-40 % Torek: Tednikov kopalni dan Aktualno
 
na redno ceno
p-
vne vsto Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku 
celodne e 
nice za odrasl
ali otroke c âË Víò¿ýæÂíÓâ ÂÓýÂÅ¿òÌÓͳͰϟͱͲϟͲͰͲ͵ϟ;òßÓÌÌ ý Å¿Ë  Videm  Domačini izgubili 
prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi 
ßÓ³íÌ³Ë³í âÓßâĉÌ³Â³°ϟ;òßÓÌý Å¿ĉÌÂòß Ì ýæíÓßÌ³ Ϛ potrpljenje: pretijo s tožbami, 
³ĉßÅ³ÅÓý«ÓíÓý³Ì³³ÌÌÂòßâ³ÅÌ³°ÓÌÓýÌ³æíËÓċÌϟJæíÅ³
ßÓßòæí³ϲâòċ³ÌæÂ³ϚòßÓÂÓ¿ ÌæÂ³ϚϛϳæÓ³ĉÂÅ¿ò Ì³³Ìæ Ì æ èí ý¿Óϟ civilno iniciativo
t:ͰͲͷʹ ͹ʹ͵ͳͰe:c âËÅÌ³VâÂVíò¿Ӄæýϟæ³
 Stran 2
TP_Oglas_Štajerski tednik_137x35_3112_24_MG.indd   1 31. 12. 24   13:03
Ptuj, petek, 7. novembra 2025 Letnik LXXVIII  št. 86  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 2,30 EUR
VREDNO ŽIVLJENJA: Pretresljiva drama 
prinaša svež pogled na balkanski konflikt Podravje  Vzdrževanje elektro omrežja: še v kameni dobi bi znali bolje
ŠT. 45 
6. NOVEMBER 2025
SPORED PET.
7. 11.
SOB.
8. 11.
NED.
9. 11.
PREOBRAZBA NA AKTUAL TV PON.
10. 11.
Nika Urbas TOR.
11. 11.
»Ženstvenost je SRE.
12. 11.
izraz, esenca in ČET. Omrežje se podira!
13. 11.
bistvo ženske«
Damin Gambit: Skupina, ki je zaznamovala Niso redki, ki opozarjajo, da je Slovenija na poti trajnostnega 
devetdeseta, je ponovno združena!
razvoja zavozila. »Kako naj verjamemo v zeleni prehod, če 
Aktualno nismo zmožni niti najenostavnejšega – vzdrževati elektro 
Podravje omrežja,« je slišati med ljudmi. Več na strani 3.

Redarjem še več 
pooblastil – toda 
kdo jih bo izvajal?
 Stran 2
Kmetijstvo
Podravje  Domač 
krompir ostaja v 
skladišču, kmet 
Janko obupal
 Stran 5
V središču
Podravje  Kako se 
je povečalo število 
tujcev v naših 
občinah
 Stran 7
Zdravstvo Gradnja gasilskega doma  Ptuj 
Ptuj  Niti ene Pomagali tudi tisti, Mesto polno podgan, 
prijave za direktorja ki izbirajo med ponekod spodjedle teren, 
zdravstvenega 
doma včerajšnjo in svežo žemljo da se pogreza
 Stran 9  Strani 6 in 7  Stran 12
,e


Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? 
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX 
pripravili privlačno nagrado.
petkova
izdaja
wwwwww..tteeddnik.si
Foto:  ČG
2 Aktualno petek  7. novembra 2025
Podravje  Novi zakon širi pooblastila redarjev in odpira številna vprašanja
Redarji opozarjajo: nove naloge zahtevajo več kadra in opreme
Predlog zakona o javnem redu in miru, ki ga je Državni zbor ocenil kot primernega za nadaljnjo obravnavo, 
občinskim redarjem prinaša dodatne pristojnosti pri izrekanju prekrškov. Robert Brkić, vodja Medobčinskega 
redarstva občin v Spodnjem Podravju, ob tem poudarja, da jim država po eni strani nalaga dodatne naloge, ni pa 
poskrbela za njihovo fi nanciranje.
To pomeni, da bodo občine ko se bosta sicer pogovorila z nji-
morale same zagotoviti sredstva mi, vendar večje učinkovitosti pri 
za morebitno povečanje števila V Združenju občin proti predlogu nadzoru hrupa v takšnih primerih 
redarjev, njihovo usposabljanje in ne vidim,« je še dodal Brkić. Zaradi 
opremo ter pokriti stroške, pove- V Združenju občin Slovenije nasprotujejo predlogu, da bi vseh teh razlogov bi bilo bolje, da 
zane z izvajanjem nadzora. Trenu- občinsko redarstvo prevzelo dodatne naloge brez ustrezno nadzor nad hrupom ostane zgolj v 
tno število občinskih redarjev ne zagotovljenih finančnih sredstev za njihovo izvajanje. pristojnosti policije. 
omogoča učinkovitega opravljanja Poudarili so, da občine že zdaj delujejo z omejenimi 
dodatnih nalog, kar bi lahko vodilo proračunskimi sredstvi. Menijo, da bi morale morebitne En ali dva redarja proti 
v njihovo preobremenjenost. nove pristojnosti občinskega redarstva spremljati ustrezne množici
V pristojnosti občinskih redarjev finančne kompenzacije. V nasprotnem primeru se odgovornost 
za zagotavljanje javnega reda in miru prenaša na občine Občinski redarji bodo po novem 
bo namreč po novem nadzor nad pristojni tudi za zagotavljanje jav-
hrupom, kar bo po besedah Brkića na način, ki ni vzdržen, kar bi lahko negativno vplivalo na Foto: ČG
kakovost izvajanja zdajšnjih nalog. nega reda in miru v gostinskih lo- Robert Brkić, vodja Medobčinskega redarstva občin v Spodnjem 
v praksi lahko povzročilo številne kalih ter na javnih prireditvah, pa Podravju, je poudaril, da dodatne naloge občinskim redarstvom pri-
pravne in praktične težave. »De- tudi za varstvo mladoletnih oseb. našajo tudi določene fi nančne posledice.
jansko bi morali vstopiti v prostor, 
kjer nismo pristojni,« je pojasnil Br- Brkić pri tem vidi največje težave uniformam policijskih ali vojaških 
kić. Občinski redarji imajo namreč predvsem v pomanjkanju kadra, oseb. Brkić opozarja, da na takšnih 
pooblastila zgolj v javnem prosto- saj v večjih množicah, kjer je pri- oblačilih ne sme biti emblemov, pri 
ru, ne pa tudi v zasebnem. sotno več ljudi, ne bodo mogli biti kršitvah pa so globe precej visoke, 
Težko bi tudi zagotavljali nad- dovolj učinkoviti z zgolj enim ali in sicer od 500 do 1.000 evrov. 
zor nad hrupom ponoči, saj večina dvema redarjema. Poleg tega bodo redarji še nap-
občinskih redarstev nima dovolj Glede varstva mladoletnih oseb rej nadzirali zbiranje prostovoljnih 
kadra za izvajanje 24-urnega nad- je pojasnil, da gre za spoštovanje prispevkov, kar je po besedah Br-
zora, zato je ta določba v praksi t. i. hora legalis, ki pri nas velja že kića smiselno, saj so pogosto pri-
zelo težko uresničljiva. Ker so to- od leta 2006. Ta mladoletnim ose- sotni na terenu in to hitro opazijo. 
vrstni prekrški pogosto povezani bam, mlajšim od 16 let, prepove- Večina nalog sicer ostaja enakih 
s psihofi zičnim stanjem kršiteljev duje, da bi med polnočjo in 5. uro kot po starem zakonu o javnem 
in se dogajajo v zasebnih prosto- zjutraj brez spremstva staršev, rej- redu in miru, in sicer nadzor nad 
rih, predstavljajo tudi varnostno nikov ali skrbnikov vstopali v lokale nedostojnim vedenjem na javnih 
tveganje za redarje, ki za takšne si- ali se udeleževali prireditev, kjer se prostorih, beračenjem, uporabo 
tuacije niso ustrezno usposobljeni. točijo alkoholne pijače. nevarnih predmetov, poškodova-
»En ali dva redarja bosta verjetno Foto: ČG Med na novo dodeljenimi pri- njem uradnih napisov, vandaliz-
zelo težko utišala skupino, recimo, Občinski redarji bodo po novem pristojni tudi za zagotavljanje javnega reda in miru v gostinskih lokalih stojnostmi je tudi nadzor nad mom ...
20 ljudi, ki imajo hišno zabavo. Lah- ter na javnih prireditvah. uporabo oblačil, ki so podobna Estera Korošec
Videm  V digitalni dobi še vedno brez signala in dostopa do spleta
Domačini izgubili potrpljenje – pretijo s tožbami, civilno iniciativo
"Nepredstavljivo je, da ko me stranka kliče, najprej odhitim na točko na parceli, kjer 
imam zasilen signal," je dejal samostojni podjetnik Viktor iz Zgornje Pristave. Bliž-
nji sosed Marjan pa dodal: "V letu 2025 mora otrok v drugo občino, da lahko naredi 
seminarsko. Oškodovani smo na celi črti." Razočarani krajani, ki še vedno lovijo 
črtice signala in časovne luknje, ko je omrežje najmanj obremenjeno, zahtevajo na-
daljevanje gradnje optike, ki se je ustavila le nekaj sto metrov od njihovih domov.
Optično omrežje na območju trov od več gospodinjstev, podje- Digitalni mrk v 21. 
Zg. Pristave gradi podjetje Rune, tnikov na območju Zg. Pristave ob 
zapleta pa se že vse od začetka. prometnici, ki povezuje Sela z Do- stoletju
Občina Videm je gradnjo pogoje- leno oz. glavno cesto Majšperk– Domačini župana držijo za bese-
vala s sodelovanjem občine, saj Jurovci. Domačini se sedaj bojijo, do, saj kot pravijo: "Če optika ne 
da želijo v zemljo sočasno položiti da optike v podjetju Rune ne bodo bo zgrajena, bomo vzeli stvari v 
še elektrovode in dodatne vode dokončali, tudi zato, ker se govori, svoje roke in odšli v Videm." Neka-
za javno razsvetljavo. Dogovor so da naj bi vodstvo občine gradnjo teri pretijo celo z vlaganjem tožb, 
naposled, tudi po pritisku zbora optike na tem območju zaustavilo. ustanovitvijo civilne iniciative. Ob Foto: Mojca Vtič
krajanov spomladi lani, sklenili in Župan Brane Kolednik se je pred vsakodnevnem boju za signal in Jezni in razočarani domačini iz Zgornje Pristave opozarjajo, da so si bili vodovod primorani zgraditi sami, 
začeli težko pričakovano gradnjo časom sestal s predstavniki KS Do- povezljivost s spletom so naveliča- da še vedno nimajo kanalizacije, v digitalni dobi pa niti optike oz. spodobnega dostopa do spleta in mo-
optičnega omrežja. A gradnja se lena in se zavezal, da se bo gradnja ni obljub in nedorečenih datumov. bilnega signala. 
je ustavila, in to le nekaj deset me- še ta mesec nadaljevala. "Račune plačujem med 11. uro zve-
čer in drugo uro zjutraj, ko je splet no oz. vsaj 200 evrov letno, verje- jo, da gradnje omrežja na območju Zanimivo pa je, da naj bi tudi 
najmanj obremenjen. Ko se pripe- tno še več. Naj nam potem občina Zg. Pristave še niso končali. Imetni- družba GVO gradila omrežje na 
ljem na Sela ali nekam na signal, krije razliko, če je dela že ustavila," kom pogodb za optične priključke tem območju. "Družba GVO na ob-
pa naenkrat prejmem več mailov," je jasen domačin, ki se razočaran in pa sporočajo: "Nam je žal, da naši močju občine Videm pri Ptuju gradi 
pove podjetnik Dušan, sicer tudi jezen spominja šolanja na daljavo, naročniki še vedno čakajo na svoje odprto širokopasovno omrežje, ki 
predsednik KS Dolena. ko je v času epidemije na skrivaj priključke. Vsi, ki so pogodbe pod- bo zajelo tudi naselje Zg. Pristava 
Domačin Marjan pa dodaja, da vozil otroka v drugo občino, da je pisali, jih bodo tudi dobili, kdaj bo (vključno s hišnimi številkami 33, 
so prebivalci, gre približno za 20 ta lahko opravil šolske obveznosti. to, pa žal ne moremo napovedati, 35, 35a, 35c, 35d, 35e, 36 …). Dela 
gospodinjstev, tudi fi nančno oško- saj na potek in hitrost gradnje, v na območju Zg. Pristave bomo za-
dovani. "Tisti, ki imajo optiko, oz. Rune še ni zaključilo kateri sodelujemo, nimamo nobe- čeli predvidoma v roku 14 dni, do 
tisti, ki lahko koristijo paketne po- gradnje nega vpliva." Poudarjajo, da gre v omenjenih hišnih številk (33–36) 
nudbe, imajo cenejše telefonske, tem primeru za sočasno gradnjo pa bomo prišli predvidoma proti 
televizijske in spletne storitve. Mi Kot omenjeno, župan naj bi se javne razsvetljave, ki poteka pod koncu novembra," so odgovorili 
Foto: Mojca Vtič smo prisiljeni, da imamo različne na seji KS Dolena zavezal, da bo okriljem občine. "Torej gradnje ne iz hčerinskega podjetja državnega 
Podjetje Rune zatrjuje, da gradnje optike še ni končalo, polaganje ponudnike, posledično smo oško- občina dela nadaljevala. Enako pra- izvajamo mi, ampak v njej sodelu- Telekoma. 
optičnih vlaken pa napoveduje tudi GVO. dovani za več deset evrov meseč- vijo v podjetje RUNE, kjer zatrjuje- jemo." Mojca Vtič
petek  7. novembra 2025 Aktualno   3
Podravje  Vzdrževanje elektro omrežja: še v kameni dobi bi znali bolje
Omrežje se podira!
Niso redki, ki opozarjajo, da je Slovenija na poti trajnostnega razvoja zavozila. »Kako naj verjamemo v zeleni 
prehod, če nismo zmožni niti najenostavnejšega – vzdrževati elektro omrežja,« je slišati med ljudmi. Marsika-
tero dejstvo s terena tej oceni res pritrjuje.
Temelje in glavne stebre slo-
venskega elektroenergetskega 
sistema so postavili v času Jugosla-
vije. Jedrska in vse največje vodne 
elektrarne ter glavnina omrežja s 
transformatorji, daljnovodi in osta-
limi napeljavami so iz tistega časa. Foto: MZ
Če so stari 50 let in več, je jasno, da Strohneli drog na Dravskem polju, za katerega je samo vpraša-
so dotrajali. Seveda ne gre spre- nje, kdaj bo popustil.
gledati, da uporabniki že desetle-
tja namensko plačujejo omrežnino Kam so odtekli milijarde 
za vzdrževanje sistema, a se denar 
porablja (tudi) drugje. in milijoni evrov
Prav neverjetno je, da v oko- Elektrogospodarstvo, ki se po prihodkih kosa z državnim 
lju ne tako poredko naletimo na proračunom, finančno pretežno sloni na plačnikih položnic. Če 
strohnele in polomljene drogove 
Foto: MB bi z omrežninami zbrani denar dejansko vlagali v omrežje, bi se 
elektro napeljave. Sploh ob zave-
Pogled na podrto omrežje v Zamušanih lahko pogovarjali o trajnostnih politikah. Namesto tega danes 
danju, da je slovenski trg z električ-
no energijo težak približno toliko marsikje na terenu gledamo napol podrte in majave lesene 
kot državni proračun. Denarja je Rezultat poslovanja Elektro Maribor v minulem 10-letnem obdobju, v mio evrov drogove, ki jih pokonci držijo le še žice.
torej dovolj, le za namen, za ka- V 20 letih so elektro podjetja preko položnic zbrala okoli 4,5 
terega se zbere, ga ne porabijo. Leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 milijarde evrov omrežnine, za investicije v omrežje so porabila 
Granitne drogove bi lahko imeli na Dobiček 11,2 12,8 13,5 15 14,3 10,5 11,7 4,1 6,2 9,1 le kakšno polovico zbranega denarja, kažejo podatki, ki jih je 
omrežju, ne pa lesenih strohnelih! Dividende 6 4 4,3 4,7 5 3,3 3,7 0 2 3 lani na podlagi vloženega poslanskega vprašanja pridobila 
Vir: Elektro Maribor poslanka Suzana Lep Šimenko.
Pred stoletjem so znali drogove »nosijo« žice. Vprašanja, vlaganj. Za obnovo nizkonape-
bistveno bolje s podzemnim. »Samo v letu 2025 
da je omrežje prešibko, da bi nanj tostnega omrežja na drogovih so smo zamenjali 1.215 dotrajanih dro-
Drogovi, kot jih je videti marsikje lahko priključili vse načrtovane namenili 1,3 milijona evrov. 4,5 mi- gov. Naša usmeritev je dolgoročno (podzemnimi, op. a.), kar prinaša nostnega razvoja za prihodnost. 
lijona evrov so vložili v kablovode – jasno opredeljena – zamenjava večjo zanesljivost in kakovost oskr- Tudi v prihodnje bomo nadaljevali 
na terenu v severovzhodni Slove- oziroma želene sončne elektrarne, 
niji, ne dajejo občutka, da živimo danes ne bomo niti odpirali. Kako da so zračno omrežje nadomestili prostozračnih omrežij s kabelskimi be z električno energijo ter manjšo vlaganja v posodobitev in razvoj 
izpostavljenost vremenskim vpli- omrežja. Na območju območne 
v sodobni družbi 21. stoletja. Na razumeti takšno stanje, se sprašu-
primer: da drogove pokonci držijo jejo ljudje. Nemalo jih je mnenja, vom. Pri izvajanju tovrstnih projek- enote Ptuj načrtujemo nadaljnje 
tov se pogosto soočamo z izzivi pri rekonstrukcije in kabliranja dotra-
žice, so prislonjeni na bližnje objek- da je lahko podjetja, ki skrbijo za 
te ali pa ob tleh popolnoma stroh- vzdrževanje in distribucijo, pošte- pridobivanju služnostnih pravic, janih omrežij, skladno z razpolo-
neli. Niti pred sto leti ne bi tako no sram. saj nekateri lastniki zemljišč ne do- žljivimi sredstvi in tehničnimi po-
volijo posegov na svojo lastnino, goji,« so povedali v družbi Elektro 
površno skrbeli za omrežje. Takrat 
je bilo resda vsega manj, a so ljudje Na Ptujskem za šest kar lahko precej vpliva na časovni Maribor, ki je lani z omrežninami 
dejansko živeli trajnostno. Vse so milijonov evrov vlaganj potek posameznih investicij.« (dajatev za omrežje, ki jo s položni-
cami plačajo uporabniki) ustvarila 
izdelali na način, da je držalo dese- V podjetju Elektro Maribor so Podjetje z dobičkom, 61 milijonov evrov prihodkov. Do-
tletja in tudi skrbno vzdrževali. Da- odgovorili, da omrežje vzdržujejo lastnikom dividende biček podjetja je znašal 9,1 milijo-
nes že v osnovi marsikaj naredimo in vanj vlagajo. So pa pritrdili, da na evrov, od tega so ga tretjino 
»šlampasto«, še večja »šlamparija« stanje povsod res ni optimalno. »Skrbimo za zanesljivo in sta- izplačali za dividende lastnikom. 
je nato vzdrževanje. »Tudi na območju Vidma in Gorišni- bilno oskrbo z električno energijo Republika Slovenija je 80-odsto-
V okolju smo naleteli na vsaj ce, ki jih pokriva Območna enota za več kot 227.000 uporabnikov. S tna lastnica, prejela je 2,4 milijona 
dva prizora dotrajanih elektro na- Ptuj, je ponekod vidna dotrajanost sistematičnim povečevanjem ro- evrov. In tako se milijoni, namesto 
peljav. Prvi je na Pobrežju v občini distribucijskega omrežja.« bustnosti omrežja in optimizacijo da bi z njimi krepili omrežje, po raz-
Videm, kjer je drog ob stiku z zem- Navedli so, da so lani in letos na upravljanja si prizadevamo za učin- ličnih kanalih pač porabijo za dru-
ljo popolnoma preperel, drugi je v terenu Območne službe Ptuj iz- Foto: MB kovito soočanje z izzivi sodobne ge namene.
Zamušanih v občini Gorišnica, kjer vedli za skoraj šest milijonov evrov Žice držijo drog, da ni popolnoma padel. energetike ter zagotavljanje traj- Mojca Zemljarič
Slovenija, Podravje  Posledice prepovedi privezovanja psov se bodo šele pokazale
Bo prepoved privezovanja povečala usmrtitve psov?
Enajstega novembra ne bo več dovoljeno trajno privezovanje psov. Se bo zaradi pre- tev dovolj velikega in primernega 
povedi povečalo število evtanaziranih in zapuščenih psov ali bodo skrbniki odšteli pesjaka, da se vzgoje ne bodo lo-
več sto, tudi več kot 1.000 evrov za postavitev dovolj velikega pesjaka? Prevzgoja tili ter da bodo zaradi domnevne 
agresivnosti psa le-tega uspavali.« 
starejših psov je namreč zahtevna naloga.
Odgovornost izključno 
Trajno privezovanje psov je pre- Namesto priveza na Upravi zno vzgojo in šolanjem psa dose-
povedano že od leta 2021. Privezo- za varno hrano, veterinarstvo in že, da slednji ni nevaren okolici. na lastniku psa
vanje je bilo dovoljeno le, če so bili varstvo rastlin svetujejo postavi- Vendar prevzgoja starejših psov, Sicer pa svetuje, da se skrbniki 
psi privezani na široki ovratnici, ki tev pesjakov, ograditev dvorišč ki so bili vajeni gibanja, omejene- psov čim prej odločijo za šolanje 
ni bila na zateg, ali z oprsnico, na oz. bivanje psov v notranjih pro- ga na zadostno dolžino verige, ni kosmatincev, da vzpostavijo od-
vodoravno vodilo na način, da je storih ter opozarjajo, da je po preprosta naloga, opozarja Elina nos s psom in slednjemu meje.
bilo psu omogočeno najmanj štiri obligacijskem zakoniku skrbnik ži- Zdovc iz Žetal, ki se ukvarja z vzgo- Kot omenjeno, odgovornost za 
metre gibanja v obe stranski smeri vali odgovoren za škodo, ki jo žival jo psov. »Menim, da bi bilo za pse, poškodbe ali škodo, ki jo povzroči 
od vodoravnega vodila. povzroči, ker ni zagotovil potreb- ki so bili na dovolj dolgi verigi, ki žival, nosi lastnik oz. skrbnik živali, 
Z letošnjim letom, od danes, 11. nega varstva. so jih lastniki vodili na sprehode, tudi v primeru, ko je kmečko dvori-
novembra dalje, pa je prepoveda- celo bolje, da bi ostali na privezu. šče sicer neograjeno, a označeno z 
na vsakršna oblika trajne name- Za nekatere pse bi bilo Ocenjujem, da bi bilo neprimer- opozorilno tablo o prisotnosti psa. 
stitve psa na privezu, bodisi na bolje, da ostanejo na no, lahko tudi nevarno, takšnega »Samo opozorilna tabla ni zados-
verigi, vrvi, vodoravnem vodilu in psa brez šolanja ali brez zaščitne Foto: Mojca Vtič ten ukrep za izključitev lastnikove 
podobno. Za kršitev je predvidena verigi ograje sedaj izpustiti. Obenem pa Zakon o zaščiti živali določa, da mora skrbnik psa z ustrezno vzgojo ali skrbnikove odgovornosti,« po-
globa v višini od 1.000 do 1.600 Zakon o varstvu živali pa pravi, se bojim, da skrbniki psov ne bodo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna udarjajo v Kmetijski zbornici. 
evrov. da lahko skrbnik živali tudi z ustre- odšteli več sto evrov za postavi- okolici niti ne ogroža varnosti ljudi, živali ali premoženja. Mojca Vtič
4 Podravje petek  7. novembra 2025
Gorišnica  V Zamušanih poligon in igrala Hajdina  Dva meseca prireditev, vrhunec v soboto
Vaščane skrbi 
jarek S postorjenim v letu 2025 zelo zadovoljni
Ob letošnjem, 27. občinskem prazniku občine Hajdina se bo zvrstilo veliko dogodkov. Prve prireditve so začeli izva-
V Zamušanih, eni redkih vasi v občini Gorišnica, kjer še jati že septembra, zaključili jih bodo konec novembra. 
nimajo otroških igral, se obetajo spremembe. Občina je 
namreč začela urejati parcelo v bližini gasilskega doma, Hajdinski občinski praznik je ne- trije projekti v okviru participativ-
na območju, kjer je bil nekoč gozd. razdružljivo povezan s praznova- nega proračuna, raztros pepela in 
njem martinovanja. V šotoru pred ureditev pokopališča, ureditev sre-
Prva faza gradbenih del je končana, dokončno podobo pa bo novi poslovno-stanovanjskim centrom dišča krožišča z bikonoscem, ko-
prostor za druženje vaščanov dobil drugo leto. Tamkajšnji prebivalci so v četrtek že izvedli srečanje munalna opremljenost pri gradnji 
sicer opozarjajo na nevarnost velikega jarka, a župan zagotavlja, da starejših občanov. V petek, 7. no- stanovanjskih enot ob poslovno-
so že našli rešitev. vembra, začnejo s tradicionalno -stanovanjskem centru, novo gasil-
»Naši otroci so me večkrat spraševali, zakaj samo oni nimajo igral. prireditvijo Štajerska frajtonarica, sko vozilo, odbojkarsko igrišče na 
Zato res upam, da se jim bo prihodnje leto želja uresničila. Tako va- ki obeležuje 25-letnico izvedbe. mivki z razsvetljavo. Izvedli so tudi 
ščani kot gasilci smo težko čakali na ureditev zemljišča, kjer bo poleg Odprli bodo tudi razstavo likovno- številne manjše investicije.
igral še vadbeni poligon za gasilce. O tej investiciji smo govorili že v -fotografske sekcije. V zaključni fazi je izgradnja kro-
prejšnjem mandatu, zdaj pa se je končno nekaj premaknilo, česar Vrhunec dogajanja bo v sobo- žišča ob gasilskem domu na Spo-
smo vsi zelo veseli,« je poudaril Bojan Vozlič, predsednik Vaškega to, 8. novembra, ko bo 30. tradi- dnji Hajdini. Na razpis so prijavili 
odbora Zamušani. cionalna prireditev Iz mošta vino projekt dograditve vrtca, upajo 
Občina je omenjeno parcelo, ki je bila v zasebni lasti in precej za- – pridi na Hajdino in 27. občinski na državna sredstva. »V načrtu 
raščena, odkupila že v mandatu prejšnjega župana Kokota. »To je praznik. Podelili bodo priznanja za razvojnih programov planiramo 
bila edina takšna lokacija v Zamušanih, v osrčju vasi, primerna za najlepše urejeno vaško skupnost dograditev vrtca, energetsko sa-
druženje vaščanov. Poleg tega si gasilci že dolgo želimo vadbeni po- in posamezne objekte ter občin- Foto: ČG nacijo doma vaščanov v Dražencih 
ligon, hkrati pa bo vas pridobila lep prostor za druženje,« je povedal ska priznanja. Tudi v nedeljo po Župan Stanislav Glažar in doma krajanov v Skorbi, projekt 
Vozlič in dodal, da je parcela že dobila veliko lepšo podobo. slavnostni maši sledi druženje v ozelenitve okrog pokopališča in 
Se je pa nanj v zadnjem času obrnilo kar nekaj vaščanov zaradi šotoru. Soorganizator občinskega bivalcev občine z zagotavljanjem smo si jih zadali v sprejetem pro- zbirnega centra vse do poslovno-
velikega jarka, ki je tam nastal. »Na prvi pogled res deluje ogromen, praznika je letos vaška skupnost enakomernega in uravnoteženega računu. Pri tem smo se držali usta- -stanovanjskega centra, zaključek 
zato ljudi predvsem zanima, kako bo na tem območju zagotovljena Slovenja vas, od koder prihaja tudi razvoja – ekonomskega, družbe- ljenega načela, da je treba poiskati Dravske kolesarske poti, dom sta-
varnost, saj tako, kot je zdaj, ne more ostati,« je poudaril. kletar Ivan Peklar. nega in okoljskega, skratka želimo tudi vse zunanje, državne in evrop- rostnikov (odvisno predvsem od 
»Pred leti smo že sprejeli vizijo in biti občina zadovoljnih ljudi. Občin- ske vire fi nanciranja,« pravi župan lastnika zemljišča), medgenera-
strategijo razvoja, ki smo jo strnili v ski praznik je primeren trenutek, Stanislav Glažar. cijski center itn.,« načrte za priho-
krovni razvojni dokument Strategi- ko se naredi analiza opravljenega Pomembne načrtovane naložbe dnost predstavlja Glažar. Realizaci-
ja trajnostnega razvoja občine Haj- v občini za preteklo obdobje in se so realizirali: kanalizacija, turistični ja bo seveda odvisna tudi od mož-
dina do leta 2032. Natančno smo ozre v prihodnost z novimi željami projekt Vicus Fortunae, namesti- nosti črpanja sredstev iz drugih 
opredelili področja in cilje po posa- in potrebami. Investicijsko smo tev sončnih elektrarn na šoli, vrtcu virov in spremembe prostorskih 
meznih segmentih. Želja je izbolj- bili letos izjemno uspešni, saj smo in domu vaščanov v Dražencih, aktov.
šati kakovost življenja vseh pre- realizirali vse bistvene projekte, ki modernizacija štirih odsekov cest, Dženana Kmetec
Foto: občina Gorišnica
V Zamušanih občina ureja parcelo, kjer bodo imeli gasilci vad-
beni poligon, otroci pa igrala. Ob jarku bodo postavili zaščitno 
ograjo.
Jarka niso smeli zasuti zaradi poplavne 
ogroženosti Ptuj  Kaj manjka na 56 let stari avtobusni postaji
Župan Borut Kolar je pojasnil, zakaj jarka niso smeli zasuti, čeprav 
so si to želeli. Občina je namreč pridobila mnenje strokovnjakov, ki 
so temu nasprotovali, saj bi s tem poslabšali vodno varnost v vasi. 
»Ta jarek je zdaj umetni zadrževalnik vode, kjer se bo voda ob večjih Brez ozvočenja in prostora za prtljago
padavinah zadrževala in nato postopno odtekala po cevi, ki je tam 
vgrajena. Na ta način bomo odpravili poplavno ogroženost spo- Avtobusne postaje so bile v času nekdanje države,  ko so ljudje množično uporabljali javni prevoz, pojem modernega. 
dnjega dela vasi, kjer so imeli prebivalci v preteklosti velike težave. 
Prepričan sem, da bo na koncu vse urejeno tako, da bodo vsi zado- Ptujsko so zgradili leta 1969 in še danes nosi podobo tistega časa.
voljni. Že zdaj je to območje bistveno lepše kot prej,« je še povedal 
župan in spomnil, da so namembnost parcele spremenili iz gozdne Število potnikov, ki na postaji čakajo Glede medkrajevne telefonske govo-
v kmetijsko površino. javni prevoz, se je v zadnjem obdobju rilnice, ki bi morala biti v skladu s pravilni-
Prva faza ureditve zemljišča je sicer zaključena. Čez zimo bodo krepko zdesetkalo. Ptujska avtobusna kom nameščena, pa so povedali, da tega 
pustili, da se zemlja posede in da zima opravi svoje. V letošnjem postaja pa še vedno, čeprav malo ob- več ni na nobeni postaji, saj gre za teh-
proračunu so z rebalansom za urejanje zemljišča v Zamušanih za- novljena, še vedno nosi podobno nek- nološko zastarelo opremo in še dodali: 
gotovili 60.000 evrov. Drugo leto načrtujejo fi no izravnavo terena, danjega časa. Po podatkih, ki so jih na »Velja poudariti, da je pravilnik zastarel, 
zasaditev trave ter postavitev ograje ob jarku, da bo zadrževanje na svetniško vprašanje Metke Petek Uhan predpisuje standarde, ki so veljali pred 
tem območju varno, predvsem za otroke. Prostor bo namenjen ga- posredovali iz podjetja Arriva, postaja 20 leti. Okoljsko ministrstvo in Direkcija 
silskim vajam (vadbeni poligon), rekreaciji in druženju. Na spodnjem tudi ne izpolnjuje vseh kriterijev o opre- za upravljanje javnega potniškega pro-
delu parcele bodo postavili otroška igrala, za kar so sredstva v vi- mljenosti v skladu z leta 2004 sprejetim meta že pripravljata posodobitev pravil-
šini 12.000 evrov že zagotovljena. Poleg tega nameravajo postaviti pravilnikom. Na postaji manjkata pros- nika, ki bo bolj ustrezal aktualnim razme-
leseno brunarico za opremo, ki jo uporabljajo pri gasilskih vajah, in tor za hrambo prtljage in ozvočenje. V ram in potrebam uporabnikov.«
razne rekvizite. »Naša želja je, da bi nam uspelo do prvega maja 2026 zvezi s prostorom za hrambo prtljage na Nemalo Ptujčanov in okoličanov pa je Foto: MZ
celotno zemljišče urediti do te mere, da bi prvič pokosili travo, otroci Arrivi pravijo, da ga lahko uredijo, prav mnenja, da bi na Ptuj sodila nova avto- Ptujska avtobusna postaja ne ustreza vsem kriterijem opre-
pa bi lahko preizkusili nova igrala,« je dodal Bojan Vozlič. tako tudi ozvočenje oz. elektronsko na- busna postaja. mljenosti, kot jih narekuje pravilnik. Treba pa je vedeti, da 
Estera Korošec pravo za obveščanje potnikov. MZ je pravilnik že zastarel.
petek  7. novembra 2025 Podeželje   5
Slovenija, Podravje  Uvoz poceni krompirja ubija domače pridelovalce
Krompir ostaja v skladišču, kmet Janko končuje pridelavo
Trgovske police je preplavil krompir iz tujine, domači pridelovalci pa bijejo plat zvona. 
»V skladišču imamo 200 ton krompirja od skupno 300 ton, kolikor sem ga pridelal letos. 
Kam bom z njim, ne vem. Imeli smo sklenjeno pogodbo z enim izmed trgovcev, a novih 
naročil od julija ni bilo. Tako slabo, kot je letos, še ni bilo,« pravi eden večjih prideloval-
cev krompirja Janko Majcen iz Trgovišča in dodaja, da bo dolgoletno tradicijo pridelave 
krompirja na njegovi kmetiji kljub velikim vlaganjem v preteklosti najbrž opustil.
Veliko je slišati, še zlasti iz ust 
politikov, kako pomembna je pri-
delava domače hrane. A realnost Velika težava pri nas je spoštovanje 
marsikdaj kaže drugačno sliko. domače pridelave
Janko Majcen se ukvarja že dese-
tletja s pridelavo krompirja, tradici- Direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda Andrej 
jo je prevzel od svojih staršev. Ima Rebernišek opozarja, da se vedno več slovenskih pridelovalcev, 
utečeno proizvodnjo, praktično od pa ne samo krompirja, temveč tudi drugih pridelkov in mesa, 
pridelave do pakiranja – saj razpo- sooča z vedno večjimi težavami pri prodaji svojih izdelkov. 
laga z lastnim strojem za pranje in Podobne izzive glede krompirja imajo tudi drugi kmetje po Foto: MH
pakiranje krompirja. Toda ta čas državi, denimo na Gorenjskem. »Zelo nas žalosti, kajti vsi Eden večjih pridelovalcev krompirja v Sp. Podravju Janko Majcen zaradi različnih razlogov, med njimi so 
tudi velike skrbi: »V času, ko smo govorimo, kako pomembna je samooskrba, kmetijstvo, a ko tudi nizke cene in težave s prodajo, po dolgih letih končuje pridelavo krompirja.
običajno krompir v glavnem že pogledamo, kaj se dogaja in dejansko prodaja na trgovskih 
prodali, je skladišče še vedno pol- policah, je slika precej žalostna.« prodali nič, razen nekaj doma. Cena Eno njivo celo a tako slabo kot sedaj, še ni bilo. 
no. Cene so mizerne, kupcev ni. Rebernišek poudarja, da je ena največjih težav v Sloveniji je prenizka, kupcev pa ni. Kaj bom z 
Letos smo imeli posajenih deset njim, ne vem. Poskušal ga bom ne- podoral »Razen v času kovida, takrat je bila 
pomanjkanje spoštovanja do lastne pridelave: »Na eni strani cena dobra.«
govorimo o nizki samooskrbi, na drugi strani pa kmetje še tega, kako prodati.« Pridelava krompirja Letos je imel dodatne težave še 
hektarjev krompirja, v preteklosti 
tudi do dvajset. A letošnje leto je kar pridelajo, ne morejo prodati.« je vse dražja. Po njegovih besedah s sušo in strunami – eno njivo je Bomo sploh še imeli 
hektar krompirja kmeta stane oko- moral celo podorati. »Narava nare-
bilo katastrofalno – najprej suša, domači krompir?!
li 6.000 evrov – če upoštevamo di svoje, a problem je, da ni nobene 
potem pa so nas udarile še nizke seme, zaščitna sredstva in delo. varnosti. Ni zagotovljenega odku- Kot je povedal, v Sloveniji pride-
cene in težave s prodajo.« vskih verig, a so se naročila hitro pojasnjuje Majcen. »Da bi se ta strošek pokril, bi mo- pa, ni spodbud, potem so tukaj še lamo le okoli 40 odstotkov krom-
Naročil ni več ustavila. »Najprej so vzeli določeno V skladišču mu je tako ostalo rala biti cena ob pridelavi 30.000 mizerne cene in zato mladi v tem pirja, ki ga porabimo. Preostanek 
količino, potem pa so našli cenejši približno 200 ton krompirja, od ton krompirja na hektar najmanj 20 ne vidijo prihodnosti.« Nasploh do- pride iz tujine – največ iz Poljske, 
Nekaj zgodnjega krompirja mu krompir drugje. Cena je padla, na- skupno 300 ton, kolikor ga je pride- centov za kilogram. A niti tega ne daja, da nobeno leto glede pridela- Nemčije in Avstrije. »Se pravi, pri-
je uspelo prodati eni izmed trgo- ročil pa ni bilo več,« zaskrbljeno lal letos. »Od julija praktično nismo ponudijo,« nadaljuje. ve krompirja ni bilo ravno rožnato, delamo ga premalo, a še tega ne 
moremo prodati. Tukaj nekaj ne 
štima,« poudarja.
Ob tem pa še izpostavlja, da se 
V tujini »prisilijo« trgovce k prodaji kakovost domačega in uvoženega 
domačih pridelkov krompirja navadno ne more pri-
merjati. »Krompir je v avstrijskih 
Na ptujskem zavodu so pred leti izvedli raziskavo o tem, trgovinah dražji, a pogosto slabši. 
kako se s podobnimi izzivi spopadajo druge evropske države. Nasploh je kakovost uvoženega 
Ugotovili so, da mnoge z notranjimi zakonskimi ureditvami krompirja navadno slabša, izjema 
spodbujajo ali celo zavezujejo trgovce k nakupu in prodaji je nemški. To je narobe – najprej 
domačih pridelkov. »V Avstriji imajo npr. določilo, da morajo bi morali porabiti domačo robo, 
trgovske verige na policah zagotoviti vsaj 40 % lokalno šele potem uvažati. In ponuditi 
pridelanih izdelkov. V zameno za to pa plačujejo nižji prispevek primerno ceno. Tako bi spodbujali 
za uporabo stavbnega zemljišča,« pojasnjuje Rebernišek. Po domače kmete,« meni in zaskrblje-
njegovem mnenju bi bilo smiselno, da bi tudi Slovenija poiskala no dodaja: »Vprašanje, kaj bo v pri-
podobne sistemske rešitve, ki bi trgovce spodbudile k večjemu hodnosti in ali bomo sploh še imeli 
deležu domače hrane v prodaji. Ob tem še opozarja, da je domači krompir. Vsak, ki ima pet 
uvožena hrana izpostavljena različnim tveganjem, večja je minut časa, ga na veliko uvaža, s 
Foto: MH tem pa dela veliko škodo na dolgi 
V pridelavo krompirja je v preteklosti vložil veliko denarja in časa. Poleg potrebne kmetijske mehaniza- možnost zlorab, kakovost pa je nižja. rok.«
cije ima tudi lastno skladišče s strojem za pranje in pakiranje krompirja. Monika Horvat
Podravje  Letno tudi deset tatvin traktorjev
Varnostne kamere na kmečkih dvoriščih
Letno s kmečkih dvorišč nepridipravi odpeljejo od pet do deset traktorjev, običajno višjega cenovnega razreda. Tato- Število iskanih traktorjev v posameznem letu
vi pa so v večini organizirane družbe iz tujine, ki krajo izvedejo po naročilu, pravi kriminalist Edvard Cvetko. Čeprav 
številka ni velika, pa za vsako posamezno kmetijo takšna tatvina pomeni izjemno gospodarsko škodo. Traktor/leto 2020 2021 2022 2023 2024
Št. iskanih 11 6 8 4 4
Oktobra pred petimi leti so ta- mejo na Madžarsko, nato v Romu- Št. najdenih 1 1 3 2 2
tovi, ki še danes niso bili odkriti, nijo. Iz teh držav so tudi kriminalne Vir: Policija
kmetiji Bela iz sv. Trojice odtujili združbe,« iz izkušenj pove Cvetko. Na seznamu iskanih vozil, dostopnem na spletni strani Policije, je skup-
nekaj deset tisoč evrov vrednega Uspešnost preiskanosti tatvin pa no okrog 50 traktorjev, največ znamke New Holland in John Deere.
new hollanda. »Zgodilo se je ravno je odvisna tudi od vgrajenih var-
na moj rojstni dan ponoči. Ob tem nostnih sistemov. »Kmetom, ki krompirja, zelja, policisti so bili stitev varnostnih kamer, ki so v 
so nam ukradli še baterijsko orod- imajo traktorje višjega cenovnega seznanjeni tudi s krajo grozdja. zadnjih letih postale cenovno do-
je, očetu celo kolo, ki ga je dobil za razreda, svetujemo, da poskrbijo »Kmetje krajo pridelkov običajno stopne in jih je mogoče kupiti že 
abrahama. S krajo izgubiš premo- tudi za varnost z vgradnjo GPS- prijavijo le v vednost, ne vztrajajo za manj kot 20 evrov.  
ženje, pa tudi občutek varnosti in -naprav. Slednje omogočajo lažje pri pregonu, pa že samih uradnih »Prilika dela tatu in zagotovo 
zaupanja,« je povedal Simon Bela. iskanje vozil, tako imamo primere, prijav je zelo malo, zato težko oce- so kamere eden izmed varnostnih 
Leta 2020 so tatovi odpeljali še 10 ko smo ravno zaradi GPS-a lahko nim, koliko je takšnih dejanj. Pov- elementov, ki lahko storilca odvr-
traktorjev, lani štiri, letos že vsaj točno locirali, kje je delovni stroj sem druga zgodba je seveda na nejo,« poudarja Cvetko. Vendar pa 
tri – po enega classa, deutz fahra, oz. traktor.« Dolenjskem.« morajo lastniki varnostnih kamer 
fendta. A medtem ko je polja nemogo- slednje namestiti tako, da snema-
»Običajno so krivci organizirane Prilika dela tatu Foto: Mojca Vtič če zaščititi, je za določeno stopnjo jo le območje v njihovi lasti in ne 
kriminalne združbe iz tujine, ki po- Kmetje opozarjajo tudi na kra- Kriminalist Edvard Cvetko pravi, da prilika dela tatu, zato je name- varnosti mogoče poskrbeti na širše okolice, opozarja mariborski 
noči naložijo traktor na tovornjak jo pridelkov, na primer buč v je- stitev varnostnih kamer ali uporaba drugih oblik zaščite premoženja dvoriščih in v strojnih lopah. Veliko kriminalist.
in ga še isto noč prepeljejo čez senskem času, pa drv oz. lesa, priporočljiva. kmetov se je že odločilo za name- Mojca Vtič
6 V središču petek  7. novembra 2025
Videm  Država gasilskih domov ne fi nancira, gasilci zbirali staro železo in donacije 
Pomagali tudi tisti, ki izbirajo med 
včerajšnjo in svežo žemljo
Foto: MV
Politika je z Zakonom o gasilstvu gasilstvo opredelila kot lokalno javno službo, s čimer je dobršen del stroškov delova-
nja gasilskih društev prenesla na občine oziroma na sama društva. Eden izmed temeljnih pogojev za učinkovito delo 
prostovoljnih gasilcev, poleg ustrezne opreme, voznega parka in strokovnega znanja, je tudi gasilski dom. 
Leskovški gasilci so svoj dom v draga je oprema,« je v Leskovcu betona je dobil končno obliko, ne rem bodo imela prostor tudi ostala 
preteklosti večkrat obnavljali in poudaril predsednik Gasilske zve- še zaključne, saj še manjka uredi- društva, krajevna skupnost, kraja-
prenavljali, lani pa ga dokončno ze Videm in izkušeni gasilec Janez tev notranjih prostorov, fasade. nom pa bo na razpolago še velika 
porušili ter začeli gradnjo nove- Merc ob svečanem in za mnoge Urejen je do te mere, da so lahko večnamenska dvorana, so prepoz-
ga. Pri tem so se lotili iskanja vseh ganljivem dogodku – prvem parki- leskovški gasilci še pred zimo par- nali tudi krajani, občani Vidma. 
možnih virov fi nanciranja – od zbi- ranju gasilskih vozil v nove garaže. kirali vozila v nove garaže ter vanje 
ranja starega železa in donacij do Novi gasilski oz. večnamenski dom spravili opremo. Izjemen odziv občanov
organizacije dobrodelnega kon- je nadomestil od vlage in zoba časa 
certa, ki bo potekal 21. novembra. dotrajan po vrhu pa še nefunkcio- Ko si gasilci nadenejo »Na vsa gospodinjstva smo pos-
»Nekateri pravijo, da so gasilci nalen objekt. Eno leto, en mesec opremo, si jo zaradi lali prošnje po donaciji. Od nikogar 
dragi. Ni res, gasilci so zastonj, in en dan po prihodu prve hruške pomoči sočloveku nismo zahtevali določenega zne-
ska, obrnili smo se le s prošnjo, da 
»Najprej se zahvaljujem moji pomagajo po svojih močeh. In od-
ANKETA družini: Moniki, Roku in Gašperju, ziv je bil resnično izjemen. Doslej 
zgolj oni vedo, koliko časa sem 
Slavko Mir smo zbrali okrog 20.000 evrov 
namenil temu projektu, prav tako zgolj od gospodinjstev. Večina pre- Foto: MV
»Prišel sem na odprtje gasilci, ki so bili dneve in noči priso- jetih donacij je bila iz Leskovca, ob Predsednik PGD Leskovec Peter Jagarinec, ki je v izgradnjo doma 
gasilskega doma, ki je pomemben tni,« je z zlomljenim glasom dejal tem pa presenečajo posamezni- vključen že od vsega začetka, je drugega novembra ob blagoslovu 
za celoten kraj. Ob tem so tudi predsednik društva Peter Jagari- ki, za katere veš, da bo v trgovini nagovoril gasilske tovariše, donatorje in vse, ki so pomagali pri grad-
gasilci izjemnega pomena za nec. premislil, ali bo kupil današnjo ali nji doma.
lokalno skupnost, ne le zaradi Pravi namreč, da v letu 2025 ni včerajšnjo žemljo, nato pa nakaže 
požarne zaščite, temveč tudi, enostavno biti v službi, imeti druži-
no, ob tem pa še več ur dnevno ali znesek, ki te pusti odprtih ust,« Stanovanja ostajajo 10.000 prostovoljnih ur, prav tako 
pozno v noč delati za društvo, za je vidno hvaležen in ganjen dejal v gasilski lasti smo urejali vso dokumentacijo.« 
ker so prvi posredovalci. Ponosen Po končani investiciji pa v lasti 
sem nanje, želim jim veliko kraj. »Rezultat je viden in se lahko predsednik društva. 
Foto: MV Skupna vrednost objekta je gasilskega društva ostanejo štiri 
uspeha in čim manj intervencij.« pohvali sam zase. Sicer pa gasilski Gasilci so zbirali tudi staro žele- ocenjena na okrog 773.000 evrov. garaže, tehnični prostor, sušilnica 
Aguš Zogaj dom oz. objekt ni grajen za nas. V zo, z ostalimi društvi, ki bodo imela »V pogodbi je bilo sprva dogovor- in umivalnica, komandni prostor, 
njem so gasilska oprema, avtomo- prostor v novem večnamenskem jeno, da naj bi bil naš delež okrog pisarna in žensko ter moško strani-
»Že več kot 20 let sem član PGD bili, in ko jih potrebujemo, jih ne prostoru, pa organizirajo še dobro- 173.000 evrov, vendar pa ocenju- šče. »Imamo še manjši prostor za 
Leskovec. Na prejšnjem domu potrebujemo zase, temveč za po- delni koncert, ki bo 21. novembra. jem, da bo z ureditvijo prostorov druženje in za arhiv. Ostali prosto-
smo pobarvali fasado, zamenjali moč drugim.« Odprtje novega gasilskega doma in okolice naša udeležba zagotovo ri bodo last občine, to je kuhinja, 
streho, sedaj pa vendarle Vlogo gasilcev in pomena same- in večnamenskega objekta naj bi čez 200.000 evrov. Po pogodbi dvorana, prostor za krajevno skup-
dočakali novi objekt. Vemo, ga objekta za Zg. Leskovec, v kate- bilo 5. septembra prihodnje leto. smo mi prispevali tudi zemljišče in nost, kulturno društvo, društvo 
koliko truda smo vložili, zato 
sem resnično srečen, da nam je to 
uspelo.« Foto: MV
Larisa Martini
»Na odprtje sem prišla, ker sem 
članica društva in ker so bili 
naši člani res pridni, predani tej 
investiciji. Gasilci so temelj in 
srce kraja, če se karkoli zgodi, 
se pokliče gasilce. Zgradba pa ni 
namenjena le njim, temveč tudi 
Foto: MV drugim društvom.«
Zinka Stopajnik
»Ni besed, s katerimi bi 
opisala to pridobitev. Dobro sem 
poznala razmere, mož je bil 33 
let predsednik društva, vsi moji 
so gasilci. Resnično sem vesela 
za gasilce in ponosna nanje.«
Foto: MV Župan Brane Kolednik je prisotnim oznanil, da bo Občina Videm oz. PGD Leskovec v upravljanje pridobilo milijon evrov vredno specializirano vozilo 
ške v zvezi z vozilom, razen goriva, pa naj bi krila država. Vozilo je danes že parkirano v Leskovcu.
petek  7. novembra 2025 V središču   7
Spodnje Podravje  Med prebivalci vse več tujcev, slovenskih državljanov vedno manj
Na Hrvaškem 
sredstva EU, pri 
nas morajo gasilci V regiji 6.000 tujcev, na Ptuju jih je 
seči v svoj žep
Nova gasilska domova 
rasteta tudi v Stopercah, za majhno podeželsko občino
torej v občini Majšperk, in 
v Lovrencu na Dravskem Leta 2010 je imelo bivališče v Sloveniji prijavljenih 83.000 tujih državljanov, danes jih je skoraj trikrat več, 215.000. Deset odstotkov prebivalcev 
polju. V Stopercah društvo 
gradi M. Z. gradbeništvo Slovenije je tujih državljanov. Število slovenskih državljanov se je medtem zmanjšalo za 50.000; leta 2010 jih je bilo 1.966.000, letos 1.916.000. 
s Ptuja, s katerim je 
predsednik društva Aleš 
Žnidarko sredi poletja 
podpisal gradbeno pogodbo 
v vrednosti okrog 700.000 
evrov. Prispevek gasilcev 
naj bi bil med 10 in 15 % 
celotne vrednosti, in sicer 
v obliki prostovoljnih ur in 
finančnega vložka. Tudi v 
PGD Lovrenc na Dravskem 
polju naj bi izgradnja doma 
stala enako kot v Stopercah, 
domači gasilci pa bodo 
v začetni fazi prispevali 
znaten del stroškov, nato pa 
naj bi v drugi fazi občina 
od gasilcev odkupila del 
objekta.
Gasilski domovi so eden 
izmed temeljev delovanja 
gasilskih društev. 
Financiranje objektov pa 
je odvisno od kreativnosti 
in finančne sposobnosti Foto: A.P.
društev, občin, kar pa V Sloveniji se zadnje desetletje dogaja množično priseljevanje tujih državljanov. Samo v zadnjih dveh letih se je število slovenskih državljanov zmanjšalo za 20.000, število 
po mnenju Janeza Merca tujih pa medtem za 35.000 zraslo. Glavni razlog za priseljevanje tujcev so zaposlitve in ugodna socialna politika.
kaže na nerazumevanja 
gasilstva pri nas. »Na Podobno kot na nacionalni je na regijski 
Hrvaškem so za izgradnjo Primerjava števila prebivalstva po državljanstvu v 15 letih
in občinski ravni. Če se po občinah ne bi 
gasilskega doma pridobili priseljevali oziroma imeli prijavljenih biva- 2010 2025
evropska sredstva, pri nas lišč tujci, bi se število prebivalcev krepko  Občina Državljani Državljani 
moramo gasilci seči v svoj skrčilo. V celotni spodnjepodravski regiji Slovenije Tuji državljani Delež 
tujih (%) Slovenije Tuji državljani Delež 
tujih (%)
žep.« Na ministrstvu za ima ta čas bivališče prijavljeno 6.000 tuj- Cirkulane 2.231 62 2,7 2.118 246 10,4
obrambo pa so uradniško cev, največ v MO Ptuj, 2.600. Pred 15 leti 
Destrnik 2.607 31 1,2 2.595 100 3,7
odvrnili, da se lahko iz je bilo na Ptuju prijavljenih 650 tujih drža-
državnega proračuna vljanov. Število slovenskih državljanov se Dornava 2.923 8 0,3 2.777 160 5,4
sredstva namenijo za je v osrednji občini Spodnjega Podravja Gorišnica 3.966 59 1,5 3.947 266 6,3
delovanje društev, in sicer medtem za 2.000 ljudi zmanjšalo: s 23.000 Hajdina 3.637 86 2,3 3.651 408 10,1
za zaščitno in reševalno v letu 2010 na trenutnih 21.300. Če te šte- Juršinci 2.318 8 0,3 2.414 64 2,6
opremo, ne pa tudi za vilke postavimo v regijski kontekst, ugota- Kidričevo 6.557 116 1,7 6.295 378 5,7
nepremičnine. vljamo, da je s Ptuja odšlo za celo manjšo 
občino ljudi in se jih enako število priselilo. Majšperk 4.022 92 2,2 3.785 198 5,0
2.600, kolikor je na Ptuju prijavljenih tujih Markovci 3.945 38 1,0 3.843 230 5,6
državljanov, je enako številu vseh prebi- Ormož 12.499 183 1,4 11.514 335 2,8
upokojencev ter društvo Kocil.« V valcev občin Destrnik in Juršinci, nekoliko Podlehnik 1.883 16 0,8 1.752 69 3,8
gasilski lasti bodo ostala tudi sta- manj od števila vseh občanov Dornave, Ptuj 23.078 651 2,7 21.316 2.604 10,9
novanja, ki naj bi jih uredili v man- ki jih je 2.900, in kar precej več od števila 
sardi. »Ne bomo jih prodali, saj Središče 2.080 53 2,5 1.782 57 3,1
prebivalcev v občinah Podlehnik (teh je 
ne želimo, da bi se ob prodaji kdo Sveti Andraž 1.220 1 0,1 1.163 21 1,8
1.800), Središče ob Dravi (1.800), Sveti 
okoristil, prav tako si želimo, da bi Andraž (1.200). Sveti Tomaž (2.000), Trno- Sveti Tomaž 2.087 5 0,2 1.965 23 1,2
bili najemniki stanovanj gasilci, ki vska vas (1.400), Zavrč (1.500) in Žetale Trnovska vas 1.342 5 0,4 1.372 25 1,8
bi lahko tudi prvi intervenirali ob (1.300). Videm 5.577 55 1,0 5.290 322 5,7
klicu na pomoč,« je dejal Jagarinec. »V Mestno občino Ptuj se tujci prise- Zavrč 1.453 156 9,7 1.257 214 14,5
Mojca Vtič ljujejo predvsem zaradi zaposlitvenih pri- Žetale 1.336 2 0,1 1.272 46 3,5
ložnosti v lokalnem gospodarstvu, dosto- Slovenija 1.966.028 83.233 4,1 1.915.919 214.931 10,1
pnejših nepremičnin ter ugodne prometne Vir: SURS
povezanosti z večjimi središči. Pomemben 
dejavnik je kakovost bivanja, ki jo omogo- zlati sredini. Najmanj tujih državljanov je v lo tujcev v njihovi občini nedvomno gospo- šče 24.000 slovenskih in 500 tujih državlja-
ča manjše, varno in urejeno mestno oko- Murski Soboti (pet odstotkov), največ v Ve- darski vidik. »Imamo delodajalca, ki že zelo nov. Število slovenskih državljanov so do 
lje. Ugotavljamo, da med tujimi državljani lenju in Mariboru (po 17 odstotkov). V Celju dolgo deluje v občini in tudi zaposluje ljudi danes ohranili, priselilo se je 1.500 tujcev 
obstajata obe skupini – tako tisti, ki de- in Kopru je delež 16-, Ljubljani 15- in v Novi iz nekdanje skupne države Jugoslavije. Ko- (danes jih je 2.000). Medtem je Ptuj v 15 
jansko prebivajo na prijavljenem naslovu, Gorici 13-odstoten. likor nam je znano, imajo tuji državljani pri letih 2.000 slovenskih državljanov izgubil 
kot tudi posamezniki, ki imajo prebivališče Med tujci prevladujejo moški, vseh v nas naslove za začasna prebivališča. Nisem (danes jih ima 21.000) in 2.000 tujih pridobil 
prijavljeno zgolj formalno. Sloveniji je 134.000, žensk 81.000. Na Ptu- pa seznanjena, da bi kupovali nepremični- (danes jih je 2.600).
V Mestni občini Ptuj prebiva tudi več dru- ju ima bivališče prijavljeno 1.800 moških in ne,« je povedala Žumbarjeva. Dodala je, da Nemalokrat je tako, da najprej v državo 
žin tujih državljanov. Njihovi otroci so vklju- 760 žensk. če so z delavci tudi družine, so otroci vklju- pride oče, ker dobi delo, nato pripelje še 
čeni v vrtce in osnovne šole, kjer se dobro Pred 15 leti nobena od spodnjepodra- čeni v vrtec in šolo. Za mnenje in pojasnila družino. Otroci tujcev imajo v Sloveniji ena-
vključujejo v okolje. Občina v sodelovanju z vskih občin s številom tujcev ni presegala o deležu tujcev smo zaprosili še župana ob- ko pravico do vključevanja v osnovno in 
izobraževalnimi ustanovami nudi podporo treh odstotkov, danes jih je pod to mejo čin Hajdina in Zavrč, ki pa se tokrat na naša srednjo šolo kot otroci slovenskih državlja-
pri učenju slovenskega jezika in spodbuja le peščica: Juršinci, Ormož, Sveti Tomaž, novinarska vprašanja nista odzvala. nov, so navedli na občini Slovenska Bistri-
vključevanje otrok ter njihovih družin v Trnovska vas in Sveti Andraž. Podrobno je ca. Ugotavljali so tudi, da starši priseljenci 
širše lokalno okolje,« so navedli v vodstvu primerjava za vse občine predstavljena v Na Ptuju več tujcev kot s šolo glede otrokovega izobraževanja re-
MO Ptuj. tabelah. v »zloglasni« Slovenski Bistrici dno ne sodelujejo, nimajo vpogleda v nje-
V Spodnjem Podravju so tri občine, kjer govo znanje, so neodzivni in ne razumejo 
V Mariboru 17, v Zavrču 15 % tuji državljani predstavljajo desetino prebi- V obdobju po koroni se je v javnosti veli- jezika. Verjetno v Sloveniji več ni vrtca in 
prebivalstva tujcev valstva. To so Ptuj, Cirkulane in Hajdina. V ko govorilo o priseljevanju tujcev v občino šole, ki je ne bi obiskovali otroci tujcev, kar 
Foto: Neja Pavlica Zavrču je delež tujcev še višji, 15-odstoten. Slovenska Bistrica. Danes ima Ptuj več tujih je za zavode, prav zaradi nepoznavanja slo-
Uprave RS za zaščito in reševanje. Stro- Ptujska občina je z deležem tujcev v pri- Županja Cirkulan Antonija Žumbar je poja- državljanov kot Bistrica in manj slovenskih. venskega jezika, svojstven izziv.
merjavi z ostalimi 11 mestnimi občinami v snila, da je eden od razlogov za večje števi- V Slovenski Bistrici je imelo leta 2010 bivali- Mojca Zemljarič
8 Podravje petek  7. novembra 2025
Ptuj  Poslovanje bolnišnice v letu 2025 Sveta Trojica  Svetniki zavrnili preoblikovanje Zdravstvenega doma Lenart
Minusu se ne bodo 
izognili Soglasni »ne« nejasnemu solastništvu
Svetniki občine Sveta Trojica so na nedavni seji odlok o preoblikovanju javnega zavoda Zdravstveni dom Lenart, ki 
Ptujska bolnišnica je tudi letos pred velikimi fi nanč- poleg širjenja soustanoviteljstva predvideva tudi solastništvo premoženja. 
nimi izzivi. Kot pravijo, je zelo tvegano napovedati re-
zultat poslovanja ob zaključku leta, upajo pa, da bodo Občinski svet je omenjeni odlok 
zaključili vsaj nekoliko bolje kot lani, ko so končali z obravnaval kot zadnji od šestih 
2,5-milijonsko izgubo. občin, ki naj bi bile po novem sou-
stanoviteljice ZD Lenart. Župan Da-
Direktorica Anica Užmah o tem pravi: »Stroški plač, ki so zaradi vid Klobasa je priznal, da je zaradi 
plačne reforme porasli, niso zadostno vkalkulirani v cene storitev. številnih nejasnosti že nekaj časa 
Program akutne bolnišnične obravnave je realiziran nad planom in ni odlagal uvrstitev odloka na dnevni 
plačan. Cene materiala in storitev naraščajo, na to imamo zelo malo red, na oktobrski seji pa je svetni-
vpliva. Raba z naše strani je racionalna.« Za dvig cen storitev se do- kom predstavil tudi svoja stališča. 
govarjajo z Združenjem zdravstvenih zavodov, ki od izvajalcev zbira Širitev soustanoviteljstva bo sicer 
dokaze za povišanje cen. Kot pravi Užmahova, se mora dvig nujno mogoča šele, ko bodo vse občine 
zgoditi še v letu 2025. odlok potrdile, do takrat pa ostaja 
v veljavi dosedanji.
Ne le soustanoviteljstvo, 
tudi solastništvo Foto: HB
premoženja Svetniki so se ob koncu razprave soglasno odločili, da ob številnih odprtih vprašanjih odloka o preobli-
kovanju ZD Lenart ne morejo potrditi.
Kot je pojasnila direktorica ob-
činske uprave Darja Slivnjak, odlok dolžnosti in pravice soustanovite- leta opozarjajo, da ZD Lenart de- izdelava skupne strategije. »Sedaj 
o preoblikovanju, ki ga je pripravila ljic, povečalo pa bi se tudi  število luje brez jasne vizije in dolgoroč- v primeru potrditve tega odloka 
Občina Lenart, predvideva širjenje članov sveta zavoda na 12. nega načrta, kar naj bi vodilo tudi ne vemo, ali s tem prevzemamo 
kroga občin soustanoviteljic ZD Le- Svetnico Anito Robič je v zve- v izgube programov in odhode minus ali plus. Ne vemo ničesar, 
nart s sedanjih treh, torej Lenarta, zi s povedanim zanimalo, kakšno kadra. »Posledično smo morali, da saj dokumentov, ki bi nam dali 
Svete Trojice in Svetega Jurija, še je fi nančno stanje zdravstvenega bi zagotovili osnovno zdravstveno vpogled v to, o čem se pravzaprav 
Foto: ČG na občine Cerkvenjak, Benedikt in doma, a odgovora na to ni prejela. varnost naših prebivalcev, v Sveti sploh odločamo in za katere smo 
Užmahova priznava, da se trenutno soočajo z velikimi izzivi po- Sveto Ano, saj opravlja zdravstve- Tako župan kot direktorica občin- Trojici vzpostaviti svojo ambulan- vedno znova prosili, nismo dobi-
slovanja. no dejavnost za vse naštete obči- ske uprave sta, kot sta zatrdila, za to. S tem ZD Lenart nismo ničesar li. Bi se kdo od vas odločil, da bi 
ne. Vse (nove) soustanoviteljice naj te podatke uradno zaprosila preko odvzeli, saj je ambulanta na naše postal solastnik nekega objekta, 
Kar se tiče plačila realizacije akutne bolnišnične obravnave, naj bi bi z novim odlokom postale tudi so- sveta zavoda, a odgovorov naj ne območje prinesla povsem nov za katerega ne ve, kaj sploh po-
to bilo v Uredbi za 2025 urejeno, a to drži le pogojno. Plačilo bodo lastnice nepremičnega in premič- bi dobili. Robičeva je bila zato mne- program. Odnašanje programov iz meni?!«
dobili zgolj, če bo na razpolago denar iz naslova nerealizirane aku- nega premoženja, in sicer po de- nja, da bi bilo smiselno počakati zdravstvenega doma, ki se je sicer  Županove besede je dopolnila 
tne bolnišnične obravnave, kar pa bo znano šele naslednje leto. ležih glede na število prebivalcev. na zaključek fi nančnega leta, ko množično dogajalo, namreč pome- še Slivnjakova, da občina namreč 
Neznank, ki vplivajo na same prihodke in s tem poslovanje, je torej Po prejšnjem odloku so bile sousta- bo bolj jasno, kakšno je fi nančno ni tudi odnašanje denarja iz zavo- trenutno ne razpolaga s podatki, 
še veliko, časa pa malo. »Na podlagi vsega tega je zelo tvegano da- noviteljice solastnice premičnega stanje v zavodu: »Pred potrditvi- da. Zaradi tega pa nato zmanjka v kakšnem stanju so nepremični-
nes napovedati, kakšen bo rezultat poslovanja ob koncu leta 2025. premoženja, lastnica nepremičnin jo bi morali dobiti vsaj neko sliko, denarja tudi za normalno vzdrže- ne, kako je z amortizacijo in kakšni 
Pričakujemo izboljšanje poslovanja v primerjavi z letom 2024, ko je pa je bila zgolj Občina Lenart. Novi kakšne fi nančne obveznosti za leto vanje objekta. Po vseh prenosih investicijski vložki so potrebni. Klo-
bil presežek odhodkov nad prihodki 2,5 milijona evrov,« pravi Už- odlok bi vsem občinam prinesel 2026 bi s seboj prinesel prevzem programov se sedaj vabi občine k basa si želi tudi širšo sliko o tem, 
mahova. pravico soodločanja o delovanju, 11,46-odstotnega deleža lastni- povezovanju in sodelovanju ter so- kolikšne so sploh še možnosti ši-
Čeprav so se trudili delati gospodarno, izogibali so se nepotreb- razvoju in investicijah. Ob tem bi štva.« lastništvu zavoda. Solastništvo je ritve ZD Lenart na sedanji lokaciji. 
nim stroškom, izbirali so najugodnejše ponudnike, na nekatere de- bile občine kot soustanoviteljice po po mojem mnenju vprašljivo.« »Če bi nekoč želeli imeti resen, 
javnike (stroški plač, materiala ipd.) sami nimajo nikakršnega vpliva. zakonu dolžne zagotavljati vsa pot- Nujen dolgoročni načrt Po mnenju župana bi bila nujna sodoben regijski zdravstveni cen-
Celotni lanskoletni prihodki so znašali 41,5 milijona evrov, kar pa ni rebna materialna sredstva za delo-
vanje in razvoj zavoda. Novi odlok razvoja in celovita revizija celovita revizija poslovanja zavo- ter, kot so drugod po Sloveniji, bi 
zadoščalo za pokritje vseh odhodkov v višini 44.1 milijona evrov. Iz-
bi v nadaljevanju pomenil še spreje- poslovanja da, pregled vseh programov, inve- bila po mojem mnenju edina dol-
guba bo skoraj zagotovo tudi ob koncu leta 2025, vprašanje pa je, sticij in kadrovske politike, da bi v goročna rešitev selitev na novo 
kako velika. manje odloka o soustanoviteljstvu, Klobasa je na seji poudaril, da občini vedeli, solastnik česa sploh lokacijo.«
Dženana Kmetec v katerem bi natančneje opredelili kot občina soustanoviteljica že postajajo. Nato pa bi morala slediti Hojka Berlič
Žetale  Predlog proračuna 2026 potrjen, sedaj imajo besedo občani
Rekorden proračun ni prinesel zadovoljstva
Proračun za leto 2026 je rekorden in obsega kar sedem milijonov evrov, kljub temu svetniki pričakujejo nejevoljo 
na terenu. »Verjamem, da bo kritika na terenu, enkrat smo bili že označeni za lažnivce,« meni Franc Vogrinc, saj Primanjkuje parkirišč
na sicer zajetnem seznamu investicij ni celostne ureditve ceste Žetale–Majšperk, temveč le začetek. Svetniki so razpravljali tudi o nujnosti izgradnje parkirišča 
Proračun občine Žetale običaj- od občine proti šoli, saj je v primeru prireditev, pogreba 
no temelji na okrog dveh milijo- parkirišč v Žetalah premalo, obenem pa bi lahko parkirišče 
nov evrov prihodkov (dohodnina, služilo za postavitev prireditvenega šotora. Na bližajoči 
sredstva za uravnoteženje razvito- se veseli december pa so opozorili z napovedjo bazarja in 
sti občin ...). Že letos jim je uspelo prižiga lučk konec novembra. Še pred tem pa gasilci prirejajo 
proračun podvojiti, prihodnje leto prevzem terenskega vozila, 16. novembra pa Delavsko društvo 
naj bi prihodke več kot potrojili. hribovskih kmetij in podeželja pripravlja tradicionalno 
Razlog je pridobitev državnega prireditev V Žetalah se poje in igra.
denarja za sanacijo posledic neurij 
v letu 2023 in 2024, ob tem pa tudi 
izvedba projekta ozelenitev Žetal. nost sanacije plazov je okrog mili- % naj bi se v prihodnjem letu zvišala 
V letu 2026 nameravajo urediti jon evrov, občina naj bi prispevala tudi sredstva za razpise, na katere 
tudi tekaško stezo, stezo za skok dobrih 250.000 evrov, za kar se na- se prijavljajo društva, pa tudi obseg 
v daljino in fi tnes naprave ob špor- merava tudi zadolžiti. »Dobro je, da denarja za prireditve.
tnem igrišču, izvedba je pogojena Foto: Mojca Vtič bomo obnovo končno začeli, na- Proračun bo sedaj v 30-dnevni 
z uspešnostjo na razpisu, prenovo Podžupan, ki začasno vodi občino Žetale, je z občinsko upravo pripravil predlog proračuna za leto 2026. mesto da o njej le razpravljamo,« je javni obravnavi, kar pomeni, da 
pa zahteva tudi slamnata streha »Verjamem, da imamo energijo, da zastavljeno tudi izpeljemo,« je dejal. pripomnil Janez Vodušek. Svetniki lahko svoje predloge dodajo tudi 
Vukove domačije. so se strinjali, da je obnova celotne občani. V začetku decembra pa 
Za začetek milijon Prihodki proračunov 2024–2027 le delno uvrščena v proračun. V nas- prometnice nujna, da bi bilo smisel- bodo svetniki dokončno potrdili 
evrov lednjem letu je predvidena obnova no razmisliti vsaj o ureditvi ravnin- fi nančni načrt za prihodnje leto, ki 
Leto 2024 – 2025 – ocena 2026 – prvega kilometra ceste iz smeri skega kilometra ceste iz smeri Va- ga bo predlagal 23. novembra izvo-
Najbolj želena investicija, to je realizacija realizacije napoved Žetal, saj je občini uspelo pridobiti bča vas proti Žetalam, za preostala ljeni začasni župan, bodisi Matjaž 
obnova dotrajane prometnice Že- Višina prihodkov 2.639.077 4.713.793 7.193.009 del denarja za sanacijo treh plazov, dva kilometra, ki vodita po ovinkih, Kopše bodisi Andrej Železnik.
tale–Majšperk oz. Vabča vas, pa je Vir: Občina Žetale ki so na tem odseku. Skupna vred- pa pripraviti dokumentacijo. Za 25 Mojca Vtič
petek  7. novembra 2025 Podravje   9
Slovenija, Podravje  Ustanavljanje zdravstvenih regij, a brez Spodnjega Podravja
Če bo to sprejeto, regije, za katero smo se borili, ne bo več...
Ministrstvo za zdravje je v javno razpravo poslalo predlog uredbe o določitvi zdra-
vstvenih regij. Spodnje Podravje v tem predlogu nima ločene regije, pač pa je ves seve-
rovzhodni del države pod eno: od Maribora preko Ptuja, Slovenske Bistrice, Ormoža 
pa vse do Murske Sobote in Hodoša.
Čeprav posamezna zdravstvena 
regija po trenutnem predlogu nima 
središča ali centra, pa bi se dejavno- Kako bi državo »zdravstveno« razdelili?
sti načrtovale za celotno območje Državo bi razdelili na naslednji način: zdravstvena regija 
skupaj. Nekateri poznavalci zdra- Center bi obsegala osrednjeslovensko statistično regijo, 
vstvenega sistema so prepričani, regija Vzhod zasavsko, savinjsko in koroško območje, regija 
da to za Spodnje Podravje tako, kot Severovzhod podravsko in pomursko statistično regijo, 
je zastavljeno, nikakor ni dobro, saj 
pomeni postopno priključevanje Jugovzhod bi po predlogu obsegal posavsko in jugovzhodno 
oziroma »podrejanje« Mariboru. Slovenijo, regija Severozahod gorenjsko statistično območje, 
Ministrstvo predlaga ustano- Zahod pa goriško, obalno-kraško in primorsko-notranjsko 
vitev šestih zdravstvenih regij, in območje. 
sicer Center, Vzhod, Severovzhod, 
Jugovzhod, Severozahod in Za-
hod, ki obsegajo eno, dve ali tri Je vzpostavljanje roku 60 dni uskladiti svoje območ- Foto: NIJZ
statistične regije. Rok za podajanje 
pripomb se izteče naslednji teden, zdravstvenih regij res ne enote in organiziranost z ured- Severovzhodna zdravstvena regija bi zajemala  največ občin, dejansko bi združila celotno podravsko in 
bo. Če bo seveda potrjena. pomursko statistično regijo.
14. novembra. Pri oblikovanju naj tako »nepomembno«? Zdravstvena regija je zastav-
bi upoštevali demografske, geo- Gre sicer na prvi pogled za ljena kot vmesna geografska nekdo moral prevzeti, koordinira-
grafske in druge relevantne zna- manjše, a še kako pomembne enota med samoupravno lokalno To niso nepomembne spremembe ti, zato vzpostavitev zdravstvenih 
čilnosti posameznih območij, tudi spremembe. Na pristojnem mini- skupnostjo in državo: »Na ravni regij še zdaleč ni nepomembna 
število prebivalcev. Območje, ka- strstvu so jasno zapisali, da se bo zdravstvene regije se bodo načr- Teodor Pevec, strokovni direktor ptujske bolnišnice, poteza aktualne politike. 
mor bi spadali Ptuj, Ormož, Mari- določitev zdravstvenih regij upo- tovale kadrovske in prostorske pravi, da je trenutno znanih malo informacij o tem, kaj bo Nekateri izkušeni zdravniki in 
bor itn., zajema daleč največ občin, rabljala tudi kot podlaga za dolo- zmogljivosti za urgentne centre, ta uredba pomenila konkretno in operativno: »Natančnih politiki, ki se sicer niso želeli imen-
kar 66. V naši regiji bi bili tudi Mu- čanje območja opravljanja zdra- mobilne enote nujne medicin- planov in podatkov še nimamo. Gotovo pa to niso nepomembne sko izpostaviti, menijo, da obstaja 
rska Sobota, Ljutomer, Lendava, vstvene dejavnosti in opravljanje ske pomoči, bolnišnične postelje 
Slovenska Bistrica ... s koncesijami na sekundarni ravni. na oddelkih interne medicine, spremembe. Nikoli niso.« upravičena bojazen, da takšno us-
Kaj je v ozadju in kaj je dejansko konkretni razlog tanavljanje regij, po katerem Spo-
Direktorici obeh javnih zdra- Omogočeno bo tudi statutarno ali splošne kirurgije, ginekologije in 
vstvenih ustanov na Ptuju, Splošne pogodbeno povezovanje javnih pediatrije, postelje v intenzivnih ustanavljanja zdravstvenih regij, Pevec ni prepričan, zaveda dnje Podravje nima svojega mes-
pa se, da se za takšnimi spremembami največkrat skrivajo ta ločeno od Maribora, za naše 
bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj zdravstvenih zavodov za opra- enotah, porodnišnice in dializne zdravstvene ustanove ne prinaša 
Anica Užmah in Zdravstvenega vljanje skupnih zadev in uresniče- centre, negovalne bolnišniške določeni nameni. ničesar dobrega: »Borili smo se za 
doma Metka Petek Uhan, pravita, vanje skupnih interesov z drugimi postelje, specialistične ambulan- Spodnje Podravje, s tem dejansko 
da besedilo uredbe preučujejo in izvajalci. te na področjih interne medicine, to na zdravstveni ravni ukinjajo. 
se bodo še odločili, ali bodo podali Zavod za zdravstveno zavarova- kardiologije, nefrologije, gastroe- otorinolaringologije, okulistike, gi- ke. Ostale zdravstvene dejavnosti Če tega ne bo, tudi Spodnjega 
kakšne predloge oziroma pobude nje Slovenije in Nacionalni inštitut nterologije, splošne kirurgije, uro- nekologije in pediatrije, paliativne se bodo načrtovale na državni Podravja postopoma ne bo več.«
ali ne. za javno zdravje bosta morala v logije, ortopedije, travmatologije, dejavnosti in radiološke diagnosti- ravni.« Seveda bo to načrtovanje Dženana Kmetec
Spodnje Podravje  Seja sveta Doma upokojencev na temo novih cen Ptuj  Presenetljiv razplet prvega razpisa v Zdravstvenem domu
Ministrstvo podpira dom v Markovcih Niti ene prijave za direktorja
Člani sveta zavoda Dom upokojencev Ptuj so ta teden na seji potrdili nove cene, tako Na razpis za prosto delovno mesto direktorja Zdravstvenega doma Ptuj se ni prija-
za sistem dolgotrajne oskrbe kot sistem socialnega varstva. V prvem primeru bo pla- vil niti en sam kandidat. Čeprav se je v javnosti omenjalo kar nekaj imen, pa ura-
čevanje za uporabnike cenejše, v drugem dražje. dne prijave ni bilo.
Foto: ČG
Ta mesec se bodo člani sveta za omizjem v domu upokojencev na Ptuju srečali še enkrat.
Foto: DK 
Seja sveta zavoda je bila kratka, predstavnike ministrstva in bi raz- je za vodstvom zavoda zahtev- Za prosto delovno mesto direktorja ZD Ptuj se ni prijavil niti en kandidat.
sklicana prav zaradi potrditve cen, pravljali o tej vsebini. Predstavili no obdobje, saj so se v preteklih 
ki jih morajo izvajalci posredovati bomo vse razloge za in proti, od- tednih srečevali s stanovalci in Čez mesec dni sedanji direktorici poteče mandat, doči direktor tega zavoda. Zahtevana je izobrazba 
ministrstvu. Direktorica Vesna ločitev o podpori ali nepodpori bo svojci vseh šestih enot, da so jim kar za svet zavoda pomeni polne roke dela. druge stopnje bolonjskega študija zdravstvene 
Šiplič je dejala, da bo vsebinsko na ramenih članov sveta. Ne želim predstavili prehod na sistem dol- »Tudi sam osebno sem bil zelo presenečen, da ni smeri, tri leta vodilnih izkušenj, pa tudi znanje an-
zahtevnejša naslednja seja, ki bo se opredeliti, a enkrat bo treba gotrajne oskrbe. Zbrane vloge za bilo niti ene prijave. Pričakovali smo jih kar nekaj. gleškega jezika na ravni B2, kar naj bi, tako je slišati, 
konec meseca. Takrat se bodo čla- zaščititi tudi nas. Večkrat sem že prevedbo v dolgotrajno oskrbo je Vem za vsaj pet ali šest ljudi, ki izpolnjujejo vse po- nekaterim potencialno dobrim kandidatom pred-
ni sveta zavoda seznanili s poslov- povedala, da nam je pomembna Dom Ptuj že posredoval na CSD goje in so se omenjali kot potencialni kandidati za stavljalo izziv oziroma oviro.
nim poročilom za prvih devet me- kakovost in ne količina. Sploh v Ljubljana. Direktorica si je nekoli- to delovno mesto. Problemov je verjetno več, kaj je »Zdravnike pa je verjetno odvrnila tudi nova za-
secev, predvidoma bodo obravna- današnjem času, ko so zaposleni, ko oddahnila tudi v zvezi s fi nan- točen razlog za takšen razplet, pa ne bi upal ugiba- konska omejitev dela v ambulantah, saj lahko delajo 
vali pobudo občine Markovci, da ki vztrajajo v sistemu, nenormal- ciranjem dejavnosti po novem sis- ti, verjetno kombinacija več dejavnikov,« je razplet le 20 odstotkov v ambulanti, če so direktorji, to po-
bi Dom Ptuj pri njih prevzel dejav- no obremenjeni. Delavcev ni. Več temu. »Do konca septembra 2026 prvega razpisa komentiral Miha Kramberger, pred- meni le en dan v tednu,« dodaja Kramberger. Svet 
nost institucionalnega varstva. o tej temi pa na naslednji seji, ki se nam bo izvajalcem za storitve sednik sveta zavoda Zdravstveni dom Ptuj. zavoda se bo zdaj odločil, kako naprej. Časa, da raz-
»S predsednikom sveta zavoda bo tudi zaključna v letu 2025,« je plačeval pavšal, kar bo olajšalo iz- To, da naslednika dolgoletne direktorice Metke pis ponovijo, je malo, a še vedno dovolj, da izpeljejo 
sva se septembra na Ministrstvu pojasnila Šipličeva. »Kakršnako- zive v prehodnem obdobju. Veljal Petek Uhan čaka izjemno odgovorno in težko delo, postopke in vendarle skušajo vnovič poiskati neko-
za solidarno prihodnost udeležila li odločitev bo, mora biti dobro bo poenostavljeni osebni načrt, tudi glede na situacijo v državi, predvsem pa na po- ga, ki bi prevzel vodenje sicer uspešnega zavoda. 
sestanka na temo doma upoko- premišljena in pretehtana,« pa je kar je veliko olajšanje, do konca dročju zdravstva, je najbrž le eden izmed razlogov, Petek Uhanovi mandat poteče 12. decembra. Se-
jencev v Markovcih. Ministrstvo dodal predsednik sveta zavoda decembra jih namreč moramo iz- da si mnogi ne upajo ugrizniti v to kislo jabolko. demčlanski svet zavoda se je odločil, da bo ponovni 
nas je seznanilo, da projekt pod- Milan Klemenc. delati 950.« Precej zapleteni so tudi pogoji, ki jih morajo po razpis za direktorja objavil te dni.
pira. Na naslednjo sejo bi povabili Šipličeva je tudi povedala, da MZ novi zakonodaji izpolnjevati kandidati oziroma bo- Dženana Kmetec
10 Kultura petek  7. novembra 2025
Knjigarnica Ptuj  Andreja Lah spodbuja vse k lepši, bolj zeleni podobi mesta
POLETNA SVETLOBA, 
IN NATO NOČ Naše mesto lahko postane zeleno
Tik pred minulimi prazniki mi je nekdanja Jadranska ulica v starem mestnem jedru je ena izmed ulic na tem območju, ki je v zadnjem času dobila tudi bolj 
sošolka in nekdanja sodelavka, odlična bral- zeleno podobo, niso je samo obnovili s tlakovanjem. Številna korita so blestela zlasti v poletnem času.
ka (in na sploh odličnica) Jožica namignila V času festivala Dnevi poezije in svoji liniji, biti drugačna, ne gledati 
knjižni naslov, ki jo je navdušil. Seveda vina pa jo krasijo tudi steklenice z na druge, spodbujati svojo domi-
sem se takoj odpravila v bližnjo knjižnico. verzi slovenske in svetovne poezi- šljijo, jo krepiti. Znam delati. Poma-
Knjiga je bila na razpolago in praznični, je. Njena zgodovina je zelo bogata. gam tudi z nasveti, zlasti še mladim 
po malem togotni večeri so me zaobjeli z To je bila nekdanja ulica, kjer so cvetličarjem, ki se šele podajajo 
branjem, ki je tudi mene povsem prevzelo. živeli Židje, sinagoga je bila v hiši s na samostojno pot. Tudi ureditev 
Vsebinsko in stilno. številko 9. Po izgonu Židov iz mes- vhoda v moj lokal, s postavljenimi 
ta so ulico preimenovali v Ulico koriti z zelenjem in cvetjem ter 
Literarni kraj je vseh svetnikov. To je samo delček klopco, na kateri ljudje lahko vse-
neka vasica Islandije. njene izjemne preteklosti. lej posedijo, je moje svojevrstno 
Zaselek je, kot pravi Zdaj so korita sicer bolj praz- sporočilo in spodbuda, da bi lahko 
na, ker ni več enoletnic, jih pa bo imeli vsi lokali v mestu pred svojimi 
avtor, nek povsem mogoče ozaljšati v prazničnem vrati postavljene lonce z zasaditvi-
nepomemben kraj, času s smrekami ali jelkami. To bi jo. Da bo ta učinkovita, pa je treba 
kakršnih je nešteto lahko naredili tudi Ptujčani kot nji- poiskati le pravo razmerje med 
po svetu. Morda je hov prispevek k tisočerim lučkam, loncem in rastlino, s tem pa ulica 
nenavaden po tem, ki jih te dni že obešajo. Tudi to je dobi tudi bolj zeleno podobo. Tudi 
lahko dogodek, ki bo prebivalce še ni nujno, da nas bo to veliko stalo,“ 
da nimajo cerkve in bolj povezal, jih spodbudil k razmi- je Andrejina pot.
tudi pokopališča ne. šljanju, kako bi bilo to in še katero Svojo lastno linijo in cvetlično 
območje v starem mestnem jedru pot želi deliti z vsemi, ki imajo radi 
… To vrzel smo bolj živo oz. imelo še privlačnejšo cvetje in zelenje. 
sicer poskusili veli- podobo. Pred kratkim je z redkimi sor-
kokrat zapolniti, saj Ena najmlajših obrtnic na tem Foto: Črtomir Goznik tami lončnic, ki so še posebej 
območju je cvetličarka Andreja Andreja Lah: „Naše mesto lahko postane zeleno mesto. Za to se mo- zanimive za zbiratelje, obogatila 
bi cerkev v našem Lah, ki se je cvetličarstvu zapisala ramo vsi skupaj potruditi.“ sobotno dopoldne v kavarni Bodi. 
kraju zagotovo pričarala povsem drugačno vzdušje: ne- že pred 38 leti. Ko je izgubila služ- Obiskovalci so bili navdušeni, kar 
žno potrkavanje zvonov vzradosti trpečo dušo, mrliški bo v eni od cvetličarn pogrebnega telefonski številki. Andreja ugo- napredku,« poudarja. Vedno pa se je lepa spodbuda za nove tovrstne 
zvon pa prinaša novice iz večnosti. Na pokopališčih je podjetja, se je odločila za samos- tavlja, da je tudi manj frekventna je treba truditi, ponuditi tisto nekaj dogodke. 
vse polno dreves, v njihovih krošnjah prebivajo žvrgole- tojno pot. V koronskem času je ulica priložnost za preživetje oz. več. Predvsem pa je Andreja Lah 
če ptice. Solrun, ravnateljica osnovne šole, je že dvakrat ugotovila, da lahko delaš, preživiš uspešno delo. Vedno je tako, če si „Lokal imam za to, da se vanj prepričana, da je povezovanje tis-
in se razvijaš tudi, če nisi stalno v drugačen, če konkurenco spoštu- malo vidi, da spominjam, da sem s to, ki je v slehernem okolju pot do 
poskusila zbirati podpise za cerkev, pokopališče in pas- svoji cvetličarni, ki jo je odprla v ješ, je ne jemlješ kot nekaj, kar te svojimi storitvami še vedno priso- razvoja, napredka, kar si kot Ptu-
torja. Njeno peticijo je vsega skupaj podpisalo trinajst Jadranski ulici na Ptuju, v stavbi s ogroža, lahko lepo delaš. »Vsi, ki tna. Ko sem se odločila za samos- jčanka tudi najbolj želi, da bi mes-
ljudi, to pa še za pastorja ni dovolj, kaj šele za cerkev pročeljem s pilastri na številki 6. imamo mesto radi, se moramo po- tojno pot, sem si dejala, da hočem to živelo vse dni v letu s takšno ali 
in celo pokopališče. Seveda tudi mi umiramo, kot vsi Njen šopek je dosegljiv na sple- vezovati, iskati vse tisto, kar lahko do upokojitve delati za svoj užitek, drugačno ponudbo.
drugi, res pa je, da marsikdo med nami doživi častitljivo tu, za stranke je dosegljiva na prispeva k našemu in skupnemu zadovoljstvo. Poskušam slediti MG
starost …
Jon Kalman Stefansson (1963), nagrajevani islandski Podravje  Markovci prejeli prestižno švicarsko turistično nagrado
pisatelj, v romanu Poletna svetloba, in nato noč (Iz 
francoščine prevedla Janina Kos. Ljubljana: Mladinska 
knjiga, 2025. Zbirka Roman. 255 strani) tke preteklost 
in sedanjost iz majhnega kraja, kjer se ni rodila nobena Korant je navdušil Švicarje 
znamenita osebnost, nobeno slavno ime. Noben doma-
čin se ni uveljavil v svetu športa, politike, književnosti Švicarji so občino Markovci prepoznali kot eno izmed izjemnih destinacij v kategoriji kulturne dediščine. 
ali pa kriminala. Toda zgodbe vaščanov, ki so nekoč ži- »Korantova dežela«, kot Markovce imenujejo domačini, je namreč prejela prestižno mednarodno turistično 
veli drugače, s polno mero zagona z novimi, majhnimi nagrado »Swiss International Tourism Awards«, ki potrjuje njen pomen in izjemno vrednost pri ohranjanju 
industrijskimi obrati (Klavnica, Mlekarna, zadruga in tradicije ter bogate kulturne dediščine.
Pletilnica), so polne duhovitih pripetljajev, ki zveni-
jo domače za mnoge konce sveta. Avtor me je očaral To je velik uspeh za markovsko 
z duhovitim literarnim slogom in opisi karakterjev ter občino, saj je znanstveni odbor 
pogledi na sodobni svet ter primerjavami s tistim, kar švicarskih turističnih nagrad letos 
pregledal 7.900 destinacij, izbral 
je bilo nekoč. Pripoveduje, kako je bila nekoč pošta s 637 kandidatov, med katerimi 
poštarico za okencem in štirimi zaposlenimi ženskami je nagrado v različnih kategori-
nevralgična točka vasi. Kako je bila nekoč Pletilnica, ki jah prejelo samo 137 destinacij. 
je več ni, srce ustvarjanja. Kako je bil direktor zavidanja Markovska delegacija je nagrado 
vreden poslovnež, a se je nekega dne zaljubil v astrono- prevzela na mednarodnem po-
mijo in zapravil družino in vse imetje za stare, dragoce- čitniškem sejmu v Luganu, ki po-
teka že od leta 2003. Na skrbno 
ne knjige na temo vesolja. V dvorani kulturnega doma opremljeni stojnici so predstavili 
imajo občasno fi lmske predstave. Nanje so prihajali s znamenitosti kraja, kulturno de-
prisrčnicami, majhnimi steklenkami alkohola, saj so ga diščino, lokalne dogodke, kuli-
radi srknili med projekcijo fi lma. nariko, lokalna vina … V ozadju 
so predvajali tudi predstavitveni 
fi lm markovske občine in sloven-
… Morje je globoko, nenehno spreminja barvo in zdi sko glasbo. Največje zanimanje 
se, kot bi dihalo. Veseli smo, da je tako blizu, saj nam obiskovalcev je vzbudil korant, 
dnevi nemalokrat minevajo, ne da bi se karkoli zgodilo; fašenski lik, ki je značilen za mar- Foto: TD občine Markovci
takrat opazujemo fj ord, ki sprva pomodri, nato pozele- kovsko območje in predstavlja Prestižno mednarodno turistično nagrado je v švicarskem Luganu prevzel markovski župan Milan Gab-
ni in naposled potemni kot konec sveta. A če drži, da bogato lokalno pustno tradici- rovec. 
je negibnost skrivni sen hitrosti, bi morali tukaj zgra- jo. Na sejmu se je letos skupaj 
predstavilo več kot 400 razstav- nagrada pomeni zelo veliko. Ob- tudi novinarjev, ki jih je zanimalo, pustnih šeg in navad ter tradicio-
diti sanatorij za vse prenapete meščane, pa ne le tiste ljavcev z vsega sveta, obiskalo pa čina je bila namreč v Švici prepoz- od kod prihajamo in kaj predsta- nalnih pustnih likov. Občina Mar-
iz Reykjavika, temveč tudi iz Londona, Kobenhavna, ga je približno 7.000 ljudi. nana kot kraj, ki varuje kulturno vljamo. Vse štiri dni sejma smo kovci je na sejmu v Švici sodelova-
New Yorka in Berlina … dediščino ter skrbi za lokalne obi- naredili dober vtis, vzpostavili ve- la prvič.
Markovčani so na sejmu čaje in ohranjanje tradicije. Nagra- liko stikov, kar nekaj ljudi pa se je 
do so prejeli predvsem zaradi fa- zanimalo za obisk Markovcev,« je V Turističnem društvu so po-
Prijetne bralske dni želim. pustili zelo dober vtis
šenka, saj lokalni prebivalci z njim povedal Brodnjak in dodal, da so nosni, da orjejo ledino razvoja tu-
Liljana Klemenčič Franc Brodnjak, predsednik resnično živijo in dihajo. »Na do- pripravili celovito ponudbo po t. rizma ter povečujejo prepoznav-
Turističnega društva občine Mar- godku smo bili zelo dobro spre- i. Korantovi poti, v okviru katere nost občine in lokalnega okolja.
kovci, je poudaril, da jim prejeta jeti, obiskalo nas je veliko ljudi, je na ogled tudi etnološka zbirka Estera Korošec 
petek  7. novembra 2025 Ljudje in dogodki   11
Ptuj  Princ Francesco Guffante se poslavlja
»Ptujsko Kurentovanje je zame številka ena v Evropi«
Marko Šamperl iz Spuhlje bo princ ptujskega Kurentovanja samo še nekaj dni. Prinčevsko žezlo bo 11. novembra 
predal nasledniku, ki prihaja iz Slovenskih goric. Marko pravi, da sta za njim nepozabno lepi leti. Predvsem je 
hvaležen domačim in vsem sokrajanom, da so mu vedno stali ob strani, ga spremljali in podpirali.
»Glavnina prinčevskih obvezno- ženo od zgodnjega otroštva, ena-
sti je za mano in počasi se priprav- ko sedaj najina otroka. Moj oče 
ljam na predajo titule. Prinčevanje Marjan je eden najstarejših aktiv- Kurentovanje eden največjih 
je lepa, zelo prijetna izkušnja. Tudi nih korantov v Spuhlji in verjetno karnevalov na Stari celini
nevsakdanja. Lepo obdobje je za širše.«
vsemi nami, ki smo bili vključeni Marko je ocenil, da je ptujsko Kurentovanje eden 
v zgodbo. Za mano je stala cela Vsaka turneja po svoje najeminentnejših pustnih karnevalov v Evropi. »Zagotovo 
vas Spuhlja. Seveda so bili prva zanimiva eden najkakovostnejših in najbolj obiskanih,« je poudaril. 
podpora družina in sorodniki, pa »Vsi ljudje na Ptuju dihajo za ta dogodek. So karnevali 
sosedje, med njimi nekdanji princ Marko se je s svojo družino in po Evropi, ki so zelo dobro obiskani, a manjka pristnost, 
Marko Klinc. Obleke so nam sešili gardo v dveh letih udeležil šte- povezanost, da zaživijo ta pustni duh. Pri nas se šemijo vsi, 
pri krojaštvu Šmigoc Elegance, vilnih dogodkov doma in v tujini. nastopajoči in obiskovalci, maske srečaš v mestu, v gostilnah 
stric mi je izdelal protokolarna da- »Naša glavna naloga je bila promo- … Ta energija je neverjetna in je lahko mestu ter okolju v 
rila, vsi lokalni podjetniki so nam cija Ptuja, Kurentovanja in celot- ponos. V tujini naše ptujsko Kurentovanje vidijo kot izjemen 
veliko pomagali. Nekateri so kar nega pustnega dogajanja v regiji. dogodek.«
sami ponudili podporo, vključila Menim, da nam je vsem skupaj to 
Foto: ČG
»Občasno je bilo zelo naporno, a vredno vsake minute našega časa. 
domove upokojencev, partnerje, S predajo prinčeve titule se Mar-
ki so nas podpirali. Tudi obiski pri ko vrača k skupini korantov, s kate- Niti malo mi ni žal, da smo bili del te velike zgodbe. Poskusili smo 
gostincih so bili srčni, želeli smo ro vsako leto obiščejo domačije v se približati čim širšemu krogu ljudi in mislim, da smo nalogo dobro 
se jim zahvaliti, da so del Kurento- Spuhlji in Brstju. Tradicija je, da se opravili,« je pred predajo prinčevske titule povedal Marko Šamperl, 
vanja in soustvarjajo utrip mesta. v četrtek pred pustom odpravijo princ Francesco Guff ante. 
Zelo prijetno je bilo na gostovanju na obhod po domačijah proti Ptu-
v Belgiji, s tamkajšnjim društvom ju, zvečer imajo v mestu nastop. liki podravskega okolja edin- rejo. Vsako leto ustvarijo nov lik, 
prijateljujemo že desetletja. Vsaka Skupina prinčevih trgovcev, ki ga stveni, enako, če ne še bolj, pa je kar je fascinantno. Prepričan sem, 
turneja je bila po svoje zanimiva, je spremljala dve leti, bo v prihod- navdušen nad entuziazmom kar- da že danes vsi vedo, s katerim 
z nekaterimi organizatorji smo se nje ponovno segla po kakšni novi nevalskih pustnih skupin. »Vsako likom se bodo predstavili nasled-
zelo dobro ujeli in ohranili stike. V maski. S karnevalsko skupino je leto nova ideja, novi kostumi, ko- nje leto. Karnevalske skupine so 
lepem spominu mi je ostal dogo- tudi Markova žena Natalija. reografi je. Vse to v delavnicah na absolutno zelo pomemben člen 
dek, ki smo ga priredili za podjetja, podeželskih dvoriščih, ampak kot Kurentovanja,« je pogovor končal 
ki so sodelovala pri organizaciji Poklon karnevalskim pravi profesionalci. Koliko truda, 42-letni Marko Šamperl, ki se te dni 
Kurentovanja. Srečali smo se tudi skupinam časa, denarja in volje vložijo ljudje pripravlja, da odloži prinčevski ko-
s predsednico države, državnega v pripravo lika. Z ekipo smo jih obi- stum, ki mu je v minulih dveh letih 
zbora in številnimi drugimi.« Ta čas še aktualni princ Guff an- skovali med pripravami na pust in prinesel veliko lepih doživetij.
te pravi, da so etnografski pustni se čudili inovativnosti, ki jo premo- Mojca Zemljarič 
»To je nekaj izjemnega, 
v čast mi je bilo« 3URPRFLMVNRVSRURþLOR
Iz vasi Spuhlja sta bila doslej dva 
Foto: ČG princa, Marko Klinc in Marko Šam- Bogata Martinova ponudba  
Marko se bo po končanem prinčevanju vrnil h korantiji. perl. Oba Marka, oba koranta od 
zgodnje mladosti in tudi soseda. 
so se društva z vasi, karnevalska zelo dobro uspelo. Številne pro- »V delavnici pri Klincu sem v času v Qcentru Ptuj
skupina in številni posamezniki. mocijske dogodke in gostovanja fašenka praktično odraščal. Otro-
Vsaka pomoč je bila srčna, iskrena smo izvedli že v predpustnem ke nas je zanimalo, kako nastajajo 'QHYL SUHG PDUWLQRYLP VR WXGL Y QDMYHËMHP QDNXSRYDOQHP VUHGLŕËX QD 3WXMX
in seveda dobrodošla. Če se samo času. Med Kurentovanjem smo korantije in vselej smo bili dobro- 4FHQWUXY3XKRYLSROQLGRũLYHWLMLQNXOLQDULËQLKUD]YDMDQM
spomnim, kako lepo nas pri vsaki bili večinoma doma, na Ptuju in v došli. Preden sem postal princ, se 
hiši vsako leto pogostijo domačini. okolici. Smo pa se odpravili tudi na je zgodba iz otroštva ponovila. Ni   «ǡ   -  ǡ ǡ -
To so doživetja, ki jih z besedami ni gostovanja v tujino: na Hrvaško, v bilo dneva, da ne bi bil vsak dan v    āǡ   ǡ «
moč opisati, so tako edinstvena,« Srbijo, Belgijo … Stkali smo prija- Markovi delavnici, o vsem sva po-     
 ǡ« 
je na pogovoru ob kavi povedal teljske vezi. Čeprav so gostovanja debatirala. Dali so mi res veliko na-  ǡ  - Ǥ-
42-letnik iz Spuhlje. edinstvena izkušnja, pa je ptujsko potkov, celotna Klinčeva družina. «  Ǥ æǡ modnimi uha-
Na prinčevi poti so ga spremljali Kurentovanje s celotno zgodbo Mi je Marko dejal, da mi ne bo žal, Ǥ«- ǡ āǡ ǡ
družina – žena Natalija je bila prin- Ptuja zame številka ena. To niso če se bom odločil za prinčevanje. 
Ƭ ǡ   
cesa, otroka Urban in Ana pa mali bile samo povorke, ampak števil- In res je tako. Niti malo mi ni žal     
princ in princesa – ter seveda pri- ni obiski v javnih zavodih, podje- zgodbe, ki smo jo ustvarili v prete- Ǥæ«- «-
jatelji v vlogi prinčeve garde. »Cela tjih, pri gostincih. Z velikim zado- klih dveh letih. To je nekaj izjemne- ««ǡ«- Ǥ Na-
družina je vpeta v fašenk, midva z voljstvom smo obiskali vrtce, šole, ga, v čast mi je bilo.« ǡǡ   ǡ 
ǡ  æǤ ǡ 
« ā    « æ -
ͷͷǤ ǡ Ǥ
    
ƬȂǡ- Ǥ æ«   -
«« Ǩ ǡ «   Ȃ
  ǡ   « æ«-  ǡ 
 æ     āThai Tawan massa- Ǥ
 «  Ǥ V Gusto ge   Ǥ     æ« 
– bistro in bar «    āǡ 
    æ«         «
 Ȃ  - «  Ǥ Ǥ
ǡ     ā   æ  ǡ
 «Ǥ  ā    -    ǣ
  ā  ǡ -    - «  æ
  ǡ āǡ æ āǡ æ ǡ   
āǡ āǡ   āǡ   æ ǡ
  āǤ æ  ā  «ǡ     ā -
ǡ ā- ǡ«-
 Ȃ « «ǡ  - āǤ æ«  ā Ǥ
«   «Ǥ «-     Ȃ  ǡ
æ« Ǥ «-
«Ǥ æ- ǡæ«
««   Ȃ Zlatarne æǤ
ǫ
 CeljeǤāͷ;Ͷ   
Foto: ČG Ȃā «æ Ǥ
Dve leti je ponosno skrbel za promocijo Ptuja in Kurentovanja.
12 Kronika petek  7. novembra 2025
Ptuj  Podgane v stanovanjih, spodjedajo temelje doma upokojencev
Mesto so preplavile podgane
Problematika, o kateri pišemo, so glodavci izjemno prilagodljivi in se ob 
ni niti najmanj nedolžna. Mes- delnih ukrepih hitro preselijo na sosednja 
območja, zaradi česar je nujno, da se dera-
to so preplavile podgane. In to tizacija izvede akcijsko, hkrati in usklajeno 
kljub večletnemu opozarjanju, na celotnem območju, s čimer se prepreči 
da je nujna deratizacija. selitev glodavcev in doseže učinkovit dol-
goročni rezultat. Kampanjski ali razdroblje-
Direktorica Doma upokojencev Ptuj Ve- ni pristopi bi lahko stanje celo poslabšali in 
sna Šiplič je na seji sveta zavoda ta teden povzročili širjenje težave na nova območja. 
obelodanila razsežnost problema. »Ima- Predlagam, da se občina posvetuje s stro-
mo velike težave s podganami. Zato sem kovnjaki za deratizacijo ter skupaj pripra-
hvaležna predsedniku sveta zavoda DU vijo načrt ukrepov in ga nemudoma tudi 
Ptuj in članu mestnega sveta Milanu Kle- izvedejo, saj gre za pereč problem, ki se 
mencu, da je na mestni svet podal pobudo morda na prvi pogled zdi preprost, a žal 
za deratizacijo. V preteklosti smo želeli, da zahteva zelo sistematičen, strokoven in 
bi se izvedla skupna deratizacija bolnišni- usklajen pristop. Glede na to, da so v nepo-
ce, zdravstvenega doma, stanovanjskih sredni bližini ustanove posebnega pomena 
blokov in doma upokojencev. Podgane se (zdravstveni dom, bolnišnica, dom upoko-
selijo. Dejansko nam spodjedajo temelje, jencev, večstanovanjski objekti), je nujno, 
na dvorišču se nam je pogreznil asfalt, na Foto: Pixabay da se pristopi k reševanju problema celovi-
nekaterih mestih so pregrizle celo beton. V naših časopisnih člankih smo že nekajkrat opozorili, da so se podgane zaredile v središču Ptuja. Opaziti jih je sredi belega to, strokovno, hitro, učinkovito in preven-
Ne vem, kaj se da rešiti. Zaredile so se dne, povsod. Polno jih je ob domu upokojencev, med bloki, zaredile so se v kanalizaciji, ob strugi Grajene in na obrežju Drave. tivno, preden se razmere poslabšajo do 
povsod, čez dan jih vidimo, nismo jim kos. točke, ko jih ne bo več mogoče učinkovito 
Menimo, da bi bila rešitev skupna derati- menc. Mestno oblast je pozval, naj pripra- nalizacijsko omrežje in prišle v stanovanja, Podgane spodjedajo terene obvladovati,« je poudaril Milan Klemenc.
zacija,« je poudarila Šipličeva. V ptujski ma- vi in izvede akcijski načrt za deratizacijo v kar pri prebivalcih povzroča upravičeno Dodal je, da pričakuje proaktivno in 
tični enoti doma upokojencev, kjer so torej starem mestnem jedru, okolici zdravstve- zaskrbljenost in občutek ogroženosti. Na v mestu, ki se že pogrezajo učinkovito ukrepanje občine in pristojnih 
velike težave s podganami, biva okoli 300 nega doma, bolnišnice, doma upokojen- to težavo so me opozorili občani in občan- Oba sogovornika, Klemenc in Šipličeva, služb. »Občani upravičeno pričakujejo, 
stanovalcev. cev in blokovskih naselij. »V zadnjem času ke, ki so zaradi pogostih opažanj podgan v sta navedla, da se zaradi spodjedanja po- da bo občina ukrepala odgovorno in pra-
se pojavlja opazno povečano število pod- neposredni bližini svojih domov zaskrblje- seda teren. »Kar je najverjetneje posledica vočasno, zato prosim, da se ta pobuda 
Nujna širša gan, kar povzroča resno zdravstveno, higi- ni in prestrašeni. Njihov strah je razumljiv, dejavnosti glodavcev. S konkretnimi loka- obravnava prednostno ter da se čim prej 
deratizacija ensko in varnostno tveganje. Iz opažanj na saj prisotnost glodavcev v stanovanjskih in cijami bom neposredno seznanil pristojne pripravi in izvede akcijski načrt deratizaci-
terenu izhaja, da so podgane preglodale javnih objektih pomeni neposredno nevar- službe, da ne bi povzročal nepotrebnega je, ki bo zajemal sočasne ukrepe na vseh 
Situacija s podganami je že tako resna, betonske cevi in se pojavile v bližini par- nost za zdravje in življenje ljudi, hkrati pa preplaha med občankami in občani, kar je kritičnih območjih v sodelovanju s strokov-
da so po kanalizaciji prišle tudi v stanova- kirišč ter kanalizacijskih jaškov. V posame- le-ti povzročajo škodo na infrastrukturi in še en kazalnik resnosti težave, ki presega njaki in izvajalci javnih služb.«
nja, pa v svetniški pobudi opozarja Kle- znih primerih so se celo prebile skozi ka- premoženju.« običajne okvire. Zavedati se moramo, da MZ
Ptuj  Kratkoročni in dolgoročni načrti o obnovi Slovenskogoriške ceste
Najprej semaforji, čez nekaj let še dve krožišči
Projekt obnove glavne ceste od gasilskega doma na Ptu-
ju do doma krajanov v Rogoznici je ocenjen na slabih 
deset milijonov evrov. V sklopu prenove bi Ptuj dobil dve 
novi krožišči, na križišču za Žabjak pa tudi semaforje.
Križišče za Žabjak in štiristo stanovanjskih objektov, parkirišč, 
metrov ceste ob njem bosta repu- na kmetijska zemljišča ...), pločni-
bliška Direkcija za infrastrukturo kov in prehodov za pešce, cestne 
(DRSI) in Mestna občina (MO) Ptuj razsvetljave, avtobusnih posta-
reševali prioritetno, predvidoma jališč ter kolesarskih poti. Poskr-
že naslednje leto. beli bomo za ukrepe za umirjanje 
»Pripravljamo projektno do- prometa, prestavili oziroma zaš-
kumentacijo za ureditev križišča čitili komunalne vode in na koncu 
med Slovenskogoriško in Svrž- namestili novo prometno signali-
njakovo ulico, torej križišča za zacijo ter opremo,« so navedli na 
Žabjak. Obstoječa cesta bo rekon- Direkciji.
struirana, križišče pa preurejeno v 
štirikrako semaforizirano križišče Križišči za Podvince Foto: ČG
Križišče za Žabjak, ki ga bodo opremili s semaforji, bi začeli urejati naslednje leto.
z urejenimi površinami za pešce in Dornavo bosta 
in kolesarje. Prav tako bodo ure- krožišči
jeni komunalni vodi. Trenutno je 
v teku postopek odkupa zemljišč. Najprej bodo torej urejali križi- Grudna suh veter piska, poleti po suhi Danes bo v višjih legah severne 
Po pridobitvi vseh potrebnih ze- šče za Žabjak, vključno s 400 me- 2/10 Slovenije ter na Primorskem prete-
mljišč sledita sklenitev sporazu- tri glavne ceste, nato pa preostali pomladi suša pritiska. žno jasno, drugod pa bo večji del 
ma o sofi nanciranju z MO Ptuj ter del. Ta vključuje obe križišči (za dneva precej megle ali nizke ob-
priprava razpisne dokumentacije Podvince in na Dornavsko cesto), 0/11 3/9 lačnosti. Najnižje jutranje tempe-
za gradnjo križišča in ceste. Zače- ki ju bodo preuredili v krožišči. rature bodo na severu malo pod 0, 
tek gradbenih del na terenu pred- Glavna cesta bo po obnovi nova drugod od 1 do 5, najvišje dnevne 
0/14
videvamo v letu 2026,« so pojasnili vse od gasilskega doma do doma 0/11 od 9 do 11, na Primorskem do 17 °C.
na DRSI. krajanov v Rogoznici. Prav tako bo 3/10 OBETI
Kdaj bodo obnovili preostali nov kilometer cestnega odseka v V soboto bo prevladovala megla ali 
krak ceste od gasilskega doma smeri Podvincev. 4/11 nizka oblačnost, v gorah in na Pri-
do križišča za Podvince, za zdaj Po tej obnovi bo prometna morskem pa bo precej jasno.
še ni znano. Se pa tudi za ta del varnost na Slovenskogoriški cesti 5/16
2/10
pripravlja dokumentacija. »Pro- bistveno boljša, kot je trenutno. 
jektno dokumentacijo za izvedbo Do začetka obnove mora Direk- 5/10 Napoved za Podravje
del imamo recenzirano. Projekt cija kot investitor poskrbeti še 3/9
vključuje obnovo regionalne ces- za parcelacijo in odkupe zemljišč 
te, ureditev odvodnjavanja ceste ter izvesti javno naročilo za samo 5/17
kot tudi zalednih vod, ureditev gradnjo. Morda pa bi do 2030 le 
vseh priključkov lokalnih oziroma naredili kljukico za ta projekt. 17
javnih cest, dovozov in uvozov (do MZ
Vir: ARSO
Rokomet Leon Ferš
Ormožani naprej z odlično Lani najboljši v državi v +40, 
obrambo, dober odpor letos v +50
Ptujčanov Gorenju Stran 15
Stran 14 Nogomet
Plavanje Veliko zanimivega dogajanja, 
Pet medalj za mlade Kurente na vrhu nič novega
Stran 14 Stran 15
Urednik športnih strani: 
Jože Mohorič.
Sodelavci: 
David Breznik, Uroš Krstič, 
Niko Šoštarič, Simeon Gönc, 
Franc Slodnjak, 
Silva Razlag,
Črtomir Goznik.
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet  1. SNL, NK Aluminij
Točke bodo štele dvojno
Pred reprezentančnim tovo naša močna aduta. Zavedamo ri starejši igralci seveda prevzema-
premorom (Slovenija – se pomembnosti tekme, lahko bi mo nekoliko večjo odgovornost, v 
Kosovo, Švedska – Slovenija) se celo reklo, da bodo točke v tem mojem primeru pač naloge kapeta-
obračunu 'štele dvojno'. Ključno na ekipe.“
čaka prvoligaše še en krog. bo dobro branjenje, koncentracija 
Derbi bosta v nedeljo v zadnji liniji ne sme popuščati, kot »Najpomembnejša 
odigrali ekipi Celja in Brava. drugo pa bo pomembno izkoristiti 
priložnosti, ki se nam bodo zagoto- tekma tega dela«
Pred pomembno tekmo je vo ponudile.“
tudi ekipa Aluminija, ki je zadnjo Pomembno vlogo v ekipi Alumi-
26-letni centralni branilec je ne-
prvenstveno zmago dosegla 26. nija ima tudi vratar Matjaž Rozman. 
pogrešljiv član začetne enajsterice, 
septembra, ko je v domačem špor- Pred srečanjem z Domžalami je 
v letošnji sezoni je vse prvenstvene 
tnem parku premagala Kalcer (2:1). povedal: „Poraz s Celjani, ki so tre-
tekme odigral od prve do zadnje 
Na naslednjih dveh tekmah so šu- nutno najboljša ekipa v državi, smo 
minute. Ob odsotnosti Tomislava 
marji remizirali z Olimpijo in Muro, hitro pozabili in se osredotočili na 
Jagića si je na zadnjih tekmah nadel 
nato pa izgubili z Bravom in Celjem. prihajajočo tekmo z Domžalami. To 
tudi kapetanski trak. „Polne minu- bo za nas najpomembnejša tekma 
Je napočil čas za zmago? Foto: Črtomir Goznik
taže sem seveda vesel, saj to pome- tega dela, v takšnih tekmah pa je 
„Res je, da že nekaj časa nismo ni, da sem zdrav in da mi trener zau- Aleksandar Zeljković je doslej v aktualni sezoni odigral vse prvenstvene tekme Aluminija od prve do 
treba nabirati točke. Igramo doma 
zmagali, a to ni porušilo dobrega pa. Samo upam, da bom v tem stilu in pričakujem, da bomo pokazali zadnje minute. 
vzdušja v ekipi. Tudi analize so po- nadaljeval in da bom na ta način dobro predstavo, kakšne kažemo 
kazale, da vsebina v teh srečanjih ni čim bolj pomagal ekipi. Poškodba že skozi celotno jesen, ter to tudi žalski klub, so se naslonili na svoje 6 točk (zmaga Domžal) … Točke v Janžekovič, Ploj, Petrovič, Vrbanec, 
bila slaba, proti močnim tekmecem Jagića se nedvomno pozna v naši potrdili s pozitivnim rezultatom. moči, kar se je izkazalo za dobro tem srečanju res štejejo dvojno ... Matjašič, Jakšić, Klepać, Živković, 
smo pokazali tudi veliko dobrega. igri, saj gre za zelo kakovostnega V igri se nam pozna odsotnost ka- potezo. Na klop je sedel trener Kidričani imajo z Domžalčani naj- Marinšek, A. Rogina, Petek, Graj-
Če bomo popravili nekatere stvari igralca. Ob njegovi odsotnosti pa je petana Jagića, tudi kartoni redčijo Tonči Žlogar in v naslednjih sedmih slabšo tradicijo medsebojnih tekem foner, Leko, Flakus Bosilj ...). Nova 
glede same koncentracije in podob- tako, da si moramo njegove naloge naše vrste, a verjamemo, da bomo tekmah rezultatsko krivuljo obrnil med vsemi prvoligaškimi tekmeci. priložnost je tukaj …
nih zadev, lahko računamo, da se razdeliti in jih opraviti drugi, tako na kot ekipa te težave prebrodili. Za- navzgor. Dve zmagi, trije remiji in Zato pa so bili uspešni na zadnji „Če smo jih premagali enkrat, 
bo rezultatska krivulja hitro znova igrišču kot tudi izven njega. Nekate- upam v vse fante, ki dobijo prilož- dva poraza so zadostno opozorilo medsebojni tekmi, v 6. krogu te lahko to nedvomno ponovimo tudi 
obrnila v naš prid,“ je dejal Aleksan- nost za igro.“ za šumarje, da v sobotno sreča- sezone, ko je bil v Domžalah končni pred domačimi navijači. Srečanje v 
dar Zeljković in nadaljeval: „Sicer se Ekipa Domžal je katastrofalno nje vključijo vse moči in da jih niti rezultat 0:2 (gole sta dosegla Petar Domžalah sta odločila igralca s klopi 
na tekmo z Domžalami pripravlja- 1. SNL, 15. krog: Aluminij slabo začela sezono, s sedmimi za trenutek ne zavede pogled na Petriško in Adriano Bloudek). Dve in tudi to je ena od močnih plati naše 
mo v miru, a zelo skoncentriramo. – Domžale (v soboto ob zaporednimi porazi! Po razpletu lestvico, kjer ekipi loči devet točk povezani zmagi so šumarji proti ekipe, rekel bi celo, da ena ključnih,“ 
Veseli smo, da se v kader vračata 15.00 v Kidričevem) zgodbe s tujimi investitorji, ki so na (18 – 9). Po tekmi je lahko razlika Domžalam doslej dosegli le enkrat, je zaključil Aleksandar Zeljković. 
Koderman in Kosi, ki bosta zago- koncu odstopili od vlaganja v dom- 12 (zmaga Aluminija), 9 (remi) ali in sicer v sezoni 2019/20 (generacija Jože Mohorič
Rokomet  1. ženska liga
Miša Marinček: »Vedno se rada vračam na Ptuj«
»Same smo si otežile delo z zapravljenimi zicerji« Miša Marinček je del svoje bogate kariere preživela na Ptuju, pri 
takratni močni ekipi Mercator Tenzor Ptuj. So spomini že zbledeli? 
„Nikakor ne, ko smo se danes peljali proti Ptuju sem ravno govorila 
Ptuj – Z'dežele 30:27 raj osem minut! Pri gostih se je izje- tile, ampak so držale konstantno Alja Polona Krasnič, ŽRK Ptuj: puncam o tem, kako prijetno mi je bilo v tistih dveh sezonah, ki sem jih 
(14:17) mno izkazala vratarka Sara Selčan, prednost. Krizne minute so prišle „Glede prvega polčasa sploh ne bi preživela na Ptuju – zelo rada sem igrala tukaj in imam same lepe spo-
ubranila je tudi nekaj zicerjev s črte v samem fi nišu, v 56. minuti so se izgubljala besed, s postavitvijo 5-1 mine. Takrat smo imeli tudi odlično ekipo, klub je bil odlično organizi-
ŽRK PTUJ: Korpar (5 obr.), Kan- šestih metrov. Celjanke približale na 25:24, Urša smo trošile moč, učinka pa ni bilo ran, dosegali smo lepe uspehe in med drugim igrali tudi v evropskih 
cler (5 obr.); Urbančič 11(1), M. Ko- Drugi polčas so domače varo- Urbančič in Minea Kolenko sta hitro nobenega. V drugem delu smo se tekmovanjih. To so bila moja mlada leta in res sem se dobro počutila, 
lenko 6, Krasnič 5, Petrovič 3, Geč 3, vanke trenerja Nena Potočnjaka odgovorili za 27:24. Nove napake vrnile v postavitev 6-0, ki nam je ob zato se vedno rada vračam sem.“
L. Kolenko 2, Turk, Blagus, Dudek, začele veliko bolj odločno in v pičlih pri domačinkah (in tudi sodnikov) nekoliko hitrejši igri prinesla uspeh. 
Anžel, Štelcer, Kaloh, Puž, Skodič. šestih minutah so izničile zaostanek so omogočile gostjam v zadnji Tako smo lahko do konca srečanja 
Trener: Neno Potočnjak. (18:18). Z nekaj obrambami Klare minuti znižanje na gol zaostanka držale visok nivo obrambe, kar je bilo nobenega podcenjevanja, smo izšlo za kakšno točko, zmanjkale 
pa same sebi otežile nalogo s pre- so le kakšne malenkosti. Razlika 
IZKLJUČITVE: Ptuj 10 minut; Z'de- Kancler so nato v 42. minuti poved- (28:27), tokrat sta Urša Urbančič in bilo ključno. Celjanke nas niso pre- več zapravljenimi zicerji. Hvala tudi je v tem, da Ptuj že nekaj let igra s 
žele 6 minut. le 22:19. V tem polčasu Ptujčanke Alja Krasnič z goloma potrdili zaslu- senetile, vedele smo, da so mlade navijačem, ki so nas podpirali do podobnim okostjem ekipe, mi pa 
SEDEMMETROVKE: Ptuj 2/1; za razliko od prvega niso popus- ženo zmago 30:27. in zelo motivirane. Z naše strani ni konca in nam pomagali do zmage.“ smo v tej zasedbi novinke v 1. ligi – 
Z'dežele 4/3. Neno Potočnjak, trener ŽRK še dan prej so številne igralke igrale 
Med tednom sta bili vnaprej od- Ptuj: „Tekmo smo odigrali po 'na- na mladinski tekmi. Za punce je to 
igrani dve tekmi 7. kroga v ženski ših standardih', z nihanji. Po začetni velik preskok, a zelo napredujejo in 
ligi, v eni je ekipa ŽRK Ptuj gostila prednosti treh golov smo znova od- iz tekme v tekmo se vidi, da vse bolj 
zasedbo Z'dežele iz Celja, ki jo vodi igrali premehko, predvsem pa smo verjamejo same vase. Sama veliko 
trenerka Miša Marinček. Že od sa- zastreljali preveč zicerjev in tako go- zahtevam od njih, a verjamem da le 
mega začetka se je videlo, da je tek- stjam dovolili povratek v tekmo. Pri to prinaša napredek.«
ma pomembna za obe ekipi v boju teh zicerjih punce očitno že vnaprej Jože Mohorič
za najboljšo šesterico, ki bo tekmo- vpišejo gol in potem pride do napak. 
vanje nadaljevala v ligi za prvaka. S tem dobi njihova vratarka dodat- Ženska liga
Svoje so dodali tudi navijači, lepo no energijo in težave so takoj na REZULTATA 7. KROGA: Ptuj – 
podporo sta imeli obe ekipi. vidiku – podobno že proti Olimpiji Z'dežele 30:27 (14:17), Mlinotest 
Ptujčanke so si hitro priigrale in Mileniumu. V drugem delu je bila Ajdovščina – Krka 32:25 (14:12). 
prednost treh golov 4:1, ki so jo obramba boljša, z nekoliko hitrejšo 
bolj ali manj uspešno držale do 15. igro smo prišli do zmage. Tekmo bi 1. KRIM OTP MERCATOR 6 6 0 0 12
minute (9:6). Že v tem delu se je v morali odločiti že pred zaključkom, 2. AJDOVŠČINA 7 6 0 1 12
3. KOPER 6 6 0 0 12
njihovo igro prikradlo nekaj napak saj smo imeli kar nekaj priložnosti za 4. LJUBLJANA 5 4 0 1 8
pri zaključnih strelih, še več jih je +4, a jih nismo izkoristili. Izkušnje so 5. VELENJE 5 3 0 2 6
bilo med 15. in 30. minuto. Zaključek vendarle prevagale na našo stran. 6. OLIMPIJA 6 3 0 3 6
prvega polčasa so domačinke ob Vloga favoritov, v kateri smo bili, je 7. PTUJ 6 3 0 3 6
nekaterih izključitvah odigrale sla- vedno težka, najslabše je vpisati toč- 8. TRGO ABC IZOLA 5 2 0 3 4
bo, nezbrano so delovale v napadu ke že pred samo tekmo. Na koncu 9. KRKA 5 1 0 4 2
in obrambi. Gostje so prvič povedle vedno odloča igrišče.“ 10. LITIJA 5 1 0 4 2
v 25. minuti (12:13), nato pa so serijo Miša Marinček, trenerka Z'de-
Foto: Črtomir Goznik 11. VRHNIKA 5 1 0 4 2
podaljšale do 12:15 (delni izid 0:4). Ptujske rokometašice so z boljšo igro v drugem polčasu zlomile odpor Celjank. žele: „Najprej želim pohvaliti svoje 12. Z'DEŽELE 7 1 0 6 2
Domačinke so brez gola ostale sko- punce za prikazano; žal se nam ni 13. MILLENNIUM 6 0 0 6 0
14 Šport petek  7. novembra 2025
Rokomet  Pokal Slovenije, 1/8 fi nala
Ormož naprej z odlično obrambo, 
dober odpor Ptujčanov
Med tednom so bile na sporedu 
tekme osmine fi nala Pokala Sloveni-
je. Izmed ekip iz Spodnjega Podrav-
ja sta se do te faze tekmovanja pre-
bili Jeruzalem Ormož in Drava Ptuj. 
Prvi so v obračunu prvoligaških ekip 
slavili na Škofl jici, drugi so v doma-
či dvorani pričakovano klonili proti 
Gorenju. 
Škofl jica – Jeruzalem 
Ormož 17:24 (7:9)
JERUZALEM ORMOŽ: Ranfl  (13 
obr.), Zemljič; Bura 7(5), Ćirović 6, Foto: Črtomir Goznik
M. Hebar 3, Škrinjar 2, Nešić 2, Mu- Rokometaši Gorenja so bili premočni za ekipo Drave in so jo izločili iz pokalnega tekmovanja. 
nda 2, Žunič 1, Lukman 1, Fergola, 
Grabovac, Korže Lesjak, G. Hebar, veliko pomagala celotna obramba, takšnega tudi pričakovali. Ne glede strelcev Jana Mlača Černeta in Lea 
Jerenec, Vincek. Trener: Marko ki ni dopuščala veliko čistih in odpr- na to, da Drava igra v 1. B slovenski Škrobota z delnim izidom 5:0 do 
Bezjak. tih strelov.“ ligi, smo se na njih pripravili tako polčasa približali na 11:13. 
SEDMMETROVKE: Škofl jica 5/2; kot na vsakega drugega tekmeca Takoj v začetku drugega dela je 
Jeruzalem Ormož 6/5. Drava Ptuj – Gorenje v prvi ligi. Morali smo tekmo odi- Jan Svenšek zadel za 12:13, potem 
IZKLJUČITVE: Škofl jica 6 minut; Velenje 23:30 (11:13) grati stoodstotno, da smo odnesli pa bližje ni šlo. Pri tem sta gostom 
Jeruzalem Ormož 14 minut. zasluženo zmago domov in smo se 
Foto: Mitja Markuš „priskočila na pomoč“ tudi sodni-
Škofl jica in Ormož sta se v letoš- Rokometaši Ormoža so v pokalnem tekmovanju preskočili še eno DRAVA PTUJ: Verboten (4 obr.), uvrstili v naslednji krog pokalnega ka, saj sta v njihov prid odločila dve 
nji sezoni že srečala v prvenstvu, v prepreko, ekipo Škofl jice. Rutar, Primožič 1 (3 obr.); Škrobot tekmovanja.« sporni situaciji, začinila pa sta ju z 
5. krogu je bil izid 29:29. Ormožani 9(4), Kuzma, Harinski 1, T. Kocijan- Eden najbolj izkušenih ptujskih dvema izključitvama domačinov. To 
so imeli takrat precej športne sreče, čič 1, Krasnič 2, Golež 2, Korez, Sven- rokometašev, tudi s prvoligaškimi je bilo dovolj, da je kakovostna eki-
čini do 11. minute dosegli le en sam dosegli tri gole v dveh minutah) so 
saj so nekaj minut do konca zaosta- gol. Gostje tega niso unovčili na naj- na odmor odnesli dva gola prednos- šek 1, Osterc, Bezjak, Mlač Černe 5, izkušnjami, Jan Mlač Černe, je strnil pa iz Velenja izkoristila za povišanje 
jali 28:23, nato pa so se v končnici S. Kocijančič 1, Tavčar. Trener: Uroš dogajanje na tekmi z naslednjimi razlike. Po nekaj lahkih zadetkih iz 
boljši način, saj so povedli zgolj za ti (7:9). 
vendarle izognili porazu. Šerbec. besedami: „Rekel bi, da smo poka- protinapadov in na postavljeno ob-
dva gola (1:3). Tudi v nadaljevanju je Pri izidu 8:9 je Ormožanom uspe-
Tokrat so se srečanja lotili neko- GORENJE VELENJE: Skok (11 zali dobro igro tako v obrambi kot rambo je ta ekspresno ponovno na-
bil poudarek na obrambi, ki je tok- la nova odlična serija, po kateri so 
liko drugače, z agresivno obrambo obr.), Sandič, Taletović; Dragić, Ka- v napadu. Pokazali smo veliko želje rasla na plus sedem (13:20). Na poti 
rat res delovala dobro, Štajercem prišli do lepe zaloge petih golov 
so že na začetku zaprli poti do svo- lan 1, Velić 8, Drobež 3, Podpečan 2, in borbenosti, medtem ko nam je 
je prinesla vodstva 3:6 (22. minuta) do te razlike je nekaj obramb nani-
(8:13). Te prednosti niso več izpus-
Blagotinšek 3, Kačičnik 5(2), Tzort- mogoče zmanjkalo nekaj koncen- zal vratar Matevž Skok, medtem ko 
jega gola. Pri tem je svoje dodal še in 4:8 (27. minuta). S slabim zaključ- tili iz rok, odpor tekmecev pa so do- je neumorno zadeval desni zunanji 
vratar Filip Ranfl , tako da so doma- kom prvega polčasa (domačini so končno zlomili okoli 50. minute, ko zinis 4, Yankovskyy 4. Trener: Zoran tracije pri izpeljavi protinapadov in 
Jovičič. zaključnih strelih, da bi bili še bližje igralec Tarik Velić, ki je skupno do-
so povedli 14:21. 
SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj Gorenju.« segel osem zadetkov. Uspešni so 
Lahko povežejo še četrto v vrsto? Medtem ko na zadnji prvenstve-
4/6, Gorenje Velenje 2/2 Velenjski rokometaši so tekmo bili tudi njegovi soigralci, medtem 
ni tekmi z Ribnico ni imel svojega začeli „na polno“, kar se je vide-
IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 6 minut, ko je Drava imela boljša in slabša 
Rokometaši Jeruzalema so v zadnjem času pokazali napredek v dne, pa je tokrat v golu Ormoža lo po njihovi trdnosti v obrambi in 
sami igri in formi, posledica so tri zaporedne zmage: pokalni z Rado- znova blestel vratar Filip Ranfl , ki je Gorenje Velenje 14 minut obdobja igre v napadu. Trener Uroš 
odločnosti v napadu. Takoj so prišli Šerbec je opravil veliko rotacij igral-
vljico (v gosteh 32:33) in Škofl jico (v gosteh 17:24) ter prvenstvena z zbral 13 obramb. Lucian Bura je se- Pokalna tekma z Gorenjem je do prednosti z 1:5, v sredini prve- cev, na koncu so skorajda vsi dobili 
Ribnico (na Hardeku 33:31). demmetrovke izvajal 100-odstotno bila pravi preizkus za rokometaše ga polčasa pa že do konkretnega priložnost za igro. Na drugi strani 
Nov tekmec v prvenstvu bo Krka, ki ima ob tekmi manj na računu (5/5), iz igre pa je bil s šestimi goli Drave, ki so uglednemu tekmecu naskoka 6:13. Ptujski rokometaši je trener Zoran Jovičič vztrajal ve-
11 točk, štiri več od Ormožanov (7). Naključje je, da je Krka zadnjo najučinkovitejši Nik Ćirović. nudili dober odpor. Velenjčani so so prav tako garali v obrambi, a so čino obračuna z istimi igralci, ki so 
prvenstveno tekmo odigrala v Škofl jici in slavila za šest golov (25:31). Filip Ranfl , Jeruzalem Ormož: morali zelo intenzivno odigrati vseh težko zaustavljali dodobra uigrane stiskali vse do konca in Ptujčanom 
V napadu so moči Dolenjcev enakomerno razporejene, kar trije igralci „Pred srečanjem smo imeli jasen šestdeset minut tekme, da so prišli in izigrane akcije Gorenja v napadu, niso dovolili, da bi se jim približali. Z 
so doslej presegli mejo 40 doseženih golov: Črnogorec Vojislav Vukić cilj, to je bila zmaga in napredova- do zmage s sedmimi zadetki nasko- medtem ko so sami imeli velike te- zavzeto igro je Gorenje Velenje na 
(44 – tudi dober izvajalec 7-metrovk), Matevž Žagar (42) in Litovec nje med najboljših osem ekip v drža- ka. S strani zmagovalne ekipe je le- žave pri zaključkih akcij. Ta del so koncu slavilo z rezultatom 23:30. 
Mantas Urvikis (42). Varovanci trenerja Mirka Skoka so svojo vrednost vi v pokalnem tekmovanju. Obram- vokrilni igralec Vid Kačičnik po tek- proti koncu prvega dela popravili in Po koncu obračuna sta obe ekipi 
pokazali npr. ob remiju z Gorenjem in zmago s Slovenj Gradcem. ba je bila tokrat boljši del naše igre, mi dejal: „Iskreno povedano ta tek- so se po nekaj zaporednih zadetkih za prikazano prejeli aplavz največje-
„V Novem mestu pričakujemo težko tekmo, saj nam moštvo Krke v napadu pa nam igra v prvem pol- ma za nas ni bila lahka, a smo nekaj dveh najbolj razpoloženih domačih ga števila gledalcev na domači tek-
s svojo igro ne ustreza najbolj. Vseeno pa moramo storiti vse glede času nikakor ni stekla. V drugem 
prave borbenosti in maksimalne motivacije, da domov odnesemo po- smo zadržali visok nivo igre v ob- Pokal Slovenije (m), rezultati 1/8 fi nala: mi Drave v tej tekmovalni sezoni. V 
Športni dvorani Ljudski vrt se jih je 
zitiven izid. S povezanimi tremi zmagami smo pridobili nekaj dodatne rambi, v napadu pa smo tudi našli Škofl jica – Jeruzalem Ormož 17:24 (7:9) zbralo okrog 250 in o tej podpori je 
samozavesti, tudi iz tega vidika gremo optimistično na Dolenjsko,“ je več rešitev in posledično zabili tudi Arcont Radgona – DRŠ Sebastjana Soviča 25:32 (12:20) Jan Mlač Černe dejal: „Če gledalci vi-
dejal Filip Ranfl . več golov. Sam sem imel tokrat kar Dobova – Slovenj Gradec 29:34 (16:15) dijo našo srčno in borbeno predsta-
dober dan, a mi je pri posredovanjih Ajdovščina – Krka 23:31 (11:15) vo, potem so zadovoljni. Z dobrimi 
Sevnica – Celje Pivovarna Laško 21:47 (9:23) predstavami in rezultati verjamem, 
Plavanje  PA Kurent Trimo Trebnje – Ško a Loka 24:21 (12:11) da bo v nadaljevanju sezone na na-
Drava Ptuj – Gorenje Velenje 23:30 (11:13) ših tekmah obisk še večji.“
LL Grosist Slovan – Riko Ribnica 43:34 (22:15) Jože Mohorič, David Breznik
Pet medalj za mlade Kurente Športni napovednik Rokomet  NLB liga
Pred prazniki so se člani plavalne 
akademije Kurent udeležili medna- Nogomet  1. SNL RAZPORED 10. KROGA, V SOBOTO OB 17.30: Krka 
rodnega tekmovanja v hrvaškem – Jeruzalem Ormož; OB 19.00: Frankstahl Radovlji-
Čakovcu. Tekmovanje je bilo na- RAZPORED 15. KROGA, V PETEK, 7. 11., OB 17.30: ca – Gorenje Velenje, Riko Ribnica – Celje Pivovarna 
menjeno letnikom 2010 in mlajšim, Mura – Koper; OB 20.15: Olimpija Ljubljana – Primor- Laško, SVIŠ Cugelj okno Ivančna Gorica – Škofl jica, 
nastopilo pa je več kot 400 plavalk je; V SOBOTO, 8. 11., OB 15.00: Aluminij – Domžale; Ško a Loka – Trimo Trebnje; OB 20.00: Slovenj Gra-
in plavalcev iz celotne Hrvaške, Slo- OB 17.30: Kalcer Radomlje – Maribor; V NEDELJO, 9. dec – LL Grosist Slovan. 
venije in Madžarske. 11., OB 17.30: Celje – Bravo. 1. B SRL (m)
Za PA Kurent so nastopili: Pascal 2. SNL 8. KROG: Misteral Krško – Drava Ptuj (v petek ob 
Krevs, Brina Mojsilovič Meznarič, RAZPORED 14. KROGA, V SOBOTO OB 14.00: Bi- 20.00). 
Brina Ros, Mare Kancler, Vid Pe- lje – Beltinci Klima Tratnjek, Jesenice – Krka, Krško 
tek, Lovro Polanec, Eva Črepinko, 2. SRL (m)
Posavje – Dravinja; OB 16.00: Pearlescent Tabor 
Tine Masten, Ivonna Kiselak, Zoja 5. KROG: Velika Nedelja – Butan plin Izola, Go-
Sežana – Slovan; V NEDELJO OB 14.00: Kety Em-
Kebrič, Zala Čuš, Sara Petrovič, rišnica – Maribor Branik (obe v petek ob 19.30). 
mi&Impol Bistrica – Triglav Kranj, Ilirija 1911 – Gorica, 
Matija Bek, Patricija Vizjak, Maša Jadran Dekani – Rudar Velenje; OB 15.00: Nafta 1903 
Kučer in Primož Zemljarič. Vodili so – Brinje Grosuplje. Odbojka  2. DOL – vzhod (ž)
jih Borut Petrovič, Berni Pihler in 
Boštjan Maračić. Zelo dobro so se 3. SNL – vzhod 5. KROG: Murexin Puconci – ŽOK Ptuj (v soboto 
odrezale tako mlajše kot tudi sta- ob 18.00). 
RAZPORED 13. KROGA, V SOBOTO OB 12.00: 
rejše selekcije. ZASE Videm – Ljutomer; OB 13.00: IBLO Podvinci 
Na zmagovalnem odru se je naj- Mladi plavalci PA Kurent na tekmovanju v Čakovcu – Korotan Prevalje; OB 14.00: Zavrč – Brežice 1919 Namizni tenis  1. SNTL (m)
večkrat znašel Pascal Krevs (2011), Terme Čatež, Rogaška – Čarda Martjanci, Rače – 5. KROG: Cirkovce I – Fužinar Interdiskont (v so-
ki si je priplaval 3. mesto na 50 m 100 m prosto, kjer je bila obakrat V isti disciplini je bil tretji Lovro Po- Šmartno 1928; V NEDELJO OB 14.00: Fužinar Ravne boto ob 17.00). 
hrbtno (30,07 s) ter na 50 m delfi n četrta. V starejši kategoriji je odlič- lanec (2014). – Hajdina HIŠA DARIL. 
(28,27 s). Med dobitniki medalj je no plavala tudi Brina Ros (2011), bila Tudi med ostalimi Kurenti je bilo 2. SNTL (m)
bila tudi Brina Mojsilovič Meznarič je peta na 100 m prsno (1:27,41). doseženih veliko osebnih rekordov, 
Med mlajšimi sta bila na zmago- uvrstitev med najboljših 10 ali celo v Košarka  4. SKL – vzhod 2 (m)
(2012), v disciplini 200 m prosto 3. KROG: Xiom Muta – Ptuj (v soboto ob 10.00).
(2:18,68) je osvojila 3. mesto. Zelo valnem odru Mare Kancler (2013), ki bližino stopničk. 5. KROG: Krško – Intera Ptuj (v petek ob 20.15). Jože Mohorič
dobra je bila tudi na 50 m prosto in je bil drugi na 100 m prsno (1:35,26). UR
petek  7. novembra 2025 Šport   15
Motokros  Leon Ferš, AMD Mačkon
Lani najboljši v državi v +40, letos v +50
Ptujčan Leon Ferš že vrsto 
let nastopa na državnem 
prvenstvu veteranov v 
motokrosu, svoj prvi naslov 
državnega prvaka pa je 
osvojil v lanski sezoni pod 
okriljem AMD Vurberk, 
takrat še v konkurenci 
+40. V letošnji sezoni je po 
zaustavitvi delovanja AMD 
Vurberk prestopil v AMD 
Mačkon in tudi v starejšo 
konkurenco +50, kjer je 
uspeh ponovil. To je letos 
storil na posebej prepričljiv 
način, saj je na devetih Leon Ferš je letos osvojil naslov državnega prvaka med veterani +50. 
dirkah osemkrat zmagal, le 
enkrat je osvojil 2. mesto. Leon Ferš
Tako je že krog pred koncem Veterani +50
potrdil naslov prvaka. 2025 – državni prvak (9 dirk, 8 zmag, enkrat drugi)
Veterani +40
Kakšni so bili vaši začetki v mo- Leon Ferš med vožnjo 2024 – državni in pokalni prvak
tokrosu? 2023 – 3. mesto na državnem prvenstvu
L. Ferš: „Začelo se je že v ot- približno 15 do 20 dirkačev nastopi skega leta vse potekalo v najlepšem kako je s tem pri vas? 2022 – državni in pokalni podprvak
roštvu, v domačih Hajdošah. Želje skozi sezono.“ redu. Takrat pa se je poškodoval Gal L. Ferš: „Poškodbe so domala 2021 – pokalni prvak in 3. mesto na državnem prvenstvu
so bile že takrat velike, a za kaj res- V letošnji sezoni ste bili še pose- Geršak, sin lastnika Boruta Geršaka, neizogibne: kakšne malenkosti 2020 – pokalni podprvak
nega ni bilo denarja in drugih mož- bej prepričljivi, naslov ste osvojili ki je takrat zamrznil vse aktivnosti in so bolj pogoste, tiste težje pa bolj 2019 – državni in pokalni podprvak
nosti, ki so povezane s tem špor- predčasno. je dal klub v mirovanje. Vozniki smo redke. V lanski sezoni sem npr. na 2018 – 3. mesto v seštevku pokalnega prvenstva
tom. Sem pa užival v vsakem tre- L. Ferš: „Izmed desetih dirk sem takrat pristopili k AMD Mačkon, kjer predzadnji dirki v Radizelu grdo 2017 – 2. na pokalnem prvenstvu, 3. na državnem prvenstvu
nutku, ko se mi je ponudila kakšna jih kar devet zmagal (ob posamičnih smo nadaljevali svoje aktivnosti. padel in utrpel zlom ključnice in re- 2016 – pokalni podprvak
priložnost za vožnjo z motorjem.“ še na posebni dirki dvojic, op. a.), le Treningi so čez pomlad, poletje ber. Ker še nisem imel popolnoma 
Čez leta pa je vendarle prišlo do enkrat se mi je zgodil zdrs (smeh). in jesen lažje izvedljivi, čez zimo pa zagotovljenega naslova, sem mo-
uresničitve otroških želja. Je pa res, da sem že dirko pred kon- se bolj posvetimo vadbi v fi tnesih. ral kljub poškodbi odpeljati zadnjo nostih sodelovanja, a takrat pravila ski motor, cilj pa bo znova enak – 
L. Ferš: „Res je, čez leta je vse cem imel dovolj veliko zalogo točk, Sicer največ koristimo progo na Vu- dirko in osvojiti nekaj točk. To mi je AMZS še niso dovoljevala dirkanja z naslov državnega prvaka.“
skupaj dozorelo do te mere, da da mi te zadnje dirke sploh ne bi rberku, sicer pa vozimo po celi Slo- tudi uspelo, bom pa rekel samo to, njimi. Tudi prvo letošnjo dirko sem Ko v Sloveniji govorimo o mo-
sem začel voziti pokalne dirke bilo treba odpeljati. Tudi na zadnji veniji. Po navadi pred dirko držav- da ni bilo najbolj prijetno (smeh). še odpeljal z bencinskim motorjem, tokrosu, se ne moremo izogniti 
v motokrosu. Z leti so prišli tudi dirki sva z glavnim konkurentom nega prvenstva nekaj treningov op- Letošnja sezona se je na srečo za- nato pa so se pravila vendarle spre- omembi Tima Gajserja. Kako sami 
uspehi, v kategoriji +40 sem skozi Tomažem Jankovičem iz AMD Slo- ravimo na prizorišču tekmovanja, ključila brez poškodb.“ menila in sem preostanek sezone gledate na njegove uspehe?
zadnje desetletje nanizal kar nekaj venske Konjice osvojila enako števi- da progo dobro 'navozimo' in se Do letošnje sezone ste vozili na odpeljal s starkom. To je zelo močan L. Ferš: „Tim je TOP dirkač, ki je 
odličnih uvrstitev. Vrhunec se je lo točk, a je bil tekmec boljši v drugi spoznamo z njenimi posebnostmi. bencinskih motorjih znamk Yama- in vzdržljiv motor, večkrat me je kar v vsaki sezoni sposoben osvojiti 
zgodil v lanski sezoni, ko sem prvič vožnji in je zato zmagal.“ Moja najljubša proga je vedno bila ha in Honda, v letošnji sezoni pa presenetil, še posebej na kakšnih naslov svetovnega prvaka. A tudi 
osvojil naslov državnega prvaka Do lanske sezone ste tekmovali in tudi bo Radizel, ki je ravno prav prvič na motorju z električnim po- bolj blatnih terenih. Zagotovo je ta on se pogosto sooča s poškodba-
med veterani. Letos sem ta uspeh za AMD Vurberk, od letos v AMD peščena, ima naravne vzpone in gonom znamke Stark. električna izvedba povsem konku- mi, tako da se že kar nekaj sezon ni 
ponovil v konkurenci +50. Na ta Mačkon. spuste – prava stvar.“ L. Ferš: „Z lastnikom tega mo- renčna bencinskim motorjem. mogel enakovredno vključiti v boj 
uspeha sem seveda ponosen, saj je L. Ferš: „V AMD Vurberk je bilo Pri motokrosu so poškodbe kar torja na električni pogon sva se že Kot sedaj kaže, bom naslednjo za naslov.“
konkurenca kar močna in številčna, vse dobro organizirano in je do lan- pogost spremljevalec dirkačev – v lanski sezoni pogovarjala o mož- sezono znova presedlal na bencin- Jože Mohorič
Nogomet  Super liga MNZ Ptuj zraku tudi prestop v nižjo ligo). Za 
Super liga MNZ Središčane je pomembno, da so po 
Veliko zanimivega dogajanja, na vrhu nič novega Ptuj, najboljši strelci desetih porazih pokazali dovolj vo-
jesenskega dela: lje in želje, da so se v zadnjem krogu 
vendarle vpisali na točkovno tabelo 
16 zadetkov: Patrik Jaušo-
S tekmami 11. kroga je padel je v 90. minuti zabil Jan Tretje mesto zasedajo Stojnčani, ob porazu 0:4 odnesli same po- – remizirali so z Bukovci.
vec (Ormož); 
zastor za jesenskim delom Vočanec. ki so jesenski del začeli in zaključili zitiven občutke. Zaključni poraz 13 zadetkov: Luka Kirič (Or- 1. ORMOŽ 11 9 1 1 46:15 28
sezone 2025/26 v Super ligi, s porazom. Pravzaprav so sezono z Bočem je nedvomno vsaj delna 2. APAČE 11 8 0 3 22:12 24
Prvi zasledovalci Ormoža so igral- mož); 
začeli z dvema porazoma (z Gereč- posledica fi zične in mentalne izpra- 3. STOJNCI 11 7 1 3 20:19 22
najmočnejšem tekmovanju ci iz Apač. Ti so do 8. kroga držali 10 zadetkov: Klemen Zlatnik 
jo vasjo in Rogoznico), zaključili pa znjenosti po omenjeni tekmi … 4. MAKOLE MIHA 11 6 1 4 29:15 19
vodilno pozicijo (7 zmag, 1 poraz), (Gorišnica); 
pod okriljem MNZ Ptuj. z enim (Ormož). Vmes so kar osem Isto število točk kot Makole je 5. MARKOVCI 11 5 4 2 23:12 19
nato pa so v zadnjih treh tekmah 9 zadetkov: Robert Kurež 
tekem ostali neporaženi (7 zmag, zbrala tudi ekipa iz Markovcev. Va- 6. GORIŠNICA 11 5 1 5 23:22 16
Glede na zadnji dve sezoni (Apače), Luka Kenda (Makole 
se na vrhu ni zgodilo nič vpisali dva poraza (v Stojncih in 1 remi), kar jih je umestilo tik pod rovanci trenerja Amirja Kariča so 7. GEREČJA VAS 11 5 1 5 19:27 16
Bar Miha);
Markovcih), ki sta jim prinesla zao- vrh lestvice. Črn madež tega dela doživeli le dva poraza (z Rogoznico 8. BOČ POLJČANE 11 4 3 4 18:19 15
presenetljivega, znova so 7 zadetkov: Gregor Predika-
stanek štirih točk za Ormožem. Če 9. ROGOZNICA 11 4 2 5 22:32 14
sezone bo za Stojnce ostal pokalni in Stojnci), a so odigrali največ remi- ka (Markovci);
pred vsemi Ormožani. se Ormož ponaša z najboljšim napa- 10. BUKOVCI 11 2 2 7 16:21 8
poraz z drugoligašem iz Slovenske jev izmed vseh ekip lige – štiri. Prav 6 zadetkov: Klemen Jakl 11. GRAJENA ANPRO 11 2 1 8 16:32 7
Ormožani so pod vodstvom tre- dom, se lahko Apačani z najboljšo Bistrice, previsokih 0:18 ... to jih je nekoliko oddaljilo od vrha. (Središče), Emrah Keško (Ro- 12. SREDIŠČE 11 0 1 10 8:36 1
nerja Aleša Jurčeca slabo odprli obrambo – na 11 tekmah so prejeli le Povsem drugačno izkušnjo s Od 6. do 9. mesta so razporejene goznica), Teo Fridl (Gorišnica);
sezono, z remijem v Markovcih in 12 golov. Z istim dosežkom se lahko pokalnim tekmovanjem imajo Ma- ekipe Gorišnice, Gerečje vasi, Boča 5 zadetkov: Robert Blaže-
pohvalijo tudi Markovčani. kolčani, ki so v spektaklu s Celjem in Rogoznice, ki jih ločijo le dve toč- vič, Gašper Turšič (Boč Poljča- Mladinska liga 
porazom v Apačah. Tako so tekme-
ci začutili priložnost za „nekaj več“ ne), Matjaž Medved (Bu- MNZ Ptuj
… Ormožani so se hitro zbrali in kovci), David Živič  (Grajena 
Anpro). V mladinski ligi so jeseni izstopa-
začeli nizati zmage. Po štirih krogih le štiri ekipe, ki so si pred tekmeci 
je prišlo do zamenjave na trener- priigrale že otipljivo prednost. 
ski klopi (Jurčeca je zamenjal Sašo ki. Vse so imele slabša in dobra ob- Najprepričljivejši so bili mladi Go-
Kupčič), serija pa se je nadaljevala dobja: novinci iz Rogoznice so npr. rišničani, ki so ostali neporaženi na 
vse do konca jesenskega dela. Pri odlično začeli sezono (dve zmagi in vseh osmih tekmah. Edini remi so 
teh devetih zaporednih zmagah so remi), Gorišnica pa jo je bolje zaklju- vpisali proti drugouvrščenim Pod-
Ormožani dosegli kar 43 zadetkov, čila. Vsaka izmed njih je pripravila vinčanom. Blizu sta še ekipi Grajene 
kar je povprečno zelo blizu petim kakšno lepo presenečenje, a tudi in Hajdine; slednja je zmagala na 
golom na tekmo (natančno 4,77). izgubila kakšno dobljeno tekmo … uvodnih petih tekmah, nato pa v 
Pri tem sta izstopala Patrik Jaušo- Moštvi Bukovci in Grajena sta končnici nekoliko popustila.
vec in Luka Kirič, ki sta jeseni na 11 težko osvajali točke, sploh slednji 
tekmah dosegla 16 oz. 13 zadetkov so imeli težave v obrambi in so pre- Mladinska liga MNZ Ptuj, 
in zasedata vrh lestvice strelcev. 29 jemali precej zadetkov. Bukovčani jesenski del:
zadetkov – toliko kot ormoški napa- so sezono odprli z dvema zmagama 1. ŠN GORIŠNICA 8 7 1 0 45:4 22
dalni dvojec – je izmed ostalih ekip (Boč, Gorišnica), nato pa so naniza- 2. PODVINCI KUHAR 8 6 1 1 44:5 19
dosegla le ekipa Makol … li serijo devetih tekem brez zmage 3. GRAJENA 8 6 0 2 31:10 18
Ena izmed izstopajočih (2 remija, 7 porazov). Veliko je bilo 4. HAJDINA GOLGETER 8 6 0 2 31:15 18
porazov z majhno razliko (1:2 z Gra- 5. KLOPOTEC VIDEM 9 4 1 4 39:19 13
tekem je bila v 5. krogu med jeno in Stojnci, 0:1 z Markovci in Ma- 6. ORMOŽ JERUZALEM 9 4 1 4 23:19 13
Ormožem in Makolami. To je kolami, 2:3 z Apačami), vsaj kakšne- 7. INTERA DRAVA AL. 8 3 2 3 23:23 11
bila prva tekma, ki jo je vodil ga lahko štejemo med „nesrečne“. 8. MAKOLE - MAJŠ. 8 2 2 4 19:17 8
Kupčič, končala pa se je z Na dnu je pristala vrsta Središča, 9. BOČ POLJČANE 8 2 0 6 11:55 6
ki je v sezono vstopila s pomlajeno 10. ZAVRČ 8 1 0 7 11:35 3
zmago njegovih varovancev Foto: Črtomir Goznik
ekipo in z zavedanjem, da bo težko 11. K. MARKOVCI 8 0 0 8 2:77 0
z izidom 4:3. Zmagoviti gol Nogometaši Ormoža so po slabšem startu nanizali devet zaporednih zmag (gol razlika 43:11). osvajala točke (pred sezono je bil v Jože Mohorič
16 Ljudje in dogodki petek  7. novembra 2025
Trnovska vas  Friderik Škamlec, prejemnik zlatega grba občine Trnovska vas
Uniformo nosi v srcu
Friderik Škamlec je večkrat odlikovan upokojeni polkovnik Slovenske vojske, ki je poleg vojaške uniforme pred dvema 
desetletjema oblekel še gasilsko. Dolgoletni predsednik nadzornega odbora Občine Trnovska vas, v tem mandatu pa 
občinski svetnik, je človek, za katerega sta aktivnost in pripadnost skupnosti način življenja. Ko je leta 2018 slekel 
vojaško uniformo, ki jo je nosil več kot štiri desetletja, si tako Friderik Škamlec ni vzel časa za počitek. “Ni skrivnost, 
da sta pri upokojencih nevarni dve stvari – postelja in gostilna. Da se temu izogneš, moraš biti dejaven,” pravi v smehu.
In dejaven je bil vedno. Že v času 
službovanja je bil predsednik nad- Foto: HB
zornega odbora Občine Trnovska 
vas. V tem mandatu je tudi občin- Ne more brez uniforme
ski svetnik in predsednik Sveta za Frideriku Škamlecu marsikdo še danes reče, da ne more 
preventivo in vzgojo v cestnem brez uniforme. O povezavi med obema uniformama, ki sta 
prometu. A tisto, kar izstopa, pra- zaznamovali njegovo življenje, pa pravi: »Verjetno je to res 
vi, je zagotovo njegovo delovanje neka rdeča nit. To vidim tudi pri gasilcih. Ko človek preživi 
v Prostovoljnem gasilskem dru- toliko časa v uniformi, pa ne glede na to, kakšna je, vojaška, 
štvu Biš. policijska, gasilska ali katera druga, jo občuti na drug način. 
Prvo uniformo so mu Velikokrat si tako ne morem pomagati, da ne bi rekel, predvsem 
člani PGD Biš podarili mladim, da z gasilskim avtom ali uniformo ni primerno iti v 
gostilno. Moram reči, da v vseh teh letih, ko sem jih preživel v 
Ob tem poudarja, da je kljub uniformi, nisem tega nikoli storil.«
letom mlad gasilec. Njegovo in-
tenzivnejše sodelovanje s PGD Biš 
se je namreč začelo pred manj kot Foto: HB
tudi do pet tisoč obrokov hrane občinskem prazniku. Ideja se je ro-
dvema desetletjema. »Ko je PGD Sandijem Lahom so me obiskali Pet let je opravljal funkcijo name- sem prvič oblekel leta 1977, slekel za ljudi v stiski. »Tudi to je vojaško dila skoraj po naključju. »Večinoma 
Biš praznoval svojo 130-letnico, na domu z dvema dokumento- stnika predsednika društva, danes pa leta 2018,« pravi Škamlec, ki delo – pomagati, ko je najtežje,« so imeli golažijado. Mi pa smo rek-
se je v povezavi z mojo takratno ma. Eden je bil pristopna izjava za pa že deveto leto opravlja funkcijo je v tem času napredoval do čina pravi. Pomoč ljudem je tako na nek li, da bi naredili nekaj drugačnega. 
zaposlitvijo pokazala priložnost včlanitev v društvo, drugi pa naro- tajnika in predsednika komisije za polkovnika Slovenske vojske in način skupna točka vsem njegovim In tako smo začeli kuhati štajersko 
za nekoliko tesnejše sodelovanje s čilnica za gasilsko uniformo. Temu veterane v PGD Biš. V društvu, kjer ob upokojitvi prejel zlato medaljo dejavnostim – v vojski, v občini kislo juho,« se spominja. Prva je di-
Slovensko vojsko. Ob pomembni seveda nisem mogel reči ne. Vemo danes skupno štejejo več kot 350 generala Maistra – najvišje vojaško in pri gasilcih: »Vedno rečem, da šala iz kotlov pred 13 leti, danes pa 
obletnici smo tako pripravili večjo namreč, da si gasilske obleke gasil- članov, je ponosen predvsem na priznanje. »Ta medalja mi pomeni nekdo mora opraviti tudi stvari za je to eden prepoznavnejših dogod-
gasilsko vajo, na kateri je sodeloval ci kupujemo sami ali pa ob delnem mlade. »Imamo močan pomladek, veliko. Predvsem zato, ker sem z skupnost. Dobro za sovaščane, kov občine. 
tudi helikopter Slovenske vojske, sofi nanciranju društva. Zame so jo blizu 100 pionirjev in mladincev. To njo zaključil kariero, na katero sem sokrajane. Krasno bi bilo, če bi na- Letos je Friderik Škamlec za dol-
pokrovitelj dogodka pa je bil ta- v celoti fi nancirali člani PGD Biš.« In je največja zmaga društva.« ponosen,« priznava. O njegovem redil vsak malo. A običajno je tako, goletni prispevek k razvoju in ugle-
kratni obrambni minister Karel Er- tako se je začelo njegovo delovanje dolgoletnem predanem delu pa da nekateri več, drugi pa nekoliko du občine prejel zlati grb Občine 
javec.« Ob praznovanju 135-letnice v društvu. Kaj kmalu je opravil tečaj Pomoč ljudem kot vodilo zagotovo priča tudi to, da je v ka- manj, pa se potem nekako porav- Trnovska vas, najvišje občinsko pri-
jim je uspelo izpeljati podobno za pripravnika in čez leto dni še delovanja rieri prejel poleg vseh treh medalj na.« znanje. »Presenetili so me,« pove 
zgodbo, ko je bila slavnostna po- tečaj za operativnega gasilca. »Ni- generala Maistra – bronaste, sre- odkrito. »Morda se mi zdi, da sem 
kroviteljica in govornica na proslavi sem namreč želel biti član društva Škamlečeva pot v vojsko se je brne in zlate, tudi vse tri medalje Zlati grb je obveza ga prejel malo prehitro. Seveda 
znova takratna obrambna ministri- le na papirju, čeprav sem lahko z željo po osamosvojitvi sicer za- Slovenske vojske. za delo naprej sem vesel, hvaležen. Ampak zame 
ca Ljubica Jelušič. »Po tem dogod- v tem času v akcijah sodeloval le čela že v srednji vojaški šoli. Po Zadnja leta službe je vodil logi- to ni nagrada, da bi počival – je še 
ku je upravni odbor društva sprejel ob koncih tedna, pa tudi izkušenj dveh letih zaposlitve se je nato stično enoto, ki je v času migrant- Poleg gasilstva in občinskega ena velika obveza, da še naprej de-
sklep in me presenetil. Na čelu s na tem področju praktično nisem vpisal še na študij na vojaško aka- ske krize v mariborski vojašnici dela pa ga krajani poznajo še po lam za skupnost.«
tedanjim predsednikom društva imel. A sem se bil pripravljen učiti.« demijo v Beogradu. “Uniformo dnevno pripravljala v poljski kuhinji eni tradiciji – kuhanju kisle juhe ob Hojka Berlič
Ptuj, Slovenija  Zavarovalnica Triglav postavila že 231 inteligentnih prometnih sistemov
COPS za zmanjšanje prometnih nesreč tudi na Zagrebški
Na Ptuju je na križišču Zagrebške ceste v sodelovanju Zavarovalnice Triglav, pod-
jetja Tenzor in Mestne občine začel delovati nov inovativen sistem COPS, ki vozila 
opozarja na prehod za pešce in kolesarje ter tako pripomore k umirjanju prometa v 
neposredni bližini osnovne šole. 
Pametna prometna signaliza-
cija na lokalnih cestah dokazano 
učinkovito rešuje življenja najbolj 
ranljivih udeležencev prometa. 
Gre za sisteme, ki v realnem času 
voznike in druge udeležence opo-
zorijo, če se jim bliža nevarnost. V 
največji slovenski zavarovalnici so 
v zadnjem desetletju po vsej Slo-
veniji v sodelovanju z občinami in 
podjetjema Tenzor ter Sipronika 
postavili že 231 inteligentnih pro- Foto: Zavarovalnica Triglav
metnih sistemov – torej več, kot je Na fotografi ji Miha Senčar iz Tenzorja, Ana Cergolj Kebler iz Zavarovalnice Triglav in David Razboršek iz 
občin v državi. Od tega  je približno Zavoda Vozim.
polovica sistemov COPS, ki aktivno 
Foto: Zavarovalnica Triglav prispevajo k zmanjševanju prome- vimi udeleženci ali pa podatki o ve- Tudi županja Nuška Gajšek je dnosti zagotovili napredne rešitve 
Prvič opozarjajo tudi na kolesarje tnih nesreč in povečanju varnosti. denju voznikov iz aplikacije DRAJV pozdravila novo pridobitev, ki bo za nadaljnje zmanjševanje nesreč v 
Analize kažejo, da po postavitvi sis- kažejo, da tam vozniki vozijo pre- pripomogla k večji prometni var- različnih situacijah na terenu.
V letu 2024 se je na slovenskih cestah težje poškodovalo temov na nevarnih točkah zmanj- hitro ali pogosto naglo zavirajo ter nosti na Ptuju ter dodala, da gre za Dogodka na Ptuju so se poleg 
239 kolesarjev in 96 pešcev – največ v zadnjih petih letih. šamo število nesreč kar za 80 %. izvajajo druge manevre, s katerimi še en dober primer sodelovanja ob- direktorja podjetja Tenzor Mihe 
S porastom mikromobilnosti in drugih trajnostnih oblik Ti sistemi so povezani v mrežo, ki preprečujejo trke. Te lokacije smo čine in gospodarstva v dobro vseh. Senčarja in direktorja Zavoda Vo-
mobilnosti v lokalnih okoljih so kritične točke srečanja v neprekinjeno beleži in analizira ve- opremili z različnimi inteligentnimi Direktor podjetja Tenzor Miha zim Davida Razborška udeležili 
prometu še bolj izpostavljene. denje voznikov. sistemi, ki voznike v realnem času Senčar pa je dodal, da so veseli tudi učenci 6. razreda Osnovne 
Na točkah, kjer so postavljeni sistemi COPS, beležijo kar 80 % »Tudi letos smo – že desetič - opozarjajo na bližajočo se nevar- uspešnega nadaljevanja sodelova- šole Breg, enduro motokrosistka 
skupaj z občinami identifi cirali 25 
manj prometnih nesreč nost,« je poudarila vodja varne nja z zavarovalnico in da bodo še Tjaša Fifer in deskar na snegu Rok 
nevarnih točk, kjer se že dogajajo mobilnosti v Zavarovalnici Triglav naprej vlagali v nadaljnji razvoj pro- Marguč.
nesreče med avtomobilisti in ranlji- Ana Cergolj Kebler. grama COPS ter tako tudi v priho- B. Č.
petek  7. novembra 2025 Zanimivosti   17
Kaj bomo danes jedli
Pripravila: Alenka 
Šmigoc Vinko
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK
ričet s prekajenim goveja juha z rezanci, piščančji paprikaš, cvetačna juha, ješprenj polpeti iz mletega mesa mesno-zelenjavna bučkina kremna juha, 
mesom, marmeladne svinjski zrezki v omaki, testenine, zelena solata z zelenjavo, solata v omaki, pire krompir, enolončnica, brownie s njoki s piščancem v 
palačnike riž z grahom zelena solata sladkim krompirjem smetanovi omaki, 
solata zelena solata
Brownie s sladkim krompirjem Ješprenj z zelenjavo
• 4 jajca • 200 g ješprenja
• 500 g sladkega krompirja • 4 bučke
• 180 g moke • 6 korenčkov
• 6 žlic kakava v prahu • 2 čebuli
• 5 žlic sladkorja • olivno olje
• 200 g mleka • 1 žlička paradižnikove mezge
• ščep soli • bazilika
• 240 g temne čokolade • peteršilj
Sladki krompir olupite, ga narežite na kocke in do • sol po okusu
mehkega skuhajte v vreli vodi (približno 15–20 mi- • poper po okusu
nut). Nato ga odcedite in dobro pretlačite s tlačilko • malo vode
za krompir, na koncu pa na hitro zmešajte z ele- Ješprenj čez noč namočite v vodi, nas-
ktričnim ročnim mešalnikom, da res ne bo nobe- lednji dan ga skuhajte in ohladite. Buč-
nih koščkov. 120 g čokolade stalite v mikrovalovni ke olupite in narežite na majhne kocke, 
pečici ali nad soparo in jo malo ohladite. V večji korenček pa operite in narežite na tanke kolobarje. Čebulo olupite in drobno sesekljajte. 
posodi z električnim mešalnikom zmešajte pretla- Na olju prepražite čebulo, da postekleni. Dodajte na majhne kocke narezane bučke in ko-
čen krompir in jajca. Dodajte moko, kakav v prahu, renček ter nekaj minut pražite. Zalijte z malo vode, dodajte paradižnikovo mezgo in za-
sladkor, mleko in ščep soli ter vse skupaj dobro premešajte. Vmešajte še staljeno čokolado in čimbe ter pokrito dušite do mehkega. Vmes večkrat premešajte in po potrebi dolijte malo 
še enkrat dobro premešajte. Preostalo čokolado nasekljajte na manjše koščke in jih vmešajte v vode. Na koncu primešajte kuhan ješprenj in vse skupaj še nekaj minut pražite.
maso. Zmes dajte v pekač, obložen s peki papirjem, in pecite približno 20 minut pri 180 °C. Na 
vrhu se mora naredi skorjica, notranjost pa naj ostane mehka. Postrežete lahko s kepico vani-
lijevega sladoleda ali z malo stepene smetane.
Lenart  V Lenartu je uspešno zaživela družinska picerija Pizza na i
»Ni lepšega, kot da je tvoj hobi tudi tvoja služba«
V Trgovskem centru Lenapark v Lenartu je nedavno vrata odprla 
picerija Pizza na i, ki je pred tem s svojimi edinstvenimi picami leta 
navduševala v Radencih. Kot pojasnjuje lastnik Miran Gomboc, 
njihove pice temeljijo na tradicionalni recepturi za napolitansko 
pico, za katero testo pustijo vzhajati dan ali dva. A se njihove pice 
ponašajo z edinstvenim okusom.
Zgodba danes družinske picerije Gom- pic, drugi dan 40. Po tednu dni sem kupil 
bočevih, saj očetu pri peki pic pomagata dodatno peč. Povpraševanje je bilo ne-
tudi sinova Luka in Matej, sega v leto 2017, verjetno, saj so bile restavracije večinoma 
ko je Miran Gomboc na dopustu na hrva- zaprte.« Obseg dela se je toliko povečal, 
ški obali pokusil napolitansko pico, ki se da kljub pomoči žene in sina ob vrnitvi na 
mu je zasidrala v spomin: »Ko sem prišel staro delovno mesto obojega hkrati ni več 
domov, sem si ob prvi priliki kupil domačo zmogel. V začetku leta 2022 je pustil služ- Foto: Osebni arhiv
pečico in ko sem spekel prvo pico, sem se bo v vrtcu in se skupaj s sinom podal na Lastnik Pizze na i se želi v prihodnosti s svojimi picami pomeriti tudi na kakšnem tekmovanju.
že navdušil. Začel sem peči pice, jih obja- novo poklicno pot.
vljati na FB in tako se je v Radencih začel Napolitanska osnova izjemnega pomena moka, tudi kateri kvas vinah, poudarek pa je na domačih okusih. delovali na obeh lokacijah ali pa bi odprli 
širiti glas o mojih nekoliko drugačnih pi- s slovenskim karakterjem uporabljaš, temperatura vode in prostora, Avtorja okusov večine pic sta sinova. še kakšen lokal. Odločitve za popolnoma 
cah.« tudi vlaga. A vse je odvisno od postopka 
Za pice, kakršne pečejo danes, je bilo priprave.« A presenetljivo – lastnik piceri- Odločitve ni nikoli novo poklicno pot pa v vseh teh letih ni ni-
Za popolnega samouka na tem podro- koli obžaloval, saj pravi, da je zanj pečenje 
čju, sicer po izobrazbi ekonomista, ki je odločilno predvsem veliko preučevanja je, ki peče pice po napolitanskem receptu, obžaloval pic hobi: »Ni lepšega, kot da je tvoj hobi 
skoraj tri desetletja delal v pisarni v vrtcu, knjig in spletnih vzornikov. »Potem pa nikoli ni bil v Italiji. Zdaj, pravi, sploh ne ve Za prihod v Lenart so se Gombočevi tudi tvoja služba. Da si plačan za nekaj, kar 
se je prelomnica zgodila v času pandemi- sem ubral povsem svojo pot, z lastnim več, ali si želi poskusiti originalno pico iz odločili predvsem v iskanju večjega trži- bi sicer počel tudi zastonj. Vsakemu, ki ima 
je. »Tri mesece smo bili doma. Žena mi je receptom, z nekoliko drugačnimi moka- Neaplja. šča za svoje pice. A tudi lokala v Radencih svoje sanje, zato svetujem, naj le pogu-
predlagala, naj odprem s. p. in poskusim, mi kot večina.« Ključ do uspeha pa ni v Pice, ki jih pripravljajo, sicer temeljijo na niso dokončno zaprli. Če bo prodaja tudi v mno stopi na svojo pot.«
kako bi šla prodaja. Prvi dan sem spekel 20 receptu, temveč v postopku. “Seveda je napolitanskem testu in kakovostnih sesta- prihodnje tako uspešna, razmišljajo, da bi Hojka Berlič
18 Ljudje in dogodki petek  7. novembra 2025
Ptuj  Pogovor z gostincem Markom Kolaričem
    »Ljudi, ki pridejo, imamo radi. In to cenijo.«
Marko Kolarič je že dvanajst let gostinec v mestnem jedru Ptuja. Kavarna Bodi v Ulici Heroja Lacka ni samo 
gostinski objekt, temveč pomembno mesto srečevanja vseh generacij in stičišče, ki živi tudi, ko so ostali deli 
mesta prazni in brez življenja.
služba. Tri leta in pol je namreč kot 
animator z ekipo za Mercator delal 
po vsej Sloveniji. V tistem času tudi 
ni razmišljal o tem, da bi delal v go-
stinstvu. Kavarnica Bodi je nastala 
kot spontani projekt, mimogrede. 
Po izgubi sanjske službe, ko je Ag-
rokor kupil Mercator, pa je kavar-
nica postala glavni posel. Idej, am-
bicij in želja je imel veliko, sploh o 
tem, kako prebuditi del zaspanega 
mesta. „Resnično sem presrečen, 
ko vidim, kdo vse se ustavlja v na-
šem lokalu, zjutraj, popoldan in 
zvečer, ob koncu tedna. Pritegnili 
smo vse generacije, z ekipo se zelo 
trudimo, da so naši gostje zado-
voljni. Naša želja je bila vedno, da 
ljudem ponudimo sproščujoč pros-
tor, kjer bodo doživeli kaj novega 
in uživali. Nikoli mi ni bil primarni 
cilj zaslužek. Delam v okolju, ki ga 
imam rad. Ljudi, ki pridejo, imam 
rad, jih spoštujem, veliko tudi vla-
gamo v ambient in okolje. To ljudje 
cenijo. Če je le mogoče, podpremo 
Foto: Črtomir Goznik mlade ustvarjalce, z veseljem so-
Marko Kolarič: „Nam gre, govorim v množini, ker za našo zgodbo stoji cela ekipa.“ delujemo na dobrodelnih dogod-
kih,“ je o svojem delu in lokalu, ki 
Skorajda ni več dogodka, tudi občasno zaradi poslovnih in drugih Že od vsega začetka sem si želel, gradi na povezovanju in sodelova-
ne pomembnega mednarodnega dogodkov na ptujski grad. Čudovit da bi se v našem lokalu obiskovalci nju povedal Marko. 
festivala, kjer ne bi bil prisoten s je pogled na staro mestno jedro, dobro počutili, imeli lepo, tako kot V Kavarni Bodi je vedno živo, tudi takrat, ko so druga mestna območja brez 
svojo ekipo in poslovnim partner- tudi temperature so tu drugačne. doma v njihovih dnevnih sobah. Mesto potrebuje 
jem Boštjanom. Sredi poletja letos Mir je, prijetni ljudje prihajajo. Z go- Navsezadnje tudi mi, ki skrbimo za stanovanja za mlade, 
je postal tudi grajski gostinec. Za- sti se lahko sporazumevam v več njihovo dobro počutje, velik dela 
čelo se je spontano, četudi so se o jezikih, ugotavljam pa, da bi moral svojega časa preživimo v tej skupni da bo oživelo Črni muc Vojteh – zvesti spremljevalec 
tem z vodstvom PMPO pogovarjali znati že madžarsko, toliko madžar- dnevni sobi. Zagotovo pa je bila to Kaj bi spremenil v našem mes- V življenju Marka Kolariča imajo živali, zlasti še muce, 
že dlje časa. Z gostinsko ponudbo, skih gostov je bilo letos. Odzivi obi- tudi pot preko trnja do zvezd. Veli- tu oz. na čem bi gradil, če bi bil posebno mesto. Zadnja štiri leta ga zaseda črni muc Vojteh. 
ki temelji na lokalnih in slovenskih skovalcev so zelo pozitivni. Cenijo ko dela je bilo že pred tem, veliko župan? O tem sicer ne razmišlja, a „Pravijo, da živali tebe najdejo. Mislim, da je res. Prišel je do 
dobaviteljih, gostje se lahko slad- našo gostoljubnost, prijaznost, delovišč je bilo, kjer sem delal, pre- bi se osredotočil predvsem na ure- mene in tu ostal. Mogoče tudi zaradi korone, da mi je delal 
kajo tudi z domačimi torticami, je urejenost, Ptuj ...« Marko odkrito den je kavarna Bodi sploh odprla ditev stanovanj v centru mesta, še družbo. Takrat, bil je še majhen muc, sva skupaj opravila veliko 
tudi na grajskem hribu pokazal, da pove, da je lahko tako predan svo- vrata,“ Marko poskuša odgovoriti posebej za mlade. poti. In to so njegove poti še danes: mesto in mestni park, do 
je mogoče delati dobro, četudi ni ji širokopaletni dejavnosti, ker še na vprašanje o tem, kako mu us- To je tudi eno od vprašanj, s ka-
najlažje. Obiskovalcem je treba po- Potrčeve. Resnično sva se navadila drug na drugega. Zelo ga 
nima družine. peva. terim se ne tako redko srečuje v 
nuditi nekaj izvirnega, ne pa tisto, imam rad. Vsak večer se javi pri kavarni, da je v redu. Ko sem 
Kaj je tako drugače pri njem, ko sami kavarni, ko ga mladi vprašuje-
kar lahko dobijo doma oz. na dru- bil trikrat v zadnjem času bolan, pa je precej časa preživel z 
pa skoraj na dnevni ravni slišimo Kavarna Bodi je prostor, jo o tem, ali ve za kakšno stanova-
gih lokacijah. Z ekipo sodelavcev menoj tudi v stanovanju, kar sicer ni njegova navada. Že šest 
o zapiranju dejavnosti v našem nje na Ptuju: »Zanimivo je, da greš 
so se potrudili tudi z organizacijo kjer se imajo let pomagam in vzgajam male muce v sodelovanju z Društvom 
mestu? „Nam gre, govorim v mno-
različnih dogodkov, nazadnje s ce- žini, ker za našo zgodbo stoji cela ljudje lepo v kavarno vprašat, ali je mogoče za zaščito živali Maribor,“ je Marko Kolarič predstavil še eno 
na Ptuju na voljo kakšno stano-
lodnevnim piknikom, ki se je zak- ekipa. Velik del te zgodbe je tudi V podjetništvu je sicer že od svo- poglavje v svojem življenju.
vanje, ker ne najdeš ponudbe ne 
ljučil s koncertom skupine Tabu. V Boštjan, s katerim si posel deliva. jega 22. leta. Začetek je bila sanjska na spletu, ne pri nepremičninski 
kratkem času so jim želeli ponuditi Na gradu in na prireditvah poteka 
čim več. „Tudi sam sem se želel v delo preko s. p., kavarna preko 
kratkem času naučiti, kaj lahko na- d. o. o. Recepta za to, zakaj nam 
rediš s prostorom, da se lahko čim uspeva, takorekoč nimam. Ko me 
bolje pripravim na naslednjo sezo- nekdo vpraša, kako je imeti gostil-
no,“ je povedal Marko Kolarič, ki no, lokal, mu vedno povem, da ne 
ostaja na gradu tudi v letu 2026.. vem, kako je imeti gostilno, lokal, 
Čudovito je tu zgoraj! jaz vem, kako je imeti kavarno 
Bodi, pa tudi, kako je imeti kavar-
„Čudovito je tu zgoraj! Povsem no na ptujskem gradu. Vsaka stvar 
drugače kot takrat, ko sem prihajal ima svoje značilnosti, specifi čnost. 
Nekoč bo oskrbnik planinske koče
Kaj je Markova neizživeta ambicija? Želi si več potovati. Ko 
mu bodo finance to dopuščale, bo ponovno potoval. Vmes je 
imel tudi želje in ambicije, da bi svoje delo opravljal v večjem 
mestu, A vseeno je Ptuj zanj fantastično mesto. Česa točno se 
bo lotil v prihodnosti, še ne ve. Ve pa, kje bi želel biti čez deset, 
petnajst let. Zelo si želi delati kot oskrbnik planinske koče, do 
katere bo najmanj dve uri peš hoje, brez možnosti se do tja 
pripeljati z avtom.  Kakšno hrano bo ponujal? „Zagotovo nič 
mesnega. Pripravljen pa sem na kompromis, da bom morda 
pripravil kakšno vegetarijansko, ričet, joto, enolončnice, 
juhe, vse, kar je brez mesa. Si to, kar ješ, je stari pregovor. 
Močno verjamem, da v sebe vnašamo ne samo hrano za telo, 
temveč tudi za dušo, če se prehranjuješ rastlinsko,“ je njegovo 
prepričanje.
Foto: Črtomir Goznik
Grajska kavarna je z Markom Kolaričem in njegovo ekipo na novo zaživela.
petek  7. novembra 2025 Ljudje in dogodki   19
Ptuj  Zaključek še ene zgodbe prvega hotela v mestu
900-kilogramski kamniti oltar za zdaj ostaja
Hotel Mitra, ki je zadnjih 20 let pisal edinstveno kulturno in dediščinsko zgodbo hotela v starem mestnem jedru Ptuja, kjer se je pražila 
tudi prva ptujska kava Kipertz, je prvega novembra letos dobil nove lastnike. Ptujčani in njegovi dosedanji obiskovalci si želijo, da bi tako 
živel še naprej ter bogatil ponudbo našega mesta.
Že v 19. stoletju so ga prepoznali kot tovili tudi vodstva v sodelovanju s PMPO. turi, izjemni vinogradniški in vinski kulturi 
najuglednejši ptujski hotel, takrat še pod Mnogi so Ptuj obiskali samo zaradi mitre- Ptuja in njegove okolice, tudi drugim vin-
imenom Osterberger na nekdanji Gosposki jev. skim regijam Slovenije. Vinske pokušnje v 
ulici, danes Prešernovi. V njem so se že v Sicer pa je vseskozi imel tudi pomembno Osterbergerjevi kleti so pritegnile domače 
tistem času rojevale razvojne zgodbe ptu- vlogo pri festivalskem, razstavnem, kon- in tuje vinoljubce.
jskega turizma in druge pomembne zgodbe certnem in drugem kulturnem ter družbe- Vse turistično in promocijsko gradivo za 
takratnega Ptuja, ki še danes navdihujejo. nem dogajanju mesta in okolice, kot sre- zdaj ostaja last Hostinga in avtorjev, ki so 
Ugledni ptujski meščani, ustanovitelji Olep- dišče kulturnega in družbenega dogajanja. pri tem sodelovali.
ševalnega društva Ptuj leta 1886, so ga tudi Gostil je znane kulturne ter druge ustvarjal-
izbrali za svoje prve sestanke in srečanja. ce, ki jim je bilo mesto navdih, s poudarkom Tudi novi lastniki želijo 
V obdobju, ko je bilo vodenje in upravlja- na lokalnih umetnikih. Od vsega začetka so prezentirati dediščino
nja hotela v rokah Petra Vesenjaka, je bila sodelovali z akademskim slikarjem Jerne-
Foto: Črtomir Goznik
ključna postavitev razstave ostankov V. jem Forbicijem, ki je likovno opremil vse Direktorja PMPO Aleksandra Lorenčiča Drobno arheološko gradivo iz III. in V. 
mitreja skupaj z drobnim arheološkim gra- sobe in javne prostore hotela s svojimi deli smo vprašali, kako pa je z dediščino, ki je 
divom III. in V. mitreja, ki so jo postavili v na temo mesta in njegove veličastne zgo- bila doslej razstavljena v hotelu Mitra, ali si mitreja, ki je bilo doslej na ogled v vitri-
sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptu- dovine in podobe. Nekaj kipov pa je obli- jo bo mogoče ogledati tudi v prihodnje. To nah hotela Mitra, je bilo prevzeto v mu-
zejske zbirke PMPO, je povedal direktor 
j-Ormož (PMPO). Kasneje pa nadgradili v kovala akademska kiparka Metka Zupanič, so si doslej ogledovali tudi drugi obiskoval-
digitalni obliki, tako da je bilo to bogastvo s krasili so prostore hotela Mitra. Posebno ci mesta, ne samo hotelski gostje. „V hote- Aleksander Lorenčič.
pomočjo informativne tehnologije na voljo pozornost pa so namenjali tudi vinski kul- lu Mitra je bilo doslej razstavljeno drobno 
arheološko gradivo iz III. in V. mitreja, ki 
vsem, ki so želeli še več izvedeti o izjemni je zdaj varno prevzeto v muzejske zbirke. 
arheološki dediščini najstarejšega sloven- V preddverju hotela bo do nadaljnjega os-
skega mesta, kjer so odkrili pet mitrejev, tal kamniti oltar iz V. mitreja s Ptuja, težak 
kar predstavlja tudi v svetovnem merilu približno 900 kg, katerega zaščito med 
pravo redkost. prenovo hotela zagotavljajo muzejski kon-
Digitalni zapis so dobile tudi druge de- servatorji in restavratorji v sodelovanju z 
diščinske in kulturne zgodbe v povezavi novimi lastniki. Ti so izrazili pripravljenost 
s samim hotelom in mestom, ki jih je bilo za sodelovanje z muzejem in razumevanje 
mogoče spremljati na YouTube kanalu in pomena ohranjanja kulturne dediščine. 
recepcijskem kanalu ter na internetnih Muzej bo premišljeno preučeval nadaljnje 
straneh hotela. Postal je tudi informativna možnosti sodelovanja, s čimer bo dediš-
točka za odkrivanje in spoznavanje legend čina varovana, dostopna in predstavljena 
Foto: Črtomir Goznik
življenja. o vitezu Parzivalu. Prav tako so skrbeli za kot pomemben del zgodovine in kulturne 
promocijo mitrejev in mitraizma, tudi v Foto: Črtomir Goznik identitete mesta,“ je povedal.
agencijah. Hkrati pa tisti, ki smo festivalski obliki. Zainteresiranim so zago- Hotel je živel kot kulturno in družabno stičišče. MG
že dlje časa na Ptuju, vemo, da je 
v samem mestu veliko podstrešij, 
ki imajo potencial postati stano-
vanja. Mladi si želijo, da bi dobili Ormož  Dobili prvi zgodovinski fi lm
priložnost za urejanje novih stano-
vanj v mestnem jedru. Stanovanja 
za mlade so sploh zelo pereč pro-
blem na Ptuju. Če bi jim prisluhni- Resnična zgodba o čarovnici Doroteji
li, bi s tem veliko prispevali tudi k 
oživljanju starega mestnega jedra. 
Podjetnike moramo razumeti, da Ste že slišali za resnično zgodbo o zadnji obsojeni čarovnici na Ormoškem, Doroteji Beda? Leta 1677 je bila zaslišana znotraj ormoških 
lokalov ne bodo najemali, če ni grajskih zavodov, kjer je tudi umrla. Ta temačna, a ganljiva zgodba je po več stoletjih ponovno oživela – tokrat na fi lmskem platnu. Z 
kupcev. Od maja do septembra okoli 130 sodelujočimi, med njimi tudi domačimi ljubiteljskimi igralci, jo je v zgodovinskem fi lmu Doroteja ovekovečil dr. Boštjan Brezov-
je sicer mesto živahno, ampak še 
vedno premalo. Moralo bi živeti nik. Premierno bo luč sveta ugledala v soboto, 8. novembra, v gradu, kjer se je dogodek tudi resnično odvijal.
vsak dan v letu,“ je prepričan Mar-
ko, ki je tudi sam najemnik in pravi, Zamisel za fi lm temelji na resničnem 
da je živeti v mestu super. sodnem procesu proti Doroteji Beda iz Sre-
dišča ob Dravi, katere zgodbo je leta 1910 
Ovire znajo v svoji knjigi zapisal zgodovinar prof. Franc 
preskočiti Kovačič. Doroteja je bila zadnja obsojena 
zaradi čarovništva na Ormoškem. Zaslišana 
Z mestno oblastjo so v dobrih je bila v prostorih gradu, kjer je kmalu za-
odnosih, niso pa najboljši prijatelji. tem tudi umrla. »Kot profesorja prava me 
Ko drug drugega potrebujejo, si je pritegnil podroben zapis sojenja in izpra-
prisluhnejo. ševanja, ki je zelo poučen, ker nazorno pri-
Marko Kolarič ocenjuje, da dob- kazuje značaj čarovniških obravnav in kaže, 
ro delajo v okviru svojih zmožnos- kako zvito je znal sodnik zasukati vpraša-
ti. Vsak pa ima svoje želje, ideje, nja, da je zmedel obtoženko in iz njenih 
predloge, pričakovanja. Sam pa odgovorov izvabiti podlago za obsodbo in 
pravi, da le čevlje sodi naj kopi- linč. Osebno me je pritegnila nemoč Doro-
tar. Ovire zanje so tako majhne, teje, ki je bila praktično obsojena še pred Foto: Ciril Ambrož
da jih preskočijo, pa odgovarja na začetkom sojenja. Pri pripravi scenarija Snemanje fi lma, v katerem je sodelovalo več kot 100 domačih igralcev in statistov, je potekalo na originalni lokaciji – ormoškem 
vprašanje o tem, ali jim kot ponu- smo se odločili, da bomo posneli popolno grajskem dvorišču.
dnikom na toliko lokacijah in na rekonstrukcijo sojenja in dogodkov,« je po-
tako eminentnih prostorih mesta jasnil avtor in režiser dr. Boštjan Brezovnik. domačine, ki so se nadvse izkazali. Glavno mu ob koncu snemanja zahvalili – z nate- da ohranijo svojo resnico, ko jih svet obla-
mečejo polena pod noge. „Sam Domači ljubiteljski igralci vlogo Doroteje je odigrala Mateja Kovačič, zalnico. »Na koncu so me dolgo mučili na či v laž.« Film bo postal del stalne grajske 
imam dobre namene. Če ima kdo v fi lmu je zaigral tudi ormoški župan Danijel vročini, mi sodili in me obsodili. Končal sem zbirke, poleg njega je nastal tudi krajši fi lm 
kaj pripomniti, mi lahko odkrito Snemanje je potekalo junija letos na Vrbnjak. »Kljub temu da ne gre za profesio- na natezalnici,« je eno izmed simpatičnih Sedem ciklov človeka. Oba bosta del nove 
pove. Spomnim pa se, da je bilo v originalni lokaciji – grajskem dvorišču, ki je nalne igralce, so vsi sodelujoči pokazali ne- anekdot razkril Brezovnik. učne poti v grajskem stolpu. Projekt po 
prvih dveh letih dela kavarnice kar bilo za nekaj dni preoblikovano v prizorišče verjetno predanost, profesionalnost. Film 
nekaj obiskov inšpektorjev, ki jih je 17. stoletja. To močno zgodbo je Brezovnik smo posneli v samo treh snemalnih dneh, Lovi na čarovnice tudi danes besedah Brezovnika predstavlja noviteto 
na področju slovenskih gradov, saj takšne 
spodbudila konkurenca. Na to se skupaj z odlično ekipo več kot 130 sodelu- čeprav bi običajno za tak projekt – 25-mi- Film nosi močno in aktualno sporočilo: vsebine – z zgodbo in fi lmom – drugod ne 
nisem oziral. Tiste na nasprotnem jočih oživil z neverjetno natančnostjo – av- nutni fi lm – ob takšni ekipi potrebovali vsaj »Gre za zgodbo o linču, kar se skozi zgodo- boste našli. »Gre za noviteto, kako na so-
bregu vodi negotovost, strah pred tentično scenografi jo po zaslugi scenog- deset ali 11 dni.« vino, razen orodja, ni dosti spremenilo. Vča- doben način oživiti kulturno dediščino in 
izgubo. Če greš s čistimi nameni rafa Miha Knifi ca, kostumografi njo Nadjo Snemanje se je prvi dan začelo že ob sih so ljudi mučili in zažgali na grmadi, da- spodbuditi lokalni turizem. Vsak sodelujoči 
skozi življenje, se ti to vrača. Dol- Bedjanič in Katarino Markov ter Aljo Sušnik tretji ali četrti uri zjutraj, da so ujeli jutranji nes posamezniki pogosto brez krivde pol- je v projekt vložil delček sebe in skupaj smo 
goročno pa moraš potrpeti.« Mohar, ki je poskrbela za masko. Svoj čar svit. In čeprav je bilo na trenutke precej na- nijo naslovnice medijev, družabnih omrežij, ustvarili nekaj res unikatnega.« 
MG pa so prav gotovo pridali igralci, saj gre za porno, ni manjkalo humorja. Igralci so se doživljajo medijski linč. Zato je pomembno, Monika Horvat
20 Za kratek čas petek  7. novembra 2025
Tedenski horoskop
OVEN TEHTNICA
(21. 3. – 20. 4.) (23. 9. – 23. 10.)
Srčni izvoljenec vam bo Prijetno se boste počutili v 
ogledalo. Pomembno bo, da družbi. Nekaj vidnih sprememb 
dogodkov ne boste prehitevali. bo na področju denarja. Resnica 
Kajti tudi počasi se daleč pride. bo, da denar tako prihaja kot 
POLETNO GLEDALIŠČE … Spremljala vas bo sreča in paleta odhaja. Tako zdrava previdnost 
uporabnih informacij. Intenzivna ne bo odveč. Spremljala vas 
energija vam bo koristila na bo tudi odločnost na delovnem 
delovnem mestu. Primerno bo, mestu. V ljubezni ne bodite 
da se boste ukvarjali s športnimi skrivnostni – pogovori osvobajajo.
aktivnostmi.
BIK ŠKORPIJON
(21. 4. – 20. 5.) (24. 10. – 22. 11.)
Pred vami je zanimiv in Pred vami je čas novosti in 
nekoliko nenavaden teden. V ugodnih priložnosti. Prerezali 
ljubezni vas bosta obdajali sreča boste popkovino preteklosti. 
in paleta ugodnosti. Mnogo Pogumno in odločno se boste 
se boste naučili od svojega soočili s tistim, kar bo novo in 
srčnega izvoljenca. Seveda drugačno. Na delovnem mestu 
bo v ospredju tudi drznost in bo popihal svež vetrič in prinesel 
paleta nenavadnih idej. Več mnogo ustvarjalnosti. V ljubezni 
fleksibilnosti bo dobra popotnica naj vas vodi premišljenost.
Je pokrito gledališče na prostem, ki se uspeha v službi.
nahaja v kraju Studenec pri Krtini v občini 
Domžale. V sklopu Kulturno poletnega fe-
stivala se tu odvijejo kulturni dogodki, tako 
glasbeni (koncerti, obletnice glasbenih DVOJČKA STRELEC
zasedb) kot gledališki (domača gledališča (21. 5. – 20. 6.) (23. 11. – 21. 12.)
predstava in gostujoče predstave). Dogod- Izpolnjeni boste tako na Narava vam bo povrnila 
ke organizira Kulturno društvo Miran Jarc delovnem mestu kot v ljubezni. izgubljeno energijo. Teden bo 
Škocjan. Prva domača gledališka predstava Omenjeni področji prinašata nove prinesel mnogo neodločnosti. 
je bila uprizorjena že leta 1949 z naslovom naloge in dodatne obveznosti. Popaziti boste morali na 
V Ljubljano jo dajmo (Josip Vogrin). Poleg Dozoreli boste v pogledu delovnem mestu in se odločati po 
ljubljanskih Križank in portoroškega Avdi- komunikacije in pogovorih. glasu svojega srca. V ljubezni se 
torija je to edino pokrito letno gledališče v Klepeti ob kavi vam bodo podarili bodo stvari odvijale na intenziven 
Sloveniji. Gledališče, ki je bilo obnovljeno krila in vas polepšali. Dokončati način. Spoznali boste, da se tudi 
leta 2003, ima nekaj več kot tisoč sedežev. bo treba tisto, s čimer ste odlašali. počasi daleč pride.
HIMERA - grško mitološko bitje z levjo glavo, kozjim trupom in zmajevim repom, ORANJE - najdaljša reka v Južni Afriki, 
SMUČ - večja sladkovodna riba zelenkaste barve s temnejšimi prečnimi progami RAK KOZOROG
(21. 6. – 22. 7.) (22. 12. – 20. 1.)
Teden bo v znamenju Luna bo prinesla ugodnosti 
Trnovska vas  Prenova gasilskega doma v Bišu novosti, ugodnih priložnosti in prijetnosti. Odnesla bo slabe 
in izpolnjenih sanj. Jasno je, misli in neprijetnosti. Jasno je, da 
150-letnico bodo dočakali da vas bo na delovnem mestu boste svoje mnenje morali vneto 
obiskala vila kreativnosti in zagovarjati. Pomembno bo, da se 
vam podarila paleto zanimivih boste potrudili in naredili prerez, 
v prenovljenem domu idej. Zastavljenih projektov se kdo vašo pomoč potrebuje. V 
boste lotili nadvse prijetno. V ljubezni se obetajo novosti in 
pozitivnem smislu bo izstopala doživetja v dvoje.
ljubezen – kjer bo romantično.
Prostovoljno gasilsko društvo Biš v občini Trnovska vas bo prihodnje leto obeleževalo že 150 let obstoja. Kot kaže, jim 
bo ob tem uspelo uresničiti cilj, da bi pomembni jubilej pričakali z gasilskim domom v temeljito prenovljeni podobi. LEV VODNAR
Prenova gasilskega doma, v (23. 7. – 22. 8.) (21. 1. – 18. 2.)
katerega so se vselili leta 1989, 
poteka že od leta 2023, ko so za- Središče vašega življenja bo Zvezde vam bodo prinesle 
radi vse večje prostorske stiske pogovor. Pri tem bodo stvari nekaj delavnih nalog. 
začeli izgradnjo prizidka, velikega tekle na dinamičen in nenavaden Omenjenemu boste kos v celoti. 
okoli 88 kvadratnih metrov. Nato način. Izstopala bo trma, ki bo Sreča vas bo spremljala tako v 
pa so z občino dosegli soglasje, prinesla vztrajnost. Seveda se službi kot v ljubezni. Želeli boste 
da je dom potreben tudi celovi- boste za omenjeno pohvalo morali dokazati svoje znanje in se trudili 
tejše prenove. Do danes so tako potruditi. Ljubezenska sreča ustreči drugim. Sproščen klepet 
premestili še kurilnico ter porušili bo odvisna od pravilnosti vaših ob kavici vam bo odkril še druge 
stare in postavili nove stopnice na odločitev. dimenzije bivanja.
zunanji strani objekta do prvega 
nadstropja. Popolnoma so pre-
novili tla v osrednjem pritličnem 
prostoru, tudi z novo betonsko DEVICA RIBI
ploščo, ter na novo uredili elek- Foto: HB
trično napeljavo. Obnovili so zgor- Gasilski dom v Bišu je temeljito prenovljen od vrha do tal. (23. 8. – 22. 9.) (19. 2. – 20. 3.)
nje nadstropje z dvorano, v kateri Rdeča nit tedna bo Veliko časa boste namenili 
je jekleni nosilec nadomestil do Radi bi uredili še okolico vitev električnega daljnovoda v dnji kolesarskih povezav asfaltna komunikacija. Zdi se, da boste razmišljanju. Pri sebi tako 
tedaj moteča nosilna stebra. Za- in dvorišče tla. Sledi prestavitev transforma- površina ostala v precej slabem veliko na poti in med ljudmi. pridete do zanimivih ugotovitev. 
menjali so strešno kritino in uredi- torske postaje. Obljubljeno je, da stanju. Za ureditev okolice naj Primerno bo, da boste začeli Teden bo v znamenju 
li fasado. Prenovili so še balkon in Do praznovanja jubileja si želijo naj bi dela stekla še letos in bila bi v proračunu za prihodnje leto poslovne novosti in dokončali drugačnosti in radikalnosti. 
sanitarije ter v prostore večinoma urediti še okolico doma, vendar zaključena v začetku prihodnje- namenili 55.000 evrov. Uradno zastavljene ambicije. Ljubezen Obstajala bo povečana možnost 
že namestili novo opremo, med bo najprej treba prestaviti trans- ga leta,« je pojasnil župan Alojz odprtje prenovljenega gasilskega bo prinesla mnogo prijetnosti sodelovanja s tujino. Predajali 
drugim v pritličju, pa tudi v pisar- formatorsko postajo s središča Benko. doma načrtujejo v sklopu prazno- in prilaganja. Nihanja za vas se boste navdihu in plodni dnevi 
no, kuhinjo in dvorano v prvem dvorišča na obrobje. »Čakamo na Nato pa bodo morali urediti še vanja visokega jubileja. niso značilna, zato bo čas za bodo za pisanje.
nadstropju. gradbeno dovoljenje za presta- dvorišče, na katerem je po izgra- hb romantične aktivnosti.
petek  7. novembra 2025 Poslovna in druga sporočila   21
BRNO IN OLOMUC 
s^hsEd
Z>/ŝŶWK^>h
Ɖ a
ƌ 
Ğ >
ǎ 
ŝǀ /
ŝ 
ƚ Z
Ğ Ă
ǀ Ě
ŝ ŝ
Ŭ Ă
Ğ Ͳd
Ŷ Ğ
Ě Ě
ǀ Ŷ
 ŝ
Ŷ Ŭ
Ă Ă
Ɠ W
ŝ ƚ
Ě Ƶ
ƌ ũ
Ƶǎďŝ
VRHUNCI POTOVANJA:
• Brno, mesto s številnimi pivnicami 
in češkim »utopencem«
• Mesto Olomuc na Moravskem, 
pod Unescovo zaščito
• Topla malica po »Češko« 
(presenečenje - sir Olomuc in še kaj…)
• Advent v prijetni in sproščeni družbi
6. in 7. december
^ƐǀŽũŽďĂƌŽēŶŽůĞƉŽƚŽŝŶďŽŐĂƟŵŬƵůƚƵƌŶŝŵƵƚƌŝƉŽŵ͕ŶĂŶĂƐēĂŬĂmesto Olomuc. 
OďēƵĚŽǀĂůŝďŽŵŽŬƵůƚƵƌŶĞŝŶǌŐŽĚŽǀŝŶƐŬĞǌĂŬůĂĚĞŬŽƚƐŽďĂƌŽēŶĞƉĂůĂēĞ͕ƌĞŶĞƐĂŶē-
ŶŝƌŽƚŽǀǎ͕ĨŽŶƚĂŶŝ͕ďĂƌŽēŶŝƐƚĞďĞƌƐǀ͘ dƌŽũŝĐĞ͕ ŵŽŐŽēŶĂŐŽƚƐŬĂĐĞƌŬĞǀƐǀ͘ DĂǀƌŝĐŝũĂŝŶ
ĐĞƌŬĞǀ Ɛǀ͘ DŝŚĂĞůĂ͕ ŬĂƚĞƌĞ ǌŶĂēŝůŶŽƐƚ ƐŽďĂƌŽēŶĞŬƵƉŽůĞ͕ ƐƚŽůŶŝĐĂ Ɛǀ͘ sĂĐůĂǀĂ͕ Ŭŝ ũŽ
ǌĂǌŶĂŵƵũĞϭϬϬŵĞƚƌŽǀǀŝƐŽŬǌǀŽŶŝŬ͘
KŬƌĞƉēĂůŝƐĞďŽŵŽƐƟƉŝēŶŽtoplo malico po ͩeško«;ƉƌĞƐĞŶĞēĞŶũĞͲƐŝƌKůŽŵƵĐŝŶ
ƓĞŬĂũ͙Ϳ. 
V Brnu se bomo sprehodili po lepo okrašenih ulicah in doživeli praznični utrip, 
kjer se med stojnicami širi vonj po sladkih dobrotah in punču.  nas 
bo navdušilo z moderno arhitekturo in z impozantnim starim mestnim jedrom, 
ki v sebi skriva katedralo, kapucinski samostan, mestno hišo…Ker se mesto po-
naša s številnimi pivnicami, se bomo osvežili s kozarcem lokalnega piva in češ-
kim »utopencem«. Božični sejem nas bo prevzel s prazničnimi stojnicami, ki kar 
vabijo, da si vzamemo čas za nakup prazničnih daril.  
12 SEZONA 
. 
ǲeǡ
ǳ
Tudi v tem šolskem letu bodo osnovnošolci prepevali slovenske pesmi in se veselili 
YRNYLUXSURMHNWD2752&,32-(-26/29(16.(3(60,,16(9(6(/,-2NLJDĚH GYDQDMVWOHW
RUJDQL]LUDGUXĚED5DGLR7HGQLN3WXMYVRGHORYDQMX]REËLQDPLLQRVQRYQLPLćRODPLL]UD]OLËQLK
UHJLM6ORYHQLMHYNOMXËQRV3RGUDYMHP6DYLQMVNRUHJLMRRVUHGQMR6ORYHQLMRLQ3ULPRUVNR
3URMHNWXVHSULGUXĚXMHMRWXGL1RYLWHGQLNLQ5DGLR&HOMHWHU9HVWQLN
1DćDĚHOMDMHGDSRVWDQHWDSURMHNWQDFLRQDOHQ]DWRYDELPRYVHRVQRYQHćROHL]6ORYHQLMH
GDVHSULGUXĚLMRÊHVWH]DLQWHUHVLUDQL]DVRGHORYDQMHYDVYDELPRGDQDPVYRMRĚHOMRDOLLQWHUHV
VSRURËLWHQDHQDVORYRWURFLSRMHMR#UDGLRWHGQLNVL
ǡ
pesmi je prepevalo
,ͷǤͶ͹Ͳ
«
657 OSNOVNIH ŠOL 
iz Podravja in osrednje Slovenije
EϮϭϵΦ «
Es<>:hh:͗ 108.000 OBISKOVALCEV
ͲƉƌĞǀŽǌǌƵĚŽďŶŝŵƚƵƌŝƐƟēŶŝŵĂǀƚŽďƵƐŽŵ͕
ͲŶĂƐƚĂŶŝƚĞǀǀĚǀŽƉŽƐƚĞůũŶŝŚƐŽďĂŚǀŚŽƚĞůƵ «
ΎΎΎͬΎΎΎΎ͕ ͷ͹,
ͲϭǆƉŽůƉĞŶǌŝŽŶ͕
ͲϭǆƚŽƉůĂŵĂůŝĐĂ͕ 
ͲϭǆŬŽǌĂƌĞĐƉŝǀĂŝŶͩƵƚŽƉĞŶĞĐ͕ͨ od 1. do 3., od 4. do 6. 
ͲǌƵŶĂŶũŝŽŐůĞĚŝƉŽƉƌŽŐƌĂŵƵ͕ in od 7. do 9. 
razreda OŠ
ͲǀŽĚĞŶũĞŝŶŽƌŐĂŶŝǌĂĐŝũĂƉŽƚŽǀĂŶũĂ
«
=DJRWRYLWHVLVYRMVHGHçåHGDQHV SUPERFINALOM 
LQSRNOLĀLWHSRVORYDOQLFR6RQĀHN ͵Ͳæ
6ORPåNRYDXOLFDQD3WXMX « ǤǤ
wwwww.raddio-pttujj.ssssiii            wwwww.otrrocippoojjeejo.si
22 Poslovna in druga sporočila petek  7. novembra 2025
Mali oglasi NAPRODAJ - zanimiva hiša z razgledom www.novareha.si
v centru Majšperka, leto gradnje 1968, 
v izmeri 240,90 m2, urejena parcela v 
izmeri 893 m2. Cena: 169.000,00 EUR.
STORITVE Kontakt: 051 455 010 
ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio IZPOSOJA in prodaja medicinskih 
BUKOVA drva prodam. Razreza- pripomočkov na naročilnico ZZZS 
na na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 
893 305, e-mail: info@lesgrad.si, ZAPOSLITEV (postelje, vozički, toaletni stol ...). 
NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, 
Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. tel. 02 782 01 06.
SERVIS gospodinjskih aparatov in BAS, d. o. o.
elektronskih naprav. Storitve na te-
renu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, Zaposlimo ŠIVILJO  
2281 Markovci. Tel. 041 631 571. ««Ǥ
Vsaj dve leti delovnih izkušenj.
FASADE izolacijske, stiropor, volna, ¤£ ထ̈
zaključni ometi, subvencije, vsa sli- Prošnje pošljite na  
kopleskarska dela, v prednaročilu elektronski naslov:  £¯¯¨¨£¨ąĻထ
popusti. Jože Voglar, s. p., Zabovci ̷Ǥ
98. Tel. 041 226 204. £¡¾¤¡¨£ą¤¨
BAS, d. o. o.
Lovrenc na Dr. polju 83
KMETIJSTVO 2324 Lovrenc na Dr. polju k¤¡£¤¯£
KUPIMO traktor, traktorsko priko- ¤¯¨¡¦¤¡¡¤
lico, cisterno za gnojevko, krožne RAZNO
brane, cepilnik za drva in drugo £¡¦ထ¯¦ဘ
kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 PRODAM dve oblazinjeni jedilni klo-
923 197. pi dolžine 140 cm – kot novi in ku-
hinjsko mizo 90 x 160 cm. Tel. 041 
PRODAM prašiče v teži 25 do 110 915 368.
kg, po ceni 4 in 2,5 evra po kilogra-
mu, možnost dostave, Ptuj, Tel. 041 
670 766.
PRODAM prašiče, težke od 100 do 
250 kg. Tel. 051 335 017.
PRODAM repo za kisanje, cena po 
dogovoru. Tel. 031 412 050.
PRODAM lepo repo za kisanje ali za 
krmljenje živali, cena 0,50 centa za 
kg. Tel. 031 406 286.
ODKUP traktorjev in ostale kmetij-
ske mehanizacije ter motokultivator-
jev. Tel. 041 255 834.
PRODAM prašiče od 100 do 220 
kg, cena za kg – živa teža 2,50 evra. 
Tel. 031 410 209.
KOKOŠI NESNICEǡ
ǡ,
Ǥ«Ǥ
  ǡ  ͘͝ǡ ǡ
Ǥ02/582-14-01; info.nesnice@gmail.comǤ ¡¤¡£¤Ļ¨¡¤£¤ဘ
NEPREMIČNINE
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. 
NA PTUJU dam v najem garsonjero. www.tednik.si Cena izvoda z darilno embalažo je 35 evrov. 
Tel. 041 676 994.
,e


«eǡ
ǫ
«ǡ
«Ǥ
ǡ«
«eǡ
ǣ
Ǧ͗æ͖
Ǧ
͕

Ǧ«
Ǧ
~ȋ
͗ǡȌǤǡ
«æǤ
« ǣǤ̷ǦǤǡ ͔͖Ȁ͛͘͝ ͗͘ ͕͚Ǥ
ǣǤƤ͖͘ǤȀȀǦ
	Ƥ«
www.tednik.si
petek  7. novembra 2025 Oglasi in objave   23
Bremena v življenju te niso zlomila, Solza, žalost, bolečina
a bolezen iz tebe vso moč je izpila – te zbudila ni,
za tabo ostala je velika praznina, a ostala je tišina,
ki z našim spoštovanjem in mislijo ki močno boli.
do tebe – se bo polnila. (T. Pavček)
OSMRTNICA ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 69. letu Ob slovesu našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka in tasta
zapustila naša draga žena, mama, sestra, babica in teta
Petra Straška
Marija Mija Lampret IZ PODVINCEV 83C
IZ KRAIGHERJEVE ULICE 17 NA PTUJU se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga 
Pogreb bo v soboto, 8. novembra 2025, ob 11. uri na novem pospremili na njegovi zadnji poti.
ptujskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan Hvala govornicama sestri Majdi ter gospe Tei Gajšek za besede slovesa, gospodu župniku za 
pogreba ob 9. uri. Pogreb bo v družinskem krogu. opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, Domu upokojencev Juršinci, skupini iz Doma 
Žalujoči: vsi tvoji najdražji upokojencev Ptuj za samopomoč svojcem z demenco.
Hvala Javnim službam Ptuj za opravljene pogrebne storitve.
Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Vsi njegovi
NAJBOLJ 
BRANA NEPOZABNIH 40 
slovenska GIANNIJA RIJAVCA
tedenska 
revija Romantik z dušo in stilom Štajerska budilka!
Od ponedeljka do petka od 6. ure naprej
7$1-$5,%,ý35,35$9/-(1$
1$12929/2*2
3UHVUHþQDGDEREDELFD 35. DOBRODELNI KONCERT 
5$=80(9$-2ý$0$0$ ZA POMOČ DRUŽINAM V STISKI
URŠA DROFENIK 
.ODUDLQ0DWLFODKNRåLYLWDVYRMHVDQMH 26. 11. 2025 ob 20.00
v dvorani Golovec v Celju
MARTINOVA POJEDINA NA POTI 
=%,1(72092/ý,ý(0 UPANJA
.ODVLþHQUHFHSWQDPRGHUHQQDþLQ Teden Karitas, 
24. 11. – 30. 11. 2025
vsako Na izbranih prodajnih mestih na voljo
sredo v kompletu z revijo Jana, za samo 5,29 EUR 
in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR.
www.salomongroup.si
Umetno krzno
in (umetno) usnje, 
semiš in žamet
v ospredju 
Pristop TKM 
k melanholiji 
in jesenski ideja 
depresiji
Sodobna
težava mnogih: za darilo: 
ANKSIOZNOST HIT NAROČNINA
SLADICA
Žensko 
srce NEGE
v središču OBRAZA
za vidne 
spremembe
Taylor Swift ŽE V PRODAJI!
Na oder je postavila  
SAMOSPREJEMANJE
www.salomongroup.si
V spomin izr. prof. dr. Albertu Petru Frasu
V ponedeljek, 8. septembra, se nega slovenskega učbenika Onkolo- novan za zaslužnega gostujočega odločitvi, za odprtje ginekološke am- ljudmi, ki so iskali oporo, razlago, ampak tisti, ki veliko daje drugim.«
je poslovil častni občan Občine gija (1994) ter publikacij Repetitorij profesorja. Predaval je tudi na Fa- bulante na Ptuju, v kateri je delo op- pomoč, največkrat tudi upanje. Dr. Ko govorimo o dr. Albertu Petru 
Podlehnik dr. Albert Peter Fras. klinične onkologije in Ginekološka kulteti za zdravstvene vede v Novem ravljal več kot 40 let. Oče in ded pa Fras jim je zmeraj znal prisluhniti. Frasu, govorimo o človeku, ki je bil 
Rodil se je na Ptuju, po gimnaziji onkologija I in II. Njegova bibliogra- mestu, kjer je bil član senata. sta mu poleg ljubezni do domačega Razumel je njihovo stisko, saj je dob- velik, a nikoli ni želel stati v ospredju. 
pa študiral medicino v Ljubljani, kjer fi ja obsega več kot 260 znanstvenih Njegovo srce je ostalo zavezano mesta predala številne pripovedi o ro poznal težke razmere, iz katerih Njegova skromnost je bila tiha moč, 
je leta 1966 začel delo v zdravstvu in strokovnih del, bil pa je tudi izje- Ptuju in Halozam. To je botrovalo dobrih Haložanih. Želja, da ostane so pogosto prihajali. Čutil je stisko, ki je vsakogar ob njem opominjala, 
in se 1969 zaposlil na Onkološkem men bibliofi l z zbirko več kot 10.000 blizu Ptuja in ob enem užije mir in ki se je poglobila, ko je na vse to da prava veličina ne potrebuje be-
inštitutu Ljubljana. Pri 29 letih je pos- medicinskih knjig.« Konec navedka. prvinskost Haloz je bila tako močna, udarila še bolezen. Pomoč Haloža- sed. Kot je dejal Tolstoj: »Ni veličine 
tal najmlajši predstojnik Oddelka za V letih 2000–2003 je vodil Onko- da je pred več kot 40 leti postal član nom je postala njegovo poslanstvo. tam, kjer ni preprostosti, dobrote in 
brahiterapijo, kasneje pa je opravil loški inštitut Ljubljana, a s položaja Lovske družine Podlehnik, nakar je v Prvo Podlehničanko je operiral v 80. resnice.« V njem smo imeli prav ta-
še specializacijo iz ginekologije in odstopil, kot je sam dejal, zaradi Podlehnik začel redno zahajati. letih, nato pa številnim pomagal na kega človeka – velikega, ker je ostal 
porodničarstva. »nepodkupljivosti«. Z ženo Albino sta si leta 2004 poti zdravljenja v Ljubljani. Zanj so- preprost in dober.
Kot so zapisali na spletni strani Več kot tri desetletja je poučeval ustvarila vikend in vinograd v Strajni. cialni status bolnika ni bil nikoli po- V imenu Občine Podlehnik in v 
Onkološkega inštituta Ljubljana »je na Medicinski fakulteti Univerze v Obdelava vinograda, med drugim memben. svojem imenu se ti, spoštovani Peter, 
bilo poklicno življenje in delo prima- Ljubljani kot nosilec predmetov Radi- tudi avtohtone haloške sorte Ranfol Haložani so vsa ta nesebična iskreno zahvaljujemo za vse, kar si 
rija prof. Alberta Petra Frasa vedno oterapija in onkologija ter soobliko- je postala njegov hobi. dejanja prepoznali kot častno delo storil za bolnike in našo skupnost. 
tesno povezano z onkologijo in On- val bolonjsko prenovo študija. Leta Na vikendu, med svojimi prijate- dr. Alberta Petra Frasa, zato mu je Tvoj trud, plemenitost in požrtvoval-
kološkim inštitutom Ljubljana. Bil je 2016 je prejel plaketo Medicinske lji v Lovski družini in v svoji ptujski Občinski svet Občine Podlehnik leta nost bodo z zlatimi črkami zapisani v 
eden od pionirjev slovenske gineko- fakultete za posebne zasluge. Na ambulanti se je redno srečeval z ob- 2004 podelil naziv častni občan Ob- zgodovino našega kraja.
loške onkologije ter promotor multi- Univerzi v Mariboru je deloval kot čani Občine Podlehnik. Nemalokrat čine Podlehnik. Spoštovani častni občan, spošto-
disciplinarne obravnave bolnikov. Bil gostujoči profesor in vodja Katedre z bolnimi, prestrašenimi, nebog- Dr. Anton Trstenjak je zapisal: »Ve- vani Peter – počivaj v miru.
je urednik in soavtor prvega sodob- za onkologijo ter bil leta 2012 ime- ljenimi, neiznajdljivimi preprostimi lik človek ni tisti, ki ima veliko sebe, Sebastian Toplak
KOLOFON «æǣ,ǡ͚͙͛͘͘͜͠ǡ ,͚ǡ͛͘͚ǡ͛͘Ǥ
̻Ǥ «ǣ͚͛͘ǡ͘͘ǡ͚͘͞ǡ͘͠ǡ͚͛͛ǡ͚͘Ǥ
ǣā«ǦǡǤǤǤǡǣ «ǣ͚͚͘͘͜Ǧ͘͘͘͘͘͝͞͞͞͝ǤǤ
« «Ƥ«Ǥ
Ǧæǣ̻ǦǤ
ǣ« āǣ ȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͘ ǣǡǤǤǤ««
æǣā« ͙͜Ǥ«Ǧ͙ȋ͚͟Ȁ͚͙͘͡ȌǤǣ͙͘͘͘͘Ǥ
Ǧǣ̻ǦǤ
ǣ«ǡāǡǡ«ǡ ǣ,ȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͜ǡ
ȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͚͘ «ǡǡ
æǡ« ǣǤǤ͚͜ǤǡǤǦǤ͚͜Ǥ «æ«ǡ«ǡ«āǤ
	ǣ,
 ǣǦǡǤǤ͡͝ǡ͛ǡ͚͚͘͝ǢǤǣȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͘ǡǣ ««Ǥ
ǣ« ȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͛͝Ǥeæǡ «Ǥ
««ǣ«ǡā 	͙͜͡͠ǤǤ «ǤǤǤ
5
TOČK
BBBB RRRR EEEE ZZZZ PPPP LLL AAAA ČČČČ NN AAA    OOO BBB JJ AAVVAAAA
24 Tednikov mozaik petek  7. novembra 2025
Zavrč  Gasilci posodabljajo vozni park Sveta Trojica  Uspešna obnova pokopališča
Novo vozilo za najstrmejše klance Kljub dvomom za 1. november že v novi podobi
Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah se je sredi oktobra lotila sanacije pokopa-
V gasilski garaži Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Zavrč bo naslednje leto lišča, ki je bila skupaj vredna okoli 70.000 evrov. Čeprav so mnogi dvomili, da je to 
novo, vsestransko uporabno vozilo. Letos so nabavili šasijo in jo že preuredili, v začet- mogoče, so jo večinoma zaključili že do dneva spomina na mrtve.
ku prihodnjega leta pa sledi še nadgradnja. 
»Še pred 14 dnevi so nam mnogi 
rekli, da je izvedba tega projekta v 
tako kratkem času nemogoča. In 
res bi bila, če v projektu ne bi sode-
lovali izjemni ljudje, ki so s svojim 
delom, predanostjo in sodelova-
njem pokazali, kaj pomeni prava 
ekipa,« je dva dni pred dnevom 
spomina na mrtve v javni objavi 
zapisal župan Svete Trojice David 
Klobasa. Občani so sicer sanacijo 
pokopališča na pobudo podžupa-
nje Natalije Roškar Nedok izbrali za 
letošnji projekt v okviru participa-
Foto: Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah
tivnega proračuna Moja pobuda, 
ki ga v občini izvajajo že šesto leto. ciprese ter namestili novo lamelno loti zaključena, bodo sicer morali 
Vsa naselja so temu skupnemu ograjo. Na novo so uredili glavni počakati še na namestitev kovanih 
projektu namenila nekaj več kot ter stranski vhod. Gre za komunal- vrat na glavnem vhodu, ki zahteva-
4.000 evrov svojega proračunske- ni vhod, ki bo olajšal vzdrževalna jo nekoliko več časa in natančnos-
ga deleža, kar je naneslo 30.000 dela na pokopališču. V neposred- ti. Ob sanaciji pokopališča pa se, še 
Foto: Rado Škrjanec
Novo vsestransko uporabno gasilsko vozilo PGD Zavrč, ki ga bodo drugo leto nadgradili. evrov, občina pa je zagotovila še no bližino so na novo umestili tudi dodaja župan, odpira tudi vpraša-
dodatnih 40.000 evrov iz drugih komunalni otok. nje obnove vežice.
Anton Bratuša, predsednik PGD GVGP-1, namenjeno gašenju goz- je, saj bo omogočalo hitro odstra- virov. Na pokopališču so odstranili Da bo sanacija pokopališča v ce- hb
Zavrč, je pojasnil, da so predvsem dnih požarov in prevozu osnovne njevanje podrtih dreves s ceste in 
zaradi hribovitega terena zače- gasilske enote. Uporabno pa bo izvedbo nujnih ukrepov ob neur-
li razmišljati o nabavi manjšega tudi pri manjših in srednjih požarih jih. Svečana predaja bo predvido-
vozila za hitro posredovanje, v naravi ter kot podpora pri zah- ma prihodnje leto ob občinskem 
zlasti ob gozdnih požarih. Površi- tevnejših intervencijah in začetnih prazniku, gasilci pa ga bodo naj-
ne v Halozah se namreč vse bolj 
zaraščajo, s čimer narašča tudi Za nameček me sosede dajejo v iz leta v leto bolj gnile zobe.
požarih. Po besedah predsednika verjetneje uporabljali že kaj prej. 
Bratuše bo v začetku naslednjega V voznem parku PGD Zavrč bosta * * *
nevarnost požarov. Z obstoječo 
gasilsko cisterno GVC 16/25 pa so Preveč zgovorni so vedno premalo odgovorni.
leta sledila nadgradnja, pri kateri tako poleg novega vozila še večja 
so se odločili za modularni sistem, gasilska cisterna in kombi za pre- * * *
imeli večkrat težave pri dostopu 
do težje prehodnih, predvsem str- Žena vsak drugi večer zaspi s pilotom v naročju, jaz pa stevardese
ki omogoča prilagoditev glede na voz moštva. 
potrebe enote. Estera Korošec
 še pogledati ne smem.
mih terenov. Zato so se obrnili na V prvi fazi bo vozilo opremlje-
Občino in se dogovorili za nakup no s 300-litrsko cisterno, črpalko, * * *
novega vozila. Vrednost investi-
cije znaša približno 80.000 evrov. Kdor plešastim laska, se trudi brez haska.
agregatom in osnovnim orodjem. 
V prihodnje razmišljajo, da bi vozi- * * *
Del sredstev bo zagotovljen iz 
občinskega proračuna in požar- Ker ima slonji spomin, ostajajo vsi okrog njega z dolgimi rilci.
lo, glede na razpoložljiva sredstva, 
dodatno opremili za posredovanja 
ne takse, preostanek pa bodo ob poplavah in razkritih strehah. * * *
gasilci zbrali z donacijami. Gre za 
dvoletni projekt. Letos so nabavi- Ko jim je odslužil kot predpražnik, so ga zavili v preprogo.
Vozilo bo imelo tudi prenosni de-
fi brilator AED za nudenje prve po-
li osnovno vozilo, in sicer Toyoto moči. 
Hilux s pogonom 4x4, ki bo služi- Po besedah Bratuška bo novo AFORIZMI BY FREDI
lo kot manjše gasilsko vozilo tipa vozilo prvo izvozilo na intervenci-
Nagradno turistično vprašanje
Veselo v novo vinsko letino z izborom novega princa karnevala
Martinovanje je najpomembnejši in najbolj veseli vinogradniški pra- turizmu in gostinstvu. Turistična zveza Slovenije bo podelila zelene znake Na vprašanje, kje je imelo nekoč sedež tudi Olepševalno in tujskopro-
znik, ki združuje tradicijo, kulturo in veselje. Na ta dan se mošt spremeni gostoljubnosti za največ spletnih glasov, ki so jih prejeli fi nalisti v posa- metno društvo, da na Ptuju in tudi v Švicariji, bo nagrado prejela Ivana 
v vino. meznih kategorijah tekmovanja, prav tako pa nagradila najboljše v letoš- Kokol s Ptuja. Za pomoč pri odgovoru smo zaprosili Zgodovinski arhiv 
Do tega dne se mošt obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se njem projektu Moja dežela – znak gostoljubnosti 2025. S Ptujskega so bili Ptuj, kjer so pregledali dokumente o ustanovitvi Olepševalnega društva 
ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino. Martinovanje je povezano tudi letošnji fi nalist le Markovci, ki so tekmovali v kategoriji skriti turistični kra- in njegovo kasnejše preimenovanje v Olepševalno in tujskoprometno 
z bogato kulinariko, na praznični mizi ne smejo manjkati pečena gos ali ji, s 622 prejetimi glasovi so se uvrstili na peto mesto med petimi fi nalisti društvo, kjer je naveden kot kraj ustanovitve Ptuj, sestanki članov pa 
raca, rdeče zelje, mlinci in druge različne dobrote. Gre za jedilnik, ki sim- spletnega glasovanja. V tej kategoriji so zmagale Trbovlje s 1.979 glasovi. so potekali tudi v Švicariji, kjer naj bi bil tudi sedež. Nagrado za pravilen 
bolizira obilje in zahvalo za uspešno letino. Ptuju se letos ni uspelo uvrstiti med devet fi nalistov med mestnimi, trški- odgovor na vprašanje o tem, katerega leta je bil izdan turistični vodnik 
Ptujčani se bodo letos lahko na martinovo veselili na Mestnem trgu. mi in vaškimi jedri. Na letošnjih Dnevih slovenskega turizma bo Turistična Kažipot po Ptuju, ki ga je izdalo Olepševalno in tujskoprometno društvo 
Za pustno prestolnico Slovenije Evrope in sveta pa je 11. november tudi zveza Slovenije praznovala 120 let, Slovenska turistična organizacija pa Ptuj, da leta 1935, pa bo prejel Anton Planinšek iz Župečje vasi (Lovrenc 
že povezan s predpustnim dogajanjem oz. napovedjo pustnih dogodkov 30 let. Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici bo na Dravskem polju). 
v letu 2026. Ustoličili bodo že 20. princa ptujskega karnevala. Jutri vabi letos s Ptujskega nagradila tri gostince, enega za kakovost, dva pa za 30 Danes sprašujemo, v katerem kraju so letos odprli Muzej tovorništva 
martinova pojedina v dominikanskem samostanu, v Galeriji mesta Ptuj let dela v gostinstvu in turizmu. in prevozništva z inovativno razstavo, ki predstavlja gospodarski panogi 
bo v nedeljo potekal vodeni ogled tovorništva in prevozništva na Slovenskem. Njegove vsebine so obogatili 
ob vinski degustaciji. V ptujskem z digitalnimi orodji in didaktičnimi igrami. Nagrada za pravilen odgovor je 
TIC-u pa vabijo na ponedeljkovo vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu 
brezplačno vodenje z naslovom Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 14. novembra.
Zgodbe o vinu.
Na Brdu pri Kranju se bodo v 
ponedeljek začeli Dnevi sloven- NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
skega turizma, ki so največji in V katerem kraju so letos odprli Muzej tovorništva 
najpomembnejši slovenski dogo- in prevozništva?
dek v turizmu, ki povezuje različne 
turistične deležnike. Letošnji so .............................................................................................
že petnajsti po vrsti. Turistični in Ime in priimek: ......................................................................
gostinski delavci ter dijaki oz. štu-
denti turističnih in gostinskih šol se Naslov: ….............................................................................
bodo pomerili v različnih tekmo- Davčna številka: ...................................................................
vanjih, potekala bodo strokovna Foto: Črtomir Goznik Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.
srečanja, podelili bodo priznanja v Martinovo je najbolj veseli vinogradniški praznik.