10. številka.
(t Tiita, t	ijitraj 23 janiiTarija 1897.)
Tečaj XXII.
„sdinoit11 tekaj« p* trikrat it t«4ea t ftaattk it. danjih tk torkih, A«tr«klk in aobotakh. Zjatranja izdanje iz-hajt ofc G. tri zjatraj. reiaraa pa »k 7. ari vaiar. — Ohajne izdanja itaaa: it jhutuic . f. 1.-, iETta A ▼•tri)« f. 1.5« ca tri ■«••« . . ,	< ,r,0
ta pol lata ..„».— . , „s__
m «a lata ... 12— . . . 1«.-Naraoalna ]• plačevati napraj na aaraftba fcrai prllažeae aaraoalna aa aprava aa aiira.
Poataitoa itarilke se dobivaj* t pri»-dajulaiaah tabaka v lratu pa 9 nvi, isvan Trat* pa 4 ari.
EDINOST
Oflaai aa raian* po tarifa ▼ parita; if aaalave s dahaliml irkaai aa plačaj« proatar, kolikor obaaga aavadaih vratio. Ponltna, »smrtmee ia javna zahvale, do-natii »fltai itd. at raimnaj* p*
▼ai dopiai aaj aa paiiljaja aradaiitva
aliot Ctnarmt it.. 13. Tstko piam* mori kiti frtnkovtno, ker nofrtnkovtna a* n« aprajamtjo. Rokopiai ao na vraiaja.
Naroiaina, rokltmtaijo ia ogitaa apra
iomn upravniitvo ulita Malina pic-flolo hit. 3, II. aadst. Naro6aino ia ojlas« jo plt&avati lota Trat. Odprto rokltaat «ija «o proitn poštnine.
,f i«hmh j« •••«".
BILO
na javni narodni shod,
ki ga sklicuje pol. društvo „Edinost"
v prostorih gostilne gospoda. Ma^ajne v sv. Križu
v nedeljo, dne 24. januvarija ob 3V uri popoludne.
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Utemelje vanje resolucije radi osnutja okrajnega glavarstva za iržašk« okolico.
3.	Eveuiuvelui predlogi.
Tržaški in ekoličanski Sloveici!
Sedaj Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vaše občine, in po tem takem tudi za svoj lastni blagor. Vsakemu bode prilika, da pove, kar mu je na srcu. Politično društvo .Edinost" sklicuj« zaporedoma shode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem številu udeleže teh shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa
Odbor političnega druStva „Edinost".
želi in zahteva ljudstvo.
Za jednakopravnost na južni železnici.
Interpelacija poslanca Nabergoja v seji zbornice poslanoev dne 19. januvarja 1897. do ministra železnic
Kakor znano, se od 1. januvarja t. J. sem ne zvoni već o odhodih vlakov na kolodvorih in postajah. Potniki na kolodvoru v Trstu se kličejo o odhodu z besedo „Abfahrt* in „Partenza", kakor da bi se hoteli odpeljati le Nemci in Italijani, do-čim ao večinoma potniki navadno Slovani, ki morajo plačevati za vozni list isto svoto, kakor
Italijani in Nemci. In vendar se ne jemlje nikakega ozira na Slovane
Podpisani si dovoljujejo vprašati njeg. eksce-lenco gospoda ministra za železnice:
«1. Ali je znano njegovi eksceleuci, da se na kolodvoru južne železnice v Trstu in na nekaterih postajah v Primorski odhod vlakov naznanja potnikom le v nemškem in italijanskem jeziku, in da se pri tem le na večino potnikov ne jemlje ozira ?
2. Ali je njeg. ekscelenca pri volji ukreniti tako, da se bode odhod vlakov, toliko na kolodvoru v Trstu, kolikor tudi na vseh postajah v Primorski, naznanjal tudi v slov. jeziku, slovenski, oz. hrvatski?" Na Dunaju, dne 19. januvarja 1897,
PODLISTEK
17
Fromont mlajši & Rislcr starši.
ROMAN.
— Francoski spisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
Risler je imel misel, da bi se deklica šla kam učit, za jako važno. — „Le uči naj se česa," je dejala dobro duša. „Pozneje bode moja skrb, da jej kupim kako podjetje'...
In tista gospodičina Le Mire je baš govorila, da se misli v par letih podati v pokoj. To je bila ugodna priložnost.
Nekega jutra, nekega miiavega jutra v novembru, jo je peljal njen oče v Rue du Roi-Dor<5 i četrto nadstropje stare hiše, ki je bila še stareja, še mračneja od one, v kateri so stanovale naše tri družine.
Spodaj, kjer se ie mostovž zavijal, ja visela množica tablic z zlatimi napisi: „Tvornica za skrinjice", „Pozlačene verižice', »Otročje igrače', „Steklenina", „Poročni buketi", „Prodaja poljskih cvetic', in čisto pri vrhu majhna, zaprašena tablica, na kateri se je v okviru iz obledelih bisernic, steklenih grozdov in črešenj, svetilo košato me: Angelina Le Mire.
0 iztirjevanju davkov. - Umesten nasvet
Govoril poslanec dr. Laginja v seji zbornice poslancev dne 8. januvarja 1897.
Visoka zbornica! Prihajam sedaj do besede kakor govornik „zau, pripomniti pa moram takoj, da bodem govoril le v ovojem4 imenu, ker vsled tega, da sem bil le jaz sam še prijavljen za besedo, nimam prilike, da bi sintetizoval govore družili gospodov.
Umeje se ob sebi, da se omejim le na malo toček, ker tudi parlamentarne razprave v nas hočejo usti ezati oni naglici, s katero se dela dan-d nes s parom in elektriciteto.
Govoril bodem najprej o načinu iztirjevanja davkov in o postopanju dotičnih davčnih oblasti nasproti davkoplačevalcem, in sicer pred vsem čisto na kratko o nekem slučaju, ki je značilen za tako postopanje in ki mi je bil nekako pred dvemi leti predmetom interpelaciji, na katero poslednjo pa, kolikor je meni znano, se še ni odgovorilo do danes.
Ta okolnost, kakor tudi dejstvo, da dotična cesarika oblast še ni definitivno odločila o stvari, sta najbolji dokaz za to — ker sem trdil že o
Kakšua grda hiša!
Tu ni bilo videti prostorne v®že Chebeove, ki je bila sicer začrnela od starosti, a okno in lepi razgled na tvornico sta jo delala svetlejšo.. Ozke stopnice, ozka vrata, vrsta četverokotiiih, majhnih, mrzlih sob, in v zadnji stara devica s tujimi kodri in tkanimi črnimi polurokavicami, či-tajoča umazan inopič „Časnika za vse' in jako nevšečna videti, da jo kdo moti v čitanju.
S kratka, gospodičina Le Mire je vsprejela očeta in hčer, ne da bi ustala dolgo je govorila o prejšnjih svojih razmerah, o svojem očeti', starem plemenitniku iz Rouerguea —- koliko starih plemenitnikov je pač že rodil Rouergue 1 — ia o nekem nezvestem oskibniku, ki jo je popihal z vsem njegovim imetjem. Goipodu Chfcbeu, katerega bo vsi obubožanci tako mikali, je bila takoj jake simpatična, in poštenjak je odiel oveseljen in ob-Ijubivši, da pride ob sedmih zvečer po svojo hčer, kakor sta s« bila dogovorila.
Gospodičina Le Mire je takoj odvedla novo učenko v sobo delavnico, ki je bila še prazna. Odkazala jej je mesto pred velikim predaljcem, napolnjenim z biseri, bucikami in šili, pomešanimi s pogrošnimi snopiči kolportaških romanev.
I drugih prilikah — da je bilo utemeljeno ono, kar i sem rekel v tisti interpelaciji in na kar se ni odgovorilo.
Tozadevno moram poseči malce nazaj. Odlokom c. kr. davčnega urada v Motovunu od dne 20. septembra 1879. št. 1821 naložilo »e je na podlagi naredbe c. k. finančne direkcije v Trstn neki Luciji udovi Valentič Gardelin, da naj poravna svoj zastanek na davku v znesku 196 gld. 39 nč., sicer da se sodnim potom prodajo nje zemljišča, na katera se je uvedla eksekucija. Udova, katere jeden sin je bil že takrat, ako se ne motim, v vojaški službi, dočim drugi sin ni mogel ničesar zaslužiti poleg rednega dela na polju, ni mogla poplačati tega in že istega leta je došlo do ekse-kutivne dražbe, in sicer baje radi dolga 702 gld. 66 novČ., dočim je dotična naredba proračunala ostanek dolga na 196 gld. 39 nvč. Prišlo je do sodne dražbe, na kateri se je dogodilo, da je neki veliki posestnik, neki sedaj že pokojni Cemerich iz Tone, kupil štiri parcele, da bi tako obkrožil svoje posestvo, to pa tembolj, ker je jedna teh parcel že takrat bila njegova last po nerazdeljeni polovici. Te štiri parcele so se mu prisodile vlast za 125 gl in on je položil ta zuesek; ostalih 27 parcel — kakor pri nas navadno, mal'h parcel, vendar pa cela kmetija — kupil je glasom zapisnika od 22. januvarja 1879, katerega natanjćni prepis imam tu pri sebi, c. kr. davčni urad v Motovunu za I gld. (Klici: Neverjetno!) in se se te parcele tudi prisodile v last davčnemu erarju.
Teh 125 gld. torej, katere je plačal Cemerich, je davčni urad pustil ležati kakor sodili depozit od leta 1879. do 1893., niso torej donašali nikakih obresti. Še le z dekretom od 18. junija 1895 št. 3666 okrajnega sodišča v Motovunu je bilo naloženo, da je izdati ta znesek. Kako da se je zaračuuil, to še danes ni znano stranki. Glasom pobotnic, katere moreni pokazati gospodom, ki se zanimajo za to, je stranka od 22. septembra 1880. pa do 5. decembra 1890. plačala okrogli znesek 800 glil. na te parcele, ki niso več bile njena last. (Čujte ! Čujte I) Po izkazu o čistem prihodku in po mojem računu bi moral znašati
Sidonija je imela izbirati ven bisere in uizati jih na motvoze iste dolgosti, ki so se potem po-vezavali v zvežnje za prodaj malotržcem. Sicer pa pridejo takoj ostale dame ter jej pokažejo nataujko, kaj jfj je storiti, kajti da na kratko povemo, gospodičina Le Mire ni prijela za nobeno delo ter je svojo obrt nadzorovala od daleč, iz tiste zadu-hle zadnje sobe, kjer je živela svoje življenje či-tajš podlistke.
Ob devetih so prišle pomočnice, petorica velikih, bledih, ovenelih deklic, slabo oblečenih, a dobro počesanih, kakor sploh vse uboge delavke, ki gologlave hodijo po pariških cestah.
Dve ali tri so zdehale, mele si oči ter pravile, da se jim od utrujenosti vrti v glavi. Kdo ve, kako so prebile noč!
Slednjič so se spravile na delo za dolgo mizo, v kateri je imela vsaka svojo miznico in orodje Dobile so majhno naročilo lišpa za žalovanje ter se morale požuriti. Sidonija, kateri je bila ravnateljica z glasom neskončnega nadvladanja odkazala ualogo ter jej pojasnila isto, je začela žaloitno prebirati množico činih biserov, črnih ribezljivih jagod in žalnih klasov.
(Prida ša.)
predpis davkov z vs*ni dokladrmi vred 17 gld. 50 nvč. it a 1 to, torej od leta 1879. do vključno 1896. circa 31B jild.
Ako k tem 315 gld. prištejemo še zaostanek prijavljen {ro oblaiti v okroglem znesku 200 gld., bil* bi stranka dolžna vsega ukupa 515 gold. na cesarskih davkih in vseli dokladah. A, kakor rečeno, glasim pobotnic, ki jih imam daae« v rokal), je ta *traiua plačala ukupe nad 800 gld. na davkih te kmetij'1. No, najlepše, gospoda maja, pri tem je to, da davčni erar, to je davčni urad v Motovunu^ ni hotel te kmetije, kar jo ie vendar nekoliko preceuo dobil, namreč za 1 g!d., opisati v nove zemljiške knjige kakor iastnino erarja, ampak je pustil upisano staro stranko kakcr lastnico, in jo je obremenil poten, dotični uložek, s vsemi možnimi zaostanki na davku; tako je raz-vidno n. pr., glasom nekaga izpiska iz zemljiške knjige, uložek 156, iz Kaštelirja — uprav za to gre tu —, da se je aa zemljišč« npisalo davčno brane 783 gold. 23 novi. od leta 1881., potem drugo, še prejšnje, kakor aovo breme pod praea. 3. avgusta 1880. št. 3900, v znasku 1107 gold. 66 nvč., potem gromado bremen na dobro zemlji-žko-odveznemu zakladu istrskemn, katerega poslednjega pa je, po zaslugi vlade in po prizadevanju vseh deželnih zastopnikov Istre, smatrati poravnanim in katere.au stranka nič reč ne dolguje. Ob takih okolnostih bilo bi komaj verjetno, da so ta zemljišča opetovano zopet prišla na dražbo na prošnje davčnega urada v Motovuna.
(Pride še.)
PolitiAke vesti.
V TRSTU, dnt 2w. junnrarija 1897.
Državni zbor. Zbornica poslancev je vspro-jela predloge o k o n g r u i in predlog imunitetnega odseka o dolžnosti poslancev pričati na sodiščih o svojih govorih, izuičenih v zbornici. — Posl. Gregorčič je interpeloval o pobiranju takse za tlak v Trstu.
Grof Holieinvart in njegov klub. Povodom predstojećega zaključenja našega državnega zbora se vrli te dui na Dunaju več banketov v slovo. Klub konservativcev je naročil za sredo v h6telu ,Imperial" banket grofu Holieuwartu na čast.
Praška „Politik* pravi, daje sedaj povsem gotovo, da grof Hoheuwart ne bode več kandidoval ter da Hohenwartovega kluba ne bode več v novem parlamentu. Kajti ta klub se razdeli v štiri klube, ki bodo jiovspm nezavisni rtrnr od drnzega. Ti klubi bodo : klub konservativnih Čehov, jugoslovanski klub, klub katoliškega centra in pa zveza romanskih poslancev.
Javljeno ja že, da bode Hohenwart pozvan v gosposko zbornico. V zbornici poslancev sedi že od leta 1872.
O gori omenjenem banketu čitamo v listih, da to udeležniki prirejali velike ovacije Hohen-wartu, zlasti ga je proslavljal češki plemenitaš grof P a 1 ffy v daljšem govor«. Rekel je, da so to resni trenotki, ko se treba posloviti od ljubljeuega vodiUlja, od moža zgodovinske važnosti. „Soaebno mi češki poslanci — tako je vsklikuil govornik — občutimo resnost tega treuotka, kajti z Vašo eksce-lenco no zgubimo le svojega voditolja, ampak tudi zvestega in močnega prijatelja našega nareda*. — Grof Hohenwart je odgovoril, da sb ponosom ozira na to, kar se je doseglo. Opominjal je konservativne življe, naj ostanejo tesno združeni, kajti v bodočnosti bode trtbalo še veče zložnosti nego v minolosti. — V imen« Slovencev je govoril poslanec Po vse.
Italija v Afriki. Iz Rima poročajo, da italijanska vlada za sedaj ne namernje poslati vojakov v pomoč v Afriko. Pooblastila pa je geuerala Vigano, da nabere Aškarcev kolikor se mu bode videlo potrebno.
Il Tigrčja ni nikakorinih vesti. Iz tega sodijo, da je položaj ob južni meji nespremenjen.
Različne vesti«
Jutrinji shod v sv. Križu. Vsaki dan nam
prihajajo poročila, po katerih smemo soditi, da se jutranji shod pol. društva „Edinost* v sv. Križu povspe do impozantne manifestacije prave narodne volje. Jutri bode zakljačena vrsta namerovauik shodov in mi smo od srca hvaležni Križanom, ki
so *e toliko pobrigali, da «;e ta zaključek izvrši čim sijajrteje. Čujemo, da se tudi m i o g* meščanov pripravlja v sv. Križ. Prav tako.
Zahtevajte! Kakor znano, opominja poštni akspedicijaki urad s posebnimi listki, prilepljenimi na časopis, stranko, da dohaja zanjo ta časopis. Poštn; urad v Trstu pošilja se danaanes te ope-mine (»priznanila" !) le v italijanskem in nemškem jeziku. — Ozirom na to preziranje pravic uasega jezika od strani poitue oblasti poživljamo naše slovensko obeinstvo : zahtevajte, kar vam grel — Kadar vam ja prinesel poštni sluga tak opomin, prilepljen na slovenski časopis v nemškem ali italijanskem jeziku, nikar ne vsprejmite istega, ampak kar na kratko povejte listonoil, česa zahtevate !! Vemo sicer, da ekspediciji v Trstu ni prijetno izdavati slovenske opomine, ker niti jeden tam nameščenih ljudij ne razume ni besedice slovenski. To pa ne briga nas, kajti menenje naše je, da občinstvu ni dolžnost, da bi se odpovedovalo svojim pravicam radi — nesposobnosti uradnega osobia za javno poslovanje. Saj plačujejo davke tudi naši ljudje. Ali meni morda si. poštna oblast, da slovenski novci niso toliko vredni, kakor italijanski ? ! Mi menimo, da so ; saj vidimo, da davčni uradi isto strogostjo pobirajo slovenski denar, iz česar je sklepati s precejšnjo sigurnostjo, da je ta denar — dober 1 Ako pa je denar dober, morajo biti dobra tudi naia prava; zahtevajte torej!
V ilustracijo postopauja nekaterih organov na naši pošti Haj služi tudi nastopno dejstvo: Včeraj predpoludne okolo 9. ure je hotel gosp. Fran 0-grizek iz Ljubljane kupiti na glavni pošti poštno spremnioo slovenskim tekstom. Dotična gospica ga js vprašala začujeno v nemškem jeziku : ,Kuj je to?' Slovenska stranka je bila torej priciljena govoriti v nemškem jeziku, ako je hotola dobiti slovensko tiskovino. Na to tiskovino je gospod Fran Ogrizek napravil slovenski napis, toda slovenske potrdnic« ni mogel dobiti na oddajnem u-radu. Njegove slovenski izražene zahteve dotični uradnik uiti ni hotel poslušati. Stranka se je udala taoda tu in je ponovila svojo zahtevo v nem. jeziku Vse zastonj, potrdnica se jej je izdala na nemško-laški tiskovini. Ker je bilo tam mnogo drugih' strink in g. Ogrizku ni propuščal čas, da bi se prepiral nadalje, odšel je z nemško-italijansko po-trdnico in z zavestjo, da je še mnogo uradnikov na c. k. pošti, k stari m se niti ne sanja — da govorimo s poslancem Spinčićem —da že trideset let obstojć državni temeljni zakoni o jednakoprav-nosti vseh narodov, v šoli, v uradih in v vsem javnem življenju.
A. mi ponavljamo: Zahtevajte tega, kar vam jamčijo ti zakoni!
Občinske volitve v Trstu. „Indipeudenteju* poročajo, da je namestniitvo poslalo županu dopis, s katerim poživlja istega, naj se požuri s pripravami za volitva v mostni ssastop oziroma deželni zbor. To volitve se bodo baje vršile že v drugi polovici meseca februvaria. Ker se bode v mesecu marcu vršile tudi dižavnozburske volitve, bodemo torej imeli vročo volilno kampanjo ravno v pred-pustni dobi. Zlasti našega pol. diuštva čaka zares ogromnega dela. Ako hočemo, da se ta velika naloga izvrši koristno za nnfio narodno stvar, treba, da se dala lo imo — vsi 1
Iz Rojana nam poročajo, da je zasloveli, iz Tirola došli laški učitelj Vanzetta zaprl za dve uri petorico učenk, ker so bile storilo grozen zločin, da ao spremile svoje mlajše bratce ali sestrice na .Božićnico* v otruškem vrtcu družbe sv. Cirila in Motoda ter da so tam poslušale pobožne pesmice in govore nedolžnih otročičev. — Taka strast ae obsoja že sama ob sebi, nočemo torej zgubljati nadaljnjih besed o tem. Le to bi radi vedeli, kako sodi veleč. g. župnik Jurca o takom postopanju najboljoga prijatelja svojega, kolikor jih ima v Ro-janu ! — In slednjič smo radovedni, da-li je kaj skrbalo dotične atariie, kje so jim bili otroci oni dve uri.
Goriška slovenska šola pred upravnim sodi-ičsm. Predčeraj je razpravljalo upravno sodišče na Dunaja o pritožbi mestne občine Goriške zoper naredbo naučnega miniaterstva, da je za slovensko ljudsko šolo zgraditi novo poslopje. Razsodba se objavi dne 19. februvarja.
Poziv. Og. načelniki narodnih društev Trsta in ekolice, ki so dobili povabilo na prijateljski po-
govcr glede prireditve skupnega koncerta na ke-nst „Družbi Cirila in Metoda', so naprofieni, da se vsukako blagovule udeležiti toga pogovora ali sami ali po svojih'odposlancih. Pogovor ie bode vršil jntri ob 10. uri predp.
Pomnoženje števila sodnijskih avikultantov. V popolnitev vasti, ki smo jo priobčili nedavno o tej stvnri, dozaajemo, da se v področju prizivuoga sodišča tržaškoga pomnoži število avekultantov od 30 na 40. Od teh jih bode dobivalo 18 ,adjutnm po 600 gld., drngih 18 po 500 gld., 4 pa bodo brez adjuta.
.Slovensko pevsko društvo v Ptuji" naznanja z ozirom na meseca avgusta 1896 objavljeni .Poziv slovenskim skladateljem", aledeči uspeh: Došlo je v tekmovanje od 21 skladateljev 48 skladb in sicer 29 moških, 18 mešanih zborov in eden samospev s spjemljevanjem glasovit ja. Primerjajo število letošnjih skladb z lanskimi mu je z veseljem kon-statovati. da je njih število poskočilo za 21. Izid tekmovanja priobčimo, kakor hitro nam dejde poročilo oceujovalcov.	Odbor.
Produkcija soli v Piranu. Kakor v Kopru, tako je tudi v Piranu minolo leto produkcija soli zaostala daleč za proračunjeno množino. Erar je bil namreč piranskemu konsorciju naročil 213.344 meterskih stotov soli, toda vsled slabega vremena moglo se je producirati samo 100.835 84 mt. s t., katerim je prišteti še preostanek 68.673 12 mt. st. od min. leta. Erar je prevzel zatorej le 138.652*72 m. st., vrednih 109.415 gld. 26 nč. Konzorcij trpi torej 53 854 gl. 07 nč. škode.
Poskušen samomor v bolnišnici. 481etni težak Josip Mahor iz Trsta je že nekaj časa v tukajšnji bolnišnici. Bolan je vsled pijančevanja. Mož si je bržkone skrivaj preskrbel alkoholične pijače in se v deliriju izmuznil iz sobane I. bolniškega oddelka, nahajajočoga se v I. nadstropju mestne bolnišnice, stopil nn hodnik ter se vrgel z okna doli na dvorišče. Zlomil si je par kosti ter si pretresel d rob je. Prenesli so ga v IV. oddelek bolnišnice.
Legdr (ali tifus) v Bosni. V okolici Visegrada se je pojavil legdr. Bolezen je nastopila epidemiški. Zdravstvene oblasti sodijo, da je ta bolezen posledica povodnji, ki je bila nedavno v teh krajih. Deželna vlada jo odredila vse potrebno, da zapreči širjenje epidemije in pa da jo kolikor prej možno uduši.
Odlikovanje vsroučitslja princa Borisa. Knez
Ferdinand bolgarski je podelil Borisovemu pravoslavnemu verouMtelju, arkimandritu Jasilijn, civilni red I. razreda za zasluge. To odlikovanje je baje odgovor na govorice, da nameruje knez Ferdinand izbrati svojemu sinu druzega vereučitelja.
Mažarščina v cerkvi. V „Slov. listu" čitamo: Nedavno smo poročali, da je sveta stolica nastopila zoper pomažarjeuje cerkve na Ogerskem. Besede rimske stolice tičejo Maloraaov. Malorusi so namreč imeli ves čas slnžbo božjo v staroslovenskem jeziku. Mažarski vladi to ni bilo všeč. Dobila je grko katoliškega škofa eperiješkega, Ivana Valyja, na svojo stran in ž njega pomočjo uprizorila boj zoper staroslavenski jezik. — Grkokatcliški Malorusi v Hajdudorogu šli so lani prosit ogerske mi-niotre, da so mažarski jezik uvede v liturgijo grkokatoliĆauov. Kake jo vlada to rada slišala, vidimo iz tega, da se je dne 27. julija 1896 vršila služba božja v mažarskem jeziku v vseučiliščui cerkvi v Budimpešti. In te službe božje so si izprosili Malorusi! Mažarji ao mislili, da je * tem za ziairom odzvonilo staroslovenskemu jeziku v njih državi. Toda hudo so se zmotili. Znani reskript kardinala Ledochow*kega poučil jih je, da cougre-gatio de propaganda fide ne privoljuje v to, da se nvede inažarščiaa v liturgijo grkokatoličanov, katere so Mažarji že tako razuarodili, da se vsi ne zavedajo svojo narodnosti. Rimska stolica postopa danes iavuo tako, kakor je postopala pred več nego tisoč leti, ke je blagovestnikama sv. Cirila iu Metodu dovolila opravljati slnžbo božjo v staro-slovenskem jeziku. Sveta naša blagovestnika sta bila največja rodoljnba, kar so jih imeli kdaj Sle-vani; bila st:; velika politika slovanska. Hotela sta z uvedbo staroslovenakega jezika kakor liturgijskoga jezika osvoboditi Slovane od uemškega apliva ter jim zagotoviti narodni obstoj v Svato-plakovi državi. Vsled slovanske nesloge je razpadla ta država, uničeno jo bilo delo, a Ciril Metodovi ačenei ae morali bežati is Panonije v Bolgatijo.
Tak i at j..? godilo prel tisoč leti Slovanom ; danes «e jim ne godi nič bolj \ Povsod se mm zatira jezik, ker vedo sovražniki, da z jezikom pade rudi narodnost.
Mednarodna konferenca zoper kngo Iz Rima je došla ve4, da so pristale vs> evropske države, tndi Angleška, na to, da se udeležb mednarodnega posvetovanja, ki bodo v Benetkah v ta namen, da se sklene, k^j je storiti zoper ku*o. Zagotovlja se pa, da se hoče Angleška energično upreti predlogom, zalitevajočim karanteno, zatvorenje indijskih pristanišč in jednako, kajti take naredbe bi hudo škodovale angleškim trgovinskim interesom. Obče znauo pa je, da gre „razsvetljeni*, a strašno pohlepni Angleški nje gmotni interes nad vse.
Statistika samomorov na Dunaju. Miuolega leta se je na Dunaju prostovoljno usmrtilo 396 oseb (318 možkih in 78 ženskih). Veči del teh samomorilcev se je obesilo (138 oseb), 110 se jih je ustrelilo, ostali pa so se utopili, zavdali itd.
Orožniki v bo{u proti delavcem. O izgredih v rudnikih drž. železnie v Anini pri H.n ovici, županije Temešvarske, čitamo v listih nastopne podrobnosti: Uveli so tam nov kooperativni konzorcij v obskrko delavcev. Delavcem ni bila po volji ta preosneva, ker jim je neugodna. Zahtevali so torej demonstracijami, da se odpravi. Sosebno ženske so se razgrevale za to ter ščuvale možke, naj priredijo splošen štrajk. Dnč 19. t. m zbrala se je velika množi ca delavcev in žensk pred ravnateljskim po-poslopjem ter priredila hrupno demonstracijo. Ker je izgred postajal gorji od ure do ure, pozvalo je ravnateljstvo orožnike v pomoč. Okolu 11. ure predp. je prihitelo 10 orožnikov pod poveljstvom jednega poročnika. V nastavši rabuki je nekdo s polenom prizadel poročniku priiično hudo rano na glavi. Na to so orožniki namerili karabine na množico. Oni demonstrantje, ki ko stali v prvih vrstah in pobijali okna na poslopju, vr^li so se na tla. V istem trenotku počile ao puške in kroglje bo zadele bolj oddaljene vrste. Osem delavcev je padlo takoj mrtvih, 13 jih je bilo hudo ranjenih. Od teh sta kmalu zatem umrla dva, 4 ali 5 drugih, med tem jedna ženska, se bor6 s smrtjo. Večina ubitih so bili očetje. — Poslopje rudniške uprave je hudo poškodovano, okna pa so pobita vsa. Mrliči ležć tam, kjer so padli. Med demonstracijo se je podala posebna deputacija k ravnatelju, ter zahtevala odpravo konzorcija. Položaj je jako orbiljen ter se utegne splošni štrajk razširiti tudi na Resico. V Anino ie dospel jeden bataljon vojakov. Štraj-kovce" j* "VMn 3.000
Sofimjsko. 24letni težak Ivan Picco, italijanski podanik, je bil predvčerajšnjem oproščen obtožbe zaradi hudodelstva tatvine, toda obsojen zaradi prestopka na teden dnij zapora.
291et,ni težak Josip Bitgoč, pristojen v Po-stojino, je dobil zaradi tatvina 10 mesecev ječe.
22letui klepar Josip Pavšič, stauujoči pri sv. M. Magdaleni gornji, je debil dva meseca težke ječ*, k r je bil v svojem stanovanju skril vojaškega beguna, topuičarja Rudolfa Slavca.
Kuledar. Dau»s (23.): Z a oka Marije Device; Rajmund, spozn. —Jutri (24.): III. nedelja po razglašeiiju Gospodovem. Timotej, škof. — V ponedeljek (25.): Spreobrnitev Pavla, apostola. — Zadnji krajec. — Soluce izide ob 7. uri 40. min., zatoni ob 4. ur: 46 min. — Toplota včiiraj: ob 7. uri zjutraj 5'5 stop., ob 2 pup. 6 5 stop. C.
Razprava proti morilcema pokojnega Ostromana
vršila se v torek, dne 19. t. m. pred porotnim sodiščem . Giadcu. Že pred določeno uro shajala s<t je po hodnikih pred dvorano velika množica dijakov, Hrvatov in Italijanov, ki je zasedla potem do zadnjega kotička ves prostor namenjen za poslušalce. Ti so pazno in vstrajuo zasledovali ves razvitek zanimivega procesa, ki je trajal nad deset ur.
Predsednik baron Neugebauer, otvorivši razpravo po običaju, je prečital obtožni spis državnega pravdništva v Rovinja, iz katerega je bilo pesneti sledeče: Javni mir v naši pokrajini kalijo že delj časa oslu Ini narodni prepiri med hrvatsko iu italijansko stranko. Tu imamo žalosten Mučaj pred sabo, ko je narodna strast preslepila celd organe, poklicane, da vzdržujejo javni mir red.
Občinska stražnika v Malem selu (Mali Lošinj), Josip Radoslavid, po domače Martinčič, 44
let st*r ia Ivai Fkopirie, a pridevkom Solst. 421et star, čula sU v nedeljo dne 2. avgusta min. leta ob #11 zvečer tri mladeniče, Jo* pa Oktavija Ostromana ter druga njegova Pičiniča iu Gl«vaniča, sloneče na nskem nizkem zidu pri kavarni Albori, pevati poluglasno domače hrvatske pesmi. Stopil* sta k njim ter opozorila jih, da danes že v drugič morata opomniti jih, da je pevanje prepovedano. Ostroman jim« je odgovoril: .Če pojemo hrvatski, nam prepovedujeta, ko pa so pred kratkem peli italijanski 7. različnimi godali in žvižgali, ste jih pustili pri miru. Ako smejo drugi peti ita lijanski, mora tudi nam dovoljeno biti hrvatski. Zavoljo tega me ne sme nihče dotakniti, jaz hočem ostati tu iu peti makar do polunoči, čemo videti, kdo mi kaj stori.' Ona druga dva izjavljata na to kaker priče, daje rekel stražnik Radoslavič : „Pojte laški, ne hrvatski, italijanskije dovoljeno, še 5 forintov ti dam, če poješ laški4. Pičinič pa ga je nato zavrnol:„ Dobro, ako se sme peti talijanski, bodemo pa mi peli hrvatski', čemur je še pristavil Ostroman: „Pel bodem le hr-vatiki iz vsega gr!a". Na to sta ga pa stražarja prijela za roke in ne da bi mu bila. naznanila ars-tovanje, potegnila sta ga z sabo. Ostroman se je upiral, vrgel se na tla in skušal se iztrgati. AH stražarja sta ga vzdignila šiloma in vlekla naor-j, med tem ko sta Ostromanova druga zadržavala svojega tovariša in vlekla ga nazaj. Tu je zaupil Ostroman stražama: »Ako me ne pustite, Vas nabijem", in res se mu je posrečilo osboboditi se deloma ili odskočiti en korak nazaj, ali stražarja sta ga takoj zalotila in potegnila naprej. Temu se je branil Ostroman na vse kriplje, skušal ju vgrizniti in je z nogama udrihal na levo in na desno, dokler si ni osvobodil eno roko in stražarja Skopiniča z vso siio vdaril s pestjo po čelu, da mu je kapa odletela, in potem ga je po licih do krvi opraskal. V tem hipu je SkopiniĆ potegnil sabljs, sekal po nogah Ostromanovib, in ga dalje tolkel žnjo po hrbtu in drugod, da je nesrečnež milo prosil, naj ga poste domov, kar so tirjali tudi okolistoječi, ogorčeni zbok neusmiljenega ravnanja. Ali stražarja sta ga tirala naprej in ta strašni boj trajal je že kacili osemdeiet korakov, dokler niso dospeli pred lekarno Colombis, ob<U.ni od velike množice, ki je vsaki hip naraščal«. Tu so čule vse priče kričati Radoslaviča Skopiniču : „D a j m u j i h ti, sicer m u j i h d a m j a z", iu iztrgal je sabljo iz nožnice ter začel sekati po nesrečitežu, ki je zmraj bolj obnemogel. Državno pravdništvo v Rovinju pravi da sta mu stražarja vzdignila roki, a Rado s 1 a v i d je skočil p rede u j ter mu zabodel meč v srce! Z vsklikoai: „Ubit, ubit sam, ubili su me" zgrudil se je na tla in skoro v istem hipu je izdahnil. To se je zgodilo le par korakov pred stražnico, kamor sta mislila stražarja dovesti Ostromana, da ga zvežeta. Po sodbi okolustoječih sta bila sicer opravičena potegniti sablji, ker se jima je Ostromau tako siluo zoperstavljal. ali da sla j h uporabila na tak način, pravi obtožni spis, -f to nista imela nikakorsnega povoda, zlasti, koje bil Ostroman že skoro obnemogel. Radoslavic ga je zabodel prav iame-n o m a, in Skopinid mu je pomagel pri umoru, s tem, da je Ostromana v teh hipu trdo držal. — To so lavn« poteze, kakor nam riše dogodek državno pravdništvo v Rovinju.
Prečital se je nadalje protokol, po katerem so našli zdravniki ua vsem truplu umorjenega ainogo krvavih potez, pričujočih, kako sta stražarja udrihala z sabljama brez obzira kam da zadeneta; vendar ni bila uobeu:; teh ran smrtna ali nevarna. Ali ob robu prsnih m^č, nued rebri, je zijala globoka rasa in segala v globočino. Osrčnik je bil prerezan in deini srčni prekat razparan, znklopuice ranjene ter žila-plučna odvodnica predrta. Prisotna sodiijska zdravnika sta razložila, da tako grozno rano je provzročila zakrivljena sabljiua ost, in suniti je moral zatoženec od zdolaj gori. Na vprašanje predsednika, jeli možno nehotć zadeti ravno v ta opasni kraj, izjavila sta zdravnika, da ravno uemožno kaj Ucega ni, ali vendar je to silno čudao naključje, da je to aeliotć zadel tako nesrečno. Iz protokola je nadalje razvidno, da sta bila obtoženo« pač pobita, ali raae se ni našlo u a njiju, ki bi bila kake važnosti — Predsednik je pozval obtoženca, da poročata o onem dogodku in se opravičita. Od tega kip« naprej moralo se je vedno le tolmačiti, med sodiščem, ki je
govorilo le nemški, in obtožencema in nekaterimi pričami, ki «o govorile ls italijanski, oatnle priče pa hrvatski. Radoulovič je pripovedoval, daje moral zabuniti psvanje po ukazu predstojništva, z ozi-rom na tamošaje letoviščnike, ki so želeli mira. On je odločno tajil one bssede, s katerimi bi jili vsiiodbujal peti italijanski; trdil je dalje, da Oitro-inana ni nikakor sovražil iz narodnih obzirov, pe-vanja Italijanov pa. o katerem se mu očita, da je ni zabrani!, niti čul ni. Bil je primoran potegniti sabljo, kajti Ostromana da ni bilo več možno vzdržati in divjal je, kakor zbesnela zver. Moral je torej, da ga ukroti, raniti vsaj v roko ; prvikrat, ko ga je mahnil, je zgrešil, in Ostroman ga je tedaj hudo ugriznil v roko. Na to ga je zopet zabodel, bilo je namenjeno v roko, ali kakor ae je hitro pomikal, obtičal mu je meč v prsih. On je bil takrat strašno razbsrjen, pri tem še nekaj vinjen, in jetnik ga je razjaril tako, da so se mu usta penila. Da bi bil on rekel Skopiniča: Daghe, s« no glie daro mi*, se ne more spominjati. Ostromnu je bil že celo leto hud nanj, ker, ko se je enkrat zoperstavljal aretovanjn in potem ube-žal, oduesši kapo in sabljo načelniku stražarjev, ki je prišel njemu (Radosloviču) na pomoč, je dobil za to 6 mesecer težke ječe. — To je pravil Radoslavič v svojo obrambo, govoril je italijanski in tolmafi je prevel vsaki stavek v nemščino, isto tako je izjavil Skopinič, da se strinja z vsem, kar je rekel Radoslovič in pristavil je še, daje hotel takoj vkleniti Ostromana z verižico, ki pa mu je pala iz rok precej prvi hip, ko so bili še pri zidu, in ni utegnil več pobrati je. Dalje pripoveduje, da, ko je bi) on potegnil sabljo, mu jo je Ostroman iztrgal iti rok ter skušal zlomiti jo položivši jo čez koleno, toda posrečilo se mu je pravočasno iztrgati sabljo. Ker ni bilo možno ukrotiti zbesnelega mladeniča, bil je primoran udariti ga s sabljo in storil je to le dvakrat in vsakikrat le na noge, kakor mu je dovoljeno po pravilih. On S pravi, da ui znal v tem hipu, da je. Ra-I doslovič Ostromaua zabodel. Oba obtoženca sta j tajila odločno, da bi bila večkrat udarila s sabljo I po jetniku; trdila sta dalje, da bil je Ostroman, ko i ga je Radoslavič zabodel, Še popolnoma krepek in j se je premikal sem ter tja. Tudi nista vlačila za-I bodenega po tleh, nego nesla sta ga kakor bolnika.
(Zvršetek pride.)
Odgovor na „odgovor".
'	v.
(Dalje.)
Jaz pa bi vprašal, uli se v slovenskej knjigi I omenjena dva stavka dajeta samo tako izražati, i ali tudi inače? In ako tudi iuače, to kateri sposob je slavjansko-slovennki iu kateri nemško-slavjanski ? Prevedimo ta dva primera na ruski jezik: „K obednjč ja hožu každoje voskresenije, toljko inogda p r i h o ž u pozdnovato", in : „Nad-nj&h ia p o i 3 1 k obeduje, i kogdii ja prišel v cerkovj, psdumajte, kogo ja zast&l v ujejl?" V izvestnem slučaji, ki je izražen v primeru vis. o. Stanislava znakoma! ? mogel bi Ruski poslednji primer prevssti tudi tako: .Id u ja nadujaii k obednjfi i kogdA, ja pri h ožil v cerkovj, podu-majte kego jo zsst&ju tam?!" Posesbodimo primere vis. o. Stanislava in prevedimo taiste primere z ruskega nazaj na slovenski jezik. Prvi printr: K maši hodim vsako nedeljo, same da malo prepozno prihajam včasiu. Drugi: ,On-dan sem i e 1 k maši, in ke sem prišel v cerkev, mislite si, kog« sem našel notri", ali pa: ,Ond«n grem k »naši. in ko prihajam v cerkev, mislite si, k -gn tam nahajam?!"
Kaj ne ti-le „prihajam" in .nahajam" temu aU drsjemu ne bodo po volji ? No zakaj se mora reči v prvem primera .hodim" in v drngem .grem"? Ali ta dva glagola nista tudi nedovršna? Rasko aprihožft" iu „nahožu" sta vendar jedno in isto, kaker „prihajam" in .nahajam14, pomen trpe* žev taisti — kako pa vendar Ruski umejo drug draga? Ako pa se ne sme reči: „včasi prihajam", ne snelo bi se i reči : ,vča*i se umivam1. „Vseh časnikov niktli ue prebiram ; vsega vinogitida nikoli ne prekopavam; vselej zažigajo krese ; včasi ie ou napija" — ali ni to vse lih tako jasno Pn ali nema taistega smisla, kakor ako tu povsod postavite „dovršni sedanjik" ?
„Vselej prihajam v cerkev o pravem
časa", „vselej prepisujem pisma*. — Kaj ae, ▼se jedno ? Bomkavee v drugam slučaji poatavi
.prepišem", v prvem pa .priden". No, ali .prihajam" in „prepiaijem" ozoača, da v aerkev ni
prišel vselej in da pisem ni vselej p r • p i s a 1 f Da je torej dejanje vselej ostajalo nedovršeno glede končnega rezultata P
.Kaplja i z v o ti i kamen, ne ko dvakrat
kane, temač ko dostikrat", tega, pravi vis. o Stanislav, ne da se izraziti nobenoj drugsj oblikoj, razen „dovršnega sedanjika*. — Ruski pravi: kaplja vydiUblivajet kamenj ne siloja(oonvi), no častyiu padanjem (ali po često} padaja). Torej: kaplja i z v o 11 j a v a kamen, ae k a p n u v š i dvakrat — ali: ne dvakratnim kapanjem), no, dostikrat (no večkratnim kapanjem). Ali je to po slovenske, ali ne ? A vendar ni bilo treba .do-▼rinega sedanjika".
V slučajih, katere omenja Šuman v svojej slovnici, kjer govori o .dovršnem sedanjiku", tndi ruski jezik rabi, da-si ne tako često. Dovršni se-danjik, no ponavljam, da to ni sedanjik in kakega specijalnoga poklica to on ne spolnjuje.
Kaj pa naj zaključujemo iz vsega tega ? Zaključujemo, da nekateri Slovenci, t. j. oni, katere je nemška šola naučila misliti po nemški, in ki svoje nemške misli, kakor vedo in znajo, prevajajo na slovenski jezik, da bi ti Slovenci stvorili prav dobro, ko bi se lotili temeljitega izuče-nja ruskega jezika. Vse to nikogar ne more ovirati, bili oni o političnej Rusiji kakoršnega koli menenja, tembolj, ker ni od dobrega ni od slabega Rusiji ne bode ni toplo n: hladno: ono je neznansko velika in neznansko mogoča: ljubezen Slovenaev je ne uveliči in njih sovraštvo je ne umali. No jezik ruski je vreden, da se ga učite temeljito. To bode le vam na korist. Ako bi znal vis. o. Stanislav ruski jezik, ne videl bi najprej v njem „feldjegerov *), galstuhov* itd. in ne trau-skriboval bi: utla lodija porty pomočitu, zla žena žizni**) pogubitfi, ker bi vedel, da to se čita .pomočit", „žiznj* in „pogubit", t. j. x nema popolno nobenega zvoka in more se celo opuščati v pisavi, kakor to dela Courtenay in mno^i drugi ; h pa ozuača le mehkost piedidočega so^lasnika, n. pr. KOttt je s!ov. konj in delatL ne delai', no delatj. Kakor v*ak blagorazumen Slovenec, misli tudi vis. o. Stanislav o akupnem slavjanskem knjižnem jeziku, mislim o ujeta tudi jaz; no pota, po katerih bi se došlo do cilja, mislim si jaz inače, nego-li on. On misli na zbližanje posameznih jezikov in zato n. pr. polaga Ruskim na srdce, da bi začeli oni najprej bomkati ; kaj pa naj bi Slovenci od Ruskih sprejeli, o tem molči sicer.
(Pride se.)
*) O. Stanislav pravi, da bi si po rIot. nilioe ne upal tako pisati. Eo žuto imajo Slovoaui v takih sluiujih umetno, navadno brezmisulno narojuno besedo, katerih živ krst no uinfljo, ako jih ne poiš&e t slov.-nomškom slovarji. Hočete dokuz®vt
**) Ako je dolatb — delat', zakaj iizni. ni —žizu* f
Najnovejše vesti.
Dunaj 22. V prepiru med deželo tržaško in naučnim ministerstvom radi poučevanja v vero-nauku v viših treh razredih mestne realke se je državno sodišče izreklo nekompetentnim.
Dunaj 22. „Wieuer Ztg.w objavlja imeuova-nia deželnih glavarjev in njih namestnikov. Za zgornja Avstrijo sta imenovana Kast in Dierzer; za Solnov"nd Winkler in Sehumacher; za Koroško Gosh in Metnitz ; za Predarlsko Rhomberg in Ganahl.
London 21 Poročila iz Bo^baya pravijo, da je položenje jako resno vsled kuge.
Rim 21. Papež ja vsprejel danes v svečani avdijeuciji mnogo Čle ov rimskega plemstva. Pohvalil je plemstvo na njega zvestobi do katoliške stvari, in je izrazil svoje veselje na tem, da vidi pred seboj toliko odličnih oseb. iz katerih srede so opetovano prihajali papeži. Zdravje papeževo je izvrstno.
Rim 22. Derviši se pomikajo proti Amidebu. Koncfiitrovauje Italijanov se vrši v popolnem redu.
Preizkusili in priporočili
ro nI' Titi vseučili&čni profesorji in zdravniki
tinkturo za želodec lekarja Piccoli-ja v Ljubljani
(Duniijukti cesta), katera jo ugodno mHnuajoče, teleden krepčojoće, »lant ia prebavljanjp povupi'Bujoče in telo odpirajoče sredstvo. Stekl^niMca velja 10 novfl.
Trgovinska brsojuvk« In v
ouaiaapaita. Piamea ujmu—*---- r««niai »a
spomlad 189« S.U1 d« S 22 Ove« » spomlad 5*88—0 02. Hž t« spomlad tf.71—5.72. Koraia »ft niaj-jami 181»?. 3.87 3 88 i'4»uiOh. nova od 1H kil. f. 8"40 -t45ud 7» kilo. •.60—8-55.. od 30 kil. f. 8 55—8 60 od 81. kil. f. 8 60
8 65 , od H2 kil. frtr. --. Jainen 8*16—
proso 4 66 - 6 10.
Pienica : Ponudbe, povpraševanje in posel ničen No-bedea zaključek, čeravno je roba ni. ceneje ponujena. Vreme sneg.
Praga. Nerafinirani aladker fer. 12-, naj 12*95
mirno.
Praga. Centrifuga! novi, poutavijn« v Trdi a oariao »red edpoiitjatsv prečil f, S2— 32'25 Concasa« 94-—34*26 ČetTenn 35-—•-•. V (rintah »odih 86 75 mlačno Htm. Karu »untos goud tferag* /.n janarar 82 75 maj 63 £0.
člambnrg. ftanten	i.< marc P>2. 7.» maj
f. 52.75, za september 54.— r.a december 55.— .
Dnnajaka bovaa 22. Ja	nuvarj	m 5M7
	dan«n	Tčarai
Driarni dolg v papirja . . .	. 101.86	101.80
* „ v tfbtm . . .	102 «)o	102.05
Avstrijska rent* v zlatu . .	. 123 16	123.30
„ „ v kronati . .	. ioi.au	101.15
Kreditne ahoij*......	. »74.—	174.35
	. 11980	119.85
Napoleoni........		9.53
20 mark	11.74	11.73
!00 italj. lir	. -15 26	46.25
Zahvala.
Podpisano predsmlnistvo izreka srojo zalivalo 8l. odboru ž«nskrt podnžtiice družbe av. Cirila ia Metoda v Tratil, si. občinstvu, ki je prispevalo za „Božićnico*, častitim gospodičnam, ki ao brezplačno šivale obleke, odboru „RojamkeffH konsum-negrt in posujilnega društva" na prepuščanju dvorane z* „Božićnico", ter vsem onim, ki ao splob kaj pripomogli, da ne je tako l«po izvršila naša otroška slavnost.
Predsedništvo podružnice družbe sv. Cirila in Metoda na Greti. Fran Guštin,	Josip Kutalaii,
tnjnik.	predsednik.
Javna zahvala
Hrv. akad. društvo „Velebit" v Innsbrucku prijelo je tekom prošlega leta sledeče novine: brez plačno. Agramer Tagblatt, Obzor, Narodne Novine. Posavska Hrvatska, Hrvatski Branik, Tjednik bjelovarsko križevaftki. Banovac, Vjesnik županije Virovitičke, SubotiĆlco Novine, Narodni List, Jedinstvo, Katolička Dalmacija. Hrvatska kruna, Crvena Hrvatska, Pensiero Slavo, Naša Sloga, Bošnjak, Bosnische Post, Vienac, Dom in Sviet, Nastavni Vjesnik, Vrhbosna, Pobratim, Hr vatska. Bollettino di »rcheologia e storia dalmata, Pučki list, Katolički list, Obrtnik, Seljak, Slovenski Narod, Edinost, Slovanski Svet, Domovina, Planinski Vestnik, Dom in Svet, Rimski Katelik. Ljuljanski Zvon — Narodni Listy. Politik, Ve-lehrad, NarodnieNoviny Niva — Swiet, Besjeda, Strahopud, Priroda i Gudi
Za pol cene: Hrvatska, Svetozor. Smatrajoči si društvo o«obito dolžnostjo, se najlepše zahvaljuje slavnim uredništvom in se priporoča za nadaljnjo njih naklonost S odličnim spoštovanjem Za odbor:
Ciril Kaiebić cand. med.,
t. i. po dpredsjednik.
NI. Crkvenac,
tajnik.
ZELEZNISKI VOZNI RED.
a)	Državna ieleznloa. (Postaja pri st. Andreju
Od rf«tf 1. oktobra 1896. ODHOD:
6.S0 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, ▼ Beljak. 8.36 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj, Divačo in na Dunaj 4 40 popol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.80 „ v Herpelje (in od Herpelj brzo vlak v Pulj, Divačo, na Dnnaj, v Beljak.) Lokalni vlak ob praznikih 2.20 popol. v Divačo.
DOHOD:
8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. Herpelj. 9.50 „ iz Pulja, Rovinja. •1.15 „ iz H"rpelj, Ljubljano, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane, Lokalni vlak ob praznikih: 8.35 popol. iz Divače.
b)	Južna železnica (Postaja južne žoleinice.)
Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— „ otnnibus v Nabreiino, Videm. Benetke in Verono. 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zvtza b Pešto in Zagrebom. 12.50 popol, oninibm v Korinin. 4.40 „ omnibua v Nabrežino, Videm, Rim. 6.20 B postni vlak na Dunaj, zveza z Reko, 8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza h Pcšto, Roko 805 „ brzovlak v nabrožino, Vidom, Rini. 8.45 „ mešani vlak v Nabreiino, Videm, Rim. 10.— „ mešani vlak do Miirzzuschlaga.
DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, itd.
7.S0	„	mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrt»*,ine.
8.35	„	brzovlak is Kormina. 09 25	„	brzovlak t Dunaja.
10.20	„	poštni vlak z Dunaja, zveza t Reko.
10.35	„	brzovlak iz Rima, Benetk.
11-0	„ omnibua iz Rima, Benetk, Nabreiine.
5.40	popol. poštni vlak s Dunaja.
7.36	„	omnibua iz Verone, Kormina, Nabrežine.
8.41	,	brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine; -8.56	„	brzovlak z Dnnaj a sveza s Reko.
Se dober glasovir
ima na prodaj Anton Hite ne v Trstu, via Belvedere št. 55,
Odda se tudi v najem po 2 goldinarja na mesec.
Išče se
mladenič trgovski pomočnik kakor potovaleo naj se oglasi pri g. J. Klemencu. Umeti mora vse tli jezike.
Iščem mladega fantiča
za prodajalnico se žganjem. KAROL COLJA, ulicu Ar..ata it, 2.
Zgubil
se je v Biirkovljali rri>, precej velik pes, ki sliši na ime „Pernnw. Kdor g« jn našel, je napro* š«n, da ga dovede na npiavtiiStvo tega lista (Mo-lin piccolo st«v. 3.)l)otifini d(»hi primerno nagrado
Svoji k svojim! ~
Podpisani pripoiocam jirijaleljeni in /.naucem .svojo
arosi dno
v ulici Solitario št.
v kateri t^riin prisinH vi{>avski» vin«
belo pr\e vrsto po 40 nvč. liter črno „ „ po 44 „
Franjo Valetic, k t rm ar.
Zaloga vina
Antona. Polley-ja v Sežani.
Pristna bela in črna vina po 23 do 28 gld. hektoliter. Pošilja in razprodaja se le od 50 litrov naprej.
praško domače mazilo
is lekarne B. Fragner-ja v Pragi
je gtaro najprej t Prugi rabljeno domače zdravilo, katero oliruni rune čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. — V pušicah po 35 in 25 nć. Po poiti O no. več. Razpošilja mm vtak dan.
Vbi deli embalaže imajo zraven stoječo zakonito depouovnno varstveno znamko.
B. Fragner,
lekarna „pri črnem orlu", v Pragi
Hala stran, vogel Sporner-jeve ulice 203.
Narodnjakinj© I
Dovoljujem si Vas opozoriti na svoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa v ulici S. Zaccaria štev. I (mej ulicama Ckioz7,3 in Farneto).
Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na ljtstno režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostmi, prepričan sem, da vas zamorem v vsakem obziru zadovoljiti.
Jamčim za točno postrežbo in pošten« vago ter ne priporočam z vso
udauostjo
Vekoslav Grebene«
Velika Inomost-ka BO nč. loterija
G Imv ni dobitek,
75.000 kron
|	Žrebanje
[na novo 20.februvarj;
v g o t o t i n i z odbitkom 2u yo
Srečke po 50 nč. priporočajo: Giuseppe Bolafflo, Atessaadro Levi, Mandel L Co., 6lrolam» Morpurgo,
Lastnik k«MS«r«ii MrU .Edintit'. I7.dav»t#i< in odgoverni «r«4iik : Fra« fii«daik. — Tiakam* l>»!vn-r v Tiatn.