiču žrtvovati svoj dragoceni čas in svoj denar. Sicer paje očitna neresnica, da je le zasluga „Gospodarske zveze", da so se rekurzi povoljno rešili, kajti prav toliko zaslug, kakor .Gospodarska zveza", ima za stvar „Zveza slovenskih posojilnic v Celji". Ta je prva branila pravice posojilnic in zmagala i raznimi rekurzi £e v časn, ko „Gospodarske zveze" ie bilo ni. , Z veza celjskih posojilnic" je sbrala pravni materijal za rekurze na tej pod lagi delajo zdaj drogi ko je ona stvar pri ne i pij al no dognala. Tndi primorskih posojilnic ni vBeh redila „Gospodarska zveza', kajti kolikor je nam znano je „Celjska zveza* vodila borbo za tri primorske posojilnice, za podgrajako, nabrežinsko in koprsko, za podgrajako že ob časa, ko pod pokroviteljstvom dr. SuSteršiča stoječih posojilnic ie bilo ni. Z ozirom na to je naravnost nesramno, da se drzne „Stovenec" metati velike zasluge celjske zveze pod mizo in vso zaslugo monopolizirati za .Gospodarsko zvezo", o tiroma za dr. Šu&teraiča. — (Slovensko gledališče) Še enkrat opo zarjamo na nocojšno predatavo Vikt P a r m o v e 1St are pesmi", ki se bj pela prvič in bo v nji nastopila prvič na nafom odru gdč. M. iSt'astna iz Prage. Ker se ponovi tudi „Povratek" Serg-jana p). T u c i č" a , bo gledališče nedvomno raz prodano. — (Solo za zborno petje) gojencem, starini 16 in več let osnuje letos „Gla*t>ena Matica". Gosp M 12. ure v pisnrni „(ilasb. Matice" nli pa p i h m en o. Plača se čleoarina (2 gld. na leto) in 1 g d. nčnine na rineseo. — (Germovo razstavo slik v Rudolf murnu) je od dne 11. sej> embra do 9. oktobra t. J. obiskalo 7f)(» ljudij, mej temi 250 z dijaškimi vs^op nicami. Prodani sta bili dvemanjš. stiki za neznatne v«wte. Ker je uprav zadnje oni popra sevalo vsfl ob iskovalcev po cenah posa.-jn-ztiih slik, prosijo se do tičoiki. da izvolijo čun prej naznaniti, ali, in kam naj se jim slike dopošljejo. Nekoliko slik, ki ao splošno ugajale in za katero bi se še. ker niso *draye, utegnil vender-le zghisiti kak konec, prevzela je v komisijo trgovina z u meti i na mi L. Schvveotuer ' v Ljubljani. Tej tvrdtci, ki je kaz-tia za razstavo j ves čas toplo, pri nas nenavadno in nesebično za- i m n v. nje, kakor tudi tvrdki J. Naglas, ki je z redko ' potrpežljivostjo dudala draperijo iu droge j)» tceo e rekvizite, tsreka se t»-m potem naisrčn^jša zahv.tl*. — (Odsek »muteur-fotografov rSloven-akeqa planinskega društva") bftZnattjs v*«m onim p. n. gg. amateurjera, ki ne udeleže (ekmovalnega slikanja, da je društvena soba v .Narodnem domu" odprta vsaki dan od 1/a7. da l/to. ure zvečer, kjer eo tekmovanju namenjene slike oddati najkasneje do 15. t. m. — (Ustreljena hijena.) o kamri smo j orodji te d n'. *e je klatila celih lesi mesecev okrog Slengša, Ueia je iz menežarije, ki je bda meseoa aprila t. 1. v Ljubljani. — (Zdravstveno stanje v LjubljarA) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanja mestne občine ljubljanske od 2. do S. oktobra kaže, da je bilo novo -rojencev 20 (= 29 70 °/o0) umrlih 16 (= 23 7C> ° 00). snej njimi je umrl za vratino 1, za jetiko 5, za vnetjem sopitaih organov 2, vs'ed samomora, 1, za različnimi boleznimi 7. Mej njimi Je bilo tujcev 5 (=31 2 9/eli lz 2«yodov 0 (a 37 75 °/o)« Z t l^fek-cijozmmi Deležnimi so oboleli, in sicer za škarla tico 1, sa duelj-vim kašljem 1, za viatico 1 oseba. — (Zima se bliza ) Iz Rateč na Gorenjskem se nam poroča: Karavanke iu Juliške Alpe ao bele. Danes ponoči je tukaj snežilo. Sneg sega blizu doline. — (Nosreoe) V Kočevju se je udri usad na 22 letnega premoga rja Janeza Zamido in ga zasul. Zttriiđfl je tnkoj umrl — V Vinjah pri Dolskem v kamniškem okraju je utonil petletni Franc B-Ie cijntii v domača ni vodnjaku. — (Nemška marka na Spodnjem Štajerskem.) Monakovško društvo, kateremu je namen, zbirati v Neir.čiji prispevkov v podporo spodnjpšta-jerskiii Nemcev in ki je največ pripomoglo k ustanovitvi celjskega „Stud»ntenlieima", je dovolilo sedaj 1OO0 mark „za tri nemške občinske šole v celjski okolici", kar pač pomeni, da je dovolilo denar za korumpiranje učiteljev m germaniznv<*nje slovenskih otrok. Kaj nesramnemu vmešavanju Nemčije v avstrijske notranje politične zadeve Še ne bo konec9 — (Zveza slovenskih prostovoljnih gasilnih društev za Spodnje Štajersko.) Štajersko nauaestmštt-o je dovolilo ustanovitev društva „Zo-veza slovenskih prostovoljnih gasilnih drnštev za Spodnje Štajersko". Osnovalno načelniŠtvo sklicuje v smislu § 13. zaveznik pravil glavno skupščino vseh slovenskih prostovoljnih gasilnih društev na Spodnjem Štajerskem, katera hočejo k zavezi pri stopiti, ua dan 30. oktobra t. 1. v Žalec v dvorano gostilne Hauseubichler, dopotudne ob 10. uri. Dnevni «*d: 1. Volitev zaveznega vodstva, t. j.: načelnika, namestnika, zapisnikarja in blagajnika; 2 Volitev zastopnika pri deželnem odboru; 3. Določitev o ga-silnem orodju in vežbanju; 4. Določitev kraja za prihodnjo glavno skupščino; 5 Prediogi in nasveti. Opomba : Vsako gasilno društvo, koje je svoj pristop k zavezi pismeno naznanilo, je nd zaveze in odpošlje k glavm skupščini jednega zastopnika. Želeti je, da pristopijo vsa gasilna društva k tej ve-levažni /avezi. Vsa ona gasilna društva, koja pošljejo svojega zastopnika k glavni skupščini zaveze, uaj blagovolijo to do 20. t. m. naznaniti načelništvu prostovoljnega gasilnega društva v Zdcu in navedejo ime dotičnoga odjioslanca — (Akad. tehniško društvo „Triglav" v Gradcn) bo imelo v soboto dne 15. t. m. slavnostno zborovanje s tem le dnevnim redom : 1 Čitanje zapien ka. 2. Čitanje zapisnika društva „Slovenija", .'i. Imenovanje častnega člena. 4. Poročilo upraviteljevo. 5 Poročilo odborovo. o Slučajnosti. Zborovalo se bo v čitalu ci Ht-inrichstrasse 8. II. Zičetek ob H uri. — (Umor.; Leta 1894. so v neki vasi blizu Polja našli posestnico Lucijo K o s t e s i e mrtvo. Bila je zgorela. Z laj se je posrečilo razkriti, di so ženo njem najbližji sorodniki zadavili in poteua truplo zažgali. Sodiš - je dalo zapreti sina umor jene posestnice, njegovo ženo in njegovo t>iščo, ki eo Lucijo »iostešič usmrtili, da so se polastili nje nega imetja, * (Javna dražba Zolovega pohištva i ki »e je vršila v torek popoludn« v Rte de liroxeles v Parizu, je privabita okoli 500 radovedneža/ ia bci-tantov. V veži Zolove palače je bilo pripravljeno vse ono pohištvo, ki naj bi se prodalo za 30 000 frankov. Tu ho bdi prekrasni kipi, rebeti pohištvo a Ia Louis XV , japonske utnetn ne, biljard, starogrški etebri, marmorni sarkofagi in priprosta miza iz orebovine. Licitaci a ne je aaČela z mizo. Izkli ealeo je začel: .Mita is orebovine, rojavo p'bar van««, 100 frankov 1" Nekdo ie ponudil 120 frankov k prvemu iu drugemu. Založnik Z levih romanov, Faequelle pa je zakiir:ai : „Jaz dam 32 000 fra u kov!* S ten je bila licitacija savriena Za ostali tisočak pa sn bo dražba v «- ho o nadaljevala. * (Socijalisti in orožniki ) V oočmi Lepsmy« pri Veszpnmu nn Ogerskem je provzročd > šest vinjenih Socijalistov us unci veiik izgred. Ko *o prišli orožnik', so jih BOOijahtti ttapadtt. Neki orožnik je nstrel l ia radel eocijalista Ssoladvja. Krogla mu je šla Mitozi prsa in hrbet ter je ubila za njun stoječo deklico. Deklica je umrla takoj. Sso ady pa je ž. v e 1 še več ur Mnogo ljud j so zaprli * (Drema .Kapitan DrevfaeT Igralen :ie varna) V Dsbreesina n* Ogar«k< a so predvče-rajšnjim igrali dramo „ Kapitan Drayfda>M Občins vo je igralcu in igralki, ki sra predstavljala prejfnsa in nj^ga leno, silno ploskalo; igralec pa, ki je ! predstav j >1 polkovnika do Paty d«' Gll ma, gia nO ' pričo prn vedno žvižgali in eikhli. Ko je ta igralec ! hotel iz gledališča domov, ga je čakala truma I ljudij, da bi ga pretepla. Priti je morala policija • da ga je spremila v svojem varstvu domov. * (Prinoezinja zaprta kot *fepanca) i Sansoaetka prisoesinja Trooetskoi je bila radi raz- ličnih sleparij, katere je izvršila v Londonu, A m j sterdamu in Rimu. iskana že dolgo časa s tiral J nico. V Benetkah w" jo radi ponareditve javne : list ne zaprli Ko je prestala kazen, je prišla v I Berotin in ta so jo v nekem boteln zaprli. V po lic-ijski ječi pa se je princes;nja s trakom svojega krila ob"sila Princesinja Trtibf'tzkoi je Živeli« že več let ločena od svojega moža. ki je seznanil z njo v m kun specijalitetnem gledališču v Odesi. * (Pol milijona bankovcev) Miuolo zimo \ so zaprli vrh,.vi>e£a faktorja berolinske državne : tiskarne, Hugo Grnnentaala, ker je dal ban j kovcev fea 250 000 mark v javnost, dasi so bili ne rabni. S-dai pa se »e dognalo izdanih za \kA mili jona nerabnih mark. Gtuoeatha) je izjavil, da je to resnica, a da ni sam krivec. * (Sedemnajst milijonov tiskanih 6tranij) imajo knjige, ki so po vsem svetu iz.^ tekom lan-skegS leta. Ako bi kdo ?nal vse je i< eta, bi moral pročitati vsak dau neka! nad 45.000 «tranij, da tekom leta prečita, kar je bilo natisnienegi Čas mki niso všteti v ta izkaz. Po odstotkih pride od teh 17 milijonov stranij na Francijo 23, na Angleško 22, na Nemčiio 19, na Italijo (>, na špan-ko 4, na Rusijo 4, na S vedsko 3, na Norveško 3, na GrAko ii, na Portugalsko 2, na Nizozemsko 2, na Avstro Ogersko 2, na Dansko 1, na Jsponako 1, na Kitajsko 1, Rumunsko in Turčijo po 1/i°j'Q. KnjižGvnoati — Wlad. Le veo. Die krainisehen Land-handfesten (Sonderabdruck aus den „M'ttheiiungeu ftir oster. GeschichtsforHchung", XIX. Bd) To izborno delce našega mladega pisatelja je nastalo kot predavanje v seminaru prof Luschina, dobilo častno nagrado juridične fakultete graške in bilo natisnjeno po nasvetu prof. Rischoffa. Ono ne obsega samo opisa kranjskih „ročinov" iu njih virov, nego tudi jedrnato, dobro izcrpljeno zgodovino kranjske ustave ol 1 127G do 1848., katero mladim pravnikom in zgodovinarjem prav toplo priporočamo. Na str. 22 se izraža mne nje, da je morda goriški grof Albert I. 13d5. izdal štiri pn vil uij", tudi za kraško plemstvo. Toni bo držalo, ker „Carsia" je bila le v XI. stoletju posebna pokrajina, pozneje pa razdeljena mej G >rico, Devin in Istro. S. R. Tefefonična in brzojavna poročila Dunaj 13. oktobra. V današnji seji po* slaoske zbornice je predsednik dr. F u c h s predstavil novega trgovinskega ministra, barona Dipaulija. Ministri sede bedaj drugače kakor doslej. V sredi sedi grof Tbun. Poleg njega so uradniški ministri, na skrajnem dtsoem konca sedita K a i z l iu D i p a u 1 i, na skrajnem levem koncu Jedriejowicz in Kast. Začetkom seje je Funke interpeliral radi ukaza pravo sodnega ministra g'ede politične agitacija >odu<-kov, rekši, da je ta ukaz pavšalno razžaljenje vseh sodnikov. Interpelant je zaLteval, naj vlada i;avede tiste konkretne slučaje, kateri so uka* provzroiili, in vprašal, če bode vlada ukaz preklicala Scbonerer je vprašal pred-sodri ka Kurt.sn, ''».• hoče pri ministerskeaa predse duilju posredovat1, da preklice jezikovne na redbe. F u c h s je odgovoril, da sporoči ScbO cererjevo željo uinisttrakunu preds«doiku ^roiu. Tbonu (Obrna veselcfct.) Zbornica je potem nadaljevala razpravo u regulaciji plač državnita slug. Gr0\orila sta samo Schram-o.(i In P e r g e 11, poteni pa ie zbornica v stnidu predloga p -si. Pietaka odkaaala zakonski načrt proračunskemu odstku z naročilom, da o njem poroča tekom osra h duij Potem se je začelo prvo branje budžet ne ga provizorija, t. i ori la sta D 0 b e r D i g * kuteri je zatrjeval, da inuj^ko nacijonalno gibanje nikakor ne pojema, kakor uek&frruiki mislijo, ampak da se čedalje uiorneje razširja, in d'Angeli, kateri je izjavil, da bodo italijanski po^li-nci glasovali zn to, naj se provizorij odkeže proračonskemo odseka, ker se to mora po oprnviiuiku storiti, d-i ;a s tein ue'ejo prejudicirati nadaln trnu svoteinu postDp^nju. lUzptava se je potem pre-trgala iti na vrsto so prišli pndiegi o p »dporah po ujmah in povodnjih prizadetim okrajem. Pri jutrišnji razpravi o budgttnem provizoriju bo govoril fioančni minister, dr. Kaizl. Dunaj i"-, okti bra. < I p > g a j a n j i h me] vlado in mej italijanskimi p o si a n c i se raznaŠajo najraznoi rstnejše govorice, katerih še ni možno kontrolirati« Isl na je, da vodi ta pogajanja za italijanski klub posl. lis se vi in istina je, da je večina primorskih poslancev proti približanju vladi, Če da na politi neuspehe ni upali, d-čim so i:i ski italijanski poslnnci zavzeti za približanje vladi. ji D.s. j 13. oktobra. Danes opoldne so se seŽll d» snici pripadajoči coni nagodbe nega odseka, d. se dogovore glede modusa proce« dei di. SUKnili so, sestaviti tri sekcije, in sicer: sekcijo za carinsko in trgovinsko zv-zo (na-čtlniK grof D z i t d uszv c k i), sekcijo za davke (načelnik grof Z e d r w it«) in sei-cijo za bančne in valutne zadeve (načelnik wit Berks) Za referente so določeni: dr. Foit (provizončoo) za carinsko in trg vinsko pogodbo, Mile\vski za banko. Schwar», Kulp, Ruto w ski, Tollinger in Šuklje, slednji za restittu-ije in refundacije. Nagodbeni odsek ima danes zvečer svojo prvo S";o in so se desničarski členi dogovori, da otpore nugodbeno raspravo z generalno debato. Du^ai 13. oktobra. Neroškonacijon>Ina stranka je imela danes sejo, v katen se je posvetovala o stuvacji, katero je vstvard izstop dr. Bar; utherja i/, stranke. Rasprava se ni dognala. Ia krogov stranke se zatrjuje, da se sicer secesije ni bati, možni pa je, da se nekateri poslanci odpo>edo mandatom. Dunaj 13. oktobra. An stro - ogrska bMika je danes obrestno mero zvišala za Va°/o-Lvov 13. oktobra. „Slovvo Polskie" javlja, da bo šef generalnega štaba fein. Beck v krotkem imenovan generalnim inspektorom cele vojske, njegov naslednik pa da postane sedanji vojni sapovednik v Lvovu. BudimpeŠtA 13 oktobra. Gospodarski odsek poslanske zbornice je sprejel brez pre-metnbe nagodbene zakone o carinski iu trgovinski pogodbi s Cislitvansko. Geneve 13. oktobra. Obravnava proti Lucheniiu je določena na dan 3. novembra ob 9. uri dopoldne. Pariz 13. oktobra. Štrajk pojema. Sodi se, da se ogromna veČina delavcev že jutri aopet loti dela. Carigrad 13. oktobra. Turška vl&da je na ultimatum Angleške, Rusije, Francije in Italije odgovorila, da je že ukazala, naj turški vojak i zapuste Kreto, izvzemŠi t ste utrjene kraje, koder koče Turčija, da raj ostanejo v doka/ njene suveren;tete. Poslaniki smatrajo ta odgovor za principijelno uklonitcv Turčije. Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem BOS*S m. Oktober i Stanje Čas opa- i baro-zovanja metra v mm. Temperatura v «C Vetrovi Nebo «8 JS c a ? flj * f n 11?. 13. • u. *ve«er i 7JW 7 7. »jatraj TS8 0 3. popol. ; 72» 6 7 7 76 14 4 ur svzb. si. jzab. •1. jzah. dež oblačno skoro jas. 188 Srednja včerajšnja temperatura 76, ta .'1 5' ped normalom. 33vLrra.islc3. borze, dn- 13 oktobra 1898 Skupni državni dolg v srebra avstrijska zlata renta . , avstrijska kronska renta t ' , , Ogerska krunska reutn 4°/0 uvstru-ogerske ham'-ne delnice Kreditjie delnice .... Nemški drž. bankovci za 100 m.vrk m mark......... tO frankov...... C kr. cekini 4% državne srećke iz 1. lMft4 po 250 gld. Državne srećke iz 1. 1864 po 100 gld. Donava reg. srećke 5", 0 po 100 gld. . , Zeti:!;. 00Ć. avstr. 1' . * ., zlsti zast. listi Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Ljuliiiiinske srećke......... Tramway dnist. velj. Papirnati rnbelj . 170 gld. a. v. 101 Kld 30 kr. 101 * 05 • 120 _ 20 _ 101 o 50 119 0 60 % ■ yo 902 352 1 50 ■ 120 30 • M 87' 1 ■ 11 * 77 1 «t 5*' 1 • 43 It 85 6 1 • 67 • > 165 gld. _ kr. 195 • 131 — ■ 98 n 20 n 154 » — f 22 50 n • — • 199 it 40 « 513 t — n 1 * 27»/ 4 K Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjava podpisana pietužno vest, da jo naju preljubljeua soproga, oziroma sestra, gospa Jera Tomšič roj Popek danes ob h. uri zjutraj, po kratki, mnčni bolezni, z B"gom spravljena, v 72. letu avoje starosti, iz-datmila svojo blago I.1S0. Pogreb predraga raj niču bode v soboto, dne 15. oktobra t. 1., ob 4. uri popoiudne iz hiše žalosti, Gledališke ulice 8t. 5, k t r bode truplo pokojnice blagoslovljeno ter prepeljano na p.-kopa-liaće k sv. Krištofu in poloAeno v lastno rakov k većneuu pocirku. Drago pokojnico priporočava v blag spomin iu molitev. (1597) V Ljubljani, o"ne 13. oktobra 1898. le mej Tomšič soprog. Uršula Martinjak sestra. kakor tndi privatne osobe ki imajo znanstva, se takoj vzprejmejo za prevzet je naročil na patentovane predmete. Visokn provizija ali etalno plačilo se garantuje — Ponudbe vzprejema IT« Iliima^ek, 1'rHKa nai-ll. (1494—8) Ces. kr avstrijske tffa državne železnica Izvod iz voznega reda veljaven, od dne 1. oktobra 180 8. leta. Odhod la Ijjabljttne jnž. kol. Proga ee»» Trt*.* Ob 12. uri 5 m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljubno; ćez Selzthal v Aunse, SolnoRr»d; fle» BLlein-Reifling v St»-yr. Line, na Dunaj via Amstettei. — 01 7. uri 5 m. zjutruj osobni vlak v Trbiž, Pontabtd, Btjjat, Ce lovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, cez Selzthal v So In« grad. cez Amstetter na Dnnai. —Ob 11. uri 50 m. dopoludre osobni vlak I Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Sebthal, Dunaj — Ob 4. ari 2 m. popoiudne osooni vlak v Trbiž Beljak Celovec, Liuluio; čes Selzthal v Solnot. Pariza, Geneve Curiba, Bregonca, Inomosta Zella ob jezeru, Leud-Gasteina Ljabna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. ari 57 m. popoiudne osobni vlak z Dunaja Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Franzensfeste, Pon tabla. — Ob 9. ari 6 m. zvećer osobni vlak s Dpoaja, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla — I*rovu la Nove-ic* uieata In Ko«ev|» MoSani vlaki: Ob 8.uri 19 m.zjutraj, ob 2. ari32 u popoiudne in ib 8. ari 00 m. zvećer. — O«ltao«l la l»|ub> l)aur d. k. v kimiulk. 01 7. ari 23 ta. zjutraj, ob 2. on 5 m. popoiudne, ob 6. uri 5o ni in ob 10. ari 2.-i min. zvećer, zadnji samo ob nedeljah in praznikih v oktobra. — Prihod v l;|ubi)i«u<> d. k. Is Kamniku. Ot 6. ara 56 m. zju traj, ob ti. ari h m. dopoludae, ob 6. ur lo m. ia ok 9. uri 66 min. zvećer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih v oktobra. 0044 — 83' I ♦♦I Znamka )K zvezda. B : I ošej (vrhne čevlje iz gume) f iz tovarne (1533—4) ■ „Provodnik-Riga" | priporeća j»o m« i 11 ■ >.jili cenah tvrdka £ ■ z i Ant. Krisper, Ljubljana. 8 ■asooBjalooaaiooajaieo %zw eo SaV »•■■ ooa««>oawai Mlađ oz z dobrimi »pričevali, li£e aluibe kot olt^In-nkl laliiKia ali pa tndi kot a»lii|{» h g08pdnacpga. (1596—1) Naslov pove upravništvo aSlov. Naroda*. za jesen in zimo ima za preprodajalca Albert Matzner na Dunaju l„ Kohlmessergasse 8, Zavojo vzorcev, obsegajoće srajce, jopice, hlače sa gospode, dame iu otroke, v znesku 10 20 gld. proti povzetja al* dunajeklm refareaoana. (1401—14) oasr svezo đ.o^n Tsaj novi letošnji pri tvrdki (1439—lil) Kham čl IVIurnik, «»««««« * 2enitna ponudba. Samec * * « * * *« (1598—1) »tar 34 let, v jako dobri službi, v prijetnem kraju, želi sh poročiti z gospodično, ki je čedne vnanjosti, stara do 30 let, pevka (sopranistinia) ter zna šivati in go-Bpodirjiti ter ima do 1000 gld premoženja. Le resne ponudbe a fotografijo pod šifro: „Lira" poste restante Maribor. Gostilna „pri kroni". Lepo urejeno kegljišče odda aa za nakaj dnlj ▼ tedna na keglja" tke družbe. Tući Be priljubljeno in vedno sveže Aaer-Jevo marčno pivo, dalje pristni dolenjski ovloek, ptujsko balo namizno vino, lstrl-Janskl teran. Za obilen obisk se priporoča (1594—2) z velespofitovanjem Ivanka. Ferles. r r V1Z1TN1CE priporoča ,,Narodna Tiskarna" po nizki cent. 1^ I Splošno kreditno društvo v Ljubljani, Dvorni trg št. 3 sprejema iu izplačuje hranilne vloge vsak dan, obresti 4l/.a°/o polumesečuo ali 4°/0 od dueva vložitve do dneva vzdige. V tekočem računu (G i r o - k o n t o) se računajo obresti od dneva vložitve do dneva vzdige za zdaj po 31 ,.n/o. Rer^tni cia.-v-©lc pla-dsi cLrvL^tTro eamc. S" Posojila in kredit v vsaki obliki, obresti so po Bluo}0 1 in po 5%, brez vsakih troškov ali prispevkov. Postno branilnične položnice in pojasnila brezplačno v pisarni ali po potiti (1565—5) Člani se sprejemajo iz nadih pokrajin, potrebno je le U s izjavo pristopa naznaniti, koliko glavnin deležev 'j po lOO gld. se želi. ti Uradne ure od 9.—12. dopoludne in od 3.—5. ure popoiudne. t- rti O -M " Jj D r» 'o •*> ■a a a ' ++ m a o O c. Ml IV tij t-i 011^5 h o i joiaolucijiic? Mjpc>poliic?njo plinove žarne luči plinov samovžigalec „Fiat lux" t* varnostno zaklopko pn.ten.ta.rsin. -v -vsnli. lc-a.lt-vxxn.lla. cJLrdfca-ve.li. unlpopoliiejft« In n»|sMtieBl|lv«-|*e sredulvo s* prUls;s>u|e plina« pria^n plin MitoniHili n >, samo da se ttilprn plinov petelin, varujo to--p j «-k»plu»l(tt in ntPOVnnlM po plinu, prlia« glavni plniuen prav polnaoinav, anbrniijiijei pri drugih običajih prižiganja običajni ekiplif alvtil pok in lirai-i vslcd tega *«r tv inreaine |»rav ImImIiio, b l ružu j«- prednosti p&loOV« turne luci s priietnostmi elektrlene luči. Me Inliko brni apri-ineuibe ol»sto|f«lh ntaprnv uvede na tiabent tforllu. (1489—6) V«*« AinoČ Še v porabi. Cena epnrutu H «1*1. Samoprodaja za Ljubljano v plinarni ljubljanski. Posojilnica v Radovljici obrestuje hranilne vloge po brez odbitka rentnega davka, kojega posojilnica sama iz svojega plačuje. r Lastnina iu tisk .Narodne Tiskarne*, 56