LETOjlllgfJV, ŠTEVILKA 39, 27. SEPTEMBER 2002, CENA 259,00 SIT KNJIŽNICA Tudi Slovenci na seneni strani Alp smo od osamosvojitve Slovenije pričakovali več ' P1 ŠČITEČA KMETIJA PREJ BREME KOT K@PDSP 5) OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzeiski tra I a CELJE SN00032 www.radiorogla-novice.coni S konkurenti imam vseskozi prijateljski odnos, razen na tekmi, ko ne poznaš nobenega in greš na polno K M ? ^ 0 ['J! d > ;v;j si S grafičnimpospeševalnikom, zvočno kartico, zvočniki in celo (pozor, uporabniki ADSL ali kabelskega interneta) z mrežno kartico! Primeren jeza osnovno domačo rabo, kot k poslovni računalnik (terminal) ali kot drugi računalnik v gospodinjstvu. RAČUNALNIK ZA OSEBNO UPORABO 9 osnovna plošča Shuttle MV25N S370 z vgrajenim grafičnim pospeševalnikom, zvočno kartico in mrežno kartico O VIA C3 800 (133 MHz) procesor O pomnilnik 128MB SDRAM PC133 9 gibki disk 3.5" 1.44MB O trdi disk 20GB 9 CD ROM 52 X hitrost O ohišje midi tower 9 tipkovnica Genius 9 miš Genius s podlogo za miško 9 zvočniki Genius 120W 9 operacijski sistem Microsoft® Windows® Millenium Edition 9 darilo presenečenja 0 knjiga Moj prvi PC Q cena s 15" barvnim monitorjem SAMSUNG SM 551 S (ločljivost: 1024x768@68 Hz; velikost pike: 0.24 mm; frekvenca: 55 kHz; MPRII; OSD) Računalniki Exam so pravi prodajni hit, saj tvorijo dobri dve tretjini vseh naročil serijskih računalnikov v PCX Computers. Zanimivoje, da pri tem povpraševanju ne igra odločilne vloge niti sama cena, niti tolikokrat upoštevano razmerje cena/zmo-gljivost, ampak kvaliteta komponent in zaupanje v proizvajalce, kar kaže na zrelost trga. Modela Exam 48 in Exam 49 sta namreč zgrajena z zanesljivimi Intelovimi procesorji. Razlike so v procesorjih, DOMACI IN POSLOVNI RA< optičnih pogonih in grafiki Vredno razmisleka! EXAM48 osnovna plošča QDI Advance 10T-A z vgrajeno zvočno kartico Intel® Celeron™ procesor 1,2 GHz pomnilnik 128MB SDRAM PC133 gibki disk 3.5" 1.44MB trdi disk 20GB 0 CD ROM 52 x hitrost grafični pospeševalnik ATI Rage 128 Pro 32MB SDRAM TV-Out 9 ohišje midi tower 0 tipkovnica Genius 9 miš Genius NetscrolH-s podlogo za miško 9 zvočniki Teac 60W operacijski sistem Microsoft® Windows® Millenium Edition 0 darilo presenečenja knjiga Moj prvi PC 0 osnovna plošča Shuttle MV42N z vgrajeno zvočno kartico 9 Intel® Celeron™ procesor 1,7 GHz 0 pomnilnik 256MB SDRAM PC133 O gibki disk 3.5" 1.44MB 9 trdi disk 40GB 0 DVD pogon Sony (16 x DVD/40 X CD) 9 grafični pospeševalnik Nvidia GeForce2 MX400 64MB TV-Out 9 ohišje midi tower 0 tipkovnica Genius miš Genius Netscroll+ s podlogo za miško zvočniki Teac 140W 0 operacijski sistem Microsoft® Windows® Millenium Edition darilo presenečenja 9 knjiga Moj prvi PC mmmmmsmmtmmm» cjj-f O cena s 17" barvnim monitorjem SAMSUNG SM 753s (ločljivost: 1024x768@86 Hz; Q cena s 17" barvnim monitorjem Samsung SM 753DFX (ločljivost; 1024x768@85 Hz; velikost pike: 0.20 mm; frekvenca: 70 kHz; TCO’99; OSD; DynaFlatX) 217 990 0 velikost pike: 0.23 mm; v 31 prodajalnah računalniške opreme po vsej Sloveniji Jesenska prodajna akcija OB NAKUPU VSAKEGA PCX8 RAČUNALNIKA IZ PONUDBE PREJMETE KUPON ZA BREZPLAČNO RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE DARILNI BON V VREDNOSTI 3.000 SIT vedno zame. simobil • halo za nakup paketa HALO z aparatom MONITORJI SAMSUNG ^Ugodna cenžT/. 15” LCD monitorji SM151S 130.990,00 ločljivost: 1024x768@75Hz; velikost pike: 0.297 mm; frekvenca: 61 kHz; TCO'99; kot gledanja 1407120° SM151BM 152.900,00 multimedijski; ločljivost: 1024x768@75Hz; velikost pike: 0.297 mm; frekvenca: 61 kHz; TCO’99; kot gledanja 1407120°) SM 151P 163.200,00 Porsche design; ločljivost: 1024x768@75Hz; velikost pike: 0.297 . mm; frekvenca: 61 kHz;digitalni vhod; TCO'99 17"LCDmonitorji SM 171N 205.000,00 Narrow Bezel; ločljivost: 1280x1024@85Hz; velikost pike: 0.264 mm; frekvenca: 81 kHz; TCO'99 SM171S 197.990,00 ločljivost: 1280x1024@76Hz; velikost pike: 0.264 mm; frekvenca: 81 kHz; TCO'99; kot gledanja 1507125°; možnost obračanja zaslona SM 171P 219.240,00 Porsche design; ločljivost: 1280x1024@85Hz; velikost pike: 0.264 mm; frekvenca: 81 kHz; TCO'99) Zakaj Samsung LCD TFT zaslon? Samsungovi LCD TFT zaslon i uporabnikom nudijo bolj kontrastno sliko kot večina klasičnih CRT zaslonov. Zaradi lastnosti LCD TFT tehnologije slika na zaslonu ne utripa, s svojo obliko omogočajo boljšo izrabo delovnega prostora, manjša pa je tudi poraba energije. Pri Samsungu so z inovativnimi ergonomskimi rešitvami poskrbeli tudi za dobro počutje uporabnikov. Tako imajo Samsung LCD TFT zasloni: • funkcijo Pivot: možnost obračanja zaslona za 90 stopinj; • funkcijo Dual Hinge: možnost horizontalne postavitve zaslona; • TouchScreen tehnologijo: v nekatere modele LCD TFT monitorjev je vgrajena tehnologijo, ki vam omogoča upravljanje aplikacij s pritiskanjem na zaslon. Samsung LCD TFT zasloni so lahko zaradi svoje oblike tudi okras vašega delovnega prostora. Tako so za linijo Porsche (SM151P in SM171P) prejeli vrhunsko oblikovalsko nagradd 1F ■■■■ Design Award 17" monitorji_ SM 765MB 57.490,00 ločljivost: 1024x768@85Hz; velikost pike: 0.20 mm; frekvenca: 85 kHz; TCO'99; DynaFlat; Highlight Zone SM 757NF Zlati Monitor, december 2001 ločljivost: 1280x1024@85 Hz; velikost pike: 0.25 mm; frekvenca: 96 kHz; TCO'99; NaturalFIat; OSD 70.900/ Ponudbo ostalih 17' monitorjev si lahko ogledate pri posameznih modelih akcijskih računalnikov. 19" monitorji SM955DF 79.490,00 ločljivost: 1280x1024@79 Hz; velikost pike: 0.20 mm; frekvenca: 85 kHz; TCO'99; Dynaflat SM957DF 84.790,00 ločljivost: 1280x1024@89 Hz; velikost pike: 0.20 mm; frekvenca: 96 kHz; TCO’99; Dynaflat 21 " monitorji SM1100P+ 165.290,00 ločljivost: 1600x1200@85 Hz; velikost pike: 0.21 mm; frekvenca: 115 kHz; TCO'99; OSD) CD-RW / DVD / CD CD mediji: .090,00 Intenso Silver Circle kapaciteta medija: 700 MB • barva: srebrna • hitrost zapisovanja: do 24 x • pakiranje: 10 kosov v spindlu • CD mediji nimajo garancije CD-RW in DVD pogoni: CD-RW pogon Samsung SW-240 19.090,00 interni pogon; hitrosti: 40 x zapisuje; 12 x prepisuje; 40 X bere; dodana programska oprema CD-RW pogon Sony CRX - 195A 22.690,00 interni pogon; hitrosti: 40 x zapisuje; 12 x prepisuje; 48 X bere; dodana programska oprema kombiniran CD-RW in DVD pogon Samsung SW-332 33.390,00 interni pogon; hitrosti CD-RW: 32 x zapisuje; 10 x prepisuje; 40 x bere; hitrost DVD: 12 x; dodana programska oprema Tiskalniki CdUOtl Tiskalniki IK1 Packard Tiskalniki EPSON V TRGOVINAH PCX PRODAJAMO TUDI ORIGINALNI POTROŠNI MATERIAL ZA VSE VRSTE TISKALNIKOV. STYLUS C40UX 17.990,00 barvni; USB; najmanjša velikost pike: 6pl; ločljivost: 1440 x 720 dpi; A4 format; 8 str./min. ČB, 1.2 str./min. barvno; barvna in črna kaseta s črnilom STYLUS PHOTO 895 95.890,00 + BREZPLAČNI PRIKAZOVALNIK barvni; USB; najmanjša velikost pike: 4pl; ločljivost: 2880 x 720 dpi; A4 format + nastavek za papir v roli; 7.8 str./min. ČB, 7.6 str./min. barvno; barvna in črna kaseta s črnilom; omogoča tiskanje fotografij neposredno iz digitalnega fotoaparata + tiskanje do roba - 0 mm rob; LCD za pregledovanje fotografij S200 16.990,00 barvni; USB; ločljivost: 2880 x 720 dpi; A4 format; 5 str./min. ČB, 3 str./min. barvno; barvna in črna kaseta s črnilom S520 49.990,00 barvni; USB + paralel; ločljivost: 2400 X 1200 dpi; A4 format; 14 str./min. ČB, 9 str./min. barvno; 4 ločene kasete s črnilom; (Single Ink tehnologija) S750 69.990,00 barvni; USB + paralel; ločljivost: 2400 X 1200 dpi; A4 format; 20 str./min. ČB, 13 str./min. barvno; 4 ločene kasete s črnilom; (Single Ink tehnologija) DeskJet 845c 23.690,00 barvni; USB; ločljivost: 600 x 1200 dpi; A4 format; 8 str./ min. ČB, 5 str./min. barvno; barvna in črna kaseta s črnilom DeskJet 920c 32.290,00 barvni; USB + paralel; ločljivost: 2400 x 1200 dpi; A4 format; 9 str./min. ČB, 7.5 str./min. barvno; barvna in črna kaseta s črnilom DeskJet 3820 38.390,00 barvni; USB 2.0 + paralel; ločljivost: do 4800 X 1200 dpi; A4 format; 12 str./ min. ČB, 10 str./min. barvno; barvna in črna kaseta s črnilom DeskJet 5550 53.490,00 barvni; USB 2.0 + paralel; ločljivost: do 4800 X 1200 dpi; A4 format; 17 str./min. ČB, 12 str./min. barvno; barvna in črna kaseta s črnilom Vprimeru okvare 8 1 J •Ji' vašega prenosnega K računalnika NOTEX-Hi Grade v času garancije, vam bomo v PCX Computers v enem dnevu odprevzema NOTEX-HiGrade 3400 prenosnika v servis v Ljubljani, napako odpravili ali pa vam zagotovili nadomestni prenosnik. Sistem Extra je dodatna ugodnost in prednost za vse uporabnike prenosnih računalnikov NOTEX-Hi Grade. O 14.1" TFT aktivni zaslon O grafični pospeše- MB (nastavljivo) 2D/3D valnik od 8 do 64 Intel® Celeron™ procesor 1.2 GHz z 256 cache-a 9 pomnilnik 256MB PC133 trdi disk 20GB 9 kombiniran pogon CDRW + DVD (4x/4x/32x + 8x) 9 gibki disk 9 vgrajen faks/modem 56k 9 vgrajena mrežna kartica 10/100 9 zvočna kartica 16-bit, zvočnika in mikrofon 9 S-video (TV-Out) izhod 9 angleški Microsoft® Windows® XP Home 9 knjiga Moj prenosnik torbica za prenašanje 9 neomejena brezplačna uporaba Interneta VOLJA Sistem EXTRA PLUS 9 15" TFT LCD zaslon 9 grafični pospeševaln-ik Ultra AGP, REAL 256 2D/3D je ugodnost, primerna za zahtevne uporabnike, ki pri svojem delu 9 Intel® Pentium® 4 procesor 1.8 GHz ne morejo brez računalnika. Kjerkoli in kadar- ° pomnilnik DDR 256MB 9 trdi disk 40GB 9 kombiniran pogon CDRW + DVD (8x/8x/ 24x + 8x) 9 vgrajen faks/modem 56k 9 vgrajena mrežna kartica 10/100 9 zvočna kartica 16-bit, zvočnika in mikrofon 9 S-video (TV-Out) izhod 9 FireWire IEEE 1394 9 angleški Microsoft® Windows® XP Home 9 knjiga Moj prenosnik 9 torbica za prenašanje 9 neomejena koli boste zaščiteni - prenosnik vas ne bo pustil na cedilu. Sistem EXTRA PLUSje nadgradnja Sistema EXTRA, saj vsem kupcem NOTEX-HiGrade prenosnikov nudi brezplačno dveletno garancijo, hkrati pa je prenosnik še nezgodno zavarovan. Nezgodno zavarovanje brezplačna uporaba Interneta VOLJA zaslon, poškodovano ohišje ipd. ). V PCX Computers se obvezujemo, da vam bomo poškodovani prenosnik brezplačno popravili i dveh do treh tednih. Med čakanjem na popravilo vašega prenosnika s Sistemom EXTRA PLUS, vam omogočamo najem prenosnika proti plačilu. Ugodnosti iz Sistema EXTRA in Sistema EXTRA PLUS se uveljavljajo posamično in nikdar istočasno. S pravilno in v celoti izpolnjenim kuponom se oglasite v eni izmed PCX pooblaščenih trgovin ali prodajalcev iz seznama na zadnji Strani letaka (v nagradni igri ne sodelujejo naslednji pooblaščeni prodajalci: Mladinska knjiga Birooprema. Mladinska knjiga Trgovina. Dzs, Merkur in Ledere) oz. pokličite na telefon (01) 58 19 800. V trgovini bodo vašo nagradno kartico opremili z žigom. Žigosano kartico lahko oddate v nagradno skrinjo v trgovini ali jo pošljete v kuverti na naslov: Zadnji rok za oddajo kartic je 31.12.2002. Vaši podatki Ime in priimek:. Naslov in pošta:-------------------------------------- Telefon:___________________________ Davčna številka: Podpis: Katero osebno vozilo vozite? Znamka in model:---------------------- Letnik:-------- Podjetjema PCX Computers d.o.o. in Avto Triglav d.o.o. s sodelovanjem v nagradni igri dovoljujem, da me obveščata o novostih iz svojega prodajnega programa (ustrezno označite): DA NE PO FIAT PUNTO V VQC ! Nagradno vprašanje Kateri model PCX računalnikov je prodajni hit leta 2002? □ BASIS □ EXACT □ EXAM □ EXTENSION PRENOSNI RAČUNALNIKI ti S Windows Microsoft Windows XP Professional Professional je prava izbira za vaše podjetje! Microsoft obvešča: Microsoft Windows XP Professional je prvi Microsoftov poslovni operacijski sistem, preveden v slovenščino. Poleg lastnosti predhodnih operacijskih sistemov podjetja Microsoft, vam nov operacijski sistem omogoča prijavo v domeno. Windows XP Professional omogoča nadzor ravni dostopa uporabnikov do datotek, map in tiskalnikov v skupni rabi. Internetna in intranetna spletna mesta lahko ustvarjate in upravljate z vključenim spletnim strežnikom Internet Information Service. Omogoča tudi, da gostite spletna mesta s storitvami za skupinsko delo Office XP SharePoint Team Services... Smo vas prepričali? Več informacij najdete na: www.microsoft.com/sloveniia/ windowsxp. NOTEX Hi-Grade PRAVILA NAGRADNE IGRE Nagradna igra se začne 11. septembra 2002, zadnji rok za oddajo nagradnih kartic je 31.12.2002. Rezultati nagradnega žrebanja bodo objavljeni na www.pcx.sl, 10. januarja 2003, nagrajenec pa bo o prevzemu nagrade obveščen po pošti. Nakup ni pogoj za sodelovanje v nagradni igri. Rezultati žrebanja so dokončni, pritožba ni možna. Nagrada ni prenosljiva in ne izplačljiva. Davek na dobitek plača prejemnik nagrade (Zakon o dohodnini) pred prevzemom nagrade in predloži svojo matično in davčno številko (Zakon o davčnem postopku). V nagradni igri lahko sodelujejo le polnoletne osebe ter podjetja in samostojni podjetniki. Pogoj za sodelovanje v žrebanju nagrade jele pravilno in popolno izpolnjena nagradna kartica. V nagradno žrebanje se lahko vsak sodelujoči vključi samo z eno nagradno kartico.Zaposleni v podjetjih Avto Triglav d.o.o. in PCX Computers d.o.o v nagradni igri ne morejo sodelovati. S sodelovanjem v nagradni igri se prinesitelj ali pošiljatelj nagradne kartice strinja, da so njegovi podatki uporabljeni v tržne namene podjetij PCX Computers in Avto Triglav d.o.o.(do preklica). Z žigom pooblaščena PCX prodajalna potrdi vaše sodelovanje v žrebanju. VQC \______________________) DOMACI IN POSLOVNI RAČUNALNIK 9 osnovna plošča QDI KinetiZ 7E-A z vgra- jeno zvočno kartico O AMD K-7 Duron 1200 procesor 9 pomnilnik 128MB SDRAM PC133 9 gibki disk 3.5” 1.44MB 9 trdi disk 20GB 9 CD ROM 52 X hitrost 9 grafični pospeševal-nik ATI Rage 128 Pro 32MB SDRAM TV-Out 9 ohišje midi tower 9 tipkovnica Mitsumi 9 miš Genius Netscroli+ s podlogo za miško 9 zvočniki Genius 120W 9 operacijski sistem Microsoft® Windows® Millenium Edition 9 darilo presenečenja 9 knjiga Moj prvi PC O cena s 17" barvnim monitorjem Samsung SM 753DFX (ločljivost: 1024x768@85 Hz; velikost pike:0.20mm;frekvenca:70kHz; 181 550 i TCO'99; OSD; DynaFlatX) VEČPREDSTAVNOSTNI RAČUNALNIK pentium Zahtevnejšim uporabnikom so namenjeni računalniki EXTENSION. Odlikuje jih zmogljivost in zanesljivost. Omogočajo nadgradnjo v izjemne delovne postaje. EXTENSION 10 9 osnovna plošča QDI KuDoz7E/333-A z vgrajeno zvočno kartico 9 AMD AthlonXP 1800+ procesor 9 pomnilnik 256MB SDRAM PC333 9 gibki disk 3.5" 1.44MB 9 trdi disk 40GB, 7200 rpm 9 DVD pogon Sony (16 x DVD/40 x CD) 9 grafični pospeševalnik NVidia GeForce4 MX440 AGP 64MB DDR TV-Out 9 ohišje midi tower 9 tipkovnica Mitsumi 9 miš Genius Netscrol!+ s podlogo za miško 9 zvočniki Genius 320W 9 operacijski sistem Microsoft® Windows® Millenium Edition 9 darilo presenečenja 9 knjiga Moj prvi PC 199.590 SIT' O cena s 17" barvnim monitorjem Samsung SM 765MB (opis na strani 2) 257.090,00 EXACTS2 osnovna plošča QDI VIA P4PB-400FL (FireWire, USB 2.0) Intel® Pentium® 4 procesor 2,0 GHz pomnilnik DDR 256MB PC333 gibki disk 3.5" 1.44MB 9 trdi disk 60GB, 7200 rpm 9 DVD pogon Sony (16 x DVD/ 40 X CD) 9 grafični pospeševalnik ATI RadeOn 7500 64MB,DDR,DVI,TV - Out ohišje midi tower 9 tipkovnica Keytronic optična miška Logitech s podlogo za miško 9 operacijski sistem Microsoft® Windows® XP Home Edition darilo presenečenja 9 knjiga Moj prvi PC 247.390 wtotnammmmmm» SJT«» Q cena z 21" barvnim monitorjem Samsung SM 1100p+ (opis na strani 2) 412.690,01 P,0 FIAT PUNTO V PCX ! I SftWSUHC JjP^ RUTOCOMMCRCC, ,U RVTO TRIGLAV. d.o PQC PCX Computers d.o.o., Stegne 15, 1000 Ljubljana, tel.: 01 58 19 800, faks: 01 51 12 687, e-mail: pcx@pcx.si; Internet: www.pcx.si, Poslovalnica Maribor: Gosposvetska 29, 2000 Maribor, tel.: 02 25 26 474, faks: 02 25 26 475, Poslovalnica Celje: Kidričeva 3, 3000 Celje, tel.: 03 42 86 700, faks: 03 54 11 582 POOBLAŠČENE TRGOVINE pcx Ajdovščina; MA-KO d.o.o., Tovarniška c. 2b, 05/368-1110 Brežice: FORMA BREŽICE d.o.o., Črne 68,07/499-4570 Celje: HARDSTORE d.o.o., Kidričeva 3,03/491-6330 BIR0BIT d.o.o„ Teharska 24, 03/425-6121 Črnomelj: ELC0M d.o.o., Čopova 1 a, 07/354-0500 Gornja Radgona: PLASTRON d.o.o., Prešernova 38, 02/564-8290 Gornji Grad: ORING RAČUNALNIŠTVO s.p„ Šmiklavž 3a, 03/838-3106 Idrija: ALMAPEK d.o.o., Lapajnetova 31,05/374-1147 Ilirska Bistrica: KAKEŽ d.o.o., Gregorčičeva 26, 05/714-2368 Jesenice: 3BM d.o.o.. Cesta železarjev 7,04/583-6444 Krško: M&D ŠPILER, Ul. Tončke Čečeve 20, 07/490-5678 Lenart: INTELSAT d.o.o,, Industrijska b.š., 02/720-0100 ELEKTRON s.p., ilaunigova 5, 02/729-2540 Ljubljana: PCX COMPUTERS d.o.o., Stegne 15,01/581-9800 TECH TRADE CENTER s.p., Vošnjakova 5, 01/433-5350 Ljutomer: EPR0 d.o.o., i. Kavčiča c. 24,02/584-1292 Maribor: PC SISTEMI d.o.o.. Gosposvetska 29,02/251-6069 Murska Sobota: iPC CORPORATION d.o.o., Piese 5, 02/537-1660 Nova Gorica: XENIUM d.o.o., Cankarjeva 62,05/333-0006 Novo mesto: TOMAS d.o.o., Seidiova 48,07/302-0190 Ptuj: SAT-C0M s.p., Rogozniška 16, 02/780-6340 Rogaška Slatina: BIMAX, Kidričeva 23,03/819-2198 MREŽA d.o,o., Prvomajska 30, 03/819-0030 Sevnica: KIN INFORMATIKA z.o.o., Naselje heroja Maroka 17, 07/816-3310 Slovenj Gradec: MIR0N d.o.o., Celjska 116,02/883-9120 Škofja Loka: L0KAC0M d.o.o., Kapucinski trg 3, 04/515-5200 Tržič: MEL0M d.o.o., Spodnja Bistrica 3, tel: 04/5925 010 Velenje: MIR0N, Nakupovalni center, 03/897-4906 Žalec: PC SERVIS s.p., Šlandrov trg 5,03/710-0230 POOBLAŠČENI PRODAJALCI pcx Mladinska knjiga Birooprema, Maribor, Ljubljana, Celje, Kranj, Koper Mladinska knjiga Trgovina DZS s prodajnimi mesti po vsej Sloveniji Big Bang Mega s prodajnimi mesti po vsej Sloveniji Corning in Mediasvet po vsej Sloveniji Merkur po vsej Sloveniji Ledere Ljubljana Tripex Celje tntrade Maribor PLAČILNI POGOJI Q gotovina (-2%) Q plačilne kartice in odloženo plačilo (trgovine neodvisno od PCX-a) Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o.. Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje Na parceli 1.200 m prodamo: - poslovne prostore v izmeri 120 m , 4 prostori, čajna kuhinja, sanitarije, predprostor, vse klimatizirano - prostori primerni za proizvodno dejavnost v izmeri 335 m , trije prostori - en klimatiziran - parkirišče - lastna CK V lepem okolju, ob Savinji - PRODAMO!!! Cena po dogovoru. Vse informacije na tel.: 03 837 06 20 VIVA pisala in pribor d.0.0.__ Obrtniška 17, SI-3331 NAZARJE SLOVENIJA_____________________ telefon: +386 3 83 70 620 fax: +386 3 83 70 628_________ e-mail: info@yiva-pisala.si___ Avtor: Suzana Grudnik Nazarje Glava ni žoga- žoga ni glava Avtor: Matic Repše, Mozirje Nama je tako nerodno Peščena odeja je prava zaščita pred sončnimi žarki Avtor: Neva Janež, Ljubno ob Savinji FOTO - n mečni Na natečaju lahko sodelujete z eno fotografijo, ki jo opremite z naslovom. Vsak teden bomo objavili do tri od prispelih fotografij, na koncu akcije pa bomo izbrali tri naj fotografije, katerih avtorji bodo prejeli uporabne nagrade: 1. Komplet filmov (5) PROFOTO KODAK 100/36 2. Razvijanje 2 filmov in izdelava fotografij 3. Album za 200 fotografij ENI !5, Mozirje Fotografije lahko pošljete v elektronski obliki na naslov savinjske.novice@siol.net ali po pošti na naslov Savinjske novice, Savinjska cesta 4, s pripisom NAJ FOTOGRAFIJA. Na vašo željo vam bomo fotografijo vrnili. Zadruga mozirje Akcijska prodaja gradbenega materiala od 12. septembra do 2. oktobra KPC Mozirje - Ljubija, tel. 837-07-20 Železnina Luče, tel. 584-40-24 Železnina Ljubno, tel. 584-12-41 Železnina Radmirje, tel. 838-80-43 Železnina Gornji Grad, tel. 839-44-20 Strešna lepenka brez posipa 20m2 Strešna lepenka s posipom 10m2 1.989,00 SIT 3.199,00 SIT 1.429,00 SIT 3.499,00 SIT Tervol TP-30/25 m2 Tervol TP-50/45 m2 Nivedur S 25/1 Kombi S plošče deb. 5 cm, m2 Purpen 750 ml Izotem V3/ Vobitekt SV/3 10m2 | % .„.- j Kemakol 25/1 1.299,00 SIT 639,00 SIT 2.599,00 SIT Izotem V4/ Vobitekt SV/4 10m2 m Jupol citro bel, proti plesni, 10 1 3.999,00 SIT VELIKA IZBIRA KERAMIČNIH PL0SCIC IN OSTALEGA GRADBENEGA MATERIALA Dostava na dom z avtodvigalom Ugodni plačilni pogoji! S tem tednom smo koledarsko in vremensko zapluli v jesenski čas. Zaradi hladnega in vlažnega vremena in posledično zadrževanja v zaprtih prostorih je marsikomu zaškripalo zdravje, tako da postelje in čakalnice pred ambulantami beležijo povečan obisk. Ni kaj, treba se bo povzpeti na podstrešja in izvesti, gospodinjam dobro znano, rošado poletnezzimsko kolekcijo. V pečeh je, po daljšem obdobju počitka, po malem že slišati prasketanje ognja in tudi trgovci z obutvijo in obleko so zaznali, da nas je nekoliko zazeblo. Da se Zgornjesavinjčani ne bi podhladili, smo skrbeli pri Savinjskih novicah vfinalu akcije Naj natakar/ Naj natakarica Zgornje Savinjske doline za leto 2002. Boj za vaše kandidatke je bii neizprosen, tako da smo bili v sedmih krogih glasovanja priča presenetljivim preobratom na lestvici devetih naj. Vse do zadnjega ni bilo jasno, kakšen bo končni izid, saj so glasovnice kar deževale na uredništvo našega časopisa. V torek zvečer je po temeljitem preštevanju padla končna beseda, izbrali ste Elizabeto Ročnik iz Bočne. Urednišlvo pa iz srca čestita tudi vsem ostalim natakaricam in natakarjem ter njihovim navijačem, ki so se izjemno izkazali. Skupaj so zbrali kar 6054 glasov. Prave male volitve. V teh dneh bomo Betko obiskali, zato ne prezrite naslednje številke Savinjskih novic, v kateri boste o njej izvedeli še kaj več. Ta mesecjetudisicerminilvznamenjuobiskov. Pred 12 dnevi seje v spremstvu slovenskega ministra za kmetijslvo Franca Buta pri nas mudil finski kmetijski minister Jaki Koskinen, prejšnji teden je nazorska podjetja in župana obiskala ministrica za kmetijstvo Tea Petrin,večsrečanj pa seježezgodiloin se še obeta v okviru čezmejnega sodelovanja med predstavniki savinjskošaleške regije in južne Koroške. O možnostih medsebojnega povezovanja v skupno korist teče danes beseda v Nazarjah, kjer se mudi vodja Urada za slovensko narodno skupnost pri Koroški deželni vladi mag. Vladimir Smrtnik. O nujnosti povezovanja, sodelovanja in združevanja čivkajo že vrabci na strehi. Dolgo se o tej zgodbi, ki se še ni zgodila, pogovarjajo vzgornje-savinjskem turizmu. Tudi letos je v okviru praznika občine Mozirje potekala okrogla miza na to temo. Udeležili so seje visoki predstavniki iz turistične sfere: Marjan Rožič, predsednik turistične zveze Slovenije, Darja Radič, državna podsekretarka za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, Janez Širše, predsednik nacionalnega turističnega združenja, Bojan Meden, predsednik slovenske turistične organizacije in Bogomir Kovač, avtor strategije razvoja turizma v Sloveniji za naslednja štiri leta. Ali bodo številne izrečene modre besede in misli obrodile tudi konkretne sadove? Pustimo se presenetiti...___/ , IZ VSEBINE: (39 Aktualno: Gornjegrajski center za ostarele bo zgrajen v predvidenem roku....4 Okrogla miza v Mozirju: Razvojne priložnosti Zgornje Savinjske doline...............4 Obisk ministrice za Gospodarstvo Teje Petrin: Nov parni kotel za daljinsko ogrevanje.6 110 let tujskega turizma v Mozirju: Jubilej pomembnih dogodkov.........7 Intervju: Mag. Vladimir Smrtnik, vodja Urada za slovensko narodno skupnost pri Koroški deželni vladi.8 Slavnostna seja občinskega sveta Nazarje: Zlati grb letos Leopoldu Škotniku..10 Gorsko kolesarstvo: Pogovor z Boštjanom Pahovnikom.20 Na naslovnici: Ribiško tekmovanje za memorial Milana Kojca ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št. 39,27. september 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,^ 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Kiemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Kozole, Marija Sukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirko-vnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041 /793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 230,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.650 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje J /trimesečje. GORNJEGRAJSKI CENTER ZA OSTARELE BO ZGRAJEN V PREDVIDENEM ROKU Veliko zanimanje za bivanje v centru "Gradnja centra starejših občanov v Gornjem Gradu naj bi bila končana prej, kot je bilo prvotno načrtovano," je pretekli teden povedal Bojan Krajnc, direktor ljubljanskega podjetja Deos, ki je glavni investitor gradnje. Trenutno na gradbišču potekajo zaključna gradbena dela, urejajo okolico objekta in njegovo priključevanje na infrastrukturo. Po Krajnčevih napovedih naj bi bila vrednost naložbe celo nekoliko nižja od predvidene - 1,2 milijarde tolarjev. Na gornjegrajskem centru za ostarele potekajo zaključna gradbena dela (foto: EMS) V centru s 5.200 kvadratnimi metri uporabnih površin bo 34 enoposteljnih sob, 49 dvoposteljnih, v ostalih bo prostora za tri ali več oskrbovancev. Skoraj vse sobe imajo balkon, lastne sanitarije, hladilnik ter priključka za telefon in kabelsko televizijo. Iz pogodb, ki jih je Deos v glavnem že sklenil, je razvidno, da bo naložba zahtevala le dobro milijardo tolarjev. "Dela napredujejo po načrtu, deset dni smo celo prehiteli terminske plane," ugotavlja Krajnc, ki napoveduje odpiranje doma za december. Prvi oskrbovanci naj bi se v dom naselili januarja, do spomladi pa naj bi bil center že povsem napolnjen. Za bivanje v Gornjem Gradu vlada precejšnje zanimanje, saj je od 150 mest sobo rezerviralo že preko 100 oseb. Poleg ljudi iz Zgornje Savin- jske doline, ki so trenutno nastanjeni po domovih širom Slovenije, prihajajo vloge tudi iz Ljubljane, Gorenjske in Obale. Za zaposlitev v centru pa se pote- guje sedemkrat več ljudi, kot je na razpolago delovnih mest. Doslej so na občini Gornji Grad dobili že 451 prošenj, kader pa bo izbrala nedavno imenovana direktorica cen- tra, defektologinja Frančiška Voler. "Med zaposlenimi bo največ medicinskega osebja, pri izbiri kadrov pa so bistvene osebnostne lastnosti, saj je zelo pomemben čustveni odnos do starejših ljudi,"je povedala Volerjeva, ki ob glavni medicinski sestri Saši Venišnik v centru že dela prostovoljno. Za ljudi, ki želijo tretje življenjsko obdobje preživeti v centru za ostarele, je eno glavnih vprašanj strošek bivanja. "Terminologija se spreminja," pojasnjuje Krajnc. Država namreč želi cene poenotiti, pri tem pa je treba upoštevati osnovno in dodatno oskrbo. Za polno domsko oskrbo bo predvidoma potrebno odšteti okoli 170 tisočakov mesečno, oskrbovanci naj bi v povprečju plačevali med 80 in 100 tisoč tolarji na mesec. Savinjčan ZALOŽENA TRGOVINA BREZ PRODAJALCA Turistični delavci ostali brez čarobne formule V okviru letošnjega mozirskega občinskega praznika je bila v prostorih restavracije Gaj 20. septembra okrogla miza na temo razvojnih priložnosti Zgornje Savinjske doline in nepovezanosti turistične ponudbe. Zelo dobra in pestra udeležba je obetala vrsto mogočih rešitev nastale situacije turizma te doline, čarobnih formul pa udeleženci niso odkrili. Okroglo mizo so ob 110-letnici TD Mozirje organizirali Občina Mozirje, Fit media in mozirski turistični delavci. Udeležili so seje domačini, ki jim ni vseeno, kam pelje zgornjesavin-jski turistični vlak. Zelo dobra je bila tudi zastopanost s strani državnih organizacij.Takoje uvodoma avtor slovenske strategije turizma za naslednja štiri leta Bogomir Kovač predstavil svoje poglede na razvoj te pomembne gospodarske panoge na tem območju. iz strategije je to območje iz prostorskega dela popolnoma izpadlo, kerje ponudba preveč razdrobljena in premalo koncentrirana. Prav tako doline ni zaslediti pri nacionalno pomembnih turističnih produktih. Lahko pa poišče svoje mesto v delu, kjer so opredeljene marketinške rešitve za zagotavljanje večjega dohodka iz naslova turizma. V svojem izvajanju je poudaril pomembnost izdelave strogo lokalnih strategij, ki naj bi se jih lotila vsaka občina posamezno ali v povezavi največ tri. Določiti bi morali prioritetne naloge in jih izpolnjevati lepo po vrsti in ne vseh naenkrat. Predsednik slovenske turistične organizacije Bojan Medenje izpostavil tezo, daje iluzorno razmišljati o tem, da bo nacionalna strategija rešila vse probleme, s katerimi se turistični delavci srečujejo na terenu. Gre zgolj za usmeritve, ki naj kažejo splošno pot. Predsednik nacionalnega turističnega združenja Janez Širše je prisotne opozoril, da so hriboviti deli Slovenije in pripadajoča infrastruktura že zdavnaj izgubili svoje mesto, ki so ga imeli pred dobrimi dvajsetimi leti. Takrat je bil obisk teh krajev na prvem mestu. Danes so na tem mestu zdravilišča, sledijo jim obmorski kraji in šele na tretjem mestu stopicajo alpske in predalpske destinacije. Turisti si ne želijo več asketskega življenja, želijo pa si aktivnega preživljanja počitnic in investicij v svoje zdravje. Turizem je torej nepredvidljiv in zahteva od vseh, ki želijo živeti z njegovo pomočjo stalno prilagajanje in iskanje novih idej. Podsekretarka z ministrstva za gospodarstvo, odgovorna za področje turizma, Darja Radič,je poudarjala potenciale, ki jih dolina že ima in s pomočjo katerih bi s turističnega vidika morala uspeti. Seveda šele takrat, ko se bodo vsi turistični delavci, ki iščejo svoje kose bogate pogače, organizirali in skupno ter prepoznavno nastopili na trgu. Finančna usmeritev ministrstva je usmerjena v promocijo, zato bistveni delež dveh milijard, s katerimi razpolaga, še vedno vlaga v ta segment. Sredstev za investicije lokalnega pomena zato seveda vedno primanjkuje. Zgornja Savinjska dolina seje zavoljo turizma povezovala že trikrat. Ti poskusi so vedno propadli in vprašanje je, kdo bo zmogel dovolj moči tudi za četrti poskus. Dejslvo je, karje prinesla tudi razprava okrogle mize, da brez tega turizem v tej dolini ne more uspeti. Posamezne lastovke ne prinašajo pomladi, zato bo potrebno vložiti še veliko moči, energije in znanja v iskanje novega načina povezovanja razdrobljene ponudbe. To je poudaril tudi preds-ednikturistične zveze Slovenije Marjan Rožič. Še naj lepše pa je izzvenela primerjava doline z bogato obloženo trgovino, ki jo kupci z veseljem obiskujejo, žal pa prodajalcev, ki bi jim kakšno slvar tudi prodali, v njej ni. Je pa skrajni čas, da se usposobijo in »nastopijo« dobro plačano službo. Benjamin Kanjir - , Preizkus v košarki med družabnim srečanjem članov Ovčerejskega društva (foto: Marija Šukalo) UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Zaščitena kmetija prej breme kot korist OVČEREJSKO DRUŠTVO RADUHA Ob zaključku pašne sezone družabno srečanje Mozirska upravna enota je izdala posebno brošuro, v kateri je prikazana stara in nova zakonodaja o zaščitenih kmetijah, razvoj teh kmetij v zadnjih 25 letih ter dopolnilne dejavnosti. Po sprejetju nove zakonodaje se je v Zgornji Savinjski dolini zmanjšalo število zaščitenih kmetij z 814 na 537. Zmanjšanje je treba pripisati predvsem strukturnim oziroma katastrskim spremembam, opredeljenim z novim zakonom, ki določa poseben način dedovanja in prometa, ki v praksi pomeni predvsem omejitev. Kljub prizadevanjem za ohranitev celovi- drobljenja kmetijskih zemljišč in staranja kmečkega prebivalstva, kije posledično siromašilo celotno družbo. Starost lastnikov kmetij ostaja še vedno izrazit problem v Zgornji Savinjski dolini, saj so, kljub večji socialni in ekonomski varnosti in zman- miza, na kateri je bila predstavljena brošura o zaščitenih v Zgornji Savinjski dolini (foto: Ciril M. Sem) tosti obdelovalnih površin in njihovo namembnost, bodo kmetje z nadaljnjim približevanjem Evropski uniji še v težjem položaju. Edina prednost lastnikov zaščitenih kmetijje v pridobivanju potrebne dokumentacije za morebitne subvencije in nekaterih uvoznih olajšav. Država seje pred tremi desetletji začela zavedati težkega ekonomskega položaja kmetovalcev, jšani drobitvi parcel, lastniki kmetij stari povprečno 60 let, kar je dve leti nad slovenskim povprečjem. Na okrogli mizi v Lučah, na kateri so sodelovali kmetijski in gozdarski strokovnjaki, so navedli podatek, da meri največja zaščitena kmetija 279 hektarov primerjalne površine, najmanjša pa se razprostira na 5,1 hektarju. Kmetije so večinoma na hribovitem delu doline, kar povečuje stroške in draži življenje. Po novem zakonu o zaščitenih kmetijah jih je v občinah Gornji Grad in Ljubno 110, v Lučah 92, Mozirju 134, Nazarjah 43 in Solčavi 48. Anton Vrhovnik, direktor kmetijske zadruge iz Mozirja, je v razpravi poudaril izrazit problem majhnosti tukajšnjih kmetij, kar otežuje prilagajanje evropskim zahtevam. Zaradi zaščitenosti se težko širijo, saj je zaradi zakonskih omejitev možno izvzeti samo dva odstotka zemljišča, ki je tudi cenovno nad slovenskim povprečjem. Po mnenju Vrhovnika bi bile kmetije potrebne državne spodbude za povečevanje kmetijske posesti, dodatna težava pa je v tem, da je območje brez delovnih mest in torej prezaposlitev kmetov praviloma ni izvedljiva. Okrogla miza je postregla še z enim zanimivim podatkom. Ni jih malo, ki kritično ocenjujejo možnosti, ki jih daje zakonodajalec na področju dopolnilnih dejavnosti. Zaradi počasnega sprejemanja podzakonskih aktov ni bilo mogoče voditi postopkov za izdajo dovoljenj za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Lani so na upravni enoti Mozirje reševali 27 vlog, v letošnjih prvih petih mesecih pa seje za dopolnilno dejavnostzanima-lo 28 kmetov, karje, ob slabšanju socialnoekonomskega položaja, precej nizko število. Očitno se kmetje preživljajo še vedno z lesno trgovino, ki pokriva dve tretjini celotne Zgornje Savinjske doline. Savinjčan V začetku septembra je bilo v Jurščah pri Pivki 7. državno tekmovanje v striženju ovac. V striženju ovac z električnimi in ročnimi škaijami so se pomerili tudi Zgornjesavinjčani, člani Ovčeijskega društva Raduha z Ljubnega. Njihova naloga je bila kar najhitreje ostriči določeno število ovac z ročnimi oziroma električnimi škarjami. Poleg hitrosti so bili v skupni čas všteti tudi časovni odbitki za vreznine, kakovost striženja in ravnanje z ovcami. Ljubenske ovčerejce sta zastopala Jože Kosmač in Stanko Jeraj. Kosmač je poskušal kar najhitreje ostriči ovce z ročnimi škarjami, s svojo spretnostjo in doseženim rezultatom je zasedel šesto mesto, medtem koje Jeraj z električnimi škarjami uspel s svojo iznajdljivostjo in hitrostjo osvojiti osmo mesto. Ob zaključku pašne sezone so se ovčerejci zbrali na družabnem srečanju, ki so ga letos pripravili v Borseki nad Rečico ob Savinji. Srečanja se je udeležil tudi prometni minister Jakob Presečnik. Šaljive igre, v katerih so sodelovali vsi udeleženci, so požele veliko smeha in zabave. Vendar so jih tekmovalci in organizatorji vzeli »čisto za res« in najboljšim podelili tudi čisto prave nagrade, Med rejci ovac so tudi dobri muzikanti, ki so s svojimi instrumenti poskrbeli za dobro razpoloženje. Marsikdo pa je kljub deževnemu vremenu preizkusil dvorišče gostiteljev Olge in Petra Breznika za ples. Da pa ovčerejci ne bi os- tali lačni, so postregli z ovčjimi specialitetami in članice ovčerejskega društva. domačimi sladkimi dobrotami, ki sojih pripravile Marija Šukalo NAZARJE Nov parni kotel za daljinsko ogrevanje V nazorskem podjetju za energetiko Glin Grif so s pomočjo občine Nazarje in ministrstev za okolje in prostor ter gospodarstvo ob občinskem prazniku predstavili nov parni kotel za daljinsko ogrevanje. Nazorska kotlovnica je največja tovrstna naprava na biomaso za daljinsko ogrevanje v Sloveniji, vrednost do zdaj opravljenih del pa je po besedah direktorja družbe Božidarja Vodovnika okoli 280 milijonov tolarjev. Naložba spada v okvir projekta daljinskega ogrevanja, na katerega se bo v kratkem lahko priključilo okoli 140 objektov. Razvoj ter vlaganja v sodobno tehnologijo in zmanjševanje onesnaževanja okolja so izredno pomembni za vso občino Nazarje, je ugotovila tudi gospodarska ministrica dr. Tea Petrin. Povedala je, da je državna pomoč dobro naložena inje obrodila bogate sadove. Ob otvoritvi je ministrica za gospodarstvo poudarila še, da so naložbo v Nazarjah izpeljali v času najaktualnejših razprav o svetovni ekološki problematiki. vali predlog, po katerem naj bi se prihodki od nadomestila za stavbna zemljišča in spremembe namembnosti zemljišč stekali v občinske proračune. "Vprašanje pa je," je ob tem poudarila Petrinova, "če bo pobuda sprejemljiva tudi za finančno ministrstvo, saj vsak izpad davka ustvarja na Ropovem ministrstvu dodatne proračunske probleme." V Elkroju in BSH seje Tea Petrin po ogledu proizvodnje zadržala na krajšem razgovoru z vodstvi podjetij. Po njenem prepričanju je Elkroj med uspešnejšimi tekstilnimi podjetji, ki je naredilo v dveh letih izreden korak. Po petih letih so lani poslovno leto Novi del kotlovnice je otvorila ministrica za gospodarstvo Tea Petrin (foto: Ciril M. Sem) Pred tem je Petrinova obiskala sedež občine, kjer ji je župan Ivan Purnat predstavil gospodarsko središče Zgornje Savinjske doline, ki dnevno zaposluje več delavcev kot ima prebivalcev. Nazorska občina, ki zagotavlja 65 odstotkov lastnega proračunskega deleža, je, po Purna-tovem mnenju, v izrazito neenakovrednem položaju z občinami, ki jim država zagotavlja mnogo višji odstotek primerne porabe. Kljub temu jim je uspelo v osmih letih iz izrazito industrijske občine narediti občino z bogatim športnim in kulturnim utripom. Sedanja zakonodaja je izrazito destimulativna za občine, ki imajo lastno gospodarslvo, s čimer seje strinjala tudi ministrica Petrinova. Na gospodarskem ministrstvu so izobliko- prvič zaključili z dobičkom. Država si seveda želi v tekstilni industriji še več podobnih kolektivov, kot je nazorski, brez konkretnih odgovor pa je ostala gospodarska ministrica ob neprijetnih vprašanjih, ki mučijo tako Elkroj kot ostala podjetja. Ljudi predvsem moti nepravnost države pri izterjavi dolgov, obrestne mere še naprej ostajajo med temeljnimi problemi, čeprav naj bi po mnenju Petrinove konkurenca med bankami izboljšala tudi to področje. Vljudnosten obisk ministrice je bil seveda priložnost predvsem za pohvalne besede, kar pa ne zmanjšuje dejstva, da bodo v tekstilni panogi, ob znani nekonkurenčnosti na svetovnih tržiščih, socialni pretresi vse bolj vsakodnevna praksa. Savinjčan !<: o M ib! .>7 T 7 iR M O Novinarsko leglo zla? Gospodarska ministrica dr. Tea Petrin je svoj obisk v Nazarjah očitno izkoristila za neobvezujoče hvalisanje obstoječega gospodarskega stanja nazorskih gospodarskih subjektov, kolikor si ga je v časovni zagati, ki razen gostitelja, župana Ivana Purnata, ni vznemirjala nikogar, sploh uspela ogledati. To potrjuje tudi dejstvo, da brez nenehnega prišepetavanja simpatične spremljevalke ni zmogla odgovoriti na nobeno od konkretnih vprašanj, ki so se sicer večinoma navezovala na problematiko občutljivega gospodarskega resorja, ki ga vodi. Za Petrinovo je pomembno, da se v Elkroju zanimajo za programe, ki naj bi spodbujali gospodarsko rast, nič besed pa o njihovi vsebini in konkretni uporabnosti. Zgodba o Elkrojevemu uspehu je seveda privlačna in upajmo, da temelji vsaj toliko na zdravih osnovah kot ministričino poznavanje mikro lokacije edine zgornjesavinjske tekstilne tovarne. Da se gospa izpred dobrih sto metrov oddaljene občinske zgradbe odpelje v Elkroj proti Mozirju, je delno opravičljivo, saj je imela nazorska tovarna do nedavno uveljavljenih statutarnih sprememb mozirski naslov, kar je ob županu Ivanu Purnatu motilo še kakšnega redoljubneža. Seveda pa dr. Tea Petrin ni kdor koli in si skupaj z nepoučenimi spremljevalci zasluži grajo, saj zadeve ni mogoče razumeti drugače, kot da ministrica pozna tovarno, ki zaposluje blizu 500žensk samo iz tako ali drugače prikazanih bilanc. Vendarle pa gre za problem, ki bi moral skrbeti ne samo vse zaposlene v slovenskem gospodarstvu, ampak tudi njenega delodajalca. Ob tem se je ministrica v razpravi o usodi murskosoboške Mure zelo posplošeno spotaknila ob novinarje, kar je tudi v tem prostoru povsem vsakdanja reč, ker naj bi si prizadevanja države razlagali povsem po svoje in seveda napačno. Mogoče ima ministrica celo prav, vendar ima v konkretnem primeru tudi novinar ali več njih konkretno ime in priimek. Ali pa je, po njenih merilih, zaradi enega nesposobnega ministra ali ministrice nesposobna celotna vlada. Glede na vse manj rožnato stanje v slovenski javni sferi se celo takšna ocena ne zdi pretirana. Očitno so nekateri slovenski politiki še vedno pod vtisom socrealističnih časov, ko so bili kot družbenopolitični delavci deležni pravice vrednotenja družbenih pojavov. Nikjer v demokratičnem svetu si politika ne privošči poučevanja novinarjev, ampak je ravno obratno, naj vsa zadeva izpade še tako nespodobno in groteskno. In nazadnje bodo za labodji spev naše demokracije krivi mediji in novinarji in ne vrhunski politiki, ki obvladajo celotno sfero, vključno s privilegiji, ki so si jih v dobrih desetih letih ustvarili več, kot j ih bo mogel narod plačati v nekaj nadaljnjih desetletjih. < Savinjčanj 110 LEI ORGANIZIRANJA TUJSKEGA TURIZMA V MOZIRJU Jubilej pomembnih dogodkov Sredi junija leta 1892 je v Mozirju v Goričarjevi gostilni potekal ustanovni zbor Tujskega prometnega in olepševalnega društva Mozirje. Njegovo ustanovitev so predlagali in podprli pomembni možje krajevne zgodovine, ki so že takrat spoznali pomen turistike za razvoj kraja. Vspomin naustanovnizbordrušt- podobnimi idejami o lepoti kraja in va so člani dramske sekcije mozir- okolice ter ponudbi, ki bi jo lahko skega kulturnega društva, ki jo vodi tržili. Anton Venek, na svečanem praznovanjujubi-ieja 20. septembra ta do-godektudi gledališko uprizorili. Utrip kraja in časa, v katerem so živeli, so zbranim v dvorani kulturnega doma približali Žiga Laykauf, Ivan Bra-tanič, Janez Lipoid, Anton Florjančič, Fran Praprotnik in Anton Goričar. Za razvoj kraja izrednega pomena in neomajne slovenske zavednosti so ti možje že pred stodesetimi leti spoznali, da bi bilo vredno tržiti lepote kraja, narave in domačnost ljudi. Tujci, ki bi obiskovali kraj, bi ime Mozirja ponesli v svet, domačini pa bi zaradi njih zaslužili kakšno krono več in si s tem polepšali življenje. Marjan Rožič: »Praznujete jubilej pomembnih dogodkov. Turistično društvo je namreč nastalo zaradi želje, da bi s svojo voljo in zavzetostjo spremenili svoj kraj. Dolgo časa so ljudje na turizem gledali kot na izključno tržno kategorijo. Kot na začetek in konec. Pozabljali pa so, daje turizem doživetje, da dviguje nacionalni ponos. Ponos na to, kar imamo.« zadovoljni s svojim krajem in ki so v zaradi potreb ljudi in njihove volje, da to pripravljeni vložiti tudi kakšno bi na organiziran način zadovoljeva-prosto urico. Velikega pomena za li potrebe domačinov in morebitnih turistov. Rožič je Mojci Finkšt, torej TD Mozirje, ob tej priliki izročil zlati znak turistične zveze. Prav tako pa se je na svoje zaslužne člane ob jubileju spomnilo tudi društvo. Najprej na Pavlo Trogar, Vlada Miklavca, Vlada Podsedenš-ka in Franca Breznika, ki so člani društva že vse od leta 1946. Društva in posamezniki, zaslužni za uspehe društva in oblikovanje njegove zunanje podobe, so prejeli zahvalne listine, imenovani pa so bili tudi vsi predsedniki, ki so društvo vodili od leta 1946 do danes. Pevski del prireditve, ki jo je vodila Janja Irman Kolarje pripadel kvartetu Joy. Ljudje so se vedno združevali ob hrani in pijači. Zavoljo tega člani turističnega društva tradicionalno ob občinskem prazniku pripravijo tudi kulinarično razstavo. Njena avtorica je Julijana Podvratnik. S pomočjo aktiva kmečkih žena je v Galeriji Mozirje nastal čudovit pregled starih domačih jedi, postavljenih v današnji čas in v okusne dekoracije. Benjamin Kanjir Najstarejši člani Turističnega društva v Mozirju z desne: Franc Breznik, Vlado Podsedenšek, Vlado Miklavc in Pavla Trogar (foto: Benjamin Kanjir) Slavnostna govornica na prireditvi je bila predsednica društva Mojca Finkšt. Želje in načrti društva so ve- boljše delovanje društva je tudi povezovanje z ostalimi turističnimi akterji in društvi, saj turizem ni panoga, ki bi lahko preživela zaprta v občinske meje. Predsednik turistične zveze Slovenije Marjan Rožič je izpostavil ekspanzijo turističnih društev po vsej Sloveniji. Pred desetimi leti jih je bilo 292, danes pa jih deluje že 552. Tako velika številka pa ni zaradi iniciativ in vzpodbud države, ampak gre na račun ljudi, ki jim je mar, kje in kako živijo. Društva nastajajo Med prve naloge so zapisali ure- liki, njihovo izpolnjevanje pa gre tudi ditev trga, kopelc in kostanjevega na račun dobrega sodelovanja z drevoredaterstempostavilitemelje vsemi krajevnimi društvi. Uspehi, Mojca Finkšt: »V kraju so živeli ljudje, ki so nam ohranili in zapustili dediščino neprecenljive vrednosti. Upajmo, dajo bomo znali ceniti in takšno ohraniti ter zapustiti našim zanamcem.« organiziranosti turizma, ki v kraju doseženi na ta način, so veliki in živi tudi po stodesetih letih. Seveda zasluženi. Najlepši sadovi v drugačni obliki, kljub temu pa s vloženega dela pa so krajani, ki so Lenart se pripravlja na sejem Na Rečici ob Savinji se že intenzivno pripravljajo na eno njihovih najodmevnejših prireditev, Lenartov sejem, ki bo v nedeljo, 13. oktobra, že osmič po vrsti. Tudi na tem sejmu se bodo predstavili številni stari rokodelci, predstavljene bodo nekatere že skoraj pozabljene obrti in izdelki, sejem pa bodo obogatili tudi ljudski posebneži, ki so bili v času med obema vojnama nepogrešljivi obiskovalci tovrstnih sejmov. Slišati je, da se na sejem vračata tudi Ciganski Pavel in njegova Urša. Za sodelovanje na sejmu je že sedaj veliko zanimanja, seveda pa turistični zagnanci pričakujejo še dodatne interesente za razstavljanje in prodajo na sejmu, ki se bodo lahko prijavili do srede, 9. oktobra. VP MAG. VLADIMIR SMRTNIK, VODJA URADA ZA SLOVENSKO NARODNO SKUPNOST PRI KOROŠKI DEŽELNI VLADI Slovenci znotraj EU v podobnem položaju kot slovenska manjšina v Avstriji V okviru čezmejnega povezovanja poteka danes v Nazarjah srečanje predstavnikov občin savinjsko-šaleške regije in južne Koroške, ki ga organizirata občina Nazarje in Urad za slovensko narodno skupnost, ki je bil ustanovljen leta 1990 kot servisno mesto znotraj Koroške deželne vlade za vse pripadnike slovenske narodne skupnosti. Urad, ki ga vodi mag. Vladimir Smrtnik, se je med drugim uveljavil tudi kot graditelj sožitja med obema narodnima skupnostma na Koroškem. Z dnevi čezmejnega povezovanja pa postavlja novo težišče v prizadevanjih za utrditev povezovalne vloge manjšine med Koroško in Slovenijo. Urad za slovensko narodno skupnost pri Koroški deželni vladi je za manjšino na avstrijskem Koroškem zelo pomemben tudi zaradi zgodovinskih okoliščin. Slovenska skupnost v deželni vladi nikoli ni imela pravega mesta, saj soji vedno podtikali tesno sodelovanje s takratno Jugoslavijo, zaradi česar ni bilo zaupanja med večino, ki je v deželi odločala, in manjšino. Ni slučajno, daje med 4.000 koroškimi uradniki, samo okoli 20 zavednih Slovencev, ki se prištevajo k svoji narodni skupnosti. To kaže, da uradna politika nikoli ni bila naklonjena slovenski narodni skupnosti.■ V takih razmerah je bilo nujno nekaj storiti za enakopravno upoštevanje slovenske manjšine znotraj deželnih struktur. Na tej osnovi je leta 1990 tedanji deželni glavar Jörg Haider ustanovil Urad za slovensko narodno skupnost. Pred njim so imeli to možnost tudi socialdemokrati in drugi, vendar je niso izkoristili. Urad deluje kot pododdelek v okviru deželne vlade, ki se ukvarja predvsem z nalogami servisne narave. Urad nudi pravno strokovno pomoč pripadnikom slovenske narodne skupnosti, poleg tega prireja različne prireditve in si prizadeva za čim boljše sožitje v deželi med večino in manjšino. Končno je ta urad pristojen tudi za povezovanje z Republiko Slovenijo. Koroška deželna vlada se namreč čedalje bolj zaveda, da ima slovenska narodna skupnost pomembno vlogo povezovalca med obema državama. - V bivši Jugoslaviji je bil položaj bistveno drugačen, saj se je zaradi ideoloških razlogov položaj manjšine prikazoval nerealno. Z osamosvojitvijo Slovenije naj bi se bistveno izboljšal tudi položaj koroških Slovencev. Koliko se demokratizacija Slovenije čuti v vsakdanjem življenju manjšine? Načeloma smo tudi Slovenci na senčni strani Alp od osamosvojitve Slovenije pričakovali več. Seveda smo se osamosvojitve veselili, ker slovenski narod že tisočletja išče svojo državo in jo je s tem dejanjem končno našel. Mislili smo, da se bo tudi naš položaj okrepil in izboljšal. Izboljšal pa seje v toliko, da ima- mo Korošci manj političnih problemov s Slovenijo kotz Jugoslavijo. Položaj manjšine kot take pa se zaradi tega ni izboljšal in tudi odnos uradnih institucij Republike Slovenije do manjšine ni boljši, kot je bil v bivši Jugoslaviji. V Sloveniji je trenutno prednostno vprašanje pristop k Evropski uniji, pri takih prizadevanjih pa je, kot vse kaže, majhna manjšina na žalost bolj nadloga kot okrepitev. - Avstrija je kot članica EU dovolj pomemben dejavnik, da bi Slovenija morala "svoje ljudi" na Koroškem bolje izkoristiti v odnosu urejanja odprtih vprašanj med državama. Pretirana navezava na Avstrijo pri vstopanju v EU z zunanjepolitičnega vidika ne bi bila najpametnejša. Drži pa, da imamo koroški Slovenci vplivne ljudi tudi npr. na zunanjem ministrstvu na Dunaju. Za Slovenijo bi bili lahko dober partner pri njenih prizadevanjih za izboljšavo pozicije v prizadevanjih za vstop v Evropsko unijo. Zadnja avstrijska vlada, ki je padla pred kratkim, je določena vprašanja Slovenije obravnavala drugače kot večina drugih držav Evropske unije. Avnojski sklepi ali problematika atomske elektrarne Krško so še vedno v podzavesti avstrijske politike in ni zagotovila, da teh vprašanj tudi nova vlada ne bo zopet potegnila iz predala. Mi se zavedamo, daje v medsebojnih odnosih obeh držav nekaj problemov, ki Sloveniji otežujejo pot v Evropsko unijo, vendar kljub temu upamo, da se bo Slovenija končno bolj zavedala pomena manjšine v odnosu do Avstrije. - Uradna slovenska politika ima do stališč koroškega deželnega glavarja največkrat odklonilni odnos. Kako komentirate moje prepričanje, da Haiderjev odnos do Slovencev, razen populističnih izpadov, ki so pri njem že folklorni, vendarle ni tako izrazito negativen? Nismo tako močni, da bi si lahko izbirali politične vrhove v deželi. Kot koroški Slovenci in demokrati spoštujemo demokratične odločitve koroškega naroda. Lahko rečem, da v zgodovini Koroške deželni glavarji manjšini nikoli niso bili naklonjeni. Tudi zato, ker je v deželi duh nemških nacionalnih društev tako močan in zasidran v vseh treh deželnozborskih strankah, da si nobena od njih ne upa zavzeti jasne pozicije v prid slovenski narodni skupnosti. Drži, da sije pri tem lahko Haider privoščil še največ v prid koroškim Slovencem. V času absolutnih večin socialdemokratov smo dosegli nič ali zelo malo. Odkar je Haider ponovno deželni glavar, ni bilo bistvenega napredka, ampak nekaj stvari pa smo le pridobili, kot npr. zakon o dvojezičnih vrtcih, za katerega smo se borili trideset let, pa tudi celodnevni zasebni radijski program, ki je trenutno žal spet ogrožen. To pomeni, da vaša ocena drži. Ni vse tako negativno, kot se želi prikazati navzven, seveda pa še zdaleč ni tako pozitivno, kot bi si želeli. Manjšina potrebuje za preživetje veliko več, kot ji trenutno nudi avstrijska politika. - Resnici na ljubo, tudi znotraj manjšine ni tolikšne enotnosti, kot bi se od ogrožene narodne skupnosti pričakovalo. Delujeta dve različni organizaciji, ki zgodovinsko gledano nikoli nista imeli enotnih pogledov pri reševanju manjšinskih vprašanj. Ta dvojnost, ki je zgodovinsko gledano v slovenskem narodu zrasla iz konflikta med liberalci in konservativci, seje prenesla tudi v manjšino, ki zato trpi še danes. Čisto logično je, da bi se lahko demokratično organizirala ena krovna organizacija, pluralistično urejena. Tako pa imamo dva organizacijska aparata, dve kultur- Mag. Vladimir Smrtnik (foto: EMS) ni organizaciji, dva znanstvena inštituta, torej vse bipolarne strukture, ki precej stanejo, vendar niso zaradi dvojnosti nič bolj efektivne. Kot rečeno, gre za zgodovinsko podedovano hipoteko in trenutno ne vidim možnosti, da bi se v bližnji prihodnosti kaj spremenilo. Raz-veseljivoje, da seje ponovno konstituiral neke vrste koordinacijski odbor, ki usklajuje politiko teh dveh krovnih organizacij, tako da navzven ponovno nastopamo enotno, kar je velik napredek, če pomislim, kako je bilo v začetku devetdesetih let. - Veliko se je govorilo in pisalo o problemu dvojezičnih tabel, ki je aktualen, vendar ne ključen. Bolj kot to namreč skrbi občutek, da se je precej koroških Slovencev že v celoti poistovetilo z večino in do slovenskih korenin ne čutijo nobene zavezanosti več. Iz različnih podatkov je razvidno, da 40 tisoč Korošcev zanesljivo obvlada slovenščino, pri popisu se jih prišteva k svojemu jeziku samo 12.500. Tu dejansko čutimo tisto brezbrižnost do lastnih korenin, ki je pogojena s tem, da na tem koncu Avstrije v zadnjih petdesetih letih slovenski jezik ni bil enakopraven. Slovenščina je bila primerna za v hlev in dom, mogoče še za cerkev, vendar ne za javnost. To se je ukoreninilo v glavah in koroški Slovenci bijemo borbo, da bi v glavah večinske politike dosegli miselnost, daje slovenščina jezik, kije enakopraven in pomemben za naš življenjski prostor. Tu gre za ključna vprašanja in odgovornosti Republike Slovenije do koroških Slovencev. Če bo Slovenija preprosto pozabila na ta del slovenstva, se bo jezikovna meja gibala navzdol in kdo zagotavlja, da v Evropski uniji ne pride pod vprašaj celoten slovenski narod s svojo identiteto. Kdo mi zagotavlja, da bodo npr. Ljubljančani še radi govorili svojo slovenščino in ne nemščine ali angleščine. Malo je slovenskih politikov, ki se zavedajo, da je treba držati jezikovno mejo čim bolj severno. Te "zadnje Mohikance" ne bi smeli pustiti same in zato apeliram na slovenske rojake, naj ne bodo zavistni, če slovenska država vloži nekaj milijonov tolarjev letno v slovensko narodno telo na Koroškem. Naj se vrnem k vprašanju. Seveda drži, da je malomarnost do lastne identitete precejšnja, ampak upoštevati je treba okolje in pritisk, ki se izvaja in vodi do tega, da se Slovenci na Koroškem poslavljajo od svojega naroda. -Kako odgovarja Ljubljana na te dileme? V Sloveniji so politiki, ki se zavedajo tega vprašanja. Nočem delati reklame za posamezne ljudi, vendar je treba izpostaviti predsednika države Milana Kučana, kije, ne glede na svetovni nazor in njegovo zgodovino, eden tistih, ki se tega zavedajo. Kar se tiče vprašanja manjšinske zaščite, vprašanja jezikovne in narodne identitete, je eden zadnjih, ki se tega popolnoma zaveda in podpira našo borbo za obstoj. Ostali se največkrat prijazno smehljajo, rekoč, razumite, da se ne moremo za ceno priključitve k EU prepirati z avstrijskimi politiki. Tako približno se zaključujejo pogovori s ključnimi ljudmi slovenske vlade. - Čez nekaj desetletij se zna Slovencem znotraj Evropske unije dogajati podobno kot danes Korošcem v avstrijski državi. To je po mojem ena ključnih izjav najinega pogovora. Ne smemo misliti, daje sedaj slov- enska narodnostna meja v EU zagotovljena za večne čase. V vprašanje identitete bi morali več vlagati v sami Sloveniji. Ljudem bi morali jasno dopovedati, kaj pomeni biti Slovenec. Na podeželju je ta zavest še dobro zaznavna, v mestih pa plahni. - Koroška in Zgornja Savinjska dolina sta sosedi, vendar razen redkih poskusov posebnega institucionalnega sodelovanja v preteklosti ni bilo zaznati. Se z nazorskim srečanjem zadeve vendarle izboljšujejo? To je tudi namen tega srečanja. V zadnjem času smo imeli precej osebnih in tudi kulturnih izmenjav in srečanj, vendar konkretnega sodelovanja, ki bi dalo rezultate, ni čutiti. Srečanje v Nazarjah je gotovo priložnost za temeljito razpravo o stičnih točkah, kaj lahko koristnega naredi manjšina v savinjsko-šale-ški regiji, in obratno, kako lahko tako sodelovanje nadgradimo in kaj bo v prihodnosti potrebno, da bo čezmejno sodelovanje koristilo narodnostnemu preživetju in življenjskemu prostoru na obeh straneh meje. - Ugotavljava torej, da biti Slovenec, tudi v času globalnih povezav, ni nekaj, česar bi se morali sramovati ali celo tajiti? Vsem bralkam in bralcem želim sporočiti, da naj bodo ponosni, da so Slovenci. Naj so tudi ponosni na svojo malo, a zelo lepo državo. Koroški Slovenci potrebujemo močno slovensko državo, ki bo zmožna podpirati naša prizadevanja. Pogovarjal se je Edi Mavrič - Savinjčan KANTAVTORSKI VEČER ^yr Cisto drugačna zvrst glasbe Pretekli četrtek so v Grabnerjevi hiši v Mozirju člani zgornjesavinjskega študentskega kluba pripravili kantavtorski večer Danijo Kavaša iz Beltincev. Na terasi bara Grabenček so mladim želeli približati malo drugačno zvrst glasbe. DaniKavaš iz Beltincev se poleg glasbe ukvarja še z risanjem stripov in slikanjem. Poleg tega pa za svoje pesmi piše besedila in glasbo. Tematika pesmi se dotika današnjih časov in gospodarskih razmer, v katerih živimo. V preteklem letu seje podal na »malomeščansko« turnejo od Ljutomera do Kopra (tako jo je označil avtor sam), kjer je na nastopil na 35 koncertih v različnih krajih. Turnejo je zaključil v Sarajevu na likovni akademiji na festivalu mladih aktivistov in teoretikov ter ustvarjalcev iz nekdanje Jugoslavije. Izdal je že svoj prvi CD, kmalu pa bo luč sveta ugledal tudi drugi, ki ga pripravlja v sodelovanju z nekaterimi člani skupine Ana Popendan. Marija Sukalo SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA NAZARJE Zlati grb občine letos Leopoldu Škotniku V minulo sredo so v Nazarjah s slavnostno sejo občinskega sveta zaključili desetdnevno praznovanje občinskega praznika. Na seji je župan Ivan Purnat podelil priznanja zaslužnim posameznikom in podjetjem za njihove prispevke k razvoju, ugledu in večji kakovosti življenja v občini. SKLEP o javni razgrnitvi osnutka Odloka o zazidalnem načrtu Ljubno -stanovanjska gradnja "Janezovo polje". 1. Javno se razgrne osnutek Odloka o zazidalnem načrtu Ljubno -stanovanjska gradnja "Janezovo polje". 2. Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih občinske uprave Občine Ljubno, Cesta v Rastke 12, Ljubno ob Savinji vsak delavnik in sicer ob ponedeljkih in torkih od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure, ob četrtkih in petkih od 7. do 14. ure, 30 dni od dneva objave tega sklepa. 3. V času javne razgrnitve bo organizirana tudi javne obravnava osnutka. Javna obravnava bo dne 14.10.2002 ob 18.00 uri v sejni sobi Občine Ljubno. 4. Občani in ostali zainteresirani lahko podajo pisne pripombe, mnenja in predloge na javno razgrnjen osnutek občinski upravi Občine Ljubno. 5. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi. ŽUPANJA OBČINE UUBNO Anka RAKUN, l.r. Na podlagi 37.in 38.člena zakona o urejanju naselij in drugih poseg-ovv prostor (Ur. I. SRS št. 18/84,15/89,37/85,29/86, Ur. I. RS št. 26/ 90,18/93,47/93,71/93,44/97), in 16. člena statuta Občine Ljubno (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin 2/99) izdajam O delu občine v preteklem letu je spregovoril župan Ivan Purnat. Po županovih besedah so v času od lanskega do letošnjega občinskega praznika precej sredstev namenili za gradnjo športnega centra na Lazah, ki ga bodo lahko uporabljali vsi občani, sofinancirali pa so tudi gradnjo garderob in sanitarij všport-nem centru Račnek všmartnem ob Dreti. Začeli so tudi z izgradnjo toplovodnega omrežja v stanovanjskem delu Nazarij. Kljub slabim gospodarskim razmeram v lesni in tekstilni industriji je po Purnatovem prepričanju v gospodarstvu nazorske občine tudi nekaj svetlih točk. Podjetje Cigale je povečalo proizvodne kapacitete, Glinovo podjetje Grit pa je odprlo prenovljeno kotlovnico. V občini so Zlati grb občine Nazarje je župan Ivan Purnat izročil Leopoldu Škotniku (foto: Jože Miklavc) začeli tudi z reševanjem ekoloških problemov. Izgradnja toplovodnega omrežja bo omogočila postopno ukinjanje individualnih kurišč, s tem pa bodo prispevali delček k manj onesnaženem zraku v kraju. Županje na slavnostni seji podelil priznanja, grb občine in zlati grb občine. Priznanja župana so prejeli Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Nazarje za uspešno in prizadevno delo, Jože Bitenc iz Kokarij za dolgoletno in uspešno delo pri Društvu tabornikov rod Sotočje Nazarje, Franjo Pukart za vzorno osemletno vodenje občinskega gasilskega poveljstva, Srečko Urtelj mlajši iz Nazarij za uspešno osemletno delo načelnika civilne zaščite, Šmartnem in Nazarjah pripomogel k ohranjanju kulturne dediščine; podjetje Glin Grit iz Nazarij, ki je z lastnim znanjem in usposobljenostjo prešlo na kurjenje lesne biomase in tako zmanjšalo onesnaženost okolja, ter Anton Bastelj iz Šmartnega ob Dreti, kije kot aktiven član na vseh področjih gasilstva v timskem delu izstopal po nesebičnih prijateljskih odnosih, premišljenih odločitvah in stalni pripravljenosti na delo. Zlati grb občine Nazarje je letos prejel Leopold Škotnik iz Pustega Polja. Škotnik je vrsto let deloval v številnih društvih v kraju. Kot aktivnemu članu PGD Gorica mu je bila zaupana naloga predsednika, Škotnik je oseba humanega duha, ki rad pomaga tistemu človeku, kije pomoči najbolj potreben. Toje dokazal s tesarskimi deli, ki jih je s svoji- grba občine Nazarje za leto 2002 (foto: Jože Miklavc) igralec, veliko pa je pripomogel tudi k obnovi notranjih prostorov dvorane vZadružnem domu v Kokarjah. Sodeloval je pri asfaltiranju cest, napeljavi telefonskega omrežja... mi delavci opravil brezplačno pri Krepljetu na Čreti in Lomšeku v Potoku, koje požar uničil gospodarska poslopja. Marija Šukalo Srečko Fale iz Šmartnega ob Dreti za pomoč pri izgradnji garderob in sanitarij v Račneku. Grb občine Nazarje so prejeli Pavel Bitenc, ki je pripomogel k rešitvi razmer na področju ekologije, sociale in šolstva ter celotne infrastrukture v občini; pater Evgen Ketiš, kije s svojimi dobrimi deli in obnovo sakralnih objektov v pozneje blagajnika in člana nadzornega odbora. Sodeloval je pri obnovi gasilskega doma. Na področju kulture seje izkazal kot dober Da bo svetlo pred vašimi očmi Prihajamo v jesensko obdobje, ki žal prinaša krajše dneve in daljše noči. S premikom ure iz poletnega časa na zimskega, se zadeva zgolj poslabša, saj je tema že skorajda v popoldanskem času. Za varnost na cesti lahko poskrbijo pešci s kresničkami, vozniki pa z brezhibnimi svetilnimi telesi. No, roko na srce, razvoj luči se v zadnjih nekaj desetletjih ni kaj prida pomaknil naprej, če primerjamo razvoj elektronike in ostalih komponent na vozilih. Piše: Igor Pečnik Že stari znani hrošč je imel dvoje luči, ki sta brleli sicer na 12 volt-ni napeljavi, ampak tudi ni bil kaj prida hiter. Dandanes imamo 12 voltno napeljavo in avtomobile, ki so precej hitrejši. V prihodnosti bo menda serijsko 42 voltov. Ampak luči so še kar H4 in H7, kseonske, pa žal samo za doplačilo in bogate žepe. Najdražje so že bikseonske, kar pomeni da je tudi dolga luč kseonska, kajti do sedaj je bila le kratka. Rešitev je z posebnimi lečami, ki usmerjajo svetlobni snop od kratkega do dolgega. Vendar tudi najdražje luči ne morejo nič proti umazaniji, ki se nabere na steklih luči. V preteklosti je bilo čiščenje žarometov enostavno, saj so bili vsi stekleni. Steklo pač ni pretirano občutljivo in na steklenih površinah poškodbe niso pogoste. Z modnimi trendi, pa so se pričele pojavljati moderno oblikovane luči, za kar so proizvajalci uporabili plastiko. Polikarbonatje tako nadomestil steklo, za večjo odpornost pa je lakiran s prozornim lakom. Vendar trdovratna umazanija in nepazljivo čiščenje povzročata poškodbe na laku, kar pa vpliva na svetilno sposobnost luči. Poškodbe pa povzroča- jo še dodaten efekt in sicer bleščanje nasproti vozečih voznikov. Pravilno čiščenje naj vključuje veliko vode in neagresivna čistila. Najprimernejša je krpa z mikrovla-kni, nikakor pa ne kakšna topila, saj leta lahko poškodujejo lak. Poliranje je dopustno le ob izjemnih primerih, ki pa lahko vplivajo na zmanjšanje odpornosti laku. V primeru malih razpok, kijih povzročijo trdni delci, kot so kamni in podobno, pa priporočajo proizvajalci uporabo prozornih epoksidnih smol. Na robu razpoke, pa zvrtajte majhni luknjici in nato za-kitajte razpoko, saj boste tako preprečili nadaljnje širjenje razpoke. Vsekakor pa velja, da čista stekla in brezhibne žarnice omogočajo varnejšo gvožnjo. Otroci so se razživeli v delavnicah, pomoč pa so jim poleg učiteljic nudile tudi mamice (foto: Ciril M. Sem) Osnovnašola Rečica obSavinjijeena tistih šol v naši dolini, ki so letos začele z programom devetletke. Kako so se učenci prvega razreda devetletke navadili na delo v šoli in kaj vse so se do sedaj naučili, so pokazali s kratkim programom v in navdušili obiskovalce, med katerimi so bilitudi mozirski občinski svetniki, saj je bila predstavitev v okviru praznika občine Mozirje. Starši so si ogledali tudi delovne prostore, kjer se nahajajo njihovi prvošolčki med poukom. Rečiški prvošolčki devetletke imajo prostor za igranje, kotiček za počitek in seveda učilnico, kjer se učijo. Ob predstavitvi dela devetletkarjev so pripravili tudi ustvarjalne delavnice, v katerih so učenci prvih razredovin malčki iz vrtca ustvarjali ob pomoči učiteljic. V štirih različnih delavnicah so se otroci skusili v slikanju z barvami za steklo, izdelavi različnih verižic in okrasnih predmetov iz pobarvanih testenin, delali slike z lepljenjem semen ter sproščali energijo v telovadnici na različnih elementih. Marija Šukalo P«*?/ Najini Eti! Kot žamet nežna tvoja je roka, ki skrbno varuje ta najina pota. 1 ljubeznijo prežeta -v srcu so tvoja leta. In sedaj ko z Abrahamom se srečuješ, srčeca najina ti osrečuješ! Hvala ti Eta, da naju rada imaš, hvala za vso srečo, ki nama jo daš. Tvoja Kristina in Jaka Nini Kos iz Nazarij, iz srca čestitamo ob opravljeni diplomi! KOLOVRAČKI VINOGRADNIK Obnovljeno tudi tretje kužno znamenje Na liniji Loke - Ljubija - Kolovrat stojijo tri kužna znamenja. Skupaj tvorijo črto ali mejo, ki je ločevala kraje s kugo od tistih brez nje. Vsa tri znamenja so po zaslugi krajanov obnovljena. Zadnjega znamenja oziroma njegove obnove so se lotiti kar krajani, ki imajo širom Kolovrata posajene svoje vinograde. Ob otvoritvi kužnega znamenja na Kolovratu, kije bila 15. septembra, je uvodoma spregovoril pobudnik obnove Ivan Zupan, za njim pa kustos slovenskega pokrajinskega muzeja Aleš Stopar. Poudaril je veliko vlogo ljudi, ki so v določenih zgodovinskih trenutkih znali obrniti kolesje časa v svoj prid. Premagovali so nesreče, vojne in bolezni, vsem tem pa posvečali razna znamenja. Prava posebnost so kužna, ki dokazujejo, da Slovenci na to zemljo nismo prišli šele včeraj, kar bi nam radi nekateri vtepli v glave. Osrednji zavetnik kužnega zna- Kolovratu je, lahko bi si mislili, sv. Martin. Na njegovi levi je sv. Florjan, na desni strani pa sv. Rok. Izbiro zavet- varstvo. Rok je znamenje zdravja ogenj pa je element, ki kugo ubija. Za Martina so se vinogradniki odločili enoglasno, saj ta predel po njihovi zaslugi slovi kot dober vinogradniški predel. Za poslikavo je poskrbela Lizika Kosmač, za blagoslov pa domača duhovnika Sandi Koren in Stane Nežič. Obnovljeno kužno znamenje v Kolovratu je dobilo z dnevom, ko so se vinogradniki odločili za njegovo obnovo, nov pomen. Postalo je namreč kraj zbiranja in skupne skrbi, ki je ves čas združevala enako misleče. Gotovo bo tako tudi naprej. Morda že ob praznovanju Martinovega, ko bo tudi v tem delu Slovenije svetnik iz mošta naredil vino. Benjamin Kanjir KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Regijski turnir šolanih psov V okviru praznika občine Mozirje je zgornjesavinjsko kinološko društvo na poligonu v Varpolju organiziralo regijski turnir šolanih psov. Kljub slabemu vremenu se je tekme udeležilo 38 tekmovalnih parov iz cele Slovenije. Vodja enote reševalnih psov Ferdo Hrovat je po končanem tekmovanju povedal, da je tekma potekala v prijateljskem vzdušju in da so tekmovanje kljub začetnim tehničnim zapletom uspešno pripeljali do konca. Rezultati: Kategorija ISPA: 1. RokTrobevšek, KD Duplica, 2. Mariša Brezočnik, KD Brezno, 3. Ferdo Hrovat, KD Zgornjesavinjske doline. Kategorija ISP B:1. Bojan Klančnik, KD Pluton, 1. Milan Kozjak, KD Brezno, 3. Roman Ahac, KD Trbovlje, 3. Sebastjan Terbovšek, KD Zgornjesavinjske doline. Kategorija ISP C: 1. Danilo Tertinek, KD Brezno, 2. Jože Bola, KD Trbovlje, 3. Franc Kure, KD Slovenj Gradec. Kategorija IPO 1:1. Henrik Gjerkeš, KD Slovenj Gradec, 2. Rado Lukane, KD Trbovlje, 3. Milan Bogdanovič, KD Ptuj. Kategorija IPO lil: t. Tone Ribič, KD Trbovlje. NAJBOLJŠI NAMOČILI PLOVCE Vedno zanimiv Kojčev memorial Na ribniku ob Mozirskem gaju je 21. septembra potekala 5. tradicionalna tekma za memorial Milana Kojca. Slednji je bil častni član mozirske ribiške družine vse od ustanovitve, prijatelj ribištva, rib in narave nasploh. V njegovo čast že vse od njegove četkom tekme zadišale okoli ribnika, smrti mozirski ribiči vsako leto or- Med domačimi tekmovalci je to na-ganizirajo tradicionalno tekmo na- jbolj izkoristil Miro Finkšt, ki se je jboljših slovenskih ribičev v lovu s povzpel do drugega mesta, plovcem. Letošnje tekme se je Pokale najboljšim trem ude-udeležilo kar 35 posameznikov iz ležencem je podelil župan Jože vse Slovenije, kijih od pričakovanja Kramer, saj je bil memorial uvrščen dobrih ulovov ni odvrnilo niti v program prireditev ob praznovan-deževno vreme. Domačo ribiško ju občine Mozirje. Prehodni pokal družino so zastopali štirje člani, ki so najboljšemu posamezniku pa je uspešno izkoriščali poznavanje podelila Helena Kojc, kije Milanovo domače vode in njenih prebivalcev, ljubezen do voda tudi najbolje Seveda s pomočjo skritih receptov poznala, raznolikih vab, ki so že pred za- Benjamin Kanjir Savinjčan VIŠKO PRIZNANJE FRANSOCKE VLADE ZGORNJSAVINČANU Odličje za zasluge med drugo svetovno vojno Pred Napoleonovim spomenikom ilirskim provincam v Ljubljani je sredi septembra prejel civilno odlikovanje francoske vlade za zasluge za Francijo med drugo svetovno vojno Alojz Jeraj s Pobrežij. Pred delegacijo iz Francije mu jo je izročil izredni in pooblaščeni veleposlanik francoske republike v Sloveniji Oliver de La Baume. Alojzu Jeraju s Pobrežij (levo) je priznanje francoske vlade izročil veleposlanik francoske republike v Sloveniji Oliver de La Baume (foto: Marija Šukalo) Alojz Jeraj je bil v začetku druge svetovne vojne kot devetnajstletnik mobiliziran v nemško vojsko. Po urjenju na Tirolskem je bil poslan v severno Afriko na fronto. Takoj po prihodu na fronto je našel pot k zaveznikom. Želel seje vrniti v domovino in se priključiti partizanom. Vendar so zavezniki to možnost odklonili in ga pripravili do tega, da je kot prostovoljec vstopil v francosko armado, v enoto tujske legije. Jeraj se je v času druge svetovne vojne boril na fronti v Tuniziji. Sodeloval je v tudi vzavezniški invaziji Marseillu ter nato v bojih za osvoboditevjužne Francije in v bojih v notranjosti Nemčije, kjer je bil ranjen. In prav zaradi slednjih si je prislužil tako visoko odlikovanje. Marija Šukalo SLIKARSKI EXTEMPORE 2002 Kapljice drugačnosti V Mozirju in okolici je med 18. in 21. septembrom potekalo osmo tradicionalno srečanje akademskih in amaterskih slikarjevz naslovom Mozirski gaj 2002. Organizatorji iz Kulturnega društva Jurij Mozirje mozirski extempore od ostalih, ki skozi vse leto potekajo širom Slovenije, ločijo predvsem zaradi dodatnih študijskih vsebin. Tako se je v okviru prvega, delovnega dela druženja, poleg slikanja odvijalo tudi predavanje na temo Atosa, grškega otoka in pravoslavnih samostanov, ki so njegovo bistvo. Predsednik društva Jure Re-penšekje slikarsko srečanje namenil krajanom. Ob pogledu na umetnike, ki ustvarjajo v samem Mozirju in Mozirskem gaju, se mimoidoči hote ali nehote likovno izobražujejo, spoznavajo drugačne poglede vsakdanjih motivov in neznane energije, ki so lastne zgolj slikarskim dušam. Opazovanje slikarjev med delom ni ravno običajno, zato je privlačnost tega extempora še toliko večja in občutnejša. Letos se je slikanja motivov iz življenja Mozirja lotilo 13 slikarjev in sicer: akademski slikarji Vinko Železnikar iz Mengša, Lucijan Bratuš iz Ljubljane in Dimitar Malidanov iz Makedonije. Poleg njih so ustvarjali še Walter Mischkulnig iz Avstrije, Vojko Gašperut iz Kopra, Nina Dorič iz Moravč, Drago Jerman iz Brda pri Lukovici, Peter Matko iz Šmartnega ob Paki, Mojca Semprimožnik iz Vojko Gašperut med razlago svojih del (foto: Benjamin Kanjir) Gornjega Grada ter domačini Marjana Verbuč, Danica Janžovnik, Milica Zupan in Jure Repenšek. Po štirih dnevih delovnega dela extempora je bila 21, septembra v Slomškovi dvorani postavljena na ogled delovna razstava nastalih del. Ustvarjeno je s svojega vidika ocenil akademski slikar Denis Senegačnik, kije na srečanju pred leti tudi sam že deloval. Poudaril je pomen nastajanja slikarskih del izven običajnih ateljejev. Za vsakega slikarja je to določen izziv, ki v njem poraja nove energije. Problemi, s katerimi se soočajo izven ustaljenih delovnih prostorov, so porok, da vsak slikar slika z drugačnim, neobičajnim pristopom. S tem raste kvaliteta nastalega, posameznik pa izlušči iz sebe nove ideje, kijih v ateljeju ni. Te majhne kapljice drugačnosti so bistvo extempora in vzrok, zaradi katerega seje vredno družiti s sebi enakimi. Drugi del slikarskega druženja bo potekal novembra. Sestavljen bo iz predavanja mentorja extempora dr. Jožeta Muhoviča in seveda razstave, ki bo na ogled v prostorih Galerije Mozirje. Benjamin Kanjir OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE Na trgu 20, Mozirje vabimo vas na krvodajalsko akcijo: v nedeljo, 29.9.2002 od 7 do 11 ure v OŠ Luče Vljudno vabljeni ! TUDI VI LAHKO POMAGATE REŠEVATI ŽIVLJENJA Piše: Aleksander Videčnik Morda se vse premalo zavedamo kaj pomenijo pripovedke za kulturno izročilo nekega naroda. Slovenci imamo glede tega bogato dediščino, ki jo pa velja vedno znova obnavljati, da se med nami ohrani. ZMAJ V JEZERU Za zmaje se ve, da so bili krute živali in zelo požrešni. Tako je bilo tudi z zmajem, ki je živel v velikem jezeru v dolini, kiji zdaj pravimo Logarska. Prebivalci so mu morali vsak dan pripeljati k jezeru deklico, da jo je zadavil in požrl. Kmalu ni bilo nikjer več dekleta, da bi z njim nasitili hudobnega zmaja, le grajska deklica v gradu pod Raduho je še trepetala za življenje. Da bi rešil hčer, je graščak razglasil po vesoljni deželi: "Tisti, ki bo ukrotil zmaja, dobi grad in še lepo hčer za ženo." Javil seje mlad grajski hlapec. Graščak mu je dal bridki meč in mu naročil, naj zmaju odseka srednjo glavo, kajti imel kar tri. Fantje zavil kjezeru in čakal na zmaja. Resje ta flko še ne veš... Tako so zapisali leta 1931, ko so sporočali ljudem posebnosti tedanjega časa: V Nemčiji se vsakih štiriindvajset sekund rodi po eno dete, medtem, ko umre vsakih dvainštirideset sekund ena oseba. To pomeni, da se v Nemčiji vsak dan rodi tri tisoč šesto ljudi, umre pa jih okoli dva tisoč. - Človeški lasje sestojijo iz šestih različnih plasti. Črni lasje so debelejši od plavih. - Ker pritiska teža človeškega telesa na gležnja v nogah, se nožni hrustanec tekom dneva skrči. Ljudje, ki morajo veliko tekati in stati, so zvečer za 1,5 do 3 cm manjši, kakor zjutraj, ko vstanejo. - Največ pritlikavih ljudi živi na Madžarskem. Nikjer po Evropi jih ni toliko kakor tam. - Največja ležišča železa so v Kurski guberniji, med Moskvo in Azovskim morjem v Rusiji. - Največja cerkev na svetu je cerkev sv, Petra v Rimu, kjer ima 54.000 ljudi prostor. Milanska stolnica ima prostora za kakih 37.000 ljudi in cerkev sv. Pavla v Rimu za 32.000 ljudi. Stolnica v Kölnu ob Reni ima prostora za 30.000 obiskovalcev, cerkev sv. Pavla v Londonu in cerkev sv. Petronija v Bologni pa za 25.000 ljudi. - Človeško oko se razvija do petnajstega leta; tedaj začne počasi in stalno pešati. To dejslvo omogoča vsakemu očesnemu zdravniku, da lahko s precejšnjo gotovostjo ugotovi pacientovo starost. Domače pripovedke kmalu pomolil glavo izvode, hlapec pa jo je hitro odsekal. Toda ni bila srednja, tako, da je ranjeni zmaj rjul od bolečin in hlapca takoj požrl. Tudi drvar, kije kot drugi šel nad zmaja,je doživel enako usodo, saj je prav tako zadel stransko glavo. Kot tretji se je v gradu oglasil mlad pastir in vprašal graščaka, če bo držal obljubo, ki joje dal. Graščakje pritrdil in mladi fant seje lepo zahvalil za meč in odšel k jezeru, še prej pa je dejal: "Z zmajem bom opravil brez meča." Graščakje menil, da je tudi tokrat zamanj poslal nekoga nad zmaja. Toda pastir sije izmislil nakano. Velikega volaje iztrebil, vanj vsul več sto-tovživega apna in žival spetzašil. Koje lačni zmaj ob jezeru zagleda vola, gaje hitro požrl. Toda kmalu je začutil strašne bolečine in pričel je piti vodo. Vso je izpil, da se je jezero izsušilo. Pa je bila bolečina huda kljub veliko popite vode in kmalu je rjoveč poginil. Pastirje dobil, kar je graščak obljubil, in živel je še dolgo srečno in veselo na gradu pod Raduho. V prekrasni dolini pa ni bilo več jezera; lepo je ozelenela, postala je pravi raj - Logarska dolina. KRUH IN PALČEK Nekoč je bilo povsod dovolj ubogih ljudi, ki so prebivali vskromnih kočah in si zdelom služili svoj skromen vsakdanji kruh. Še tako močan človek se navsezadnje postara. Tedaj pa je za kruh hudo, saj si ga ne more več prislužiti. Tako je bilo tudi s starčkom v vasici pod Menino. Lačen je vzdihoval: "Ko bi mi vsaj kdo dal skorjo kruha, pa čeprav le toliko, kot ga poje palček." Tedaj je izpod postelje zaslišal droban glasek: "Ali me ti kličeš? Jaz sem palček." Starček je palčka postavil na mizo in mu dejal: "Ostani pri meni, da mi ne bo dolg čas." Možic pa ni bil za to: "Me preveč zebe, v moji podzemski jamici je topleje." Starček seje domislil in odpre pokrovček čedre; v njej pa je postlal palčku, da mu je bilo toplo. Tako je palček nosil revežu hrano in drugo, kar je potreboval. Dedek je nekega jutra dejal, da pojde na sejem v Gornji Grad in tam kupi kozo, ki bo mu dajala mleko, da ga bosta imela oba dovolj. Palček je prosil: "Vzemi me seboj!" Dedek je palčka v čedri res vzel na sejem. Tam so nekateri občudovali lepo čedro in jo hoteli kupiti, pa dedek na to nikakor ni pristal. Koje zagledal lepo kozo, je vprašal lastnika, koliko je vredna, ta pa je hitro odgovoril: "Zlatnik in čedra, pa bo vaša." Nič ni bilo iz te kupčije in dedek tudi ni odgovarjal na ponudbe, da mu ta ali oni sejmar da tobak, saj je bila čedra hladna. Končno je uspel dobiti za zlatnik kozo in z njo šel proti domu. Od tedaj dalje je bilo v hiši vedno dovolj mleka. Ko pa je dedek umrl, so vaščani vso njegovo kramo pobrali, le čedre ni maral nihče. Tam v kotu je samevala in tisti, ki jo bo našel, bo imel v življenju veliko sreče, saj ga bo osrečeval palček, kije v njej. 3oeri Koledar družbe svetega Mohorja za leto 1922je prinesel tudi tole modrovanje izpod peresa Frana Zorca: Človek ne sme nikogar obsoditi, ker ga ne zna presoditi. Kdor ima denar, spoznava svet, kdor ga nima, spoznava ljudi. Nehvaležnost je slab spomin srca. Kdor hoče, da se bo o njem govorilo, naj kako neumnost naredi. Nekateri človek šele potlej izpregleda, ko so ga preslepili. Pridobi si zlata kolikor rabiš, modrosti pa kolikor moreš. Če pameten človek kako neumnost naredi, ga brž pol sveta posnema. Kar moreš storiti, o tem se posvetuj z mnogimi; kar hočeš storiti, to le zaupaj malokomu; kar pa boš storil, to zase ohrani. Neverjetno je, koliko sitnih ljudi je lahko na najmanjšem prostoru. Kako neumen je, kdor se napihuje: bolj se napihne, bolj je votel. Itn 4 Pv 1 m mm a Mf ^ p jf* r n tpL f 3 w(T ’ tf ~ $i f-a *^TJ BUf / V Mozirju so leta 1935 igrali zahtevno igro Slehernik. Režiral jo je Vili Platovšek. Na sliki je dobro viden, saj stoji v sredini. Sliko nam je poslala Olga Marolt iz Mozirja. DOL PRI GORNJEM GRADU Redko in nezaščiteno V zaselku Dol med Novo Štifto in Gornjim Gradom, na desnem bregu Drete, so pred leti odkrili oligocenske korale, ki predstavljajo redko, a najlažje dostopno tovrstno nahajališče v Sloveniji. Del koral, školjk, polžev in kamnin je razstavljenih v gornjegrajski muzejski zbirki, po pripovedovanju domačinov pa je precej redkih kamenin našlo svoj prostor tudi v zasebnih zbirkah poznavalcev tovrstnega blaga. Med tistimi, ki so tako aii drugače preučevali gornjegrajsko nahajališče, je tudi precej tujih strokovnjakov, ki so svoj čas svoja odkritja v velikih količinah brez nadzora izvažali iz države. "Zadeve so strokovno in turistično zanimive," je prepričan geolog Samo Marinc, "zato bi jih bilo treba zaščititi. Kako to storiti, pa je seveda drugo vprašanje," pravi Marinc, ki ocenjuje, da so gornjegrajski fosili stari nekaj milijonov let. Vsekakor bi bilo vredno nahajališče ob ustrezni zaščiti tudi turistično tržiti, karse menda posvetu v podobnih primerih tudi dogaja. Savinjčan ŠMARTNO OB DRETI Živahno ob občinskem prazniku Občine Nazarje V nedeljo se je iz Račneka, športnega kompleksa v Šmartnem ob Dreti, podalo na rekreativno vožnjo s kolesi okrog dvesto kolesarjev. Petnajst kilometrov dolgo pot so pričeli v sončnem vremenu, prevozili-so Pusto Polje, Potok, Kokarje dčfNazarij ter Trnovec, Pobrežje do vrha Brda, kjer jih je presenetil dež. Po vrnitvi v Šmartno ob Dreti so člani športnega društva v Račneku predali namenu nove garderobe in sanitarije v športnih objektih. Jože Miklavc PODMLADEK PGD REČICA OB SAVINJI Udeležba na tekmovanjih poveiana z visokimi stroški V PGD Rečica ob Savinji že vrsto let skrbijo za podmladek. Otroci od 7 leta naprej se urijo na gasilskih vajah, kjer ob pomoči mentorjev, ki skrbijo za več kot štirideset uka željnih glav, spoznavajo delo in pomen gasilstva nasploh. V letošnjem letu so dosegli številne dobre uvrstitve na večih tekmovanjih. Pionirji so nastopili na tekmovanju za memorial Matevža Haceta in od triinštiridesetih ekip osvojili šesto mesto. Za boljše rezultate ali mogoče medalje pa ekipa ni izpolnjevala starostnih pogo- jev, saj je znano, da so ti povezani s štartno osnovo. Na tekmovanju Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline v Logarski dolini sredi septembra pa so bili boljši. Med devetnajstimi ekipami pionirjev in osmimi mladinskimi ekipami so mati rečiški gasilci pri pionirjih osvojili dve drugi mesti, medtem ko so mladinci v svoji kategoriji osvojili dve prvi. Štirje pokali na enem tekmovanju so po besedah Cirila Turka, mentorja najmlajših, velik uspeh in so odraztrde-ga dela mentorjev z najmlajšimi. Kljub temu, da vse temelji na prostovoljnem delu, pa je udeležba na različnih tekmovanjih s tako številno ekipo povezana z visokimi stroški, kijih mora pokriti društvo. Za tovrstne dejavnosti, je prepričan Turk, bi morali najti kakdrugvir financiranja. Marija Sukalo JOŽE BIDER Z DOL SUHE Srebrna medalja za zgrabljalnik na radgonskem sejmu Jožeta Bidra iz Dol Suhe pri Rečici ob Savinji najbrž ni potrebno posebej predstavljati. Številna priznanja in odličja, ki jih je prejel za dosežke in inovacije v kmetijstvu, sama po sebi govorijo dovolj. Lanskoletni srebrni medalji z Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni in srebrni medalji na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju ter sejemskemu priznanju Mestnega sveta Mestne občine Celje za traktorski sekalnik lesa se je letos pridružila še srebrna medalja za zgrabljalnik sena, pritrjen na traktorsko prikolico. Odličje je prejel na radgonskem sejmu. .irt(Wteila (fòtp: Jože Miklavef’ s kančkom ironije. Kljub temu, daje vodenje delavnice predal sinu Bojanu, pa Jože pri sno- Prednost takšnega sistema je, da sproti, ko traktorist pobira seno ali silažo, tudi zgrabljuje. Poleg tega je pobiralna prikolica bolj enakomerno obremenjena, saj je seno razporejeno po celi dolžini in ne samo na sredini, kot je pri pobiranju zgrabkov. Zaraditegaodpadefazazgrabljevan-ja, posledično tudi traktor in traktorist, prihrani pa se čas. »Idejo za kombinacijo prikolice in zgrabljevalnika sem dobil, ko sem nabavil novo pobiralno prikolico. Čudi me, da se tega že niso spomnili Sipovi strokovnjaki, ki tovrstne prikolice izdelujejo,«jeosvojem novem »izumu« pripomnil Biderter nadaljeval: »Vsi moji novi stroji so bili plod večletnega dela, ta inovacija pa je dozorela v pičle pol leta, saj sem želel izboljšati delo doma na kmetiji in si s tem prihraniti dodatne stroške in čas.« Jože Bider s priznanjem iz radgonskega kmetijskega sejma (foto: Jože Miklavc) Sn-tirno pri plačilu razstavnega prostora. »Osem dni sejma stane toliko, kot stane štirinajstdnevno bivanje za dve osebi v kakšnih toplicah,« dodaja Bidrovi stroji so bili predstavljenitudi na letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, kjer si jih je ogledalo veliko število obiskovalcev. O ceni, ki jo morajo plačati za razstavni prostor na sejmu, pa je Bider kritičen, saj je prepričan, daje cena za peščico tistih podjetnikov inovatorjev, ki na sejmu vztrajajo vsa leta, znatno previsoka. Ti bi po Bidrovih besedah lahko imeli določene ugodnosti oziroma popust vanju in izdelavi različnih strojev ni rekel zadnje besede. Ob pomoči sinov Bojana in Robija postori to in ono ter išče nove ideje za inovacije, ki bodo olajšale delo na kmetiji. »Eden tovrstnih izdelkov je že na preizkušnji,« se je ob koncu pogovora namuznil Bider, »vendar naj ostane skrivnost. Ko bo izdelan do potankosti in preizkušen, ga bomo predstavili na sejmu in ga začeli izdelovati za trg.« Marija Sukalo TURISTIČNA KMETIJA ŽIBOVT Človek ima le dve roki in eno življenje Kmetija Martine in Žarka Poličnik iz Logarske doline leži le nekaj kilometrov od mejnega prehoda Pavličevo sedlo. Pri Žibovtovih, kot se po domače reče, se ukvarjajo predvsem z gozdarstvom in živinorejo, ki jo dopolnjujejo s predelavo mleka in turizmom na kmetiji. Obdelava zemlje je sedaj strojna, v preteklosti pa je bila tudi ročna. Ob hiši stojita še mlin in žaga ter sušilnica sadja, kjer sušijo predvsem ekološko pridelane pridelke. Pri Poličnikovih se namreč niso nikoli ukvarjali z intenzivnim kmetovanjem. Ekološka kontrola za sabo potegne številne papirne evidence, za katere pri Žibovtovih skrbi gospodar Žarko, medtem ko so predelava mleka in obiskovalci Martinina skrb. »Petindvajset letsmo oddajali mie- in osebno zadovoljstvo.« Danes ko ljubljanskim mlekarnam in se lahko pri Poličnikovih mimoidoči po-soočali z različnimi ovirami in visoki- potniki poskušajo več vrst različnega Martina Poličnik je upravičeno ponosna na sire, ki so dobili že vrsto priznanj (foto: Ciril M. Sem) mi stroški, zato smo pred dobrimi sedmimi leti začeli mleko sami predelovati. Pri vsem tem je bil začetek zelo težak. Ni bilo zakonske usmeritve in ne uradnih smernic, kako naj bi predelava na kmetiji potekala. Bili smo prvi v naši dolini, ki smo uradno doma začeli s predelavo mleka v sire in druge mlečne izdelke, na tem področju smo orali ledino,« se začetkov spominja Martina, ki si je svoje, danes bogate izkušnje, pridobivala s trdim delom doma in prebiranjem strokovne literature o tovrstni dejavnosti. »Če te nekaj zanima, dolgo iščeš in preizkušaš do potankosti. Vse pa je odvisno od tvoje iznajdljivosti. Vsekakor pa so največji kri-. tiki mojega dela moji domači, ki hitro ocenijo okuse mojih sirov.« Žibovtov sir je poznan tudi ocenjevalcem dobrotslovenskih kmetij na Ruju, saj so ravno ti siri tisti, ki na Ruju vsako leto žanjejo različna visoka priznanja za kakovost. Letos je Martina prejela zlato priznanje za sir z orehi, medtem koje dimljen sir dobil srebrno priznanje. »Priznanj se je v teh letih, od kar se ukvarjam s predelavo mleka v mlečne izdelke, nabralo veliko. Pomenijo mi potrditev mojega dela in so pokazatelj kakovosti. Mojemu delu dajejo poseben pečat sira, skuto, kislo mleko in jogurte z različnimi sadnimi dodatki. Poleg tega lahko uživajo v čudovitem pogledu na bližnje vrhove, otroci pa ob domačem hlevu lahko krmijo kokoši ali race ter občudujejo prašiče, ovce in govedo, ki se pase v bližini hiše. V neposredni bližini je tudi čebelnjak, zatojim tudi čebelarjenje ni tuje. Žibovtovi so člani solčavske zadruge, kije bila ustanovljena letos. »Zadruga je velika pridobitev za vse solčavske kmete. Do sedaj smo morali živali na zakol voziti v Kamnik ali Celje. Prav to, upam, da se bo z ustanovitvijo zadruge rešilo. Preko nje bomo lahko kmetje tržili tudi svoje tržne viške,«je prepričana Poličnik-ova. Združevanje v EU je po mnenju Poličnikove nuja, ki pa bo prinesla veliko bolečih stvari za marsikaterega kmeta. »Kjer so mladi na kmetijah,«je prepričana Poličnikova, »bodo te ostale, velikojih bo propadlo, ravno zaradi povezovanja v EU.« Pred dvema letoma so z izgradnjo nove hiše odprli vrata svoje kmetije tudi stacionarnim gostom, predvsem tistim, ki so ob vikendih pogosto obiskovali Žibovtove in pri njih poskušali mlečne dobrote. »Ravno ti gostje so najboljša reklama. Našo kmetijo poznajo že od prej, sedaj pa s sabo pripeljejo še prijatelje in znance,« z veseljem poudari gospodinja, ki vse poletne mesece posveti gostom. Pri vsem soji seveda v pomoč tudi hčerka Simona, ki je na pedagoški fakulteti, ter sinova Tomaž, študent gozdarstva, in dijak Jure. Prostega časa skoraj ne poznajo. "Če pa se že najde," pravi Žibovtova, "se rada odpravim na travnik, kjer si ob nabi- ranju zdravilnih zelišč, karje moj hobi že od otroštva, spočijem, ob pogledu na bližnje planine pa naberem novih moči za delo." Načrtov in idej za prihodnost pri Žibovtovih ne manjka, hkrati paje Martina prepričana, daje za vse potreben čas: »Več kot delati človek ne more, saj ima le dve roki in eno življenje.« Marija Sukalo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠMARTNO OB DRETI Uspešni na jubilejnem srečanju v Tuhinju PGD Šmartno v Tuhinju je letos gostilo jubilejno 10. srečanja gasilskih društev z imenom Šmartno. Na družabni in predvsem zabavni, športni prireditvi so sodelovali tudi člani PGD Šmartno ob Dreti, ki so z osvojitvijo dveh pokalov in drugim mestom v skupni razvrstitvi dosegli doslej svoj največji uspeh. PGD Šmartno ob Dreti - uspešni na jubilejnem 10. srečanju (foto: Franjo Pukart) Vseh osem gasilskih društevz imenom Šmartno seje tokrat zbralo v Tuhinjski dolini. Po že prej pripravljenem urniku srečanja in opisu pravil iger, so se v dopoldanskem času najprej pomerili nogometaši, popoldne pa je bilo rezervirano za družabno, zabavne igre s poudarkom na šaljivi gasilski tematiki, zato smeha, šaljivih prizorov ter dobre volje res ni manjkalo. Čeprav so na takšnih družabnih srečanjih zmagovalci prav vsi, pa je bilo na koncu le treba sešteti točke posameznih iger in razglasiti vrstni red najboljših. Skupno zmago so tako zasluženo slavili domačini iz Tuhinja, takoj za njimi seje uvrstila ekipa Šmartnega ob Dreti, tretje mesto pa je pripadlo gasilcem iz kraja ob Paki. Res lep uspeh »zadrečkih« Šmarčanov in prava vzpodbuda za prihodnje leto, ko prav oni gostijo tradicionalno, n. srečanje. Franjo Pukart KONČNI IZID GLASOVANJA ZA Aj NATAKARJA/ICO 2002 B/S/H/ BSH HSH!AP»SII«o.»_S«.'»IJSKAC 3a HAZ-ÜUE ®“k&m Lestvica devetih naj: Betka Ročnik, f Semprimožnik, Homec 1635 ^ J \ Urška Poplas, Pri Urški, Bočna 1250 Helena Pečovnik, Pizzerija 902, G. Grad 1238 Fanika Jurjevec, Dragica Plesnik, Petra Marolt, Šport center Prodnik Na Razpotju, Logarska d. Grabenček, Mozirje Mitja Felicijan, Grad Vrbovec, Nazarje Marjeta Bezovnik, Miloš Pečovnik, Kegljišče, Ljubno Hotel Plesnik, Logarska d. Sledijo: Silvija Forštner 56, Majda Funtek 52, Marija Kaker 46, Renata Kramer 35, Anja Mikek 30, Mojca Korenjak 27, Rok Potisek 23, Stane Pfeifer 19, Maksima Mlačnik 19, Blaženka Bezovnik 14, Nada Praprotnik 10, Renata Stenšak 10, Branka Pistotnik 9, Marjan Prodnik 7, Jožefa Jurek 6, Monika Dečman 6, Deja Mavrič 6, Marija Štiglic 5, Polona Podsedenšek 4, Ivica Krivec 4, Branko Šuštarič 4, Jožica Praznik 3, Fanika Robnik 3, Boštjan Polak 2, Daniel Polak 2, Nada Suhoveršnik 1. SEŠTEVANJE GLASOVNIC IN ŽREBANJE DOBITNIKOV NAGRAD :J~ “------- Članom komisije je bilo vse bolj vroče V torek, 24. septembra, zvečer seje na uredništvu Savinjskih novic odvijal končni in ključni del akcije izbora Naj natakarja/Naj natakarice Zgornje Savinjske doline 2002. Zbrala seje petčlanska komisija, kije izvedla preštevanje glasovnic za posamezne natakarje in natakarice, za katere ste zagnano glasovali v sedmih krogih glasovanja. Na naslov Savinjskih —Mi novic ste tako po- .....ii slali skupaj never- f H jetmh 6054 glas ■F ovnic. Članom ko- misije je proti koncu seštevanja postajalo vse bolj vroče, naraščala je napetost... in razglašen je bil končni izzid, ki je razviden iz razporeda levo. Največ glasov je dobila Elizabeta (Betka) Ročnik, katero bomo vteh dneh obiskali in ji podelili priznanje. Ne zamudite prispevka o obisku in pogovoru z njo v prihodnjih številkah vašega časopisa. S tem pa se delo za našo komisijo, sestavljali so jo Pavel Bitenc, Igor Solar, Cvetka Ka-dliček,Vesna Petkovšek in Mojca Ma-rolt-Bastl, še ni zaključilo. Iz koša v katerem so bile zbrane vse glasovnice, je bilo treba med glasovalci izžrebati dobitnike treh praktičnih nagrad. Žreb je določil takole: 1. nagrado UNIVERZALNI KUHINJSKI APARAT (multipraktik), ki ga podarja podjetje BSH iz Nazarij, prejme MIHAELA LEKŠE, Praprot-nikova 30, Mozirje. 2. nagrado RAČUNALNIŠKO MIZICO, ki jo podarja podjetje Glin K&M iz Nazarij, prejme SLAVKO ZBIL, Ljubija 12, Mozirje. 3. nagrado OSVEŽILEC ZRAKA, ki ga podarja podjetje Kovinoplastika Benda iz Nazarij, prejme FRANC SELIŠNIK, Robanov kot 6, Solčava. Naj natakarici in dobitnikom nagrad ISKRENO ČESTITAMO! KOLESARSTVO »Heli« dvakrat drugi Andrej Marovt Helešič je res kot vino, starejši je, boljši je. Na tradicionalni dirki na Vršič je v absolutni konkurenci zaostal le za trenutno nepremagljivim Miranom Cvetom iz Zagorja, takšen vrstni red pa je bil tudi naslednjo soboto, na dirki Vipava - Nanos. Heli na gostotlakovanih serpetinah, ki so značilnost ceste na Vršič Začetek septembra je bil spet v znamenju tekme na Vršič, ki sicer ne šteje za noben pokal, je pa izredno odmevna in tu se zbere skoraj vsa smetana domačega kolesarslva. 14-kilometrski vzpon s 25 serpetinami je bil s strani Andreja premagan v natanko 35 minutah, karje izenačenje starega rekorda, zmagovalec pa je porabil še 20 sekund manj. Da je ljubenski ekstremist res v izvrstni formi, pove tudi podatek, da ga direktor njegove ekipe Swatch Novice Extreme, Primož Čerin, že nekaj časa postavlja za prvega moža, pomoči pomagačev pa na zadnji, specifično gorski dirki, ni potreboval. Naslednjo soboto se je »Heli« udeležil dirke za slovenski pokal, ki se je strmo vzpenjala iz Vipave na Nanos. Tudi tu seje odlično odrezal in z drugim mestom spet zaostal le za Zagorjanom, kije sto zmago prevzel tudi vodstvo v skupni razvrstitvi omenjenega pokala. Andreju tako ostaneta le še dve tekmi za ponovni prevzem vodstva, vendar bo ob formi Cveta to zelo težko. Ni pa nikoli razočaran, če ga premaga boljši konkurent, in to je odlika vseh velikih športnikov, kar Andrej nedvomnoje. Franjo Pukart KOŠARKA KK NAZARJE - SLOVENSKI POKAL + 35 za Prebold Nazarčani so si z visokim porazom na gostovanju pri Preboldu v prvi tekmi prvega kroga košarkarskega pokala Slovenije najbrž že zapravi!: vse možnosti za napredovanje, kjer bi jih pričakala vsem dobro znana in zanimiva Union Olimpija. Neizkušenost, neuigranost, pa tudi slabo vodenje tekme so bili glavni vzrok neuspeha. Ekipa Davidovega Hrama je v letošnji sezoni doživela korenite spremembe, zato ni pričakovati uspeha kar čez noč. Znovim trenerjem seje zagotovo spremeniltudi koncept igre in še kar nekaj časa bo potrebno, da se njegove zamisli realizirajo in uigrajo. Prve tekme bodo dober pokazatelj, ali je bila izbira novih igralskih okrepitev prava. Tekma v Šempetru je bila zanimiva le prvo četrtino, ko so se »Hramovci« še nekako enakovredno kosali z domačim drugoligašem, v nadaljevanju pa so prišle na površje večje izkušnje Spodnjesavinjčanov in visok poraz je bil neizbežen. Povratno srečanje bo v sredo, 25, septembra, v športni dvorani v Nazarjah, končni rezultat tekme KK Prebold:KK Davidov Hram 94:59 pa domačinu ne ponuja veliko možnosti za uspeh. Franjo Pukart MEDNARODNI SODNIŠKI ROKOMETNI PAR REPENŠEK-POŽEŽNIK Evropska sojenja Darko Repenšek in njegov sodniški »partner« Janko Požežniksta pred nekaj dnevi odpotovala v Nannover v Nemčijo, kjer na zaprosilo nemške rokometne zveze sodita prijateljsko mednarodno tekmo moških reprezentanc Nemčije in Švedske. Gre za ponovitevfinala zadnjega evropskega prvenslva na Švedskem in za tekmo dveh najmočnejših reprezentanc sveta zadnjega obdobja. Istočasno je bila poslana uradna nominacija Mednarodne rokometne zveze za sojenje na moškem svetovnem prvenstvu, ki bo med 20. januarjem in 2. februarjem 2003 potekalo na Portugalskem. Nanj seje uvrstila tudi Slovenija. Delegiranih je 16 parov iz Češke, Danske, Egypta, Španije, Francije, Nemčije, Islandije, Koreje, Kuwaita, Poljske, Portugalske, Švedske, Ukrajine in ZDA. Začenja pa se "rokometni" ples tudi v Evropi. V soboto, 5. oktobra, bosta Repenšek in Požežnik sodila v Bregenzu (Avstrija) tekmo lige prvakov med Brehenzom HC in rusko ekipo "Chehovski Medvedi" iz Moskve. ______________________________________VP STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Medalje in priznanja za prve in zadnje Strelsko društvo Gornji Grad je v nedeljo, 22. septembra, organiziralo tradicionalno nagradno strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško na strelišču Zagradišče. Tekmovanjeje potekalo cel dan, za končni rezultat pa je štel najboljši dosežek. Kljub deževnemu in hladnem vremenu seje zbralo 49 tekmovalcev, ki so opravili 140 nastopov. Največ so dosegli: 1. Poličnik Ivko 87 krogov, 2. Trogar Srečko 84 krogov, 3. Trogar Tomaž 83 krogov. Prejeli so medalje, posebno priznanje pa so dobili še strelec Jelko Suhover-šnik, kije nastopil največkrat, najstarejši Jože Kranjc in zadnji Joško Ermenc. Vsi tekmovalci so dobili praktične nagrade, ki so jih izbirali glede na uvrstitev. Tomaž Trogar NK ERA ŠMARTNO OB PAKI ■ 9. KROG Sl. MOBIL LIGE lokalni derbi Šmarčanom Veliko ljubiteljev nogometa iz Savinjske in Šaleške doline seje zbralo v Šmartnem ob Paki, kjer so lahko spremljali lokalni derbi med domačimi trgovci in rudarji. Po prikazani igri derbi žal ni opravičil svojega imena, saj so bili domačini za razred boljši nasprotnik ob velen- jskih »knapov« ter se z zasluženo zmago zavihteli kar na tretje mesto državnega prvenstva. Največje presenečenje 9. kroga je nedvomno poraz aktualnih državnih prvakov, Maribora Pivovarne Laško, v svojem Ljudskem vrtu. Franjo Pukart Lestvica po 3. krogih: 1, ASC 2000 3 210 24:4 (20) 7 2. Davidov Hram 3 201 8:7 O) 6 3, Dolman 3 201 9:9 (0) 6 4. Ranč Veniše-Burger 3 201 6:6 (0) 6 5. Razborje 3 t t t 6:5 (D 4 6. ŠD Dreta-Hotel Laznik 3 t 1 1 14:12 (2) 4 7. Solčava 3 1 02 8:9 M) 3 8. Šampinjoni Luče 3 1 02 3:12 (-9) 3 9. ŠD Mozirje-Poldas 3 1 02 7:19 (-12) 3 10. Zg. Nazarje-lzoles 3 012 10:12 (-2) 1 Rezultati 9. kroga lige Si. mobil: ERA Šmartno : Rudar Velenje 3 Ì Primorje : CMC Publikum 1 3 Mura : Gorica 5 0 Vega Olimpija : Dravograd 3 0 Maribor Piv. Laško : Ljubljana V&V 0 2 Relax Korotan : Sport Line Koper 0 1 Lestvica po 9. krogu: 1. Sport Line Koper 9 6 2 Ì 12:9 20 2. Vega Olimpija 9 5 3 1 11 :5 18 3. ERA Šmartno 9 3 5 1 11:11 14 4. Dravograd 9 3 3 3 10:9 12 5. CMC Publikum 9 2 5 2 15:14 11 6. Rudar Velenje 9 3 2 4 11:10 11 7. Maribor Piv. Laško 9 2 5 2 8:7 11 8. Primorje 9 3 2 4 13:15 11 9. Gorica 9 2 5 2 11:13 n 10. Ljubljana V&V 9 2 3 4 10:15 9 11. Mura 9 2 1 6 10:10 7 12. Relax Korotan 9 1 4 4 5:9 7 ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 3. KROG ASC 2000 prevzel vodstvo Za nami je prva tretjina jesenskega dela prvenstva in naslednji trije krogi se selijo na igrišče Rečice ob Savinji. Zadnja dogajanja so postregla s precejšnimi presenečenji, ki so dodobra premešali razpredelnico. Davidov Hram je s porazom prepustil vodilno pozicijo ASC-ju 2000, prve točke pa so si končno priborili tudi igralci ŠD Mozirje-Poldas. Ali lahko gladko zmago športnega društva Dreta Kokarje-Hotel Laznik proti Solčavi in poraz Raz-borja tudi označimo kot presenečenje ? Ob tako kvalitetnih in izenačenih ekipah je to sedaj nemogoče in samo veselimo se lahko takšnega nadaljevanja. Gornjegrajska ekipa ASC 2000 je z visoko zmago prevzela vodstvo, navdušuje pa njihova fantastična realizacija, saj imajo povprečje kar osem golov na tekmo. Franjo Pukart Rezultati 3. kroga, 20. septembra: ASC 2000 : Šampinjoni Luče 8:0 Solčava : ŠD Dreta-Hotel Laznik 3:6 Davidov Hram : Dolman 3:4 Razborje : Ranč Veniše-Burger 1:2 Zg. Nazarje-lzoles : ŠD Mozirje-Poldas 3:4 Pari današnjega 4. kroga na igrišču Rečice ob Savinji: 17.00 Zg. Nazarje-lzoles : Dolman, 17.50 Solčava: Davidov Hram, 18.40 Razbor-je : ŠD Dreta-Hotel Laznik, 19.30 ASC 2000 : Ranč Veniše-Burger, 20.20 Šampinjoni Luče : ŠD Mozirje-Poldas. MALI NOGOMET - OSTALE LIGE Veteranska liga malega nogometa Rezultati 2. kroga: Transport Miklavc : Čevljarstvo Benetek 0:7, Glin-IPP : Trnava 5:1, Mladost : Mizarstvo Potočnik 6:3, Odpisani : Zadruga Mozirje-Adriatik 3:2, Ljubno : Gostilna pri Jošku 3:3. Rezultati 3. kroga: Trnava : Gostilna pri Jošku 4: 7, Čevljarstvo Benetek : Ljubno 1:2, Glin-IPP : Transport Miklavc 1:1, Mizarstvo Potočnik : Zadruga Mozirje-Adriatik 1:1, Mladost : Odpisani 1:0. Lestvica po 3. krogih: 1. Mladost - 9,2. Glin-IPP - 7,3. Ljubno - 7,4. Odpisani - 6,5. Gostilna pri Jošku - 4,6. Čevljarstvo Benetek - 3,7. Trnava - 3,8. Zadruga Mozirje-Adriatik -1,9. Mizarstvo Potočnik -1,10. Transport Miklavc - 1. Gornjegrajska liga malega nogometa Rezultati 1. kroga: GTC 902 Črnivec : Texas Bar 1:8, Davidov Hram : Solčava 3:0, Gostilna pri Jošku : Novo naselje 1:2, Mizarstvo Branko Krznar : ŠD Gornji Grad 7:1, ASC 2000: ŠD Nova Štifta 15:0. Rezultati 2. kroga: Novo naselje : Mizarstvo Branko Krznar 4:0, ŠD Gornji Grad : ŠD Nova Štifta 10:1, Solčava : Gostilna pri Jošku 2:4, Texas Bar : Davidov Hram 2:4, GTC 902 Črnivec: ASC 2000 7:1. Lestvica po 2. krogih: 1. Davidov Hram - 6,2. Novo naselje - 6,3. ASC 2000 - 3, 4. Texas Bar - 3,5. ŠD Gornji Grad - 3,6. Mizarstvo Branko Krznar - 3,7. Gostilna pri Jošku - 3,8. GTC 902 Črnivec - 3,9. Solčava - 0,10. ŠD Nova Štifta - 0. Štoflc liga malega nogometa Šmikel Rezultati 1. kroga: Sele : Šmihel-Baza Bar 3:5, Žekovec-Golte : Brezje 4:10, Loke-Za-druga : Šmihel-POPTV 5:3, Šumečki Boys : Dol Suha 9:2, Trnavče : Lepa njiva-Čehi 5:1. Rezultati 2. kroga: Žekovec-Golte : Loke-Zadruga 0:1, Sele : Dol Suha 6:5, Trnavče : Šmihel-POP TV 10:2, Šumečki Boys : Šmihel-Baza Bar 3:7, Brezje : Lepa njiva-Čehi 1:3. Rezultati 3. kroga: Trnavče : Šumečki Boys 7:4, Sele : Loke-Zadruga 6:3, Dol Suha : Brezje 6:3, Šmihel POP TV : Lepa njiva-Čehi 2:5, Žekovec-Golte : Šmihel-Baza Bar 4:4. Lestvica po 3. kolih: 1. Trnavče - 9,2. Šmihel-Baza Bar - 7,3. Sele - 6,4. Lepa njiva - Čehi-6,5. Loke-Zadruga - 6,6. Brezje - 3,7. Šumečki Boys - 3,8. Dol Suha - 3,9. Žekovec - 1,10. Šmihel-POP TV - 0. Krajevna liga malega nogometa Rečica ob Savinji Rezultati 1. kroga: Plavi : Zvir d.o.o. 7:3, Mizarstvo Potočnik : ŠD Gmajna 0:0, Bar Mars : Predkrižnik 2:0, Pobrežje : Veterani Rečica 1:2, Šentjanž-KG Cigale : Veseljaki 1:1, Orli : Grušovlje 3:2. Rezultati 2. kroga: Veterani Rečice : Šentjanž-KG Cigale 0:7, Predkrižnik : Pobrežje 3:2, ŠD Gmajna : Bar Mars 1:1, Veseljaki : Orli 10:0, Zvir d.o.o. : Mizarstvo Potočnik 4:4, Grušovlje : Plavi 0:0. Rezultati 3. kroga: Bar Mars : Zvir d.o.o. 5:2, Veseljaki : Veterani Rečice 8:0, Mizarstvo Potočnik : Grušovlje 1:3, Šentjanž-KG Cigale : Predkrižnik 3:1, Plavi : Orli 1:4, Pobrežje : ŠD Gmajna 0:3. Lestvica po 3. kolih: 1. Veseljaki - 7,2. Šentjanž-KG Cigale - 7,3. Bar Mars - 7,4. Orli - 6,5. ŠD Gmajna - 5,6. Plavi - 4,7. Grušovlje - 4,8. Predkrižnik - 3,9. Veterani Rečice-3,10. Mizarstvo Potočnik - 2,11. Zvir d.o.o. - 1,12. Pobrežje-0. Tolkec liga malega nogometa Mozirje Rezultati 1. kroga: Dolman : ŠD Modras 2:2, Trg : Hmeljar 3:1, Poldas : Žabe 3:2, Podvrh : Lepa njiva 2:3, Ljubija : Zadruga 2:2. Rezultati 2. kroga: Ljubija : Dolman 3:5, ŠD Modras : Podvrh 4:3, Trg : Poldas 4:0, Zadruga : Žabe 1:2, Lepa njiva : Hmeljar 5:2. Rezultati 3. kroga: Podvrh : Dolman 2:3, Žabe : Ljubija 2:0, Trg : Zadruga 1:2, Lepa njiva : Poldas 0:5, ŠD Modras : Hmeljar 2:1. Lestvica po 3. krogih: 1. Dolman - 7,2. ŠD Modras - 7,3. Trg - 6,4. Poldas - 6,5. Žabe - 6,6. Lepa njiva - 6,7. Zadruga - 4,8. Ljubija - 1,9. Podvrh - 0,10. Hmeljar - O Franjo Pukart POGOVOR Z BOŠTJANOM PAHOVNIKOM, ZMAGOVALCEM EVROPSKEGA POKALA ZA MLADE GORSKE KOLESARJE Sprijazniti se moraš s precej drugačnim načinom življenja Osemnajstletni mladenič iz Luč je s svojim vztrajnim, sistematskim delom, polnim odrekanj, že dosegel to, kar mnogi njegovi vrstniki lahko le sanjajo. Osvojil je naslov Evropskega pokalnega prvaka v gorskem kolesarstvu, kar ni do sedaj uspelo še nobenemu Slovencu. Kako se počuti, kaj mu uspeh pomeni, kakšni so njegovi načrti za v prihodnje in še kaj več bomo izvedeli iz tega zanimivega pogovora. - Boštjan, kako se počutiš kot novi evropski prvak in ali se je s to osvojitvijo okoli tebe kaj spremenilo? Počutim se dokaj utrujeno, saj je bila sezona dolga in naporna. Poleg na evropskem, sem nastopal še na tekmah svetovnega in slovenskega pokala in to te kar precej izčrpa. Se pa ni pri meni in okoli mene s tem prav nič spremenilo. Ostajam na realnih tleh z visokimi ambicijami za vnaprej, seveda pa mi je všeč, da ljudje sedaj bolj z zanimanjem spremljajo moje nastope in rezultate, kar seje izkazalo tudi na zadnji, odločilni tekmi v italijanskem smučarskem centru Ses-trieru, ko meje prišlo vzpodbujat kar nekaj Lučanov. - Kaj ti sploh pomeni naslov najboljšega mladega kolesarja v Evropi? Pomeni mi veliko, vendar sem oseba, ki ni zadovoljna z doseženim in že strmim še k višjim ciljem. Če bi mi kdo pred sezono rekel, da bom evropski pokalni prvak, bi se tega zelo razveselil, sedaj pa že imam v mislih nove, še višje cilje. Zavedam pa se, da bo konkurenca v kategorij mlajših članov, kjer bom nastopal naslednjo sezono, hujša in da se bo potrebno za vrhunski rezultat še bolj potruditi. - Poleg Evropskega si v tej sezoni osvojil tudi domači pokal. Kaj ima človek v sebi, da postane najboljši? Mu je to prirojeno, ali je vse v treningu, trdem delu, odrekanju? V ospredju je predvsem trdo delo, kvaliteten trening in veliko odrekanja, skratka sprijazniti se moraš s precej drugačnim načinom življenja. Seveda pa moraš biti za delo, ki ga upravljaš, tudi talent. Tega pa ti vsekakor da nekaj tudi narava. - Si med sezono zapadel v kakšno krizo ali si imel druge težave? Kljub dolgi sezoni večje krize ni bilo, razen utrujenost na zadnjih tekmah. Imel pa sem kar nekaj hu- jših padcev, ki jih je moj maser čudežno hitro saniral in za to mu gre vsa zahvala. Imam pa vseskozi manjšo težavo, če temu sploh lahko rečem težava, s svojo regeneracijo po tekmah, saj rabim malo več počitka od drugih tekmovalcev. - Kako so na tvoj uspeh gledali tvoji največji konkurenti in njihovi trenerji iz Francije, Italije, Nemčije in Švice, ki so v tem športu prave velesile? S konkurenti imam vseskozi prijateljski odnos, razen na tekmi, ko ne poznaš nobenega in greš na polno. Po osvojitvi naslova so mi vsi korektno čestitali, kakšnoje bilo njihovo mnenje pa ne morem vedeti. Prav gotovo jim ni bilo vseeno, da jih je premagal tekmovalec iz kolesarsko manj razvite države. - Za tvoj razvoj in zadnje uspehe ima nedvomno veliko zaslug tvoja ekipa Uni Team Ljubljana, ki skrbi za vso logistiko, tvojo pripravo, zdravstveno oskrbo in drugo. To je vsekakor res. Prav omenjena ekipa mi je omogočila sodelovanje na vseh teh tekmah, kjer sem zbiral pomembne točke za končni uspeh in skrbela zame tudi v drugih pogledih. Sam tega v nobenem primeru ne bi zmogel, saj so finančni stroški za vsa ta potovanja in priprave res previsoki. Največ zaslug pa ima moj trener Srečko Komac, tudi trener reprezentance, ki mi je s svojim načinom dela največ pomagal in mi na strežaj odprl vrata na tekme evropskega in svetovnega pokala. -Tudi starša in odgovorni v šoli so najbrž pripomogli k tvojemu nemotenemu razvoju v vrhunskega gorskega kolesarja? Starša imata izredno veliko zaslug za moje uspehe in športno kariero, saj sta mi vseskozi stala ob strani in me vzpodbujala tudi v trenutkih, ko mije bilo najtežje. Glede šole pa obiskujem elektro tehnično v Celju, kjer sem uspešno zaključil tretji letnik. Že sedaj sem imel šolski status perspektivnega športnika, po zadnjih uspehih pa mi pripada status vrhunskega športnika, kar naj bi pomenilo določene privilegije. To pa je zelo relativno, saj nekateri profesorji tega ne upoštevajo. - Mladinska konkurenca je za tabo, čakajo te nastopi pri mlajših članih. Se bojiš konkurence in kaj pomeni takšen preskok? Kot sem že povedal, je konkurenca v višji starostni kategoriji nedvomno hujša, vendar, če bom v dobri formi, se tudi tu ne bojim nikogar, kar sem jim že kot mladinec nekajkrat dokazal. Že v svoji prvi sezoni se bom poskušal prebiti v sam slovenski vrh, v Evropi pa si z dobrim dirkanjem pridobiti čim več UCI točk, ki so zelo pomembne za nastop na Olimpijskih igrah 2004 v Atenah. - Ob tvojih čustvenih odgovorih ni težko razbrati, da te je gorsko kolesarstvo kar nekako zasvojilo! Lahko bi tako rekel. Je pa tudi res, da imaš ob koncu sezone, po domače povedano, že vsega poln kufr. Da malo pozabiš na kolo, potekajo tako zimske priprave v glavnem v telovadnici in fitnesu, konec januarja pa že spet intenzivno na cestnem in gorskem kolesu. - Kot vrhunski športnik z vrhunskimi rezultati imaš v mislih za prihajajočo sezono nedvomno visoke želje in cilje... Prva in največja želja je vsekakor zdravje, saj ti lahko bolezen ali poškodba nenadoma prekriža vse načrte. Cilji pa so predvsem uvrstitev na Olimpijske igre in čim boljši rezultati v državnem prvenstvu, še naprej pa se seveda želim dokazovati v Evropi in z morebitnimi zmagami pritegniti pozornost katerega od proti klubov, ki bi mi v prihodnosti mogoče lahko omogočil tudi profesionalno kariero, kar je velika želja vsakega amaterja. - Bi ob koncu najinega pogovora še kaj dodal? Še enkrat bi se zahvalil vsem, ki so mi na kakršenkoli način pomagali pri moji športni poti, posebej pa bi se rad zahvalil občini Luče in domačemu športnemu društvu Raduha za presenečenje in veselje, ki so mi ga pripravili s svojo prisotnostjo in vzpodbujanjem na zadnji, odločilni tekmi evropskega pokala v italijanskem Sestrieru. - Boštjan Pahovnik, aktualni mladinski pokalni prvak stare celine, hvala za pogovor. Tako jaz kot uredništvo našega časopisa ti želimo veliko uspeha v nadaljevanju tvoje športne kariere z željo, da se ti že v tej sezoni uresničijo vsi zastavljeni cilji. Pogovarjal se je Franjo Pukart Boštjan Pahovnik v družbi svojih pokalov (foto: Franjo Pukart) GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Poletni tabor mladih godbenikov v Rogaški Slatini Poletni tabori so druženja mladine in mladih po srcu, ki jih povezuje ista interesna dejavnost, želja po spoznavanju novih ljudi in sklepanju prijateljstev ter prijetna poletna doživetja. Enega takšnih taborov, in sicer glasbenega, pa nas je letos obiskala tudi petčlanska posadka Zgornjesavinjske godbe na pihala, ki smo jo sestavljali Mateja Re-penšek, Eva Pečnik, Simon Širko, Jure Bizjak in Ana Planovšek. Tabor je potekal od 24. do 30. avgusta v Rogaški Slatini. Bivanje je potekalo po dokaj ustaljenem redu: vstajanje in zajtrk ob sedmih, nato pa korakanje, katerega udeležba je biia iz dneva v dan manj številčna, vedno pa je bilo prisotno zehanje do onemoglosti in naš dirigent in bilo časa. Dan je bilo treba v celoti doživeti in izkoristiti, posledice pa so bile, kot sem že omenila, najbolj vidne zjutraj. Tudi brez manjših incidentov ni šlo, ampak pustimo to. Dnevi so minevali s svetlobno hitrostjo, bližal se je zaključni koncert, delavno ozračje skozi teden pa Mladi godbeniki godbe Zg. savinjske doline: Mateja, Ana, Jure, Simon in Eva odgovorni Ivan Medved-»Medo«, ki je poskrbel, da smo se ob spremljavi malega in velikega bobna res dokončno zbudili. Vaje so potekale skoraj ves dan. Najprej po posameznih skupinah, nato skupne, dopoldne in popoldne. Program letošnjega zaključnega koncerta je bil dokaj težaven, zato smo morali pošteno pljuniti v roke in »osliniti jezičke«. Kljub delu in večurnemu igranju, pa med vajami ni manjkalo smeha in žeje. Ob večernih druženjih smo spoznavali ostale tabornike, odšli na sprehod po Rogaški in se zabavali na različne načine. Spali smo bolj malo. Ni se je izkazalo za zelo produktivno. Starši so prišli poslušat svojo nadebudno mladež, podeljena so bila priznanja, najbolj pa nas je razveselilo dejstvo, da so bili tudi profesorji mnenja, da je koncert uspel. Kako tudi ne?! Tako seje počasi teden iztekel in treba se je bilo posloviti. Seveda takrat, ko postane najbolj zanimivo. V petek smo imeli še zaključno povorko skozi mesto in tabora je bilo konec. Sledile so obljube o telefonskih klicih, e-mailih, pismih, SMS-ih, vsepovsod pa je bilo slišati:« Se vidimo zopet prihodnje leto...« Ana Planovšek Počasi prihaja konec poletja in NUDE so se vrnili na odre. OlvoritvenikoncertjesenskesezonejebilvKamniku, kjer so Nude krivi za še en odličen žur. Po novi navadi skupino konec tedna čakajo kartrije koncerti v istem dnevu. Seveda, če bo vreme lepo. Fante boste slišali igrati v Celju, Podčetrtku in Mariboru. Na TV postajah je že moč videti spotza pesem Budala, Sedaj boste končno videli, kaj se poje v refrenu. Spot za pesem Polja sanj pa je še v montaži, vendar bo kmalu nared, videti ga bo moč že konec meseca. V sredini oktobra boste lahko v živo slišali izvedbo unplugged koncerta v nočnem programu Radia Maribor. Zaključilo se je snemanje video-spota za drugi single z albuma V besedi je moč vedno bolj popularne hiphop dvojice MURAT Sl JOSE. Govorimo seveda o skladbi Od ljudi za ljudi. Video spot je nastajal pod taktirko Saše Plesa, režiserja (in fotografa), kije debitiral s Siddhartinim spotom Klinik. Murata &Jo-sea lahko v živo vidite 28.9. v Mariboru (Štuk) na HipHop festivalu The Blast' in 11.10. v Škofji Loki (Rdeča Ostriga). Zmagovalci glasbenega natečaja Kdo bo osvojil Triglav, skupina D-fact, se približujejo koncu snemanja prvenca z delovnim naslovom Atman. V studiu Tivoli bodo D-fact ta teden začeli snemati vokale in dodajati elektronsko zvočno podlago posameznim pesmim. Album bo predvidoma končan konec septembra. Znani so tudi gostje, ki bodo nastopili na njihovem prvencu. To so Klemen Klemen in člani koroške nu - metal skupine C.R.A.S.PI.. Dokler so D - fact v studiu, ne bodo nastopali v živo, zato njihov nastop na Rock Butalah odpade. Zahtevni fizični trening in guljenje fizike za LANCA BASSA morda vseeno ni bilo zastonj: kljub temu, da so pop zvezdnika zaradi težav pri izplačevanju 20 milijonov dolarjev, potrebnih za vkrcanje na raketo Soyuz, ki bi ga 28. oktobra izfrelila v vesolje, pri ruski vesoljski agenciji zavrnili, seje sedaj pojavila možnost, da Bassov vesoljski izlet vseeno ne bo odpovedan. Pevcu skupine 'N Sync bo s finančnimi sredstvi na pomoč priskočila Pepsi-korporacija naj bi kot glavni sponzor v Bassa vložila 34 milijonov dolarjev. KINO LJUBNO Sobota, 28,9. ob 19.30 in nedelja, 29.9. ob 17.30 ČASOVNI STROJ-triler Režija: Simon Wells Vloge: Guy Pearce, Samantha Mumba, Omero Mumba, KINO MOZIRJE Sobota, 28.9. ob 20.00 in nedelja, 29.9. ob 17.00: TO SLADKO BITJE - roman, komedija Režija: Roger Kumble Vloge: Cameron Diaz, Christina Applegate, Thomas Jar KINO NAZARJE Sobota, 28.9. ob 20.00 in nedelja, 29.9. ob 17.00 HARTOVA VOJNA - vojna drama Režija: Gregory Hoblit Vloge: Colin Farrell, Bruce Willis, Marcel lures, Terrence Dc TO SLADKO BITJE Pri zmenkih se Christina Walters (Cameron Diaz) drži zlatega pravila: izogibaj se iskanja Pravega in se osredotoči na tistega, ki je Pravi v tem trenutku. Se pravi, tega se drži do neke noči, ko v klubu sreča Petra (Thomas Jane), ki naslednji dan nenadoma izgine. Z najboljšo prijateljico Courtney (Christina Applegate) se odločita prekršiti pravila in se ga odpravita iskat. Na poti doživita cel kup divjih prigod. Romantična komedija brez cukra To sladko bitje ponuja nov pogled na iskanje ljubezni. ČASOVNI STROJ HARTOVA VOJNA HOROSKOP ZA SREDNJEŠOLCE Oven, srednješolec Po prvih ležernih dneh, polnih spominov na poletne ljubezni, se bodo ovni resno lotili posla. Nekoliko težje bodo komunicirali z živčnimi profesorji vendar naj se izogibajo sporom, saj bi se končali v njihovo škodo. April, maj in junij bodo najuspešnejši meseci. Bik, srednješolec Biki srednješolci bodo začetek šolskega leta pričakali polni energije in želje po samodokazovanju. Bodite pozorni na preveliko trošenje energije, saj jo boste najbolj potrebovali v decembru, januarju in aprilu. Dvojčka, srednješolec Prvih nekaj mesecev bodo imeli težave s spominom in bodo nekoliko težje sledili predavanjem. Preveč pozornosti bodo posvetili svetovnemu političnemu dogajanju, za katera se bodo pričeli zanimati. Zelo koristno bi bilo, da bi več časa posvetili dogajanju v šoli. Februar, maj in junij bodo zelo uspešni. Rak, srednješolec Prvo polletje bo nekoliko napornejše, dokler se ne navadite na profesorje in nove sošolce. Napetost bo dosegla decembra svoj vrhunec, kasneje pa bo vse bolje in boste konec šolskega leta dočakali z dobrimi rezulatati. Lev, srednješolec Prvo navdušenje in nekaj lepih ocen bi lahko prineslo samozadovoljnost in lenobnost. Preveč časa boste posvečali izvenšolskim dejavnostim, zaradi česar boste zanemarili učenje in si nabrali veliko nepredelane snovi. Ker znate s profesorji vpostaviti zelo dober odnos, boste z njihovo pomočjo na-dokandili zamujeno. Devica, srednješolec V zelo kratkem času si boste ustvarili svoj ritem učenja in opravlajnaj šolskih obveznosti. Učenje vam bo pomagalo pozabiti nekatere življenjske ali ljubezenske težave. S profesorji boste navezali zelo dobre stike, kar vam bo nedvomno koristilo pro doseganju dobrih ocen. Januarja in februarja vas čakajo manjše napetosti. Tehtnica, srednješolec Bolj kot šolske obveznosti vas bodo zanimale razne obšolske dejavnosti, mnoge pa bodo popolnoma zaposlili ljubezenski doživljaji. Kljubtemu bodo dovolj motivirani za učenje in bodo zato dosegli dobre rezultate. Posebno ugoden mesec bo november in december ter junij prihodnjega leta. Škorpijon, srednješolec Menjavala se bodo obdobja naporenga dela ter obdobja pasivnosti in lenobe. Depresijo in lenobo lahko odženejo z aktivnim sodelovanjem pri športnih aktivnostih, kjer si bodo pridobili potrebno borbenost za spopad s šolskimi težavami. Strelec, srednješolec Če se boste že na začetku resno lotili učenja, tudi rezultati ne bodo izosta- li. S profesorji boste na začetku vpostavili dobre odnose. Med celotnim šolskim letom pa se boste preveč zanašali na svoj šarm in sposobnost improvizacije. Marca prihodnje leto prihaja nekoliko napornejše obdobje. Kozorog, srednješolec Nova šolska sredina in šolski red lahko prineseta veliko mero pesimizma in željo pobeginit od šolskih obveznosti. Ko se bo obveznosti nabralo do polne mere, se boste zbrali in se resno lotili dela. December in januar prinašata olajšanje in dobre rezultate, ki vam bodo dali dodatno energijo do konca šolskega leta. Vodnar, srednješolec Začetek novega šolskega leta bo prinesel obilo navdušenja nad novo sredino in šolskimi prijatelji. Odlično se boste ujeli z mlajšimi profesorji, ki vam bodo odkrili nova obzorja ter vpodbudili vaš optimizem in ambicioznost. Druga polovica leta bo mirnejša in tudi uspešnejša. Ribi, srednješolec V novem šolskem letu si boste v učnem programu izbrali določene predmete, ki vas bodo zanimali in kjer boste dosegli dobre rezultate. Uspešna meseca bosta december in maj, ko bodo mogoče spremembe načrtov, pokazale pa se bodo nove možnosti šolanja. Maja poskušajte dobiti čim-več dobrih ocen. Proslavi ob rob V Mozirju so pripravili proslavo ob 110 letnici Turističnega drušh/a. Osrednja točka sporeda je bil dramski prikaz ustanavljanja društva pred davnimi leti. Žal na vabilih ni bilo navedeno, da bo odigran takšen prizor, da ga bodo odigrali člani domačega Kulturnega društva in tako so dejansko nastopili nekako anonimno... Kot avtor besedila in dramatizacije gledališkega prizora Turizem prihaja, mi je v veselje izreči vso zahvalo režiserju Antonu Veneku, kije z igralkama in igralci Heleno Žagar, Darinko Marinc, Stanetom Kra- jncem, Antonom Brinjevcem, Davidom Butom, Romanom Čretnikom, Romanom Čretnikom mlajšim, Robertom Klemenakom in Miranom Cesarjem, pripravil uprizoritev. Ker so prireditelji pač pozabili na zahavalo igralski skupini, ki je seveda kar dosti truda vložila v realizacijo dramskega prizora, sem vesel, da jim poleg zahvale lahko izrečem še moje čestitke in kar ponosen sem, da je tako kakovostna skupina odigrala moje skromno delo. Aleksander Videčnik, Aškerčeva 71, Mozirje ČRNA KRONIKA • DENAR JE, DENARJA NI Mozirje: 19. septembra popoldan je občanka P.Z. iz Mozirja prijavila dežurnem policistu, daje njena hči izgubila večjo količino denarja. Šlo naj bi za okoli 70.000 tolarjev. Policisti so ugotovili, da je do izgube res prišlo, denar pa sta našli dve mladoletnici. Omenjeni pa sta dejanje zanikali, zato bodo policisti zoper njiju ustrezno ukrepali. • OTROK V AVTOMOBIL Mozirje: 19. septembra v večernih urah je delavka zdravstvenega doma Mozirje obvestila dežurnega policista, da je prišlo v Mozirju do prometne nesreče. Otrok je s kolesom pripeljal s stranske ceste in se zaletel v osebni avtomobil, ki ga je vozil IZ iz Mozirja. V trčenju je otrok dobil lažje telesne poškodbe. Dežurne službe Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. BSE Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. 1 Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, deda in pradeda Franca YERKA (15.2.1916-14.9.2002) Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljejemo se tudi patru Evgenu za opravljen pogrebni obred, pevcem, gasilcem, praporščakom, gospe Marinki za poslovilne besede in Francu za zadnjo luč. Hvala tudi pogrebni službi Morana. Vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je, a v srcu nam ostane za vedno še! ZAHVALA ob smrti Amalije JERAJ iz Spodnjih Pobrežij Hvala vsem, ki ste Amaliji kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo pa se tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 04I 665-329 Letos se zime sploh ne bojim. Dobil sem luč in ogrevanje! Volilna posvetovalnica Povsod po Evropi se menjajo vlade in predsedniki, le pri nas se že leta skoraj nič ne spremeni. Ali bo še dolgo tako? Kaj pa se vi greste? Ali mogoče hočete, da nam ukinejo svobodne volitve? Predsedniški kandidat, ki ima po anketah največ glasov, je dr. Janez Drnovšek. Ta človek se v primerjavi s tekmeci skoraj ne pojavlja v medijih. Ali imamo Slovenci raje molčeče predsednike? Slovenci smo resnicoljubni. Ker vemo, da politiki lažejo, imamo najraje tistega, ki ima zaprta usta tudi kadar govori. Ne, ti nisi več mali psiček! Nobeden od predsedniških kandidatov mi ne ustreza. Ali naj bojkotiram volitve? Samo če vam je to v osebno zadovoljstvo. Zapomnite pa si: nikoli ne morete tako zelo ignorirati volitev, kolikor se lahko politik prenareja, da ga imate ravno vi radi. mali OGLAS Marjeti čestitamo za rojstvo otroka, Borutu pa izrekamo sožalje za smolo v družini. Spet je dobil hčero. Vtolažbo naj mu bo star slovenski pregovor: V šesto gre lažje! Sodelavci, ki so dobili na stavi Predsedniki Predsedniških kandidatov je iz dneva v dan vse več. Pojasnite mi, kaj iščejo v kampanji takšni tipi, ki nimajo osnovnih pogojev za uspeh na volitvah. Žal je pisec odgovorov ravno odšel vložit prijavo za predsedniškega kandidata in pojasnila iz tudi nam neznanih razlogov ne moremo dati. Uredništvo Zadrečkih novic Legalizirano Gledam to mladino, ki se zakaja iz dneva v dan s travo. Ker hočem iti z vsem v korak s časom, hočem vedeti, kje se jo da dobiti na legalen način? Še niste slišali za silose? Strgana plahta Zakaj imamo sorodnike? Zato da te obiščejo, ko je ženska voljna, te pokličejo, ko gledaš najbolj napet del filma. V varstvo ti puščajo otroka ravno tisti sorodniki, ki imajo največjega pobalina. čez počitnice dobiš na posodo njihovo domačo žival, ki je povsem neprilagodljiva na novo domovanje, zato si prilagodi razporeditev pohištva, posode, preprog in stranišča po svoji meri. če ti v zameno varujejo sobne rastline, si nabavi vodood-porne biljke: proti suši in poplavam hkrati. Ko dozorijo poljščine, si deležen povabila, da jim jih prineseš. Če jih imajo sami, jih dobiš, vendar lanske. Če se ne potrudiš z darili, boš obdarovan z nesluteno slabo vestjo. Njihova vest je bolj odporna od tvoje. Vsi pa imajo lepo poučene otroke, ki znajo negodovati z občutkom za neprizanesljivost. Dobri sorodniki so vedno tako daleč stran, da ne morejo do vas, ko vas potrebujejo. Slabi sorodniki imajo to smolo, da se ne morejo srečati z vami, ko jih potrebujete vi, ker so predaleč stran. Če ste na lestvici ljudi, ki se nad sorodniki ne pritožujejo, čestitamo! Ste že na oni strani, ki zna! «p? hOS Cvetke in koprive SEZAM, ODPRI SE! Ko seje po osrednji prireditvi ob praznovanju T10-obletnice mozirskega turističnega društva množica obiskovalcev iz dvorane kulturnega doma prestavila dve nadstropji nižje, na ogled kulinarične razstave, je prišlo do popolnega zamaška. Ljudje so ugotovili, da so organizatorji razstave v delovni vnemi zaklenili galerijski prostor. Vstopa torej ni bilo, kar obiskovalci nikakor niso hoteli razumeti. Prvi pri vratih seje s ključem znašel vrli Mozirjan Martin Aubreht, njegov ključ pa na žalost prisotnih galerijskih vrat ni odklenil. Tudi tisti, ki jih je imela ob boku mozirska turistična delavka, niso hoteli v kjučavnico. Uspelo je šele, seveda po desetminutnem godrnjanju množice, kulturnicam. Prisotni so ob pogledu na razstavljene dobrote na zagato seveda hitro pozabili. (MARTINOV KLJUČ PRESS) OTVORITEV WC-ja V STILU Ko so v Račneku, športnem središču Šmartnega ob Dreti, predali v uporabo WC, to seje zgodilo prvič vzgodoviniSlovenijevZadrečki dolini, so to storili v visokem stilu. Takoj, ko so natočili in spili šampanjec, so šli vsi fantje lulat. (CUREK PRESS) 'x&xa&psssn 'iž^ssi-;*- i^'^v sss lllbÉ . .Wm , Tl L m .* ef 't/ 4 SESTAVIL PEPINO KOMAR TROPSKIH KRAJEV ZBORNIK. LETOPIS PERZIJSKI KRALJ- KIR STARO- RIMSKI POZDRAV OBLAST DIKTATOR- JA FRANCOSKI PISATEU- EMILE ČETRTI PLANET- RDEČI PLANET NEASFAL- TIRANA CESTA REDKO ŽENSKO IME- TUJE OLIVIA SLOVENSKI GLASBENIK IN DR. ZNANOSTI-BORUT KITAJSKI DRAMATIK (M ING) OBLIKA RASTLIN. STEBRA LETOVIŠČE V ISTRI DOLGA VRSTA AVTOMOBIL. UMETNA SMOLA NA OSNOVI POLIVINILKLORIDA ŠPORTNA DISCIPLINA & J& NEMČIJA V OBDOBJU NACIZMA JEZA, RAZBURJE- NOST PRIPRAVA ZA KOPANJE JARKOV VINORODNA RASTLINA ZAZNAVANJE S PRSTI ENAKI ČRKI VRANIČNI PRISAD AMERIŠKA IGRALKA IN PLESALKA- GINGER MORSKA RJAVA ALGA INDIJANSKI STOŽČASTI. ŠOTOR SESTAV STROJEV ŠVEDSKI DR AM ATI K-LARS ANGLEŠKI ROCK PEVEC (COCKER) ONASSISOV VZDEVEK KLADA ZA SEKANJE DRV KRAJ V ANGOLI ŠKODIN MODEL AVTOMOBILA DEL TRUPA OB HRBTENICI LUKNJICA V KOŽI KRAJ PRI LJUBLJANI NAŠITEK NA UNIFORMI VEZNIK & MAJHNA ČEBELA SLOVENSKA IGRALKA (RIMA) SPOŠTLJIV NAŠL.0V za ŽENSKO TUREK, OTOMAN PRISTAN. MESTO V ITALIJI LETOVIŠČE NA PAŠMANU TOVARNA USNJA V DOMŽALAH VRANJI SAMEC, KROKAR IL JA ERENBURG OSEBNI ZAIMEK SKANDINAV- SKO MOŠKO IME MESTO V RUSIJI TELEVI- ZIJA SMUČI (NORD.) LEGENDARNI BOKSAR- MUHAMMAD SAMOSPEV NOVOZEL. DOMAČIN GABRIEL MABLY GROBA, ŽALJIVA BESEDA, KLETVICA ZIMZELEN GRMIČEK, BLAGAJEV VOLČIN ARABSKI ŽREBEC TON E. ZVIŠAN ZA POL TON NOTRANJA OVOJNICA ZARODKA PRI PLAZIL. KRIŽANKA NI NAGRADNA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Taktika, alevron, Nik, Oli, JE, skot, munchen, organizem, indeks, CN, ilo, tarot, pi, ol, Abano, ajvar, lik, bikarbona, Arameja, Arman, arara, štibra, RL, Afrika, at, Enare, variete, minister, atom, ski, Trst, Nara MINI SLOVARČEK: MOSKIT- komar tropskih krajev ROGERS- ameriška igralka in plesalka- Ginger GREBENALO- priprava za kopanje jarkov IGELIT- umetna smola na osnovi polivinilklorida MIASS- mesto v Rusiji LAMPAS- našitek na uniformi Savinjska cesta 4, Nazaije (Grad Vrbovec) Tel. 83-90-810 Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d, Kranj opravljamo vse vrste posle«1 z vrednostnimi papirji. Pri mas lahko na borzi prodate ali kupite DELNICE SKLADOV IN PODJETIJ. I POZOR! Za prodajo delnic obvezno potrebujete: I - potrdilo o lastništvu delnic (zadnji izpis iz KDD) 1 - fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta s sliko J - fotokopijo davčne številke g - fotokopijo prve strani hranilne knjige ali bančne kartice s - za mladoletne osebe fotokopijo rojstnega Usta I ZA OSTALE INFORMACIJE POKLIČITE. SITUA MUENCHEN (21.9.-6.10.) Odhod iz Celja in Žalca 28. september 7.900 SIT HDD® 03Z83J9Q info@agencija-svit.com Napovednik • Petek (27. september), ob 18.00. Mestno otroško igrišče Velenje Velik Pikin disco zur • Petek (27. september), ob 19.00. Mladinski center Celje Oceanski krst na Atlantiku, potopisno predavanje • Petek - Nedelja (27. - 29. september) Sončni park Velenje 2. Mednarodna kiparska delavnica - les • Sobota (28. september), ob 18.00. Mestno otroško igrišče Velenje Koncert skupine Power Dancers • Sobota (28. september), ob 19.00. Mestni stadion Velenje Nogometna tekma NK Rudar Velenje : NK Mura KMETIJSKI PRIDELKI Krompir desiree, neškropljen, ugodno prodam. Tel. 041 783 693 NEPREMIČNINE Iščem stanovanje - garsonjero v Mozirju ali okolici. Tel. 041 392 127 V Nazarjah prodam večje mansardno, dvosobno stanovanje, v velikosti 82 m2 z balkonom. Tel. 031 547 885 V Bočni ugodno prodamo delno opremljeno dvosobno stanovanje. Tel. 5 845 402 AVTOMOBILI Prodam Daewo Racer letnik 94, 93.000 km, cena po dogovoru. Tel. 5 846072 Prodam Ford Mondeo 1,8 TD. Tel. 838 5040 STROJI Prodam traktor Zetor 4340, letnik 84. Tel. 040 723 865 Prodam malo rabljen obračalnik, cena po dogovoru. Tel. 031 336 480 ŽIVALI Prodam bikca sivca, težkega 125 kg. Tel. 5 845 420 Prodam 6 let staro sivko za zakol, zrejena na planini. Tel. 031 713 508 Prodam več prašičev, težkih od 40 do 120 kg,domača krma.Tel5841 672 Prodam teličko črno belo, brejo 7 mesecev. Tel. 5 841 082 Prodam 10 dni staro teličko sivko A rodovnik. Tel. 5 841 045 Prodam bikca sivca, težkega 90 kg. Tel. 5 835 245 Prodam teličko sivo rjavo, staro 10 dni. Tel. 5 846 019, Gsm. 031 776 821 Prodam mlade laboratorijske miši (bele, črne in rjave) Tel. 031 816151 DRUGO-PRODAM Prodam štedilnik 2 plin + 2 elektrika, električna pečica, brezhiben. Cena 15.000 sit. Tel. 031 497 367 Prodam "kopačke" št. 34 in 38. Cena 2.000 in 3.000 sit. Tel. 5 832 081 Gume za gorsko kolo prodam - tekmovalne za trše podlage, Michelin, 26 col. Cena: 10.000sit.Tel.040359 570 Prodam otroški športni voziček In-glesina, lepo ohranjen. Tel. 031 245 953 Poceni prodam rabljen rolerje Roces št. 37-38. Tel. 040 611 600 Prodam opeko Porotherm in krožno žago za razrez hlodovine. Cena po dogovoru. Tel. 031 714196 Prodam "savinjske" želodce. Tel. 5 835 257 DRUGO-KUPIM Kupim rabljeno peč z gorilcem za centralno ogrevanje od 15 do 20.000 kalorij.Tel. 031 837 679 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 40. številki SN ime in priimek_____________________________________ NAROČ. ŠT. naslov I I i i i MORDA 5TE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p, Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654-651,031/761-388. Pogrebne storitve, Anubis, Alojz Štiglic s.p, Radmirje 10,3333 Ljubno ob Savinji. PESEK, GRAMOZ ALI MORDA UREJATE DVORIŠČE Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel 839-54-70, GSM 041/651-196. Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p, Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 83948-01. Trgovina z neživili, Zagožen Anton s.p, Ljubija 121, Mozirje. GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN-FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad, tel. 839-14-50, Vransko, tel. 5725-430. Gostišče Trobej, Filač Jakob s.p, Attemsov trg 12,3342 Gornji Grad. SERVIS TERGLAV MILAN. POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041/661-309. Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p. Polzela 137 a, 3313 Polzela. STEKLARSTVO TAMŠE. MOZIRJE PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla, uokvirjanje slik. Tel. 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p. Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 5832-525, GSM 041/727-861. Servis in vzdrževanje, Dobrovc Jure s.p, Žlabor 8,3331 Nazarje. ZAPOSLIMO NATAKARICO Za redno delo ali določen čas v Baru Mars v Spodnji Rečici. Gostinke imajo prednost! Momčilovič Milena s.p. Bar Mars, Spodnja Rečica 67,3332 Rečica ob Savinji. REKREACOJA ZA ŽENSKE - AEROBIKA V mesecu oktobru se bo pričela v športni dvorani v Nazarjah aerobika za ženske (2xtedensko). Vse, ki vas navdušuje druženje in rekreacija, vas vabim, dasenampridružite.Termin:torek 1. oktobra od 18.00do 19.00,četrtek 3. oktobra od 19.00 do 20.00 Informacije: Suzana, tel. 041-437-727. Naš mofo:«NIMAM ČASA, GREM NA TELOVADBO!« ŠD Vrbovec Nazarje, Zadrečka cesta 15,3331 Nazarje. •AA.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.o.o. E-naslov: a.m.miklavc@email.si I Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 I Delovni čas: pon. - pet. 8.00 -18.00 saka prva in tretja sobota v mesecu 8.00 -12.00 - tehnični pregledi vseh motornih vozil ZA UPRAVNE ENOTE MOZIRJE, VELENJE IN ŽALEC izvajamo tudi: ( - registracije in zavarovanje vozil - odjave in prijave vozil v prometu - izdaja registrskih in preizkusnih tablic - periodično organiziranje A - testov vozil PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE ld>>UÜI Delovni čas: ponedeljek.- zaprto torek - petek: od 8.00 do 19.00 sobota: od 7.00 do 14.00 ure Telefon: 584 45 90, 031/65 87 84 Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136 PESTRA IZBIRA: - materiala za centralno ogrevanje, - materiala za vodovod, - kopalniške opreme, - keramičnih ploščic (po naročilu). Obiščite nos tudi no novi lokaciji Parižlje 12a (bivša Kovinooprema), tel. št. 705 02 80 Kjer vam nudimo: gradbeni material, belo tehniko, barve in lake, vijake in okovje ter male gospodinske aparate. Delovni čas: vsak dan od 7.30 do 18.00 sobota od 7.30 do 12.00 ure Montaža! Dostava na dom! Prodaja na obroke! Andreja Golob s.p. Luče 31, 3334 Luče MOŽNOST NAKUPA DARILNEGA BONA BOLEČINE V KRIŽU • BOLEČINE V HRBTENICI MRAVLJINCI V NOGAH IN ROKAH • GLAVOBOL ^Lajšanje vaših težav vam ponuja manualna~-^ medicina, kijo strokovno opravlja dr.med. Nlkolay^Grishln z dolgoletnimi praktičnimi Izkušnjami!* ("'«»finii»»*'*) \sTUDIO KOMPLEMENTARNE S \*^IVIEDICINE SMO TUDI POOBLAŠČENI CENTER ZA PREVENTIVNO DIAGNOSTIKO "AMSAT" Hotel ltaberg, Koroška cesta 48, Dravograd, tel.: 02/878-44-27, GSM: 031/742-672 Sertina d.o.o., Ul. Heroja Bračiča 12,2000 Maribor s co o o >co o> 03 o _£5 o o □_ Q_ Q_ GL >CO (D CÜ sz co 'E5 JS > ro > >o o o V» 3N •SS “S3 £ s o B ■ _se Ct -S *5 W Ü > £ a«A e I! _o s S >5 £ TK e as *s £ 1 i 5> O ca Celje - skladišče O JIM JI D-Per q4TvL_ 7/2002 Podjetje za komercialni inženiring d Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽ JE* 5000010830,39 PRODAJ*» COBISS e I od 2. do 30. se V ‘ptembra ZNIZANE1 CENE . ŠTEVILNIM Al ITIKLOM IZKORIS' DTE! UGODNE CENE ŽL BAKRENE IN POCINKAJ EB0V TER € PLOČEVINE Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV! BOSTAVAZAVTODVIGALOIMDÖ» vas gTTèmimestu Jy. «i lü a TRADICIONALNA SMUČARSKE SEZONE PAMPEAGO umh ed EIEMME Pet dobrih razlogov, greste z nami: Tridnevni najem apartmaja in smučarska vozovnica že od 21.500 SIT Organiziran avtobusni prevoz, cena 9.900 SIT (Celje-Ljubljana-CavaleseTĆjubljana-Celje) 1. Odlična smučarija 2. UdoDnainamestitev 3. PrijetmiVsprostitev za podaljšani vikend 4. TeknBSvania. testiranje smuči, nagrade... 5. Številnjrekipa, ki se bo trudila, da bo vse teiST ladko, da se boste zabavali... SDk. _______ K Odgovorni organizator: VIA SLOVENIKA, Ljubljana internetu www.aqenciia-svit.com -------s. OSREDNJA KNJ. CELJE