Poštnina plačana v Rotovtol. Maribor, sobota 11 septembra T957 MARIBORSKI štev. 206. Leto XI. /XVEH.) Cena 1 Din VECERNK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. nredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Nvon Za^par dni je evropska pozornost osredotočena na mestece Nyon, kjer obravnavajo evropski državniki problem piratstva in anarhičnega stanja na področju Sredozemskega morja. V nujnih posledicah španske državljanske vojne se je izkazalo, da je zažigalna vrvica, ki je zanetila španski požar, bušnila naprej na Sredozemsko morje, kjer ni sedaj, kakor smo ob uvedbi španske kontrole napovedovali, nobena ladja varna, da re bi »ostala žrtev piratskega torpeda. Sumi so različni. Najbolj pa se čujejo obtožbe »roti Italiji. Da se to stanje neha in da se razčistijo ozadja drznih piratskih podvi-Sov> ie bila na predlog angleških in francoskih državnikov sklicana v Nyonu pri Ženevi sredozemska konferenca. Včeraj »opoldne je bila ta sredozemska konferenca otvorjena po nyonskem žarnim, ki •ie izrekel vsem delegatom dobrodošlico. Toda med delegati ni bilo, kakor je bilo Pričakovati, niti zastopnikov Italije, ki je »redvsem prizadeta, niti zastopnikov Nemčije, pač pa so poslale svoje predstavnike prve garniture vseh ostalih povabljenih držav od Velike Britanije, Fran cije, Rusije, Jugoslavije, Bolgarije in Romunije pa do Grčije, Turčije in Egipta. Cilje te nyonske konference je razčlenjeval in v glavnih obrisih označil francoski zunanji minister D e 1 b o s, ki je bil izvoljen za predsednika nyonske kon-■ ference. Delbos je s povzdignjenim glasom dejal, da je danes bolj kakor kedaj-'koli važno, da se okrepijo določbe mednarodnega prava na Sredozemskem morju. Razvila se je namreč situacija, ki ne more delj trajati, ne da bi bil stavljen v Preizkušnjo svetovni mir. Trgovske ladje so bile namreč brez vsakega svarila in brez ozira na zastavo, pod katero so Plule, torpedirane. To nasprotuje vsakemu načelu, kjer gre za humanizacijo pod-morniške vojne. Obžalujem ,tako je nadaljeval 'Delbus svoja izvajanja, da nista sprejeli vabil dve povabljeni vladi. Toda mi smo bili mnenja, da se te stvari ne smejo zavlačevati, jočemo hitre odločitve in hočemo, da se neznosne..--; piratstvu napravi energičen konec. Hočemo preprečiti, da sc še nadalje dogajajo incidenti, ki morejo privesti do -največjih težkoč- Nujno potrebno je, da se napeto vzdušje zboljša in razčisti. Tudi predstavnik britanskega imperija se je dvignil včeraj popoldne v zboru »venskih delegatov, zunanji minister A. R de n. Izrazil je svoje obžalovan;^ radi tega, ker niso nekatere države navzoče, katerih sodelovanje pa bi bilo zelo želeno. Radi tega jih namerava obveščati Slede tokočih posvetovanj, da se even-tuelno doseže njihovo sodelovanje. Toda mi imamo nalogo, tako je nadaljeval Eden, ki jo moramo hitro in takoj izpol-niti. Radi tega predlagam, da se takoj konstituiramo kot stalen odbor. Besedo je povzel tudi L i t v i n o v, zastopnik sovjetske Rusije. Obžaloval je Piratske podvige v Sredozemskem morju- Oni, ki so odgovorni za takšna pomorsko roparska dejanja, so čisto navadni zločinci in banditi. Sovjetska vlada hoče, tako je navajal Utvinov, pobijati vsako obliko napada, ki nasprotuje mednarodnemu pravu. Obžalujem, da ni zasto-Pana na konferenci ona država, ki predstavlja glavo teli piratskih napadov. Mi vsi imamo, tako je Litvinov zaključil svoja izvajanja, na jeziku ime one drža-Ve, ki jo smatramo kot odgovorno za te Napade, katere imena pa nočem izustiti. Različni so komentarji vodilnih evropskih listov glede uspehov nyonske konference. Francija in Anglija sta deloma že Časopisna voiska med Poljsko in Nemiiio VARŠAVA, 11. septembra. Na zasedanju novinarskega sindikata Gornje Šlezije v Katovicah, se je sprejel sklep, v katerem se energično protestira proti zatiranju poljskega tiska v Nemčiji, V posebni resoluciji se ugotavlja, da ignorira zakonodaja tretjega rajha eksistenco 1 in pol milijona Poljakov v Nem čiji in da uničuje ta zakonodaja poljsko narodno eksistenco. Poljski narod in njega dostojanstvo zahtevata takojšnjo reakcijo proti temu, ker je sicer neizogiben konec poljske narodne manišine in poljskega tiska v Nemčiji. Nadalje je omenjeni novinarski sindikat sklenil, da pobove vse poljske žurnaliste, da takoj prekinejo vse stike z narodno socialističnimi rajhovskimi žurnalisti iis da se ne udeležujejo zborovanj, h katerim so povabljeni tudi nemški narodno socialistični žurnalisti. Nacionalni »Goniez« pozdravlja te ukrepe in zahteva represalije proti nemškemu :isku v Poljski, zlasti pa odvzetje poštnega de-btta za rajhovske liste. Poljsko notranje ministrstvo je z ozirom na te sklepe že prepovedalo pošiljatev berlinskega hitlerjevskega lista »Der ArbeUstnar .; v Poljsko. V poljski javnosti prevladuje vtis, da je pod takšnimi okoliščinami težko ogrožen časopisni dogovor, ki je bil svojčas sklenjen med Hitlerjem in Lipskim, poljskim poslanikom v Berlinu. Sotidkd o&MtMk Dovoljeni odbitki od delavskih plač. Radi zvišanja prispevkov za Borzo dela j smejo delodajalci od 1. sept. 1937 dahe za ! posamezne mezdne razrede odbiti od de-I lavčevili plač sledeče zneske: za dan za teden za 14 dni urnima CANBERA, 11. septembra. United Press poroča: Japonsko kitajski konflikt in informacija, da se japonsko brodovje umika vsebolj proti jugu in da se že nahaja med Avstralijo in Hongkongom, je povzročil, da je pristopila avstralska vlada k, velikemu oboroževalnemu programu. Velika avstralska križarka »Ade-laide« se bo izpopolnila. Križarka ;>Au-stralia« se bo prenovila, prav tako matična ladja »Albatros«. Uredila se bo posebna šola z namenom spodbijanjanja podmorniške vojske. V Dačvinu v J-ver ni Avstraliji se bo uredila nova brezžična postaja. Canberra dobi ogromno postajo za promet z ladjami v vzhodnih Hekta trnsafa med jadrni ŠANGHAJ 11. septembra. Porečeva-1 ponskimi četami epidemija-kolere, ki je lec japonske’mornarice sporoča, da j: v zahtevala več človeških življenj in ki Paočanu izbruhnila med tamošnjiini ja-‘razsaja še e- ' Itoftedtd miki mi aoseSUja sudadm stbuAa vodah in v Indijskem oceanu. V zapadni Avstraliji in ob severni obali ‘e bf'do uredile ■ velike obalne obrambne postojanke. Nova zračna beza se bo izgradila v Darvinu. Za nabavo municije je določenih 100.000 angleških funtov. Vsi n ukrepi so v nujni zvezi z bojaznijo pred japonsko invazijo proti Avstraliji in pa z okolnostjo, da Japonci M." otočje mrzlično utrjujejo. Japonske naselbine v Braziliji so dokazale, da se Japonci lahko naseljujejo lahko v tropič-nem podnebju in da lahko obrni'.-; pozornost tudi na velike avstralske tro-pične predele. I. 0.37 2.05 4.10 III. 0.58 3.46 6.91 IV. 0.70 4.18 8.35 v. 0.84 5.04 10.08 VI. 1.01 6.05 12.10 VII. 1.20 7.20 14.40 Vlil. 1.44 8.64 17.28 IX. 1.73 10.39 20.74 X. 2.04 12.24 24.48 XI. 2.40 14.40 28.80 XII. 2.8S 17.28 34.56 Urad zaenkrat še nima uradnega teksta PARIZ, 11. septembra. V •nkajšmih vodilnih krogih se v zvezi s piratstvi na Sredozemskem morju sprožuje načrt, po katerem naj bi se v Sredozemskem morju odredile določene pomorske smeri, »magaBBgBi«——■! ml 'imimmna—iimn i n m irm katerih se bodo morali v bodoče držati vse ladje. Na teh potih bodo patr Tirali torpedni rušilci, ki naj zaščitijo plovbo na Sredozemskem morju. Bober nasvet .,. stavi jam Vam predlog: Očistite si enkrat svoje zobe z zobno -----------------pasto Chlorodont in če bodo Vaši ^obje izgledaU v nekaj dneh bleščeče beli, boste veseli, da ste sledili mojemu nasvetu. Kljub veliki čistilni moči Chlorodont ne načenja dragocene zobne sklenine. ker je čistilno jedro te zobne paste mehkejše kot zobna sklenina. ?oskus prepriča. Peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod. o prispevkih za Borzo dela. Zato se bodo mogoče zneski malenkostno -izpremenili. Dostej objavljene tabele o odbitkih od 1, sept. 1937 ne veljajo. Intelektualci vseh narodov v vrtincu brezposelnosti. Brezposelnost ni zajela samo širokih delavskih mas, temveč je segla tudi v vrste izobraženstva. Na zadnji seji medparlamentarnega udružeaja v Parizu so se izčrpno havili z vprašanjem brezposelnosti, ki je zajela vse panoge izobraženstva vseh narodov in je bila ob tej priliki sprejeta posebna resolucija, v kateri se podčrtava zahteva, da se odslej na katerikoli način omogoči izobražencem zaposlitev' Izvedba te pomoči je zamišljena na ta način, da bi se izobražen-stvo postavilo na častna mesta in jim na ta način-omogočila njihova namestitev v ostalih gospodarskih panogah. Minmalne mezde za gozdne delavce v drinski banovini. Uredba o minimalnih mezdah se uveljavlja, kakor po ostalih banovinah, tako tudi v drinski banovini. Ban drinske banovine je predpisal za gozdne delavce nad 18 let 2.50 na uro. za one izpod 18 let pa 1.90 na uro. V okviru nove uredbe je zajamčena višja mezda vsem kvalificiarnim delavcem :n morajo tudi akordni zaslužki presegat za s luže k minimalnih mezd. Tudi samostojni poklici naj se vključijo v socialno zavarovanje! Kakor v vseh drugih odtenkih socialne politike, tako prednjači tudi v tem pogledu nam vsem naša bratska češkoslovenska republika, ki se iz leta v leto izpopolnjuje v izvedbi socialnega zavarovanja svojih državljanov. Te dni je bila sklicana v Pragi posebna anketa, ki jo je sklical češkoslo-venski minister za socialno politiko in ki je obravnavala predvsem vprašanje vključitve vseh samostojnih poklicev v obvezno socialno zavarovanje. Ankete so se udeležili zastopniki samostojnih korporacij. Izvoljen je bil odbor, ki bo izdelal potrebne načrte za čimprejšnjo sestavo tozadevnega zakona ter končno izvedbo zavarovanja. C h I o r odo n t inakLinkii ®» pojačili mornariško stanje v Sredozemskem morju. Poraja se veliki problem: Kako zaščititi varnost in svobodo plovbe na Sredozemskem morju? Čuje se, da je britanski zunanji minister Eden sprožil predlog, da bi se Sredozemsko morje razpolovilo na dve zoni. Prva zona naj bi se razpostirala od Malte proti zapadu in naj bi bila pod angleško-francosko kon trolo. Druga zona pa bi obsegala področje od Malte proti zapadu in naj bi bila pod angleško-francosko kontrolo. Druga zona pa bi obsegala področje od Malte proti vzhodu. Sedaj gre zato, kdo naj bi vršil kontrolo na tej zoni. Sovjetska Rusija ? Supno brodovje vseh ostalih udeleženk nyonske konference? Tako bi poleg pro-pale španske kontrole dobili še kom trolo nad vsem področjem Sredozemskega morja. Ali niso dane nove možnosti konfliktov ter incidentov? Kaj bo prinesla inyonska konferenca?, Kedaj bodo neka- tere evropske države uveljavile politično linijo, ki bi mogla • • svet prepričati, da je iskreno miroljubna? Ali se bo posrečilo evropskim državnikom in zlasti ogro mne odgovornosti zavedajočim se vodilnim politikom Britanije in Francije, da pogasijo zažigalnO vrvcio, ki jo nekdo skrviiostiid napeljuje z španskh tal na Sredozemsko morje? Vsa ta in še druga vprašanja so odeta v temo bližnje prihodnosti. hdedu Vprašanje »Kmetski list« piše v štev. 35: Neki Zebot ima v nedeljskem »Slovencu« častno izjavo — koliko je za natis te plačal, mi ni znano. V častni izjavi pravi, da ni bil plačanec Zivkovičevega režima. -»Jutro« in tudi neki drugi časopisi pa trdijo, da je gospod Zebot prejemal ves čas Živkovičevega vladanja, ki je bilo precej dolgo, ogromne vsote pleha, baje za razne podpore kmetom, ki jih smatra za svoje volilce. Jaz vas pozivam, gospod Zebot, če ste res prejemali težke vsto,e kam ste jih dali in zakaj ste jih prav za prav prejemali. Če pa vse to, kar vam očitajo, ni res, potem nekdo laže. Kot pravičen sodnik zahtevam od vas čistih računov, sicer bo pel moj še neo-brabljeni cep po vas naprej!« Odmev! s kmečkega tabora v Jarenini V nedeljo 5. t. m. bi se moral vršiti velikanski slovenjgoriški kmečki tabor v Je renini. Vršil se je, pa tokrat le taborček. Iz tisočev pričakovanih udeležencev so postali komaj in še niti ne stotinarji. Ob govorih se je javljalo absolutno nezanimanje, udeležencev, ki so našli več privlačnosti pri gostilniških mizah. Napo-sledin to že precej zgodaj je ves tabor izzvenel v kričanje in pretepanje vsled rujne kapljice, ki je zmagala taborske »ideologe«. Naj to zadostuje! O, kako bi sodili »druge«, če bi na ta način vršili in dovršili svoje »tabore«! Šolsko mladino le v dovoljene ustanove 2e lani smo opazovali, da se šolska mladina vabi in starše na vse načine pridobiva, da svojo deco puste v razne mla dinske ustanove. Sigurno nima nikdo ničesar proti temu in spoštujemo razna svetovna in politična naziranja. Vendar nekaj ugotavljamo ozir. zahtevamo: Take organizacije naj bodo od drž. oblasti odobrene, vodijo naj jih poklicni vzgojitelji in v njih naj se deca vzgaja k vsestranski medsebojni strpnosti in sicer tudi do nevčlanjene ali v drugih mladinskih organizacijah včlanjene dece. Potrebno je, da smo to besedo spregovorili baš zdaj ob priliki šolskega leta. Ditorni burkeži Edini ljudje, ki so smeli kronanim glavam povedati resnico v brk Nikoli se ni navadnemu smrtniku godilo dobro, če si je upal prinašati na dan in javno grajati napake in slabosti vladarjev ali visokih dostojanstvenikov. No, sicer pa vladarji sami dobro v>sdo. da so tudi oni navadni smrtniki in da bi morali v svojem značaju to in ono napako popraviti, ker na svetu pač ni popolnega človeka. Kralji so radi tega v svojem srcu vedno čutili željo, da jih kdo spomni in pograja radi njihovih človeških slabosti. V srednjem veku so imeli to nalogo dvorni burkeži, ki so kralju in visokemu plemstvu smeli brez kazni povedati ono, kar bi vsakega drugega državljana spravilo v temnico in mogoče celo na vešala. Dvornim burkežem pa so se na vse njihove graje in roganje samo smejali, razen tega pa so jim za to njihovo delo dajali še bogatih nagrad. Kader dvornih bur-kežev so tvorili ljudje iz vseh stanov, celo plemičev ni manjkalo med njimi. Nekoč je dvorni burkež angleškega kralja Karla I. zbil knezu buckinghamskemu klo buk z glave in mu je rekel: »Hudobnež, ali hočeš pokrite glave govoriti z mojim kraljem?« Knez je bil silno užaljen, kralj pa ga je tolažil in miril: »Nikar se ne razburjaj, saj vidiš, da je storil to burkež!« Nato pa odvrne burkež: »Tokrat nisem burkež, ampak škotski plemič, ki ne more prenesti in dovoliti, da knez odreka Vašemu Veličanstvu dolžno spoštovanje!« Med dvornimi burkeži je bilo že zarana tudi več učenjakov, ki so jih povsod zelo cenili. Noša dvornih burkežev je bila precej svojska. Celo telo so si odevali v pisano obleko, okrašeno z raznimi priveski, zvončki, trakovi itd. Ta noša se je prav za prav rogala noši tedanje dobe, ko so se ljudje bedasto in odvratno lišpa-li, samo da bi zbujali in nase obračali čim več pozornosti. Zvončki, ki so bingljali z obleke dvornega burkeža, so že od daleč javljali njegov prihod in so povzročali veselo razpoloženje, ker so pač vsi vedeli da bodo slišali kakšno duhovitost in da ne bo njenemu neizogibnemu želu nihče zameril. Mnogi dvorni burkeži so bili večinoma pametnejši kakor vsi njihovi sodobniki. Nekoč so vprašali K'lijana, dvornega bur keža avstrijskega cesarja Albrehta, zakaj se dela tako bedastega, čeprav je pame- Prepredenjak ten. Odgovoril je: »Oh, kako sem nesrečen. Čim neumnejšega se delam, za tem pametnejšega in duhovitejšega me smatrajo. Mojega sina pa imajo vsi za bedaka, oeprav on sam misli, da je zelo duhovit!« Erazem Rotterdamski pravi na nekem mestu: »Norci imajo to prednost, da ljudje s smehom poslušajo vse njihove bese de in sicer ne samo resnice, ampak celo odkrito grajo, roganje in norčevanje. Če spregovori neprijetno resnico navaden človek, ki ga poznamo kot pametnega, mu bo marsikdo zameril; če bo pove iste besede bedak, se mu bodo vsi zadovoljno smejali.« Pa se mnogi dvorni burkeži tudi zares niso bali ter so kraljem in visokemu plemstvu nasuli mnogo bridke resnice v oči. Ohranjeno je nekoliko takih izrekov, med katerimi so mnogi zelo izvirni. Nekoč je na primer cesar Karel V. vpričo dvorjanikov psoval svojega dvornega burkeža Zapato in je na koncu rekel: »Zapata mi bo zdaj prav sigurno kar takoj vrnil.« Burkež odgovori na to prav nedolžno: »Kako naj Vam vrnem, ko mi Vaše Veličanstvo že leto dni ni dalo plače.« Ko je bil leta 1613 v Regensburgu zaključen državni zbor, je prišel k cesarju Matiji dvorni burkež Nelle z novo, v svinjsko usnje vezano knjigo. »Kakšna knjiga pa je to?« ga vpraša cesar. Nelle odgovori važno in reSho: »V njo sem vpisal vse državnozborske akte.« Car postane radoveden, začne listati po knjigi in kmalu opazi, da so vsi listi nepopisani; zato reče burkežu: »Saj so ven dar vsi listi prazni!« Nelle mu mirno odgovori: »Ker državni zbor ni prav ničesar delal, je čisto jasno, da nisem mogel ničesar vpisati!« O Paccu, dvornemu burkežu angleške kraljice Elizabete so pripovedovali, da se ga je >radi njegovega ostrega jezika kraljica silno bala. Nekega dne ga je pustila na dvorno zabavo, ko ji je prej obljubil, da je pred prisotnimi velikaši niti z eno samo besedo ne bo spravil v zadrego. Ko pride burkež v dvorano, ga kra ljica vpraša: »No, Pacce, kaj pa prinašaš? Ali bom iz tvojih ust zopet poslušala svoje napake?« »Ne, ne,« odgovori bnrkež, »nimam navade ponavljati tega, o čemer govori vse mesto.« Ivllegrevv, duhoviti dvorni burkež kralja Karla II. se je nekega dne oblekel v „Balkan“ napada dr. Mačka radi njegove izjave o konkordatu in trdi, da se dr. Maček tudi topot ni hotel jasno izjaviti ne za in ne proti konkordatu, ter pristavlja sledeče: „On ni za Jugoslavijo, to je jasno, toda on se ne izjavlja niti proti njej. Njegova taktika je sastanka, tako da drži maso hrvatskega naroda pod svojo oblastjo in vleče obenem za nos vse beograjske politike, ki jih rabi kot orožje lastnih političnih ciljev. Od osvobojenja pa do današnjih dni nismo imeli med seboj takega prepre-. uri, imajo telovadbo v telovadnici. Gostilna Krempl, pojedina zajcev in fazanov, sortirana vina, Tsoheligijevo pivo, jagodna bovla. h. profesorske službe. Od ljublj. realne gimnazije je premeščen k tuk. klasični gimnaziji prof. Mirko Avsenak. Uredništvo In uprava »Jutra« in »Veternika« se nahajata sedaj na Grajskem trgu 7, prvo nadstropje in imata tleton št. >4-55. Menda n! danes družine, ki bi se ne zavedala vzgojnih težav in stisk. O tem, kako je treba razumno in pravilno ravna ti z otrokom ali mladostnikom, z dečkom ali deklico, vas bo poučil novi mesečnik »Roditeljski list«, ki ga izdaja Pedagoška centrala v Mariboru. Ta list je najcenejši svetovalec za pametno domačo vzgojo vsem staršem. Naročite se nanj, če še tega niste storili! Sladki vinski mošt toči gostilna GRIČ Oset, Rošpoh, prvovrstna prehrana. Jutri vsi v Studence k Grmeku, kjer bo otvoritev koncertne sezone. Igra Priljubljena »Salon-jazz«. Knjigarna V. HEINZ Mati or. Gosooska ul. 26 Iz poštne službe. Za služitelje so Ime-' novani Josip Aupič v Ljutomeru, Roman Martin v Ormožu, Alojizj Dolina v Slov. Bistrici. Za dnevničarja zvaničnika sta imenovana Fran Jurjaševič in Bogomil Oglar pri pošti Maribor II. Šolske knjige in potrebščine kupič najceneje in najboljše v knjigarni Tiskovne zadruge, Aleksandrova cesta 13, Maribor Velika dobrodela invalidska tombola. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru priredi v nedeljo dne 3. oktobra 1937 ob 14. uri na Trgu Svobode veliko javno tombolo v korist in podporo najrevnejšim vojnim žrtvam. Ker je prireditev socialnega in humanega namena, prosimo tem potom vso javnost, da to akcijo materielno in finančno podpre, zlasti pa prosimo cenjene podjetnike, trgovce in obrtnike, da nam pomagajo s prostovoljnimi prispevki in gredo našim pooblaščenim nabiralcem Ob priliki pobiranja na roko. — Odbor. Sokolsko društvo Umbuš priredi 12. septembra letni nastop ob 15. uri na letnem telovadišču. Po nastopu veselica. Prostovoljna gasilska četa Pobrežje va bi v slučaju lepega vremena na vrtno veselico v nedeljo 12- t. m. v gostilno We-ber na Pobrežju. ZAHARGFF je ndajboliša ruske balalajka skupina jazz.________________________ Bt. ne ordinira do 4. oktobra 1937. Podružnici sv. Cirila in Metoda priredita v soboto dne 2. 10. t. 1. v Narodnem domu vinsko trgatev in v veliki dvorani zabavni večer s plesom, srečolovom itd. Na to prireditev se narodno občinstvo že sedaj opozarja. Odborova seja podružnice CMD se vrši v ponedeljek ob 18. uri v Narodnem domu. Udeležitev članov širših odborov je obvezna. »Eeni... vidite, ta Madižar... v zelenem klobuki...« Ta je pravkar poslal fanta domov, naj • mu prinese še sto dinarjev. Dokler is še kaj vina, ne gre domov. »Hočete viditi cingole? — Mamo cingole !...« Iz kleti vlečejo velike, ciganske citre. »Tii mamo cingole, hoj!...« »A znate, kak so se snoči kukli... Da so štirje Madžari prišli zdraven. Eden s kolonije ... nej fant... magarec, smet..,« Dva sta se rešila, dva so pa prepeljali v bolnico, v Čakovec. V hlevu prežvekujeta dve kravi, V ogradu, ob gnoju, stoji Pozabljema »špricanca«. Ob njej umazan otroški voziček. Otrok je pokrit čez glavo, da muhe ne morejo do njega. Pod minami leže ostanki razbitih čaš. Smeh, v,pltje in oetie. »Iii-šten-ve-leee...« »Slabo je, da povejmo. Smo na zgii-bi •.. Štiri sto dinarjev taksa, dvesto ko-'eki, stoštirideset opštini... šta nam ostale izvolte — ništa!... Ali danes, malo se veselimo, ker je praznik, da povemo, rojstni den našoga 1 rala Aleksandra pr-v°ga... Morda vsi ljudje v Mostju žive v tej dobri veri, da imuna še Aleksandra kralja. A gospodarske razmere? Prosim, polovico naših je v Franciji in Nemili, Ali povejmo, frank le spadnou ... In inlad gasilec, ki ima že ženo in otroke, z dolgimi požirki. Njegove oči so • kalne. Pijan glas še umiraj v taktu poje: bi-šten... Katarina Špur. Tekmovanje za prvenstvo INP V nedelio 12, septembra ob 16. uri na stadionu SK Železničarja prvenstvena tekma ŠAC Železničar=SK Gradišniki* in Benetke 19.—22. septembra Insbruck in GroBglockner 17.—20. septembra, Brno mednarodna avtomobilska dirka 25.-27 septembra, Miinchner Oktoberfest 1. do 5. oktobra, vožnja na Miinchner Oktoberfest vodi preko divnih pokrajin Maribor, Graz, Salzkamergut, Salzburg, K6-nigsee, Berchtesgaden, Munchen, Kuf-stein, Kitzbiichel, Zeli am See, Radstadt, Spital, Vrbsko jezero, Celovec, Maribor. Za to vožnjo sprejema Putnik prijave do najkasneje 22. septembra. Vse nadaljnje informacije dobite pri Putniku, Maribor, Celje, Ptuj. Kavarna „Rotovž“ najmodernejše prenovljena igralnica ■ Udobni prodori Ob vsakem vremenu! Delavsko pevsko društvo »Enakost« priredi dne 12. 9. 1937 izlet v gostilno Koren v Košakih. Vsi prijatelji in ljubitelji petja vljudno vabljeni. Odbor. Društvo »JADRAN« priredi 16. oktobra zvečer v Narodnem domu veliko tr-gatveno veselico. Naklonjena društva pro simo, da ne prirejajo istočasno večjih zabavnih prlredHev. Vinska trgatev M. S. K. »Pohorje se radi slabega vremena preloži. Spored telovadbe oddelkov Sokolskega društva Maribor - matica, člani staraši, torek - petek od 18.30—20 ure gimnazija •— Hvalec; člani majši, torek - pstek20.30 —22. ure — realka — br. Venuti; članice mlajše, ponedeljek - četrtek 19.—20.30 realka — s. Makučeva; moški nar. višji, torek - petek 18.30—20. ure, realka — Mačus-Podlesnik; moški nar. mlajši, torek - petek 17.30—19. ure, realka — br. Orel; moški nar. obrtni ponedeljik - četrtek 20.30—22. ure, realka br. Aleš; ženski nar. ponedeljek - četrtek J.7.30— 19 ure, realka — s. Zivic; Moška deca, star., sreda - sobota 17.30—18.45. realka br. Pertot; Moška deca ml., ponedeljek -sobota 16,—17., Cankarjeva — br. Orel; ženska deca star., ponedeljek - čstrtek 17.30—19. ure, Cankarjeva — s. Vičič -Jug; žeuska deca ml., torek - petek 16. Zveza Maistrovih borcev ima jutri v nedeljo ob 9.30 v Nar. domu občili zbor. Člani in prijatelji vabljeni. Glasbena matica je pridobila za pouk v solopetju odlično moč v osebi koncertne pevke in pevske pedagoginje gospe Zore Ropasove in naznanja, da prične s poukom tega predmeta takoj. Zato vljudno vabi one, ki bi hoteli izobraziti svoj glas in se učiti solopetja, da se činiprej javjo v ravnateljevi pisarni. Tudi namerava uvesti pouk v kromatični harmoniki.. ako se prijavi dovolj učencev za njo. Z ozirom na dejstvo pa, da vsak društve ni orkester pogreša izvežbanih godbenikov n<* Pihala, želi Gl. matica pod zelo ugodnimi pogoji izobraziti v obojki, fagotu ali rogu vsakogar, kdor bi imel veselje in sposobnost za sviranje ua katerem teh strumentov. Glas. Matica. Odbor pevskega odseka ima v ponedeljek ob 19. uri prvo odbo-rovo sejo. Načelnik. Česky khib. Začetek novega šolskega leta na češki dopolnilni šoli ter naknadno vpisovanje se vrši v nedeljo, dne 12. trn. ob pol 10. uri v šoli v Cankarjevi ulici, »češki otrok v češko šolo«. Odbor. Putnlkove novice: Ste se že prijavili za Putnikove avtokarske izlete in sicer: Graz 16., 18. m 19. septembra. Dolomiti Nerealni posli. Po ljublj. dnevnikih povzemamo: Za »Adresar velike Ljubljane«, nadalje za »Veliki adresar Ljubljane in industrije dravske banovine« ter še pod mnogimi drugimi donečimi naslovi so nabirali 3 nabiralci naročnike za neke publikacije. Na podlagi obširne ovadbe proti trem takim nabiralcem naročnikom je ljubljanska policija aretirala nekega R. A., ki je končno tudi priznal nerealne posle. Razumljivo, da ti »adresarji« sploh niso izšli in bi tudi ne izšli in so prebrisani nepridipravi opeharili in osleparili na ta način nad 100 oseb za približno 3000 dinarjev. Ostala dva nabiralca, ki doslej še nista v rokah oblasti, sta jo baje odkurila iz Ljubljane. Prošnja sreskemu cestncmu odboru. S podeželja mariborske okolice smo prejeli sledeče vrste; Začeli smo spravljati j pridelke z njiv, travnikov, sadonosnjkov, kmalu bomo jih spravljali tudi iz vinogradov. Ker smo po večini mali posestniki, nam služijo za vprežno živino voli in krave. S temi pa je zdaj skoraj nemogoče voziti po banovinskih in okrajnih cestah, ker se zdaj po teh razvaža in raz-troša debeli gramoz, po katerem naša vprežna goveja živina ne more hoditi. — Saj se pa radi tega pritožujejo tudi pešci in kolesarji. Ta kamen razmetavajo daleč po cesti in bližnjih zemljiščih in celo poslopjih avtomobili. Nesmiselno je povrh zdaj v suhem vremenu to navažanje, ki naj se vrši tik pred zimo, ker bo le takrat radi padavin lezlo v cestišče. — Prosimo, da se to kamenje zdaj odstrani s cest! TEmU LINOLEJA PRI TVRDKI .OBNOVA" !F. Novak, Jurčičeva ulica 6 Drzne tatvine... Naše mesto bo skoro dobilo znamko drznili roparjev in pretkanih uzmovičev, pred katerimi nisi varen ob najsvetlejšem dnevu iti na najprometnejši ulici. Poslužujejo se s posebnimi zvijačami tudi otrok. Tako se je pred par dnevi v Stritarjevi ulici pridružil kolesar-neznanec nekemu učiteljevemu sinku, mu rekel, da pozna njegovega očeta, ga vzel na kolo in obljubil, da ga popelje domov. Namesto tega pa je krenil v drugo ulico, k 77 letni stariek ubiialec V Gorici pri Pragerskem so imeli tamkajšnji gasilci 8. septembra tombolo, in sicer na dvorišču Jakoba Predikake, — Tomboli >3 sledila veselica, ki se je povsem v redu in v splošno zadovoljstvo zaključila. Toda ljudje niso popili vse pijače, tako da je nekaj pijače ostalo. Nekateri udeleženci tombole so se naslednjega dne dopoldne zbrali na omenjenem dvorišču, da popijejo ostanek pijaoa. Med 'udeleženci «piknika» je bil tudi 77 letni prevžitkar Anton Čelofiga iz Gorice. Mimogrede se je ustavil pri Predikaki tudi kurjač državnih železnic Alojz Mohorko, ki je bil na potu domov v Zgor. Gorici. Vrnil se je iz službe na Pragerskem ter je v družbi nekega svojega tovariša obiskal Predikako. Ko pa je stopil na dvorišče, je pristopil k njemu 77 letni prevžitkar Anton Čelofiga ter ga brez vsake besede z žepnim nožem zabodel v vrat. V naslednjem trenutku se je iz Mohorkovega vrata vli'a kri in predno sc je mo gel Mohorko ubraniti napadalca, je ta že iodu^e vesti pobegnil. Mohorko je stekel za njim, izvlekel iz žepa samokres ter nameril proti Celofigi, Toda samokres ni funkcioniral, nakar je Mohorko ponovno tekel za njim ter ga res dohitel. Kljub smrtnonosij rani je napadlca zgrabil, vrgel na tla ter ga pričel mikastiti. Sčasoma pa so Mohorku rdi silne krvavitve pojenjale moči. Ljudje, ki so bili priča krvavemu dejanju, so Mohorka takoj odpremili k zdravniku dr. Klasincu na Pragerskem, ki je ugotovil, da ima Mohorko prerezano žilo odvodnico ter odredil prevoz v mariborsko spio-šno bolnišnico, kjer so mu skušali zdrav niki z operacijo rešiti življenje. Toda v ja prizadevanja so bila zaman in je Mohorko včeraj podlegel smrtnonosnim poškodbam. Napadalca 77 letnega Aniona Celofigo so orožniki aretirali ter ga prepeljali v zapore tukajšnjega sodišča. — Pri zaslišanju je Čelofiga priznal svoje dejanje ter se izgovarja, da je MoVrka zabodel v silni razdraženosti, ker mu ta za prodano pišo dolguje neki znesek. K ustanovitvi ,.Alpinistične sekcije" S.P.D. Maribor Težke izgube zadnjih let v vrstah mladih alpinistov in nujna potreba po sistematičnem udejstvovanju naših alpinistov je dala pobudo za ustanovitev Aipinsti-ene sekcije. Njen bistven namen je, da popularizira alpinizem, ustvari kader r> la dih, požrtvovalnih, odločnih in samozavestih ljudi. Mariborski alpinizem je pa svojem zgodovinskem razvoju mlad. razen nekaterih poedincev ni imel do nedavnega :zrazitih zastopnikov. Pred vojno je •• tem pravcu delovala le manjša skupina mariborskih alpinistov, roda njihovo področje se je omejevalo pretežno na Kamniške planine. Šele 3 predhodnikom novodobnega alpinizma preminulim dr. Klementom Jugom je zavzel moderen alpinizem tudi pri nas večji obseg in pri tegnil v svoje območje poedine mariborske alpiniste. V kolikor jih lahko sploh prištevamo med mariborske, so njih uspe hi vseskozi častni in edinstveni. Ta postopna pot naših alpinistov je doživela v zadnjh dveh letih razveseljivo presenečenje. Beležili smo zavidljive uspehe, dokler ni padla črna senca v naše vrste, ko smo izgubili dva odlična in požrtvovalna tovariša. Ta nenaden udarec in vrzel, ki je nastala v mariborskem alpinizmu, je trenutno ohladila navdušenje. Peščico preostalih in resnih alipinistov je že od vsega početka njihove delavnost: družila težnja po orgamzatoričnem in sistematičnem delu. Šele letošnje leto so se pričela, na pobudo matičnega odbora SPD in po inicijativi mladih alpinistov pripravljalna dela. Do končne ustanovitve je prišlo v tem mesecu. Z ustanovitvijo alpinistične sekcije se je ovrglo ono že skoraj tradicionalno mnenje nekaterih, da Mariboru ta sekcija ni potrebna. ukazal dečku, da naj pogleda v neki gostilni, če je tamkaj ta in ta in med tem ko je fantič stopil v gostilno, je kolesar izginil z aktovko in parom čevljev. — To je že tretja tatvina te vrste v razmeroma kratkem času. Mislimo, da bi bila potrebna kaka racija tudi od te strani in to Čimprej, sicer se bo ta drznost proti zimi stopnjevala. RAZPIS LICITACIJE. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje v Službenem listu št. 69, 70 in 71 licitacijo oddaje del za napravo municijskih skladišč v Gorici pri Celju, ki se bo vršila dne 17. t. m. v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani. Natančnejši pogoji so razvidni v Službenem listu. Zagrebški »Morgenblatt« na prodaj. Službeni list zagrebšk banske uprave je objavil oglas uprave konkurzne mase Ju-goslovenske štampe d. d., da se bo prodal dnevnik »Morgenblatt«, ki je sedaj last Jugoštampe. Rdeči petelin na deželi. Posestnici Amaliji Jaušnikovi v Velki v Slovenskih goricah je požar vpepelil gospodarsko po slopje in znaša škoda nad 30 tisoč dinarjev. V zvezi s požarom so orožniki aretirali nekega moškega, ki je osumljen, ,da je ogenj jpodtaknil. LITVINOV: RUSIJA BO SAMA SKRBELA ZA VARSTVO SVOJIH LADIJ. N y o n, 11. Septembra. Senzacija včerajšnjega dne je bila izjava Litvinova na sredozemski konferenci, da bo sovjetska Rusija sama skrbela za varstvo svojih ladij brez ozira na sklepe konference. V krogih sredozemske konference prevladuje vtis, da hi utegnila ta izjava povzročiti nove konflikte in komplikacije. Na drugi strani pa opozarjajo na izredno zmeren ton v izjavah zunanjih ministrov Francije in Anglije, ki je precej pripomogel k splošnemu pomirjenju. V tem oziru se opaža precejšen odmik britanske in francoske taktike od. sovjetske. RAZBURJENJE V RIMU. Rim, 11. septembra. Izredno oster ton v izjavah Litvinova v Ženevi ni rimskih krogov presenetil. Prevladuje mnenje, da je treba samolastno postopanje sovjetske Rusije smatrati kot napad, ker bi se morebitni zaščitni ukrepi uporabljali samo proti dejanskemu napadalcu. Dr. Stojadinovič na Brdu BEOGRAD, 11. .septembra. Predsednik vlade dr. M. Stojadinovič je bil sprejet včeraj dopoldne na Brdu v avdienco pri knezu namestniku Pavlu. Naša delegacija BEOGRAD, 11. septembra. Naše odposlanstvo na 18. rednem zasedanju DN je sestavljeno sledeče: predsednik odposl. dr. M. Stojadinovič, odposlanca dr. Božidar Purič in dr. Andrej Gosar. Namest. odposlancev: dr. Ivo Subotič in dr. Ivo Andrič. Strokovnjaka: dr. Slavko Stojkovič in dr. Stojan Gavrilovič. Včeraj dopoldne so je svet DN pod predsed- Jutri 12. septembra ob 15. uri ljudska igra „0d koketskih fmtov vam kocem attfiet v Befnem gledališču Sokola Ruše r m Sobe od 20—50 din Abonenti a la cart 450 Petek ribe v Sobota DIVJAČINA Iz železniške službe. Premeščen je uradnik IX. skup. Franc Svečnik iz Vrš-ca k železn. delavnicam v Mariboru. Veseela vest za kadilce. Monopolska uprava namerava umakniti iz prometa vse vrste cigaret, razen cigaret Drina, Vardar, Morava in Drava. Cigarete Drava bodo znatno zboljšane, tako da bodo po kvaliteti med cigaretami Zeta in Ibar. Nove cigarete Drava bodo prodajali po 8 komadov za 1 Din. Izjava. Z ozirom na notico v »Vcčer-niku« z dne 9. septembra in v »Jutru« z dne 10. septembra glede zdravila, ki je navodno povzročilo smrt otroka Margite Janžekovičeve, izjavljam, da navedeno zdravilo ni bilo izdano v moji lekarni. Mg. Fr. R e m s, lekarnar pri Sv. Roku, v Vlahovičevi hiši. Zdravniške vesti. Razpisano je mesto šefa dermatološko-venerološkega oddelka pri tuk. splošni bolnišnici. Dr. HUG0N VELKER ordinira 11—12, Koroška cesta 10. Dvodnevni tečaj za konserviranje sadja in zelenjave se vrši dne 17. in 18. septembra t. 1. na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen ter traja vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Udeležbo je prijaviti z dopisnico ravnateljstvu šole. Iz sodno pisarniške službe. Premeščeni so: Fran Šečelj, zvaničnik sreskega sodišča v Mariboru, za pisarniškega uradnika X. skup. k sreskemu sodišču v Sevnici; Josip Sedonja, zvaničnik sreskega sodišča v Murski Soboti za kanclista X-skup. k sreskemu sodišču v Velike Lašče; Irena Apatič, zvaničnica sreskega so dišča v Dolnji Lendavi, za kanclistinjo X. skup. k sreskemu sodišču v Ribnici. Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Vidmarjeva lekarna na Glavnem trgu in Savostova lekarna na Kralja Petra trgu. Zelo slabo in deževno vreme napoveduje dunajska vremenska napoved za danes. Kazen. Sodnik: »Ali ste bili že kdaj kaznovani?« Obtoženec: »Da, pred petnajstimi leti.« Sodnik: »In odtlej?« Obtoženec: »Nikoli več«. Sodnik: »Lepo. Kaj pa sta delali vseh petnajst lepo po obsodbi?« Obtoženec: »Sedel, gospod sodnik!« stvom predsednika valencijske vlade Ne-grina še sestal k svoji prvi seji. Dopolnilne senatne volitve BEOGRAD, 11, septembra. V januarju 1938 bodo volitve zao bnovitev polovice senatorjev od onih, ki so bili izvoljeni pred 6 leti. Odpade skupno 23 izvoljenih senatorjev, med drugim podpredsednik senata dr. Ploj. Dne 9. januarja 1938 pa poteče šestletni mandat 23 senatorjem, ki so bili dne 9. januarja 1932 imenovani, med drugim tudi Ivanu Hribarju. JlaA£t4uslt£ ii4Uti££ Iz Sokola. Tukajšnji Sokol je proslavil rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. na slovesen način v pekelski šoli. Zbranemu članstvu, naraščaju in deci, je brat starosta obrazložil pomen dneva, nakar so sledile deklamacije sokolske dece. O SPP poročal brat Perdija. Krvava borba z vlomilci. V Cigoncih pri Slovenski Bistrici sta skušala okoli polnoči vlomiti dva moška v klet znane Tkaučeve gostilne. V trenutku, ko sta se moška pripravljala na vlom, pa je prišel 9 koksom domov gostilničarjev si>n Milan Tkauč, ki je neznanca skušal pregnati. Tedaj sta ga napadla z latami in ga podrla na tla, nakar je Tkauč zgrabil pumpo ter se hotel napadalcev ubraniti. V naslednjem trenutku pa je že počil strel in je krogla prestrelila Tkaucti obe nogi. Vlomilca sta oddala nato še dva strela, ki pa sta k sreči zgrešila. Streli so prebudili domačine, nakar sta moška pobegnila. Tkauca so prepeljali v bolnišnico, za rokomavhi pa poizvedujejo orožniki.. Osebna vest. Pred kratkim sem premeščeni poštni upravnik g. Drolc Ciril je na lastno prošnjo premeščen na Vransko. Upravniške posle na tukajšnji pošti vodi začasno poštna uradnica gdč. Krašovic Anica. HuUtmu Mariborski gledališki abonma za sezono 1957-38 I. RAZPIS ABONMANA. Uprava »Narodnega gledališča« v; M®" riboru razpisuje abonma za sezono 193/-38 ter vabi vse prijatelje našega gledališča, da se prijavijo za abonente. Abonijia je veljaven za 22 predstav (14 dramskih. 7 operetnih, odnosno opernih (in 1 k011' cert) ter pomeni velik popust proti večernim cenam. Abonma se plačuje let°s v osmih (lani v sedmih) obrokih, ki_so zato sorazmerno nižji napram lanskim-Obroke je treba plačevati vedno v prvih petih dneh meseca zaporedoma vsak sec. Cene za vsak mesečni obrok (plačati ie treba torej osem takih obrokov!) so: L eni. Ptujske mohu Ptujsko muzejsko društvo je z velikim uspehom zaključilo svoja letošnja arheološka izkopavanja, katerih so se udeležili naši najodličnejši arheologi. O. teh pomembnih izkopaninah je obširno poročalo že »Jutro«. _ Svetovna pctn''ka v Ptuju. Dne 4. tm. sta se oglasila v našem mestu g. .Tell and s soprogo iz Londona. Zakonca, ki sta Angleža, stanujeta sicer v Nici, kjer upravljata dom esperantistov. Drugače pa potujeta po svetu. S svojo udobno avtomob. hišico sta že prepotovala vso Evropo in izjavljata, da jima esperantski jezik na njunem potovanju odlično služi. Kino. V soboto, 11. 9, ob 20. uri in v nedeljo 12.9., ob pol 19. in pol 21. uri, s-e predvaja v ptujskem kinu film »Lampacij Vagabundus«. V gl. vlogi P. Horbger. Šport. V nedeljo odigrata ptujska nogometna kluba prvenstveno nogometno tekmo in sicer igra Drava s SK Lendavo v Ptuju, SK Ptuj pa igra v Mariboru s SK Slavijo. Samomor. V torek zvečer v bližini mosta nad železniško progo pri Rogoznici so našli ob progi razmesarjeno' truplo moškega, ki je imel obe nogi odrezani in glavo zdrobljeno. Povozi! ga je tovorni vlak, ki je prispel okrog četrt na najsto uro iz Pragerskega. Priča dogodku je bil službujoči kretnik, ki pravi, da se je samomorilec tik pred prihodom vla ka sklonil čez tračnico. Zdaj ve. Mati pravi hčerki, ki se namesto da bi šla v posteljo, živahno raagovarja z gosti: »Ti moraš zdajle kar v posteljo, ker si majhna in moraš spati. Zdaj si stara sedem let in moraš ob sedmih v posteljo. Ko boš stara osem let, boš smela iti spat šele ob osmih ...« Hčerka: »Mamica, zdaj šele vem, zakaj atek vso noč ne pride domov...« Mali os lasi Razno JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane. politirane. pleskane ter kuhinjske, najmodernejše °Preme po najnižjih cenah. Mizarstvo In zaloea pohištva Kompara Aleksandrova 48 JOS. T1CHY IN DRUG Konces. elektrotehnnično do djetje, Maribor. Slovenska »l 16, teL 27—56. Izpeljuje elektroinstalaclje stanovam skib hiš. vil gospodarskih objektov, zaloga motoriev lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga do kon knr^čnih cenah ____________________ POHIŠTVO lastnega izdelka dobavila po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22 nasproti tvrdke V Weixl. 9-t te hočete res dober VINCEF Pit; ,potem morate v gostilno »Prešernova klet« priti. Sprejmemo tudi abonente. 4801 HAFERL NOGAVICE 200 duc. damo v izdelavo. Pie tiljci, ki bi prevzeli delo, pošljite ponudbo na upravo tega lista pod »Haferl«. 4974 NOVAK ni več na Koroški 8. ampak v Jurčičevi ul. 6 »Obnova«. 4977 IŠČEM PIANINO na posodo. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Večerni-ka« pod »Posojnina«. 5047 9-CEVNI RADIO in prvovrstno kolo zamenjam za motorno kolo. Ponudbe na upravo pod »Zamena«. 5059 VSE SPECIJALITETE Rakušove pekarne (Robaus) dobite tudi v podružnici, Gosposka ul. 13, trgovina Gert. 5008 NOVI VINSKI MOŠT dobite v gostilni Kren, Pobrežje, kjer najdeš ob nedeljah najboljšo zabavo. 6090 POJASNILO! Da ne bi cenjeni odjemalci bili napačnega mnenja, da posluje tvrdka F. Novak še na Koroški cesti S, si tem potom dovolim pojasniti, da vsa pohištvena in tapetniška naročila, ki se od 1. septembra 1P37 nrevzemaio na Koroški^ c. 8. ne grejo več na moj račun in zato v nobenem slučaju zs iste tvrdka Novak ne odgovarja. F. Novak, Jurčičeva ul. 6. 5075 Posest LESENA HIŠA ENODRUŽINSKO HIŠO ali trisobno stanovanje z vrtom išče mirna stranka. Ponudbe pod »1. november 1937« na upravo »Večernika«. 5027 KOLONIJSKA HIŠICA radi selitve na prodaj. Naslov v upravi. 5042 LEP VINOGRAD V PEKRAH prodam z grozdjem vred. Nova vas, Prečna ul. 10. 5048 Kupim MALO HIŠICO vrt, v ožji bližini mesta. Ponudbe na upravo pod »Ta-i koj«. 5065 s 1052 kv. metrov zemlje, pri glavni eesti, Sp. Dobrava 181 pri Teznem, na prodaj. 5049 Prodam novo visoko pritlično HIŠO celo Podkleteno, 5 kuhinj, 6 sob, steklena veranda, električna luč, vrt, avtobusna postaja na Teznem, Din 170 tisoč. Maribor. Smetanova ul. 54, gostilna Dravograd. 5064 STAVBNE PARCELE v Pekrah poceni na prodaj. Vprašati v Pekrah št. 96 (Krajnc). 5067 Novozgradba. soba, kuhinja, vrt 13.500. — Novozgradba Studenci, trisobno stanovanje, dve enosobni vrt 75.000 — Trgovska hiša, prometna točka, trgovina in pekarna radi smrtnega slučaja 100,000 — Hiša. centrum, 17 strank, 265.000. — Dobičkanosno posestvo, 30 oralov, vinograd, velik sadonosnik hiše Din 130.000. — Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28. 5068 KUPI SE PARCELO ob gozdu na ali pod Pohorjem- Ponudbe na upravo lista pod_»Nizka cena«. 5070 ENONADSTROPNO HIŠO. novo zidano, v centru mesta, ugodno prodam. Dvoje krasnih stanovanj, velik vrt, vodovod, elektrika. Informacije daje Elektro-Sinič, Maribor, Meljska c. 1._________5Q84 DRUŽINSKE HIŠE, vrt od 10.000 Din. Posestva od 20.000 Din. Obrestonosnc in trgovske hiše od 70.000 Din naprej. Gostilne, graščine prodaja Posredovalnica Maribor, Aleksandrova c. 33. 5095 Prodam OKOVI ZA STAVBE apno, cement, beton-železo, traverze, ter vso železnino in ves drugi gradbeni materijal, kupite ugodno in po zelo nizkih cenah v veletrgovini An-drašič, Maribor. 4902 RAZNO POHIŠTVO zavese, veliko ogledalo po ceni naprodaj. StroBmajerjeva ul. 28, vrata 14. 5060 ZA GOSTILNE porcslan, emajlirana in litoželezna posoda, kozarce in steklenice, ne kupite nikjer ceneje kakor v oddelku za kuhinjsko opremo firme An-drašič, Maribor. 4903 5035 Prodani B-KLARINET Rajčeva 13, levo. _ k _ GRAŠČINSKA VINA od 5 litrov dr. Kokoschinegg, Počehova 91.____________ 5062 KOLESA IN ŠIVALNE STROJE na mesečne obroke po 100 Din prodaja mehanična delavnica Drakshr, Vetrinjska ulica tl. _____________4930_____________ Prodam ŽELEZNI ŠTEDILNIK 200 Din, visoko železno peč 300 Din, gramofon, 25 plošč 150 Din. Tjzno, Jurčičeva 17, 5071 STISKALNICA ZA GROZDJE IN SADJE železna (Mayfart), 350 kg težka, naprodaj. R. Lirzer, tovarna stolov, Cvetlična ul. 36. 5087 Skrivnosti 18 Morton je parkrat čutil, kakor bi mu železni obroč stiskal možgane. Oči so se mu zameglile in videl je pred seboj bežeče, črne sence. Noge so mu klecale; čelo mu je rosil mrzel pot, prsi težko dihale. Ko je prišel do pokopališča obsojencev, se mu je zavrtelo v glavi, tako^ da Se je moral nasloniti na zid pokopališča, da ne pade. Nekaj nenavadnega, strašnega se je Sodilo v njem. Še nikdar ni doživel nič Udobnega; takoj je razumel resnost svojega položaja in se je zbal. loda nebo se je že bilo zakrilo z °hlaki. oglašal se je grom, ulila se je močna ploha. Ta kraj ni bil nikoli po-j sebno obljuden, sedaj pa je bil popolnoma zapuš&n. In v trenutku, ko je Morton prestrašen, izbuljenih oči, oklepajoč se pokopališkega zida, z obupnim glasom klical na pomoč, je preko pokopališke ograje skočil človek, brez obleke, ves pokrit z b&tom in moker, in se je ustavil dva koraka pred njim. Nesrečni Morton se je prestrašeno zdrznil, stegnil roko naprej, zaprl oči in težko padel na tla. Zadela ga je kap. IX. V tistem času je nedaleč od vrat, ki so peljali na pokopališče obsojencev, stala pritlična hiša neprijazne zunanjosti, zgrajena iz neobdelanega kamenja in ilovice; imela je samo dve sobi in shrambo. Tu je stanovala Volkulja. Medtem ko so se na pokopališču obsojencev dogajali prizori, ki smo jih ravnokar popisali, so v hiši sedeli in pili trije možje in ena ženska. Ob eni strani mize sta sedela Golin in Filip, katera že poznamo, ob drugi pa Volkulja in mladenič, skoraj še otrok, ki so ga imenovali Indofa. Indof je imel morda dvanajst, morda osemnajst let. Bil >3 bled, bolehen; njegove tesne prsi, tenki, koščati prsti, modrikaste veke in stekleni lesk oči, vse to je pričalo, da je nosil v sebi kal strašne bolezni, jetike. Vendar pa mu je narava, kakor za odškodnino, dala namesto telesne moči in zdravja — nenavadno predrznost in spretnost, Indorf je bil dobro zna med pariškimi potepuhi in je užival med njimi tak sloves, da so ga mnogi zavidali zanj. Kar se tiče Volkulje, moramo reči, da je to bila čudna, zelo nenavadna ženka. Nekdaj je morala biti zelo lepa, toda od njene nekdanje lepote so preostali samo zobje, ki so bili še vedno lepi beli in bleščeči, ter lasje, ki so bili gosti in čra:. Indof je bil prišel pred par minutami in je ravnokar nehal pripovedovati, kaj je videl na trgu Roket. Govoril je zelo živahno. Volkulja se je bila naslonila s komolci na mizo, je dela obraz med dlani in ga je raztreseno poslušala, medtem pa se :e dozdevalo, da je nje ostri, mračni pogled uprl v temno prikazen, ki jo vidi samo ona. Včasih se je nenadoma zdrznila iz svojega globokega premišljevanja, nje obraz je oživel kakor pod sunkom vetra, ki je pihal skozi odprto okno. (Dalje.) Jamčimo za diskretnost in Stran 6. dobre prihranite r©re-w .. n ad, bosezats in CQVIJG ^r»9« ooDr^il FOTOAMATERJI Vaše posnetke, kopije in povečave samo na hym & Btmm! v različnih idealnih površinah. Prvovrstna in solidna izdelava! POT® »KEMIK ALI JE i.f.d. Ivan Pečar, Gosposka ul. 11 Kupim KUPUJEM CEBELNI VOSER po najvišjih cenah in druge deželne pridelke. Miloš Oset. Maribor. 4292 KUPIM PRAZNE BUTELJKE^ Krojaštvo Slomškov trg 14 5006 Sobo odda SOBO meblirano, sončno, poseben vhod, kopalnica, oddam takoj enemu ali dvema stalno na-meščenema gospodoma. Stri-tarjeva ul. 5-1. 5016 PRAZNO SOBO v centru oddam. Vprašati v upravi lista. 5020 OPREMLJENO SOBICO oddam gospodu. Kozar, Meljska cesta 13, dvorišče, levo. 5050 Celi dan odsotni gospe ali gospodični oddam ceneno SOBICO. Vprašati pri Bratuš-a, Bet-navska 29. 5043 SOBO v centru oddam. Cankarjeva ul. l-II, desno. 5044 SPREJMEM GOSPODA na stanovanje. Mlinska ul. 11, 5032 Solidnega SOSTANOVALCA sprejmem. Loška ul. 5-1, ta 7. SOBO IN KUHINJO oddam v najem s 15. ssptem-brom ali 1. oktobrom. Vprašati Taborska ul. 16*1, desno. 5063 DVOSOBNO STANOVANJE v novi hiši oddam za 350 dinarjev. Pobrežje, Ipavčeva ul. 26. 5072 DVA DIJAKA sprejmem v vso oskrbo zelo poceni. Naslov v upravi »Veternika«. 5073 IŠČEM DVA STAREJŠA DIJAKA. Naslov v upravi lista. 5077 GOSPODE sprejmem na stanovanje. Vr-banova 4-1., Dv6ršak. 5078 Lepo, prazno SOBO z uporabo kuhinje takoj oddam. Jože-Vošnjakova 21-11. 5066 OPREMLJENO SOBO s separiranim vhodom in de-oddam. Bpl lavnico ul. 3-1. plavarska 5074 SOBO S HRANO oddam. Vrbanova 28, pritličje, desno. 5085 LEPO OPREMLJENO, SE-PARIRANO SOBO oddam enemu ali dvema boljšima gospodoma ali gospodičnama s hrano ali brez. Trafi-nik, Gosposka 26. 5086 Stanovanje DVOSOBNO STANOVANJE s 1. oktobrom oddam- Radvanjska 49. Istotam tudi lokal. 4998 ODDAM SOBO IN KUHINJO dvema mirnima osebama blizu magdalene. Pobrežka ce-sta 21._______________5079 SPREJMEM DVA DIJAKA v vso oskrbo. Maistrova uli-ca 17-11., vrata 9.___5088 SOBO IN KUHINJO oddam mali družini za 160 dinarjev. Nasipna 27, Pobrežje. ___________5092___________ STANOVANJE, sobo in kuhinjo, oddam mali družini s 1. oktobrom. Smetanova, 50. 5096 Pouk ENGLISH LESSONS od 1. oktobra Miss Oxley, Krekova 18/11.________4679 NEMŠČINA po lahki, hitri metodi. Uspeh zajamčen- Tattenbachova ul. 27-1, srednja vrata. 5069 V i^aJem ODDAM DVE BRIVNICI j v najem ali prodam. Istotam se sprejme vajenka. Ponudbe pod »Triglav« na upravo lista 5097 PjMoiiikUa R. Z. *Z O. P. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranilnih vlog nad 55 milijonov Din - Rezervni sklad nad 11 milijonov Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od 3 do 5°/0 Lokal NOVO RENOVIRAN LOKAL v sredini mesta se takoj odda. Naslov v upravi lista. 5089 Službo išče ABSOLVENTKA trgovskega tečaja želi prakticirati 6 mesecev brezplačno v pisarni v Mariboru. Cenjene ponudbe na upravo »Ve-černika« pod »Praktikantinja«. 5028 Službo dobi PRODAJALKO kavcije zmo|no, sprejmem za slaščičarno. Naslov v upra vi »Večernika«. 5034 STROJEPISKA periektna, mlajša, brezposelna dobi prepisovanja na pisalni stroj na dom. Pisalni stroj se posodi. Ponudbe pod »Stroj no prepisovanje« na upravo. 5053 O UČENCA sprejmem za specerijsko in delikatesno trgovino. Ivan Lab, Glavni trg 10. 503S KONJSKI HLAPEC pošten, ki zna vsa kmstiška dela, se takoj sprejme. Turnšek. Limbuš. 5051 PISARNIŠKEGA SLUGO išče časopisno podjetje- Pismene ponudbe pod »Zaupljiv« na upravo »Večernika«. 5-021 ŠIVILJA ZA ŠIVANJE ODEJ se sprejme. Naslov v upravi. 5076 KROJAŠKEGA POMOČNIKA za velike komade, dobrega, urnega sprejmem takoj. Prednost z lastnim strojem. kopanova 10. 4991 Znania želi VDOVEC 46 let star, s 3 otroci, posestnik in profesionist, želi znanja v svrho takojšnje ženitve s knivčkim dekletom od 30--40 let z gotovino od 10.00U Din naprej, vdove niso izključene. Dopise na upravo »Večernika« pod »Ženitev«. 5061 gih in drugi mrčes, ki vas nadleguje v vasi stanovanjih uničuje STENSCi Deslnsekcljski odd. MP Orožnova ul. a/l Maribor Jamčimo za diskretnost in uspeh. 1128 Dne ,13. septembra 1937 ob 2. popoldne se vrši pri Lebe Slavkotu, trgovcu v RazvanjUi področna predala različnega zarubljenega, pohištva, trgovinskih predmetov, lovske puške itd. Dr. I. R- Sirite „Večernik“ »N o ^ £ Ji ** ■% Z ■§1 £< sS v „TRIBUNA" F. BATJEL podružn. Maribor. Aleksandrova 26 Zahvala Ob težki izgubi dragega soproga, očka, sina, brata, strica, svaka primarija Dr. Hugona Robita izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem za izraze sožalja in darovano cvctjs • Prav posebno se zahvaljujemo g. primariju dr. Radšelu in g. dr. Houški za požrtvovalno pomoč, vodstvu in upravi bolnice ter ostalim gg. zdravnikom in čast. sestram za njih trud v poslednjih dneh. Nadalje se zahvaljujemo zastopniku g. bana, predstavnikom kr. vojske, Zdravniškega bo-kolskega in Lovskega društva ter strelskih družin, zastopstvu Avtok uba in Jadranske straže, kakor tudi čast, šolskim sestram in vsem prijateljem in znancem za spremstvo na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo gospodom govornikom za poslovilne besede. Maribor, dne 11. septembra 1937. . » Anica Robičeva 5099 in sorodstvo. Centrala: MARIBOR (Sosposfce - Slovenske ulice RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR ♦ •’ * ’ 4 v -. . . S , _ . . * MajboU »wm naMUtm denvla. *«r I»mil *• vlom* pri tel hranilnUl Dravska banovina » telim svojim premoženjem m z vso svojo davino moUo Hranilnica Izvrtal* »M V denarno stroko spadajote !»o«Jc tožno in kulantno Sprejema Podružnica: CELJE Jušnoštafenkm liranlinisa Izdaja "konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi y Mariboru.