Četrtek, 18. marca 2004, št. 12, leto IX., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR Četrtek, 18. marca 2004, št. 12, leto IX., issn 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 sit • z,35 euk Demokracija Evropa je dožiuela svoj 11. september. Gre za globalni (islamski) terorizem najbolj brezobzirne vrste, ki namenoma pobija nič krive civiliste in tako odločilno vpliva na politično razpoloženje, kot se je pokazalo na španskih volitvah. POLITIKA Pučnikova znanstvena in politična misel SLOVENIJA Grožnje triglavskemu parku INTERVJU France Cukjati Preveč je grehov te vlade Kako hitro je življenje? Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in vldeo storitev ter pošiljanje In sprejemanje multlmedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih In razvoj novih storitev. Mobilnik je tako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij ® Pri tem se zdi, da nekateri v Evropi ne razumejo prav ničesar. Radi bi živeli v miru in blaginji, vendar za to niso pripravljeni storiti ničesar. Še najmanj pa tvegati... Po barbarskem terorističnem napadu v Madridu prejšnji četrtek je na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Španiji zmagala socialistična opozicija, ki je nasprotovala sodelovanju Španije v "vojni proti terorizmu" in se zavzemala za umik španskih vojakov Iz Iraka. Zgodilo se je to, kar so islamski teroristi - najverjetneje pripadniki Al Kaide -želeli: z napadom kaznovati Španijo in njeno vlado za njeno aktivno delovanje skupaj z drugimi državami na čelu z ZDA v "vojni proti terorizmu". Precejšen del španskih volivcev se je na to odzval tako, da je glasoval za socialiste, s čimer je koalicija držav, ki se bojuje proti Al Kaldl, oslabljena. Mogoče se je strinjati z britanskim časnikom The Daily Telegraph, ki meni, da je to "težak udarec vojni proti terorizmu". Po njihovem prepričanju je dosedanji španski predsednik vlade José Maria Aznar veliko tvegal, ko je po 11. septembru 2001 aktivno podprl ameriško vlado v boju proti terorizmu, še posebej pa s tem, ko je poslal 1.300 španskih vojakov v Irak. Ob terorističnih napadih v Madridu je sicer ravnal nespametno, ko je brez resnih dokazov za napad obtožil baskovsko teroristično organizacijo ETA, vendar zaradi tega njegova ljudska stranka ne bi smela doživeti poraza, saj je po vseh javnomnenjsklh anketah v dnevih pred napadom vodila pred socialisti. Tako pa so teroristi uspešno posegli v demokratične volitve, saj so z bombnimi napadi vplivali na volivce. Namesto da bi ti še bolj podprli vlado v boju proti teroristom, so jo zaradi njene odločnosti kaznovali. Odgovornost za napade so naprtili Aznarju nekako v smislu, da je te napade povzročil s svojim sodelovanjem z Bushem. Tako so v Španiji socialiste popeljali na oblast teroristi, kar je prav ironično In slaba popotnica za prihodnost. Islamski teroristi so dobili jasno znamenje, da se njihove akcije obrestujejo, da lahko vplivajo na politični zemljevid Evrope In celo pripomorejo k temu, da bodo na oblast prišle vlade, ki nimajo tako ostrega stališča do teroristov. Nekaj podobnega, vendar v precej milejši obliki, se je zgodilo na zadnjih volitvah v Nemčiji. Ankete so kazale na zmago desnosredinskega Edmunda Stolberja, vendar je za las zmagal Gerhard Schroder s kritiko ameriške vojne proti terorizmu in z nasprotovanjem napadu na Irak. Seveda ima Busheva vojna proti terorizmu številne napake in pomanjkljivosti. Marsikaj bi mu lahko očitali, ven- dar je kljub vsemu treba pogledati tudi rezultate. Po ameriški zaslugi Afganistan ni več baza za teroriste Al Kalde. S pomočjo mednarodnih sil se država počasi spreminja v kolikor toliko normalno državo (če je za Afganistan to sploh mogoče zapisati), ženske so dobile več pravic, ljudje lahko spet poslušajo glasbo, ki jim je všeč, in nekoliko svobodneje dihajo. V Iraku je še vedno zelo "vroče", vendar se kljub temu stvari premikajo na bolje. Pred kratkim je bila sprejeta začasna ustava, ki daje vsem verskim skupnostim svobodno pravico delovanja in državo ureja federalno. Če bodo stvari tekle normalno, bodo časi, ko so manjšinski suniti zatirali večinske šilte in Kurde, za vedno minili. S pomočjo Američanov, Britancev, Špancev, Poljakov In drugih so dani nastavki za demokratizacijo iraške družbe. Seveda pa bo sčasoma vse odvisno predvsem od Iračanov samih. Irak bodo lahko spremenili v vzorčen primer demokratične arabske države ali pa bodo vse pokvarili in se vrnili v diktaturo Huseinovega tipa. Zato je pomembno, da bo mednarodna skupnost tudi v prihodnje pomagala Iraku. V evropskih levičarskih krogih si predstavljajo, da bo vse rešeno, če predsednik ZDA ne bo več Bush. A se bridko motijo. Al Kaida in druge islamske radikalne skupine so obstjale že prej in z njimi se je moral ukvarjati tudi Bushev predhodnik Bili Clinton. Spomnimo se njegovega ukaza za raketni napad na neko domnevno tovarno orožja v Sudanu, ki naj bi oskrbovala islamske teroriste. Nedvomno ima prav znani islamski reformistični Intelektualec Tarik Ramadan, ki predava filozofijo v Švici, ko pravi, da je sedanji radikalni islam predvsem posledica diktatorskih avtoritarnih režimov v islamskem svetu. TI diktatorji izvajajo represijo nad svojimi državljani, ne dajo jim politične svobode, zaradi česar se ljudje zatečejo k skrajnostim (seveda to ne opravičuje njihovih nasilnih dejanj). In ker pogosto te diktatorske režime podpira tudi Zahod, predvsem ZDA, je bes ljudi namenjen tudi oziroma predvsem njim. V ZDA se tega zavedajo, zato poskušajo postopoma demokratizirati islamski svet. Irak in Afganistan sta vzorčna primera. Seveda pa je ameriška vlada zaradi dogajanja v času hladne vojne, ko so ZDA podpirale diktatorje v islamskem svetu ne glede na njihovo kršenje človekovih pravic, samo da so bili na njihovi strani, ujetnica prejšnjih časov. Je tudi ujetnica svojih ekonomskih interesov. Zato ZDA svojo zunanjo politiko, čeprav so velesila, spreminjajo zelo počasi. Kljub temu prihaja do razhajanj z delom Evrope. Veliko laže bi bilo, če bi ZDA in Evropa složno poskušale demokratizirati islamski svet in bi podprle islamske reformiste, ki želijo islam spremeniti v normalno, moderno religijo, kot je na primer krščanstvo. S tem bi radikalni Islam izgubil svoj naboj. Pri tem se zdi, da nekateri v Evropi ne razumejo prav ničesar. Radi bi živeli v miru in blaginji, vendar zato niso pripravljeni storiti ničesar. Še najmanj pa tvegati... Metod Berlec Demokracija • Četrtek, 18. marca 2004 tretja stran Znoj, kri in solze kazalo 11 12 Elita moči Oblikovanje Foruma 21 je za razvoj slovenske demokracije hkrati slaba in dobra novica. Kaotične mestne finance Pokanje po šivih Stranka mladih Slovenije je po komaj štirih letih delovanja v precejšnji krizi. Znotraj nje se je začela oblikovati t. i. opozicija, ki ni zadovoljna z organizacijo in vodenjem stranke, za katero je v veliki meri odgovoren njen predsednik Dominik S. Černjak. Se slednjemu že maje predsedniški stolček? Simpozij Za versko svobodo i Prvega maja letos bo Slovenija vstopila v Evropsko unijo, zaradi česar bo morala do vstopa posodobiti tudi precej zakonov. Med zakone, ki jih je načel zob časa, sodi tudi zakon o verskih skupnostih. 22 Ožemanje malih delničarjev 26 Farsa v Celju 31 Bodo teroristi krojili Evropo? Ne le Španija, ampak vsa Evropa je prejšnji teden doživela svoj 11. september. Gre za globalni terorizem najbolj brezobzirne vrste, ki s spretno koordiniranimi akcijami povzroči največ civilnih žrtev in s tem lahko odločilno vpliva na politično razpoloženje, kot se je pokazalo na španskih volitvah preteklo nedeljo. Bodo izide volitev in s tem tudi politiko v Evropi v prihodnje krojili teroristi? 34 Preveč je grehov te vlade Pogovor s Francetom Cukjatijem Čeprav je primarna naloga opozicije, da opozarja na napake in predlaga boljše rešitve, je teh napak preveč, da bi vse lahko temeljito analizirali in nanje kvalitetno opozorili. Preveč, če upoštevamo, da imamo omejene možnosti obveščanja javnosti. Tudi za opozicijo je kratko malo preveč grehov te vlade. 44 Prinašalci gorja 56 Kralji brez recepta "Ifr^lii 17 Qiri-imenti" cr\ roc notrpnpt Kralji iz Sacramenta" so res neverjetni in pri njih dejansko ne veš, od kod preti nevarnost, a ravno v tem je Demokracija, p.p. 4315, SI - tOOl Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Gjyle Vishaj, Ivo Žajdela, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez Juhant, dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Esad Babačic, Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: Dane Kostrič (urednik), Reuters; tisk: Florjančič tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 11.000 izvodov, TRR: 24200-9004125033, Krekova banka d. d. Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: Reuters Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za tujino znaša 230 evrov oziroma 240 ameriških dolarjev. Demokracija • 12/2004 njihova prednost. Glasbena trojica Katri nas (Stran 10) Prisesani na Telekom (Stran 20) Dolgovi - zapuščina LDS (Stran 21) Dohodnina 2003 (Stran 24) Kosova rehabilitacija? (Stran 25) Mamilo ali zdravilo (Stran 30) Polmesec reke Niger (Stran 38) Zgodba iz španskih vasi (Stran 39) Konkretna fotografija (Stran 40) Semena razdora (Stran 42) Politični mozaik 1860—1918 (Stran 46) Slovenske žabe (Stran 47) Za vsako ceno (Stran 48) Celje ima jajca (Stran 55) Živahne barve in okraski (Stran 60) Beethoven in Ljubljana (Stran 62) Kučan z macolo (stran 65) pogovor Kmetijstvo ni dovolj pripravljeno 0 kmetijstvu smo se pogovarjali s poslancem Nove Slovenije Alojzom Sokom. Kako ocenjujete predlog novega zakona o dohodnini, predvsem v delu, ki se nanaša na obdavčitev kmetov? V Novi Sloveniji - Krščansko-ljudski stranki smo zaradi predloga novega zakona o dohodnini zaskrbljeni, saj zakon predvideva novo obliko obdavčitve slovenskega kmetijstva. Po dosedanjem predlogu ministrstva za finance naj bi se namreč med obdavčlj ive vire poleg katastrskega dohodka šteli tudi vsi drugi prihodki, tudi subvencije. Zaradi take oblike obdavčitve bo v prihodnje prihajalo do preseganja praga v progresivni dohodninski lestvici, kar bo zelo nestimulativno za slovenske kmete in bo mnoge, ki še kmetujejo, odvrnilo od te dejavnosti. Po predlogu zakona naj bi se sicer stopnja obdavčitve dvigovala postopoma, z 33 odstotkov v letu 2005 na 100 odstotkov v letu 2007, vendar to ne bo preprečilo opuščanja kmetovanja, kvečjemu bo ta proces nekoliko upočasnjen. Danes mnoge kmetije delujejo kot dopolnilna dejavnosti, saj je vsaj en družinski član, če ne celo dva, zaposlen. Kmetijo obdelujejo, ker jo zaradi majhne plače in preživetja morajo, velikokrat pa to delajo samo zaradi navezanosti na zemljo. Ob uvedbi nove obdavčitve kmetijstva se je vsekakor treba zavedati, da zemlja ni le podlaga za poslovanje in ustvarjanje prihodka, temveč pomemben dejavnik pri ohranjanju poseljenosti podeželja in kulturne krajine. Iz tega razloga je treba opustiti samo ekonomsko logiko pri pobiranju davka od kmetijske dejavnosti in se zadev lotiti sistemsko. Kakšne oblike obdavčitve predlagate v NSi? V NSi smo prepričani, da bi pred uvedbo takšne obdavčitve morali najprej temeljito premisliti, kaj želimo doseči. Hkrati bi morali na novo opredeliti katastrski dohodek, da bi le-ta upošteval kakovost zemljišč in dejansko rabo. Glede obdavčitve kmetov v NSi predlagamo dva načina obdavčevanja, in sicer glede na velikost in na dejavnost kmetijstva Za manjše kmetije bi bilo treba podobno kot v nekaterih državah članicah EZ ohraniti pavšalno obliko obdavčitve, medtem ko bi za večje kmetije z intenzivnejšo proizvodnjo in večjimi dohodki morali uvesti enostavno knjigovodstvo. Tako bi nosilci kmetijske proizvodnje lahko uveljavljali zmanjševanje prihodka z nastalimi stroški. Kmetje bi se hkrati lahko sami odločali, kakšen način plačevanja davka oz. obdavčitve bi izbrali. Če bi dohodek presegel določeno višino, bi se kmet lahko odločil in vodil enostavno knjigovodstvo, sicer pa bi plačeval pavšalni znesek tako kot danes. Je naše kmetijstvo pripravljeno na vstop Slovenije v EZ? Vsi problemi, ki se pojavljajo, kažejo na to, da ni dovolj pripravljeno. Uvedli smo sicer skoraj vse elemente skupne kmetijske politike, premalo pa je bilo narejenega na področju prestrukturiranja. Z najboljšo slovensko zemljo in gozdovi tako še vedno upravljajo delniške družbe, namesto da bi povečali primerljivo velikost slovenskih kmetij. Te so v povprečju štirikrat manjše kot kmetije v EZ. Kmetijske zadruge so sicer v rokah kmetov, vendar daleč od tega, da bi jih kmetje tudi vodili. Kako naj si sicer razlagamo, da so kmetijske zadruge prodajale vitalne dele predelovalne industrije. Kmetje tako danes nimajo vpliva na sekundarni kmetijski sektor. Namesto koncentracije kapitala v okviru hranilno-kre-ditnih služb so te ukinjene in kmetijski sektor je s tem izgubil svojo finančno vplivnost. Dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki naj bi postale velika priložnost slovenskega kmetijstva, so bolj izjema kot pravilo. Nedorečenost in nenehno spreminjanje pravilnikov ter finančna nezmožnost in monopoli so naredili svoje. Kaj se bo po vašem mnenju spremenilo z vstopom v EZ za povprečnega slovenskega kmeta? Nič slabega se mu ne bo zgodilo. Že sedaj so v Sloveniji cene kmetijskih izdelkov nižje kot v državah članicah EZ. Cene živil in storitev pa so skoraj na ravni cen v EZ. To najbolje ponazorim s primerom. Za 100 kg težkega bekona dobi slovenski kmet, če ima srečo, do 23.000 tolarjev bruto, za 1 kg grozdja dobi vinogradnik v povprečju 80 tolarjev. Koliko stane kilogram mesa ali liter vina v trgovini ali restavracijah, vemo vsi. Evropska konkurenca bo, o tem sem prepričan, spremenila ta nesorazmerja Zgodilo se bo, da bodo naši kmetje začeli prodajati svoje pridelke tuji konkurenci ali pa bo morala vmesna veriga predelovalne industrije in vseh posrednikov, kjer zdaj kmet največ izgubi, temeljito spremeniti svojo filozofijo. _Aleš Kocjan Pretkani Robin Hood Na zadnjih pogajanjih je Anton Rop sindikatom obljubil, da se bodo delavske plače v tem letu povišale za 5.000 tolarjev. Sindikati so se veselili, dokler jim niso povedali, da je imel Rop pravzaprav v mislih tistih 5.000 tolarjev, ki jim po kolektivni pogodbi že tako ali tako pripadajo zaradi uskladitve plač z letno inflacijo. Robin Hood pa takšen! Demokracija • Četrtek, 18. marca 2004 O NOVO Krščanska Hudi tri pike... Ekologija Pa smo ga dočakali. Forum 21 namreč. Čeprav mnogi sploh ne vedo, kaj naj bi pomenila številka 21. Nekateri pravijo, da morda to, da mora vsak imeti na svojem računu vsaj 21 milijonov tolarjev, drugi pa, da je to pač forum 21. stoletja. Je že tako, da naše vrle direktorje zelo skrbi za slovensko prihodnost, enako tudi Milana Kučana, ki ga je sicer vedno bolj kot prihodnost skrbela preteklost. Na primer to, da se je Slovenija izvalila iz Jajca, sicer ne bi imela oblike kokoši s široko odprtim kljunom. Očitno je prihodnost Slovenije kljub vstopu v Evropo res postala negotova, odkar LDS v jav-nomnenjskih anketah slabo kaže. Zato je bilo treba najti mesijo, ki bo Slovenijo odrešil desničarske nevarnosti. In našli so ga v tovarišu, pardon, gospodu Kučanu, ki se je očitno že odpočil po dolgotrajnem beljenju svoje hiške v Murglah in tako izkazoval svojo solidarnost z delavci. Bliža se namreč prvi maj, ki ne bo samo praznik dela, ampak tudi praznik našega vstopa v Evropo. Morda se bo tedaj le pojavil kakšen napis "Za Evropo-s Kučanom naprej". Seveda pa lahko le ugibamo, kaj neki ima za bregom Milan Kučan. Nekateri pravijo, da želi nekoliko izboljšati moralno podobo Slovenije, ki je v zadnjem času močno načeta, še posebej zaradi "umetniških" slik, ki zadnji dve leti krožijo na medmrežju. Izkazalo se je, da je mladenka na omenjenih slikah članica LDS oz. Mladih liberalnih demokratov. Toda to še ni najhuje, glavno je, da je omenjena mladenka zaradi svojih fotografij, Iger je razkazovala intimne dele telesa, izgubila službo, čeprav naj bi bile slike stvar njene zasebnosti. Torej je prav gotovo šlo za zaroto "desničarske mafije", ki jo je treba izkoreniniti. Verjetno je prav iz tega razloga tovariš, pardon, gospod Kučan v zadnjem času zelo ekološko usmerjen. Govori se, da ustanavlja žlahtno zeleno stranko in da zato prepričuje predsednika ZSMS, pardon, "zelene" SMS, Dominika S. Čer-njaka, naj iz svoje stranke čimprej zabriše "desničarje". Črna barva se pač ne ujema z zeleno. Glede na to, kako je Kučan zadnje čase ekološko ozaveščen, lahko pričakujemo, da se bo začelo čiščenje tudi na verskem področju, saj naj bi Katoliška cerkev vedno znova zahtevala nove privilegije, kar naj bi ji omogočil tudi neki malteški vitez, ki je spisal nov zakon o verskih skupnostih, ki naj bi bil "pisan na kožo RKC". Kot protiukrep pri tedniku Demokracija predlagamo ustanovitev društva, ki bi omenjeni zakon zbrisala s kože RKC. Za predsednika tega društva predlagamo sociologa religije dr. Srečka Dragoša, ki je v zadnji oddaji Trenja pokazal največ zaskrbljenosti glede prihodnjega zakona o verskih skupnostih. Za dežurnega čistilca kože pa predlagamo Luko Jurija, ki, odkar ni več predsednik Mladega foruma, očitno nima kaj početi... Gašper Blažič h-umor diktafon C1* "Gospodje, tisti vlak je že zdavnaj odpeljal! Ta, na katerega stopate tik pred vstopom v Evropsko zvezo, pelje v nasprotni smeri, in se mu reče Balkan ekspres." (Teolog dr. Ivan Stuhec meni, da so pripadniki Foruma 21 pred vstopom v Evropo vstopili na napačen vlak) "S trinajstimi odstotki poslank se Slovenija uvršča pod povprečje držav podsaharske Afrike." (Tanja Salecl se sprašuje, ali je Slovenija sploh še evropska država.) "Banane se bodo podražile, ker očitno na teh otokih, kot je Martinique, prodajajo dražje sadje in ljubezen." (Kmetijski minister Franci But je hitro našel tehten razlog za podražitev banan.) "Ali obstaja samo ta dilema? Sliši se kot 'denar ali življenje'." (Miša Molk se ne more odločiti med Ropom in Janšo.) "Ko sem britanskim strokovnjakom povedala za zgodbo o ŠIB, so me samo debelo gledali." (Varuhinja potrošnikov Breda Kutin je na svoji koži občutila, kaj pomeni slovenska eksotika sredi Evrope.) "Orion, saksofon, smo peli nekdaj, zdaj pa nam gre ob Orionu samo še na jok." (Urška Gregorčič ugotavlja, da niti orion ni več tisto, kar je bil včasih.) "Vznemirja me občutek, da je moški samo moj." (Saša Lendero o tem, kaj jo pri moškem najbolj privlači.) "Za evropskega komisarja predlagam komisarja Rexa." (Samo Kos bi vprašanje izvolitve evropskega komisarja rešil zelo preprosto.) "Na levi liberalni sceni računajo na Kučanove usluge, a za zdaj nihče ne želi, da bi se to opazilo." (Vlado Miheljak ni zadovoljen s skrivnostnostjo svojih političnih idolov.) "Tedaj je izgubil nadzor in mi kot novinarju zakričal: 'Pizda, a mi hočeš kariero uničit!?' Nakar je vstal in se zapodil okoli mize ..." (Tako se pogovora z Antonom Ropom izpred devetih let spominja novinar Stanislav Kovač in ugotavlja, daje Ropu nevarno postavljati neprijetna vprašanja.) sen^esetlisočosemstosedemindevetdeset 00/100 (nič skozi Slo) SIT) kupcu oziroma pridobiteiju. ki je že družbenik družbe BPD Fida d o o, Ljubljana Njegov osnovni vložek, sdružen i dosedanjim osnovnim vložkom znaša 69 636 022.00 SIT (devetinšestdesetmilijonovšestsiošestmtndesettisočdvaindvajset 00/100 SIT) Petič: Pogodbeni stranki soglašata, da znaia kupnina za poslovni delež develstosedeminStirideset 00/100l°l»?°ki jo kupec P»»fi« ™ tekoči račun prodajalca, odprtem pri NLB d d. št 01000 (tisoč)-0000200097 (nič-nič-nič-mč-dve- nič* nič-nič'devet-sedem) sklic 05 (pet) 1320157 (ena-triadve^nič-ena-pet-sedem)-36i860 (tri-šest-ena-osem-šest-nič), najkasneje trideset dn» po podpisu te pogodbe................................... Šestič: Prodajalec izrecno dovoljuje, da se po prejetju kupčevega plačila za obveznosti iz 5 (petega) člena te pogodbe v registru pristojnega sodišča vpiše sprememba družbenikov Neizpolnitev obveznosti po tej pogodbi predstavlja razlog za takojšnje razdrtje pogodbe brez obveznosti prodajalca.Ta pogodba je lahko predmet vpisa v register pristojnega sodišča šele, ko je v celoti izpolnjena Stroške notarskega zapisa m overitve ter vpisa v sodni register nosi prodajalec - -........................ Sedmič: 2 odsvojitvijo in pridobitvijo poslovnega deleža pridobi družbenik vse pravice m obveznosti, ki iz deleča izhajajo - - - -................ Osmič: Ta pogodba je sklenjena potem, ko se obveznosti strank potrdijo pri notarju v notarskem zapisu in tako dobijo značaj neposredne izvršljivosti- ■ ■ Ko ta notarski zapis strankam preberem in ju opozorim na pravne posledice sklenjene pogodbe, stranki notarski zapis odobrita in ga podpišeta...... Zaznamujem, da so izdani trije odpravki tega notarskega zapisa - V Ljubljani, dne 24.6.2003 (štiriindvajsetega Junija dvatlaočtri)............. i*—jfiupec Noiat» fp^ J,.. k r\ ^ Kopija pogodbe dokazuje, da ie Tomaž Poaorelec praktično sam sebi prodal delež za 700 milijonov tolarjev. teklosti znan kot zagovornik intere-sovnajrazličnejših podjetij). Ko je Rop po volitvah znova prevzel mesto finančnega ministra in odstopil iz nadzornega sveta, ga je nadomestil Igor Zajec, prav tako kader LDS. Družbo Fond Invest in pid Mercata 1 obvladuje nekdanja borznopos-redniška hiša BDP Fida oziroma osebe, ki stojijo za njo. To so Milan Ab-rahamsberg, Tomaž in Mojca Pogo-relec, Dejan Bjelobaba, Rolando Kraj-nik. Med lastniki Fide je tudi Iskra, d. d., ki jo vodi Dušan Sešok. Zaradi kršitev je Agencija za trg vrednostnih papirjev Fidi dovoljenje za opravljanje borznih poslov odvzela že leta 2000. Številne nepravilnosti? V zadnjem času se je v javnosti pojavilo več z dokumenti podkrepljenih obtožb o nepravilnostih pri poslovanju pidov Mercata in Mercata 1 in družb, ki so iz njiju nastale. Nekdanji direktor postojnskega Staninvesta Silvester Raztresen Tomaža Lahajnerja obtožuje, da mu je naložil, naj kupljene delnice Mercate proda ceneje, kot jih je kupil. Stanin-vest je moral leta 1998 najprej od La-hajnarjevega Investa za 23 milijonov tolarjev kupiti delnice Mercate, nato pa te delnice naslednje leto za le 15 milijonov tolarjev prodati podjetju Arena International, v katerem se La-hajner pojavlja kot zastopnik. Vendar naj Staninvest tudi teh 15 milijonov tolarjev ne bi bil nikoli prejel. Tretjino tega denaija naj bi bili nakazali banki SIB za poplačilo Staninvestove-ga posojila, 10 milijonov pa Milanu Marnu (ta naj bi kupil Staninvest). Denar podjetja za obnovo zasebne hiše Staninvest je moral za približno 20 milijonov tolaijev kupiti tudi Vilo Mara v Ljubljani. Vilo naj bi obnovili, stanovanja pa prodali. S podjetjem Gorma, kjer kot lastnik spet nastopa Maren, so sklenili pogodbo o sofinanciranju obnove in mu nakazali 33 milijonov tolarjev. Vendar vila ni bila nikoli obnovljena, namesto tega naj bi bil Maren obnovil hišo Tomažu Pogorelcu, takrat članu uprave BDP Fida, ki smo ga omenili prej. Raztresen je vložil tudi kazensko ovadbo zoper Pogorelca, Abrahams-berga, Bjelobabo in Krajnika, ker naj bi bili z zlorabo svojih položajev in na podlagi notranjih informacij pridobili veliko premoženjsko korist in nezakonito prevzeli holding Mercata 1 (oziroma Fond Invest). Z obnovo Pogorelčeve zasebne hiše je povezana še ena zgodba. Borzna družba Fida naj bi bila namreč podjetje Komponente in sistemi oškodovala za 4,6 milijona tolarjev, tudi ta denar pa naj bi bil šel za obnovo že omenjene hiše. Komponente in sistemi so namreč leta 1999 BDP Fida naročile, naj proda milijon njihovih delnic NF1N. Kasneje so ugotovili, da je Fida te delnice prodala za 4,6 milijona tolarjev pod njihovo borzno vrednostjo. BDP Fida je delnice tudi v tem primeru prodala Mamovemu podjetju Gorma. Gorma je za delnice plačala 81 milijonov tolarjev. Že naslednji dan jih je prodala za 85,6 milijona tolarjev. Zadevo sta začeli preiskovati davkarija in policija. Maren je na policijskem za- slišanju razkril, naj bi mu bil Pogo-relec naročil, naj davčnim inšpektorjem lažno opiše, kako je trgoval z delnicami, čeprav sam ni znal dati niti osnovnega borznega naročila. Maren je na zaslišanju tudi izjavil, naj bi bila razlika 4,6 milijona tolaijev šla za obnovo Pogorelčeve hiše na Škofljici. 700 milijonov plačal sam sebi? Povejmo še, daje Tomaž Pogore-lec lani s pogodbo del svojega deleža v BDP Fida prodal podjetju Copartner za nekaj več kot 700 milijonov tolarjev. Pri tem je zanimivo, da je sam solastnik tega podjetja, njegova žena pa direktorica Iz neznanih razlogov je torej delež prodal sam sebi. Pogorelec je v časniku Finance kategorično zavrnil, da bi prejel 700 milijonov tolarjev, mi pa smo pridobili kopijo notarskega zapisa pogodbe o prodaji in nakupu, iz katere je jasno razvidno, da je vendarle šlo za takšen znesek. V nekaterih slovenskih pidih je bilo nezakonito odtujenih oziroma prisvojenih ne samo za več deset, ampak za tudi za več sto milijonov ev-rov premoženja. V primeru največjega izmed pidovskih kapitalistov (ki sicer ni bil v središču današnje zgodbe) pa morda lahko govorimo o za slovenske razmere skoraj nepredstavljivi milijardi evrov, zagotovo pa gre vsaj za milijardo nekdanjih nemških mark. Ob teh zneskih so me-nedžerske plače, ki močno razburjajo Slovence, domala zanemarljive. Hkrati pa to dodatno potijuje, da v Sloveniji zelo dobro deluje sistem preusmerjanja pozornosti javnosti od bistvenih tem k manj bistvenim. Denis Vengust Demokracija • Četrtek, 18. marca 2004 Slovenija________ Sreda, 31. marec, je tudi letos zadnji dan, ko moramo vsi zavezanci za dohodnino oddati napoved za odmero dohodnine za leto 2003. Letos še zadnjič dohodninsko napoved oddajamo po zakonu, ki je veljal kar nekaj let, drugo leto pa so že predvidene spremembe. Napoved lahko oddamo na izpostavah davčnih uradov, kjer imamo stalno prebivališče, ali pa jo pošljemo s priporočeno poštno pošiljko (kot dan oddaje velja dan poštnega žiga). Glede na to, da ima že večina med nami zbrane podatke, kijih moramo vpisati v dohodninsko napoved, priporočamo, da napoved izpol-nimo in oddamo pred zadnjim dnem. Podjetja oziroma vsi izplačevalci dohodkov so morali na DURS sporočiti podatke o vseh izplačilih že Dohodnina 2003 do 31. januarja letos. Poleg tega lahko dohodninsko napoved, če smo jo oddali pred zadnjim mogočim zakonskim rokom, še spremenimo, če ugotovimo, da smo se pri izpolnjevanju obrazca zmotili. Po tem datumu so popravki mogoči le še v pritožbi na odmero dohodnine, vendar pa je to treba kolkovati s 3.400 tolarjev upravne takse. Ne samo daje dražje, tudi bolj zapleteno je, denar dobimo pozneje, pa še teže dokažemo, da smo se pri napovedi zmotili. Podatki kažejo, da kar 90 odstotkov vseh davčnih zavezancev napoved odda v zadnjem tednu. Letos prvič je davčna uprava omogočila oddajo napovedi tudi po elektronski pošti (novost so poimenovali e-dohodnina), vendar morajo zavezanci za to imeti na voljo posebno računalniško strojno in programsko opremo ter digitalno potrdilo, overovljeno pri Centru vlade za informatiko, Novi Ljubljanski banki ali Pošti Slovenije. V t. i. sistem e-davki se namreč lahko registrirajo le tisti davčni zavezanci oziroma uporabniki, ki imajo digitalno potrdilo, ki so ga izdali overitelji, vpisani v register overitevljev v RS pri ministrstvu, pristojnem za informacijsko družbo, in s katerimi ima DURS sklenjen ustrezni sporazum o teh potrdilih v sistemu e-davki. Tisti, ki želijo pridobiti to potrdilo, morajo vložiti zahtevo za pridobitev potrdila na posebnem obrazcu pri upravnih enotah, obrazec pa lahko dobijo tudi na spletni strani Centra vlade za informatiko. Postopek pridobitve potrdila je za fizične osebe brezplačen, traja pa od pet do deset dni. Na davčnem uradu pričakujejo, da bo letos napoved po tej poti oddalo približno 100.000 davčnih zavezancev ali nekaj manj kot desetina vseh. Kdo mora oddati napoved? Dohodninsko napoved morajo obvezno vložiti zavezanci za dohodnino s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, rečemo jim tudi re- zidenti. Zavezanci, ki niso rezidenti Republike Slovenije, pa morajo napoved oddati na izpostavi davčnega urada, na območju katerega so vpisani v davčni register. Če niso vpisani, napoved oddajo pri izpostavi davčnega urada, na območju katerega imajo v času vložitve napovedi prijavljeno začasno prebivališče. Napoved morajo vložiti vsi zavezanci, razen tistih, ki so v letu 2003 prejeli bru-todohodke, ki so nižji od 334.224 tolarjev (11 odstotkov povrečne letne brutoplače zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto 2003). Oddaje napovedi so oproščeni tudi učenci in štu- Obrazci z navodili Za izpolnitev napovedi so tudi letos že nekaj časa na voljo obrazci s priloženimi navodili, cena enega obrazca je 60 tolarjev, naprodaj pa so v knjigarnah, papirnicah, nekaterih bencinskih prodajalnah in poštah, v kioskih in nekaterih trgovinah. dentje, katerih brutoprejemki iz naslova plačila za začasno ali občasno delo, opravljeno prek študentskih ali mladinskih organizacij, ki posredujejo delo na podlagi pogodbe o koncesiji, ne presegajo 1,549.584tolarjev (51 odstotkov povprečne brutoplače zaposlenih v letu 2003). Poleg tega napovedi ni treba oddajati zavezancem, katerih edini vir dohodnine je pokojnina, če med letom 2003 niso plačevali akontacije dohodnine in med letom niso uveljavljali olajšav za vzdrževanje družinskih članov. Napoved za odmero dohodnine morajo do 31. marca 2004 vložiti tudi zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti in zavezanci za davek od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu, ki so dolžni napoved za navedena davka vložiti do 28. februarja 2004 za preteklo leto. Zavezanci, ki sami obračunavajo davek iz dejavnosti, vložijo obračun tega davka do 31. marca 2004. Poleg tega morajo zavezanci za © Demokracija • 12/2004 Slovenija Dohodninska lestvica za odmero dohodnine v letu 2003 Če znaša letna osnova SIT znaša davek Nad do SIT SIT 1,508.571 17 odstotkov - 1,508.571 3,017.140 256.455 +35% nad 1,508.571 3,017.140 4,525.713 784.454 +37% nad 3.017.140 4,525.713 6,034.281 1,342.628 +40% nad 4.525.713 6,034.281 9,051.422 1,946.057 +45% nad 6.034.281 9,051.422 - 3,303.770 +50% nad 9,051.422 Zneski olaišav, ki zmanišuieio osnovo za dohodnino za leto 2003: znesek neobdavčljivega dela v višini 11 odstotkov povp. plače 334.224 SIT invalidi s 100-odstotno telesno okvaro 3,038.400 SIT učenci in študentje za prejemke prek študentskih in mlad. organ. 1,549.584 SIT starejši od 65 let v višini 8 odstotkov povprečne plače 243.072 SIT Znesek posebne olajšave za vzdrževane družinske člane za enega otroka in vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana (10 odstotkov povprečne plače) za dva otroka v višini 25 odstotkov (10+15 odstotkov) za tri otroke v višini 45 odstotkov (10+15 + 20 odstotkov) za štiri otroke v višini 70 odstotkov (10+15+20+25 odstotkov) za pet otrok in več v višini 100 odstotkov (10+15+20+25+30 odst.) 303.840 SIT 759.600 SIT 1,367.280 SIT 2,126. 880 SIT 3,038.400 SIT za motenega otroka v višini 50 odstotkov povprečne plače 1,519.200 SIT Opomba: Odstotki pomenijo odstotke od lani ugotovljene povprečne bru-toplače zaposlenih v Sloveniji. Ta je znašala 3,033.840 tolarjev.) dohodnino, ki so po končam zapuščinski razpravi v letu 2003 postali lastniki denacionaliziranega premičnega ali nepremičnega premoženja, napovedati tudi dohodke od oddajanja tega premoženja v najem za vse obdobje, ko je v njihovem imenu kot zavezanec za davek od dohodkov nastopal skrbnik za posebne primere. Zavezanci, ki so oddali v letu 2003 fizičnim osebam v najem premično ali nepremično premoženje, pa so morali napoved za odmero davka od dohodkov iz premoženja vložiti najpozneje do 15. januarja 2004 za preteklo leto pri davčnem uradu, kjer so vpisani v davčni register. Če niso vpisani, pa jo oddajo pri davčnem uradu, kjer je vpisan izplačevalec dohodkov. Za konec Dodajmo, da je vsak zavezanec za dohodnino napoved dolžan oddati. Če napovedi ne oddamo ali pa vložimo napoved, ki ne vsebuje podatkov, potrebnih za odmero dohodnine, ali v njej izkažemo neresnične podatke, storimo prekršek, za katerega je predpisana ustrezna kazen. Za konec navedimo, da je treba vsako napoved podpisati, po želji lahko vpišemo tudi transakcijski račun banke, kjer prejemamo dohodke. Dohodninsko napoved izpolnimo točno in pravilno, saj se bomo le tako izognili poznejšim zapletom. Listine, s katerimi bomo lahko dokazovali, da je vse vpisano resnično, moramo hraniti še najmanj 5 let. Predvidevamo sicer, da smo se v preteklih letih že dovolj dobro izurili pri izpolnjevanju napovedi za odmero dohodnine in da poznamo že vse pasti. Teh je kar nekaj. Če imate morda kakšno vprašanje, na katerega iščete odgovor, vas vabimo, da nam ga pošljete na spodaj naveden elektronski naslov. Tiste, ki niste vešči tovrstnega komuniciranja, pa vabimo, da vprašanja napišete in jih pošljete na naslov tednika s pripisom "Dohodnina". Ne pozabite navesti svoje telefonske številke. V najkrajšem mogočem času vam bomo poskušali odgovoriti oziroma poiskati ustrezne odgovore na vaša vprašanja. Na koncu pa naj le velja: dohodninska napoved naj bo točna, pri tem pa se držimo načela: Državi bomo dali le toliko, kolikor je treba, in niti tolarja več! Vida Kocjan vida.kocjan@email.si Nedavno sprejet protikorupcijski zakon odpravlja sedanji vladni urad za preprečevanje korupcije, namesto njega pa uvaja komisijo, ki bo prevzela njegove naloge. Na nedavni poziv za zbiranje predlogov morebitnih kandidatov za predsednika omenjene komisije, ki ga je objavil predsednik države, sta se prijavila sedanji v. d. direktorja Urada vlade za preprečevanje korupcije Boštjan Penko in sekretar na tem uradu Drago Kos. Poziv, s katerim je predsednik države začel z zbiranjem kandidatov za predsednika omenjene komisije in njenega namestnika, je bil vobjavljen v uradnem listu 5. februarja letos, rok za prijave pa se je iztekel 6. marca. Poleg Penka, Penko kandidira tako za predsednika komisije kot za njegovega namestnika, in Kosa sta se na razpis prijavili še nekdanja članica računskega sodišča Nadja Znidar-šič Ferrari, ki kandidra za namestnico predsednika, in Mirjan Hren z urada za preprečevanje korupcije, ki kandidira za isto mesto. Po zakonu ima zdaj predsednik države 30 dni časa, da izmed prijavljenih izbere po enega kandidata za vsako od razpisanih mest in oba predloga pošlje v potrditev državnemu zboru. Kot so nam dejali v uradu predsednika države se predsednik do zdaj še ni odločil, kateri dve imeni bo poslal v odločanje v državni zbor, v ozadju pa se o tem že pojavljajo različne špekulacije. Do zdaj neuradno krožita dve različici imen, ki ju bo poslancem predlagal Drnovšek. Po prvi naj bi zaradi neslavne preteklosti (kršenje človekovih pravic novinarja RTV Tomaža Ranča, sodba še ni pravnomočna) iz svojega predloga izpustil Draga Ko- sa in na mesto predsednika komisije predlagal Boštjana Penka, za njegovo namestnico pa eno izmed žensk, po drugi pa bi lahko na mesto predsednika komisije imenoval Kosa, za njegovega namestnika pa Penka. Slednje bi bil, kot pravijo poznavalci, nekakšen kompromisni predlog, s katerim bi se konti- Bo eno od ključnih funkcij komisije za preprečevanje korupcije prevzel Drago Kos, za katerega je sodišče že drugič ugotovilo (sodba še ni pravnomočna), da je kršil človekove pravice novinarja? nuiteta na neki način oddolžila Kosu za njegove "usluge" v Depali vasi, s pomočjo katerih so takrat dis-kreditirali Janeza Janšo, hkrati pa bi bil zadovoljen tudi Penko. Če bi se slednje na koncu zares zgodilo, bi to pomenilo, da bi eno od ključnih mest komisije, ki naj bi se bojevala proti korupciji, prevzel nekdo, za katerega je sodišče že dvakrat ugotovilo, da je kršil človekove pravice, in nekdo, katerega ravnanje v preteklosti je bilo prav na robu zakona, če ne že čez. Primer, kakršnega Evropa verjetno ne pozna. A. K. Demokracija • Četrtek. 18. marca 2004 Marca 2002 so namreč volitve potekale v skrajno neobičajni, da ne rečemo nelegalni obliki. Že čas izvedbe volitev (sreda zjutraj) je bil sumljiv, navzoča pa je bila peščica članov, ki je volitve izpeljala s pooblastili, kar je v nasprotju s temeljnim aktom kluba. Drugim, celo predstavnikom ŠKIS (Zveze študentskih klubov Slovenije), je bil vstop onemogočen. Novo vodstvo na čelu s predsednikom Markom Romaničem je bilo seveda pogodu peščici, ki je že bila "pri koritu". Celjski klub je bil namreč do tedaj med večjimi in aktivnejšimi na slovenski študentski sceni. V tem času je iz klubske blagajne izginilo 70 milijonov tolarjev, za kar naj bi bil odgovoren tedanji finančnik kluba Alek Gradišnik, ki naj bi bil tedaj tudi lastnik več podjetij na Celjskem. Dveletno fantomstvo celjskega kluba Zaradi zapletov pri glasovanju s pooblastili in nesklepčnosti upravnega odbora je celjska upravna enota razveljavila volitve, kar pomeni, da vodstvo KŠCR od takrat nima legitimnosti. ŠKIS je tako klub črtal iz svojega registra, sredstva iz Študentske organizacije Slovenije pa so se nehala stekati v Celje. Se lani je t. i. vodstvo kluba z dosedanjim predsednikom Danijelom Kociprom (mandat je nastopil avgusta lani) na čelu krivilo SKIS za oškodovanje celj- skih študentov, kar naj bi potrjeval celo videoposnetek. Po njihovo naj bi šlo za zaroto širšega obsega, v kateri naj bi se z denarjem, ki bi moral pripadati KŠCR, okoriščali na ljubljanski ŠOU. V tem času se je v vodstvu kluba zamenjalo že nekaj ljudi, 3. marca letos pa so bile vnovične volitve, ki so izzvenele kot farsa. Po besedah Elvisa Cvikla se skupina študentov vendarle trudi, da bi celjskemu klubu vrnili legitimnost z izvedbo volitev po črki zakona. Pred vhodom so stražili varnostniki, ki so morali poskrbeti, da se volitev ne bi udeležili člani, ki so do vodstva kritični oz. mu ne priznavajo legitimnosti. Novoizvoljeni predsednik Samo Lazar je izjavil, da bo poskrbel za rešitev dolgotrajne kritične situacije in za to, da se celjskim študentom vrne denar, ki jim pripada. Glavna ovira za reševanje problema pa je, kot vse kaže, prav Lazar in ljudje v njegovi senci. Govori se, da so študentje za svoj glas dobili podkupninovvišini5.000 tolarjev. Po besedah Elvisa Cvikla, enega od kritikov samozvanega vodstva, ki mu je skoraj po čudežu uspelo priti na volilno sejo, čeprav mu potem niso pustili do besede, so posamezniki pravočasno poskrbeli zase in si prilastili več-milijonsko pogačo. "Namesto da bi se ta denar stekal za dejavnosti študentov, so ti ljudje klub videli kot svoje podjetje." Po nepreverjenih informacijah naj bi med drugim posojali klubski denar. Zgodbe o podkupovanju volilcev pa se ne nanašajo le na zadnje volitve, saj je znana "udarniška" akcija, s katero naj bi bili Celjani leta © Demokracija • 12/2004 V prejšnji številki smo se ukvarjali z domnevnimi nepravilnostmi na ljubljanski ŠOU, tokrat pa smo se lotili spornih volitev vodstva Kluba študentov Celjske regije (KŠCR) in zdrah, ki jim že dve leti ni videti konca. Slovenija Slovenija tudentska funkcionarja odoovariata V prejšnji številki Demokracije je letelo precej kritik na račun Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) in Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Poglede predsednikov obeh organizacij predstavljamo sedaj. Predsednik ŠOS Darko Krajnc je na kritike iz vrst Mlade Slovenije o previsokih plačah in drugih ugodnostih funkcionarjev ŠOU odgovoril, da take trditve izhajajo iz nenatančnosti medijev, saj ne drži, da imajo študentski poslanci brezplačne telefone in podobne ugodnosti. Tudi podatki o honorarjih na ŠOS so zavajajoči. Tako ljubljanska kot mariborska ŠOU sta vzpostavili sicer veliki administraciji, vendar po Krajnčevo ne gre za razbohoten aparat, saj so zadeve transparentne, "razlike v plačah zaposlenih v primerjavi s honorarji študentskih funkcionarjev pa prevelike". Krajnc se nikakor ne strinja, da se reinvestira premalo denarja za študente. Udeleženost študentov je po besedah predsednika SOS prostovoljna in prav po zaslugi te udeleženosti je servisna usluga študentskih organizacij dobro izkoriščena. Na splošno so za Krajnca študentske organizacije trn v peti političnim podmladkom, ker jim jemljejo vsebino in se ne pustijo zmani-pulirati. Meni tudi, da "je prepoznavnost laže doseči s kritiziranjem". Maja Potočnik, predsednica ŠOU Ljubljana, v nasprotju s kritikami meni, da je udeležba na študentskih volitvah solidna. O domnevno prenapihnjenem sistemu pravi, da kvalitetno krmarijo med potrebami projektov in številom projektnih sodelavcev. Funkcije so vnaprej predvidene v aktih ŠOU v Ljubljani. Po njeno uslužbenci delajo vestno in si plače tudi zaslužijo. Soudeleženost študentov Potočnikova ocenjuje kot dobro in poudarja letošnjo novost sofinanciranja programov, po katerem bo ŠOU razdelila več kot 36 milijonov tolarjev. O prerazporejanju sredstev je dejala, da ta niso namenjena temu, da se neposredno razdelijo med študente, temveč da študentje prek ŠOU v Ljubljani prispevajo k stabilnosti v družbi, boju za študentsko blaginjo in izboljševanju študijskih razmer. O odmrznitvi višine honorarjev: "Osnova za izračun plač in honorarjev je bila že več kot 3 leta zamrznjena na 215.000 tolarjev, medtem ko je vmes realno zrasla že na 270.000." V naslednjih letih naj bi se osnova usklajevala z rastjo inflacije. Glede izvolitve predsednika nadzornega senata je predsednica ŠOU mnenja, da je bil izvoljeni Igor Velov nevtralen kandidat. Zadeva v zvezi z obtožnico na njen račun iz leta 2004 v zvezi s sofinanciranjem nakupa majic, uporabljenih med volitvami, je v pritožbenem postopku na Razsodišču ŠOU v Ljubljani, kjer še ni bila podana končna odločitev. "Po aktih ŠOU v Ljubljani ni prišlo do nobenih kršitev, saj je po zakonu o skupnosti študentov in po statutu ŠOU v Ljubljani tovrstna pomoč dovoljena." Obtožnica iz leta 2003 je bila vložena zaradi nejasnosti pri dajanju posojila Evropski dijaški organizaciji OBESSU, saj so ji očitali, da gre za dotacijo, izvršeno v nasprotju z akti ŠOU, sama pa je trdila, da gre za posojilo, kar so priznavali tudi posojilojemalci. Obsojena je bila zaradi nepravilno podeljenih dotacij, denar pa je bil vrnjen. Potočnikova je vložila pritožbo, a je bila zavrnjena, kazen pa je nato poravnala v celoti. 2002 z dvema avtobusoma podkupljenih volilcev skušali vplivati tudi na izide volitev v koprskem študentskem klubu. "Odkar je Kociper postal predsednik, se skupina študentov zavzema, da bi se vendarle organizirale prave, legitimne volitve, ki jih lahko skliče vsaj tretjina članov. Na zaslišanje na upravno enoto, ki bi potrdilo vodstvo in vpis le-tega v register društev, je samozvano vodstvo prišlo s kar tremi odvetniki. Eden iz- med njih je celo predlagal izločitev uradne osebe." Cilj tega naj bi bil zavlačevanje postopka. Ker načelnik upravne enote ni ugodil njihovi zahtevi, so vložili kazensko ovadbo. Eden izmed odvetnikov, ki je ob tej priložnosti pomagal vodstvu kluba, je znani Aleš Maček, ki je bil hkrati predsednik delovne komisije na občnem zboru študentov, kar je po Cvik-lovem mnenju moralno sporno, čeprav zakonodaja tega ne prepoveduje. V slabem mesecu se je v Zasavju mudil še eden izmed visokih slovenskih politikov, ki je hkrati tudi nosilec strankarske liste za evropske volitve. Pred dobrim mesecem je bil v Trbovljah Miha Brejc, prejšnji teden v Zagorju Lojze Peterle, ki je dan izkoristil tudi za obisk uspešnih zagorskih podjetij. Tako kot Trboveljčane so tudi Zagorjane zanimala povsem praktična vprašanja, na primer, kdaj po vstopu v Evropsko zvezo bo treba zamenjati vozniško dovoljenje in druge osebne dokumente. V Zagorju jih je zanimalo, kaj gost meni o "izbrisanih", o graditvi džamije, o meji s Hrvaško in podobno. Peterle je moral pojasniti tudi to, kako si je prislužil laskavo evropsko priznanje. "Nagrado jemljem kot priznanje za svoje politično delo v času demokratizacije Slovenije," je odgovoril. V šali pa je dejal, da je pač treba znati igrati tudi na orglice. Očitno je do tega spoznanja prišel tudi nekdanji predsednik Milan Kučan. Prav igranja na orglice naj bi se v zadnjem času pospešeno učil. Vprašanje pa je, ali mu bo kljub pridobljenemu glasbenemu znanju uspelo dobiti kakšno evropsko priznanje, saj v Evropi verjetno poznajo tudi njegovo politično delovanje pred demokratizacijo Slovenije, ko se o kakšni demokratizaciji, večstrankarskem sistemu še govoriti ni smelo, kaj šele da bi se o tem pisalo. Glede na svoje dolgo predosamosvojitveno politično delovanje je bil nekdanji predsednik verjetno seznanjen tudi z željo po postavitvi džamije (tam okrog leta 1974). Kolikor nam je znano, do graditve takrat in še leta kasneje za časa njegove "vladavine" ni prišlo. V Zagorju bodo vsak čas nadaljevali z graditvijo sodobne obvoznice. Zagorje bo z njo zagotovo dobilo lepšo, modernejšo podobo. Občani pa upravičeno pričakujejo, da bo kakšen tolar od tega projekta ostal tudi za popravilo zelo poškodovane glavne ceste, ki se vije od trojanskega klanca skozi Izlake, Kisovec pa do začetka nove obvoznice, torej do središča občine. A od vsega tega, kot kaže, ne bo nič. Sprašujejo se, zakaj potrebujejo drago in moderno obvoznico, če pa glavna cesta tako levo kot desno od obvoznice, ki povezuje Zagorje s svetom, postaja razvalina. Asfalt je na omenjeni trasi tako načet, tako luknjičav, da tisti, ki se vsak dan vozijo po njej, postajajo že pravi slalomisti. Za nameček pa se v dneh, ko se izmenjujeta zmrzal in otoplitev, na cesto (predvsem med Kisovcem in Izlakami) valijo debeli kosi kamenja, ki se krušijo iz obcestnega apnenčastega skalovja, kamor se je zajedla cesta. Skalovje je sicer zavarovano z mrežo, če temu, kar je položeno čez skalovje, sploh lahko rečemo mreža. Mogoče raztrgana pajkova mreža, ki jo lahko vsak dan, ko se pelje v svojo župansko pisarno, vidi tudi zagorski župan in poslanec Matjaž Švagan. Bo ukrepal? Igor Goste Rešitev v regularnih volitvah Resnični problem je v tem, da se to vodstvo izmika pravilno izpeljanim volitvam, razčiščevanju in finančni reviziji. Očitno "računajo, da ne bodo nikoli kaznovani, da jim nihče nič ne more". Da denar ne prihaja več v Celje, zanje ni sporno, meni Cvikl. Denarja, ki ga znajo najbrž dobro ple-menititi, če si lahko privoščijo najboljše celjske odvetnike, naj bi bilo več milijonov tolarjev. Za Cvikla je "stvar tre- ba rešiti po pravni poti na upravni enoti, ker le-ta lahko podeli legitimnost vodstvu". Zato bodo 2. aprila na podlagi tretjine podpisov članov kluba, kar je v skladu s statutom KSCR, pripravili volitve, s katerimi naj bi končno dobili legitimno vodstvo. "Po vsej verjetnosti se bo to samozvano vodstvo pritožilo na upravno enoto. Torej bo tudi od ljudi na občini odvisno, ali bodo imeli interes zadeve čimprej rešiti," je napovedal Cvikl. Mitja Volčanšek Demokracija • Četrtek, 18. marca 2004 ^ globus Slika Beatlov Slika Beatlov, ki pa je dani zasedbe niso hoteli podpisati, ker se jim je zdela zastarela, je eno od 600 del, ki jih je v dar prejela Velika Britanija. Avtor slike Sir Peter Blake je za sliko potreboval pet let, ko pa je bila ta leta 1968 končana, so člani že precej spremenili svoj videz. Omenjenih 600 del je galeriji Pallant House v Chichestru podaril zbiralec Colin St. John Wilson. Zbirka vsebuje še dela Luciana Freuda, Patricka Caulfielda, Franka Auerbacha, RB Kitaja in Davida Bomberga. Wilson, ki je umetnine začel zbirati pred 50 leti, je naj- večji del svoje zbirke podaril Nacionalnemu skladu umetniških zbirk. Omenjeni sklad britanskim muzejem pomaga pri nakupu umetnin. Umetnost v Kabulu Najbolje oblečena ženska Voditeljica pogovorne oddaje, igralka in urednica časnika Oprah Winfrey bo svojemu življenjepisu lahko dodala še eno postavko - naslov najbolje oblečene ženske na ■PSO^^J svetu. Gostiteljica svetovno ' ^S^^^^HMH znane tele\izijske pogovor- ^^^HRft^H ne oddaje Oprah pravi, da sta njeni modni vzornici Jac- „V ijB.f kie Onassis in Coco Chanel, jPf • najljubši modni oblikovalec pa ^jM'.'' , ^j^ffi?-«» I Gianfranco Ferre, kije kreiral tu- N * jk ¿^J ' di obleko Mvbrnek\rve,vk^^^^^ ^k^^^B^FJr^^^. -teri se je pojavila na letošnji S^jSli podelitvi oskarjev. Nasezna- s i ME-s mu desetih najbolje ob- ^ ^f/ ^^^^ lecenih žensk so se znašle še • 4 y*f , 1 filmska igralka Cate Blan- / ' \ chett, režiserka Sofia Coppola, • •<-; manekenka Kate Moss in Aerin , Lauder Zinterhofer, podpredsednica znane modne hiše Estee Lauder. Glavno mesto Afganistana naj bi dobilo tudi muzej sodobne umetnosti, prostore zanj pa naj bi pripravili v prizidku obstoječe Narodne galerije v Kabulu. Načrte za takšen mu- zej so predstavili na sejmu umetnosti, za financiranje novega muzeja pa si prizadevajo ustanoviti poseben sklad. Muzej naj bi bil prispevek k demokratizaciji Afganistana. V mesto naj bi se tako vrnilo več kot sto umetnikov, ki so med vojno v domovini zbežali na tuje. Muzej sodobne umetnosti naj bi postavili v nekaj letih. Napad na prostozidarje Pretekli teden so člani prostozidarske lože vazijskem delu Carigrada doživeli zanimiv družabni večer. V prostore restavracije sta vdrla dva napadalca. Eden izmed njiju je sprožil bombo in s seboj v smrt potegnil še natakarja, huje pa je bilo ranjenih šest oseb. Drugi napadalec je bil v bombnem napadu huje ran jen, vsi drugi ranjeni izmed 40 pripadnikov prostozidarske lože pa so sedeli za prvo mi- Ujeti na ledeni plošči S pomočjo dveh helikopterjev je ruska policija rešila dvanajst ruskih znanstvenikov z arktične raziskovalne postaje SP-32, ki so bili več dni ujeti na ledeni plošči, ki se je utrgala od preostale ledene gmote v Severnem ledenem morju. Pri tem se je njihova raziskovalna postaja potopila. Nihče od znanstvenikov v nesreči ni utrpel poškodb. Dva ruska helikopterja sta se na to izredno zahtevno reševalno misijo podala z norveškega otoka Spitzenberg, od katerega je bila plavajoča ledena plošča oddaljena približno 800 kilometrov. Zaradi nevar- ni upokojenec je sicer v zadnjih 40 letih na dan .pokadil dva zavojčka cigaret, a je trdil, daje pljučni rak posledica neaktivnega vdihovanja cigaretnega dima v službi. Državni zakon določa, da je vsaka srčna bolezen ali rak, ki doleti gasilca ali policista, avtomatično posledica službe večinoma ne glede na uslužbencev način življenja. Tako je Horsley prepričan, da bodo imeli, dolgoročno gledano, bolj zdravo delovno silo, korist pa bodo imeli tudi davkoplačevalci. Ogrožene ptice V poročilu z naslovom Stanje ptic v svetu 2004 so znanstveniki zapisali, da vsaki osmi vrsti ptic na svetu grozi izginotje zaradi nenadzorovanega razvoja kmetijstva in sečnje gozdov. To pomeni, da je ogroženih 1.211 vrst ptic. Med njimi je 179 vrst resno ogroženih, 344 vrst se sooča z visokim tveganjem izginotja, pri 688 vrstah pa je to tveganje manjše. Območja z največjim številom ogroženih vrst so atlantska obala Brazilije, Himalaja, vzhodni Madagas- nosti potopitve celotne ledene plošče kar in skupine otokov na jugovzho- helikopterja nista mogla pristati na njej, zato so morali prezeble znanstvenike in njihova dva psa dvigniti. Znanstvenikom je kljub temperaturam okoli 35 stopinj Celzija pod ničlo uspelo preživeti z zalogami, ki so jih rešili, še preden se je njihova raziskovalna postaja potopila. Uspelo jim je pograbiti tudi satelitski telefon, s katerim so poklicali na pomoč. Ledena plošča se je od celine odtrgala zaradi bližnjega toka toplejše vode. du Azije. Med dejavniki, ki vplivajo na izginotje ptic, so na prvem mestu nenadzorovan razvoj kmetijstva in množično uničevanje gozdov, zo v restavraciji. Samo novembra lani je bilo v Carigradu v štirih samomorilskih napadih, upeijenih proti dvema sinagogama, banki in konzulatu Velike Britanije, ubitih 63 ljudi. Oblasti so odgovornost za te napade pripisale islamistični skupini, povezani s teroristično mrežo Al Kaida. Demokracija • 12/2004 Kadilci brez službe Šerif kalifornijskega okrožja je prepovedal zaposlovanje novih policistov, ki kadijo. Za ta ukrep se je odločil, da bi ustavil naraščajoče stroške davkoplačevalcev zaradi invalidskih pokojnin, saj je bil njegov oddelek prisiljen izplačati 90.000 dolarjev upokojenemu policistu, ki je zbolel za pljučnim rakom. Ta 55-let- potem pa še onesnaženje voda in zraka, gozdni požari, klimatske spremembe in trgovina s pticami. Pred bankrotom Britanska biotehnološka družba PPL, ki je klonirala ovco Dolly, je po globus neuspelem poskusu privatizacije tik pred bankrotom. Družba PPL, ki ji od lani, ko je izgubila podporo za velike projekte, grozi finančni polom, je zaradi preživet-ja nameravala lastnino prodati izvršnim direktorjem, vendar ključni lastnik delnic, investicijska družba Metage Capital, ni podprl načrta. Britanska bio-tehnološka družba je postala znana leta 1997, ko so njihovi znanstveniki v sodelovanju s kolegi s škotskega inštituta Roslin uspešno klonirali ovco Dolly. Dolly, ki je bila prvi uspešno klo-nirani odrasli sesalec, so pred dobrim letom dni v starosti šestih let zaradi napredujoče obolelosti pljuč uspavali. Zdaj je razstavljena vškotskem muzeju. Družba PPL je po ovci Dolly klonirala še kravo in prašiče. V finančne težave pa je zabredla lani, ko se je nemška družba Bayer Biological Products umaknila iz projekta razvijanja proizvodov iz prašičje krvi za zdravljenje ljudi s pljučnimi boleznimi, kot je na primer cistič- na fibroza. Sicer pa so tehnologijo kloniranja, ki so jo razvili v Roslinu, januarja za 1,35 milijona ameriških dolarjev prodali nekemu ameriškem investicijskemu podjetju. Najtoplejše poletje Lansko poletje v Evropi je bilo najtoplejše na tej celini v zadnjih petih stoletjih, poudarjajo strokovnjaki. Švicarski raziskovalci z bernske univerze so Prepovedano koruzništvo Oblasti na indonezijskem otoku Batam so na podlagi stroge muslimanske zakonodaje sprejele predpis, po katerem bodo začele kazensko preganjati neporočene pare. Policija bo tako lahko nenapovedano vdirala v domove in iskala pare, ki pred poroko živijo skupaj oziroma na koruzi. Kazen za tovrstni prelcršek bo 600 dolarjev, poleg tega pa bo moral par svojo zvezo čim prej uzakoniti. S tem predpisom, pravijo oblasti v Indoneziji, "spoštujejo muslimanske vrednote, ki so v moralnem smislu zelo stroge, ne kot na Zahodu, kjer je vse dovoljeno". Indonezija je država z največjim številom muslimanov na svetu, vendar s posvetno vlado. Nedavno pa so Indonezija zahtevali uveljavitev strogega šeriatskega prava, zato so islamski običaji v tej državi postali strožji. Največ milijarderjev V Londonu živi kar 40 milijarderjev, s čimer se britanska prestolnica uvršča na sam vrh med vele- -- Kriminalna združba Na letališču v Milanu je italijanska policija razkrinkala kriminalno združbo, ki je v državo tihotapila ilegalne priseljence, preoblečene v osebje, ki čisti letališče. Po navedbah policije so priseljencem po njihovem prihodu v državo za 5.000 dolarjev priskrbeli delovna oblačila, zaradi katerih so lahko zapustili letališče, ne da bi morali skozi kontrolo potnikov. Na takšen način naj bi bili v Italijo pretihotapili najmanj 60 ilegalnih priseljencev, večinoma afriškega rodu. Priseljenci so prišli prek posrednika v Egiptu, ki jim je priskrbel letalske vozovnice za polet iz Kaira v Maroko prek milanskega letališča Malpensa in ponarejene italijanske dokumente. Policija je že aretirala devet ljudi, med njimi tri člane čistilnega osebja na letališču. Gre sicer za prvi primer razkrinkanja mreže za tihotapljenje ilegalnih priseljencev neposredno na letališču. vrsto drevesa iz leta 1500. Odkrili so, da se je podnebje v celoti segrevalo in da je bilo lansko poletje najtoplejše od vseh, raziskave pa tudi kažejo, da so zdaj tudi evropske zime toplejše. Od leta 1973 do 2002 oziroma v minulih treh desetietjih je bila povprečna zimska in letna temperatura najvišja v minulih 500 letih. zbrali in analizirali zapise o višini temperature z vseh koncev Evrope, vključno s posebno mesti. Drugo mesto z 31 milijarderji je zasedel New York, ki mu s 23 finančnimi mogotci sledijo Moskva, z 20 Ženeva in z 18Los Angeles. Med 40 londonskimi milijarderji je 13 tujcev, med katerimi je najbogatejši človek na britanskem otoku 37-letni Rus Roman Abramovič, ki si je med drugim kupil nogometni klub Chelsea FC. Njegovo premoženje ocenjujejo na enajst milijard ev-rov, kar je sedemkrat več od premoženja britanske kraljice Elizabete II., število superbogatašev v Londonu pa narašča predvsem zaradi ugodne davčne zakonodaje. Poleg tega velja London za enega najpomembnejših finančnih centrov in omogoča v samem središču mesta udobno življenje v vilah z vrtovi. Prizadevanja Koreje Severna Koreja je v zadnjem času v ospredju predvsem zaradi svojega jedrskega programa, vendar so oblasti v Pjongjangu pozornost pritegnile tudi s prizadevanji, da bi trije slavni tenoristi Luciano Pavarot-ti, Jose Carreras in Placido Domin-go zapeli na spomladanskem festivalu, ki se začenja prihodnji mesec. Na festival želijo pritegniti okoli 700 umetnikov iz 40 držav. Nihče od trojice slavnih še ni potrdil, ali je resnično pripravljen nastopiti na festi- vala, ki ga organizatorji prirejajo v čast severnokorejskega voditelja Kim Il-Sunga, ki je umrl leta 1994 v starosti 82 let, potem ko je državi vladal pol stoletja. Oblast je po njegovi smrti prevzel sin Kim Jong II. Demokracija • Četrtek. 18. marca 2004 CHRiSTIAN SCIENCE MONITOR Otroci - odrasli Po raziskavi Univerze v Michi-ganu seje v ZDA med letoma 1970 in 1990 število oseb med 20. in 30. letom, ki živijo pri starših, povečalo za 50 odstotkov. Dandanes 63 odstotkov ameriških študentov pravi, da bodo do konca študija živeli pri starših. Mladi odrasli se vračajo v svoja stara gnezda iz različnih razlogov. Veliko psihologov in sociologov jih ne imenuje več odrasli, ampak navidezni odrasli. Prepričani so, daje napačno govoriti, da so na prehodu v odraslost. To obdobje je čisto posebno: ne ukvarjajo se z dologoročnim delom, večinoma niso poročeni in njihovo življenje je še vedno zelo v teku. Čeprav so tudi finančni razlogi za to - skromni prvi zaslužki, draga stanovanja -, pa gre za tako imenovano tiho revolucijo. Premik se ni zgodil toliko zaradi denarja, ampak zaradi staršev, ki so si bolj želeli biti prijatelji s svojimi otroki in ne biti stari, kot so bili njihovi starši. Tudi v Kanadi 41 odstotkov mladih ne zapusti doma, ko gredo študirat. &M C0RRIERE DELU SERA Mamilo ali zdravilo Najprej je bila marihuana za stimulacijo, nato je prišla ideja, da bi iz nje naredili zdravilo z nasprotnim učinkom, ki zmanjšuje občutek lakote in željo po cigaretah. Pripravek so iznašli francoski znanstveniki, imenuje pa se rimonaband. Njegova učinkovitost je bila potrjena z raziskavama, ki sta bili predstavljeni na kongresu American college of cardiology v New Orleansu. Marihuana vsebuje več kot 60 aktivnih snovi, ki stimulirajo delovanje možganov. Do nedavnega so jo uporabljali tudi za povišanje telesne teže bolnikov z rakom ali aidsom. Novi preparat rimonaband pa deluje prav nasprotno: zavira izločanje snovi, ki spodbujajo občutek lakote in pomagajo pri daljšem prebavljanju hrane. Poleg tega deluje neposredno na maščobno tkivo. Pri 5 do 10 odstotkih ljudi, ki so ga preizkušali, se izgubljena teža ni obnavljala. Kadilci so lahko nehali s škodljivo razvado, ne da bi se pri tem zredili. LA REPUBBLICA Nemška tendenca Nemški urologi so dobili novega tipičnega pacienta: moški pri polni moči, ponavadi stari od 20 do 45 let, dobro situirani in z družino ali stalno partnerko se dajo čedalje pogosteje stelirizirati, da ne bi imeli otrok. Tak način naj bil boljši od hormonskih tablet za ženske in drugih kontracepcijskih sredstev. Število moških, ki si želijo sterilizacije, je v Nemčiji vsako leto večje in znaša že več kot 30 tisoč na leto. Toda glavni pobudniki sterilizacije niso moški sami, ampak njihove žene oziroma partnerke. Kljub temu ostaja za Nemce odpoved sposobnosti spočeti otroka zelo travmatična. Vendar se za to odločajo tudi nekateri samski moški, predvsem zato, ker menijo, da je njihova prihodnost negotova in da ne morejo prevzeti odgovornosti za otroka. Tem moškim beg pred otroki lahko dolgoročno prinese osamljenost in grenak priokus slovesa od prihodnosti, saj večina žensk odide, ko jim povedo, da so sterilni. FINANCIAL TIMES Pohod v Veliko Britanijo Niti teden ne mine, ne da bi kakšen ruski milijarder kupil hišo v Angliji, v Knightbridgu in Chel-seaju. Ruski denar dviguje temperaturo na londonskem trgu z nepremičninami. Po domnevah se bodo začeli zanimati tudi za drugo trgovino, ubrali bodo najverjetneje enako pot kot že drugi prišleki na britanski trg in v končni fazi začeli z velikimi komercialnimi investicijami. Nekoliko teže je razumeti, zakaj Ruse zanima britanski trg, ki prinaša povprečno 5 odstotkov dobička, ko pa moskovski trg prinaša kar 15 odstotkov dobička. Kaže, da gre predvsem za zanesljivost in umirjenost. Investicije v britanski trg spodbuja tudi Pu-tinova odstavitev vlade. Kam bodo vlagali denar, je težko napovedati, saj je njihova molčečnost še večja, odkar so aretirali Hodor-kovskega. Edino, česar se Britanci, ki se investicij sicer veselijo, bojijo, je pranje denarja, čeprav so kazni za omenjeni prestopek visoke. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija: • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. Naročilnica Al'ij'd - mi mmM - pi imbe Wiiyhml Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana Demokracija ime in priimek: datum: podpis naročnika: kraj, poštna št.: Davčni zavezanec: Mila □ne cena: 550 SiT Če želite 8-adstotni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga ¡mate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak i . ■ ( t ■A %&*v%g'dela Pri uSlcdm rev^ Alex stein) v Brooklynu pokaže dvonad- Alex, igra ga Ben Stiller, in Nancy, igra jo Drew Barrymore, živita precej dobro. Sta mlad in živahen par in živita v New Yorku. pa je pisatelj in piše že drugo knji- stropno stanovanje v stari meščan- go. Imata vse, razen nečesa - svojega stanovanja. Ko jima nepremič- ski vili, sta takoj navdušena. Le kdo bi se lahko uprl 160 kvadratnim Pobegla porota pripoveduje o dragem in neusmiljenem "svetovalcu" za poroto, ki ga ne bo prav nič ustavilo, da v eksplozivnem sojenju ne bi dosegel razsodbe. V napeti srhljivki izpod peresa mojstrskega pisca Johna Grishama (Firma, Pelikanovo poročilo) sta prvič združila moč legendarna igralca Gene Hackman in Dustin Hoffman. Na kocki so življenja in na milijone dolarjev. Barantač, neusmiljeni "svetovalec", igra ga Gene Hackman, začne smrtonosno bitko s članom porote (John Cu-sack), skrivnostno žensko (Rachel © Demokracija • 12/2004 film Medtem ko o primeru razpredajo na sodišču, se v francoski četrti New Orleansa odvija nevarna igra mačke z mišjo. Rohrova moralnost je postavljena na preizkušnjo, Fitch pa bo vsak čas prečkal črto med izbiranjem in ugrabitvijo porote - ne glede na to, kdo bo pri tem nastradal. Po knjižni predlogi Producent Arnon Milchan se je nad Pobeglo poroto navdušil že leta 1996, ko je izšla knjiga Johna Gris-hama. Pred tem je bil producent dveh uspešnic, posnetih po Grisha-movih romanih - Čas za ubijanje in Klient - zato se mu je zdelo, da je napeta zgodba in presenetljiv zaplet Pobegle porote kot nalašč za izjemen film. Ko je v režijo privolil Gary Fle-der, ki je režiral srhljivko Niti besede, je bil Milchan pripravljen, da prižge zeleno luč za snemanje filma. Fle-derju je bilo všeč, da Pobegle porote ni mogoče popredalčkati v določen žanr. "Ne gre samo za sodno dramo in ne gre samo za srhljivko," razlaga režiser. "Zame je bistveno to, da gre za film o ropu v sodni dvorani, gre za ugrabitev porote. V filmu več ljudi poskuša ukrasti poroto, ne pridobiti je na svojo stran, pač pa jo ukrasti. To je cilj Nicka in Marlee kot tudi Rankina Fitcha. Nazadnje je to morda celo cilj spodobnega in sočutnega odvetnika Wendalla Rohra. Filma o kraji v sodni dvorani še nisem videl." Fleder in Milchan sta bila navdušena nad tem vidikom zgodbe. "Za naju," pravi Fleder, "je Pobegla porota predvsem pripoved o podkupovanj u in nadzoru porote in ne toliko pripoved o sojenju oziroma o specifični naravi sojenja. Celo med Grishamo-vimi romani gre za nenavadno zgodbo. Ne gre za boj med Davidom in Golijatom, nimamo tipičnega izobčenca. Gre predvsem za moralnost." metrom, trem kaminom, knjižnici iz hrastovega lesa in prefinjeni obdelavi materialov? Stanovanje ima le eno napako - priletno podnajemnico gospo Connellyjevo (Eileen Essell), ki ji zaradi posebnega stanovanjskega zakona ne smeta odpovedati gostoljubja ali ji zvišati najemnine. O nakupu ju prepričata šele njeno očitno slabo zdravje in visoka starost. Navdušena se vselita v sanjsko stanovanje, ko doživita hladno prho. Ponoči ne moreta spati zaradi glasne televizije, Alex mora ves dan pomagati Connellyievi, rok za oddajo knjige pa se nezadržno približuje. Njuno življenje se spremeni vpekel. Kmalu spoznata,da jevvoj-ni, ljubezni in nepremičninah vse dovoljeno. Monika Maljevič ^mtmm—ifm duplex Režija: Danny DeVito Producenti: Drew Barrymore, Smart Cornfeld, Nancy Juvonen, Jeremy Kramer, Ben Stiller Scenarist: Larry Doyle Igrajo: Ben Stiller, Drew Barrymore, Eileen Essel, Harvey Fierstein, Justin Theroux Premiera: 18.3.2004 Distribucija: Fivia na kratko Ameriški režiser Sidney Pollack je začel s snemanjen filma Prevajalka. Slednji je prvi del filma, ki bo posnet v središču Združenih narodov v New Yorku. Triler, v katerem imata glavni vlogi Sean Penn in Nicole Kidman, naj ne ni bil propaganda svetovne organizacije, sta na skupni tiskovni konferenci dejala Pollack in predstavnik ZN Shashi Tharoor. Tharoor je dejal, da so Združeni narodi privolili v snemanje filma v njihovi zgradbi, potem ko so prebrali scenarij in zaradi umetniškega ugleda Sidneyja Pollacka. Prevajalka je triler o prevajalki Združenih narodov, ki po naključju sliši pogovor, ki jo lahko stane življenja. Zgradba ZN v New Yorku se je pojavila že v mnogih filmih, vendar je bil do sedaj Hollywood neuspešen v pridobivanju dovoljenja za snemanje znotraj objekta. Pollack je dejal, da ga je v stavbi ZN pritegnil prav ambient, ki ga ponuja stavba. Film bodo snemali samo ob koncih tedna in med prazniki ter ponoči, da bo delo ZN potekalo nemoteno. Po najnovejših novicah lahko sklepamo, da Leonardo DiCaprio in Martin Scorsese ne moreta drug brez drugega. Dvojica je leta 2002 sodelovala pri ustvarjanju filma Tolpe New Yorka, zdaj pa končujeta biografski film o Howardu Hughesu The Aviator. Nedavne novice pa pravijo, da bi DiCaprio in Scorsese lahko sodelovala pri remakeu treh kitajskih gangsterskih filmov z naslovom Internal Affairs ali Wu Jian Dao. Čeprav se Scorsesejevi predstavniki še vedno pogajajo z družbo Warner Bros, poznavalci pravijo, da se je režiser že odločil, da bo v eni od glavnih vlog Leonardo. Zgodbo filma bodo premestili v Boston, spremljala pa bo burne odnose med irsko-ameriški-mi gangsterji in skorumpiranimi policisti. Scorsese, Brad Grey, Jennifer Aniston in Brad Pitt se bodo podpisali pod produkcijo filma, Pitt pa bo najverjetneje odigral drugo pomembnejšo vlogo. Čeprav seje DiCaprio profesionalno vezal na Scorseseja, ni zapostavil drugih režiserjev. Ob Nicole Kidman kot Olimpiji bo igral Aleksandra Velikega v še neimenovanem filmu pod režisersko taktirko Baza Luhrmanna. Produkcija filma že poteka, v kinematografe pa naj bi prišel naslednje leto. V Leonardovem koledarju zasledimo tudi film The Good Shepherd, zgodbo o ameriški aganciji CIA, katere režiser bo Robert De Niro. Premiera naj bi bila konec letošnjega leta. Pretekli teden je bilvVeliki Britaniji premierno prikazan najnovejši film zvezde humoristične nanizanke Prijatelji Jennifer Aniston Along Came Polly. Jennifer se je poslovila od svoje vlogevPrija-teljih in pričakuje, da bo enako uspešna tudi na velikem platnu. Preteklo leto je igrala v uspešni komediji Vsemogočni Bruce z Jimom Car-reyjem, opažena pa je bila tudi njena vloga v drami The Good Girl. Z najnovejšim filmom se je vrnila k žanru romantične komedije. Along Came Polly je režiral John Hamburg, poleg Anistonove pa v filmu igrata Ben Stiller in Debra Messing, zvezda še ene televizijske serije - Will In Grace. Film je februarja s prvega mesta v ZDA izpodrinil Gospodarja prstanov. Jennifer bomo spoznali v vlogi natakarice, katere brezskrbni pristop k življenju je čisto nasprotje tistemu, ki ga ima njen izvoljenec, nevrotični analitik Ruben Feffer (Stiler). Par se spusti v romanco, potem ko Rubena na poročnem potovanju zapusti žena Lisa (Messing). Demokracija • Četrtek, 18. marca 2004 © tv program PETEK, Kanal A 19.3.2004 Slovenija 1 J3 6.00 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.20 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 BRATA GRIMM: TRNULJČICA, LUTKOVNA IGRICA 9.45 ODDAJA ZA OTROKE 10.05 NA UNIJI, ODDAJA ZA MLADE 10.35 JASNO IN GLASNO: SPLETNA PRIJATELJSTVA 11.15 MLADI VIRTUOZI: PIANISTKA KAJA PRODNIK 11.35 ZENIT: VIRTUALNI ČLOVEK 12.05 FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 1/24 12.25 FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 2/24 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.30 TEDENSKI IZBOR 13.30 OSMI DAN 14.00 OMIZJE 15.30 NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO 15.55 MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 PLEME, ANGLEŠKA NANIZANKA, 11/26 (VPS 16.50) 17.15 IZ POPOTNE TORBE: MLADIČEK (VPS 17.15) 17.40 VELIKA NARAVNA ČUDESA SVETA, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA (VPS 17.40) 18.30 ŽREBANJE DETELJICE (VPS 18.30) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.5S) 19.00 DNEVNIK 19.40 ŠPORT, VREME, MAGNET 20.00 NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ (VPS 20.00) 20.50 PRAKSA, AMERIŠKA NANIZANKA, 19/22 (VPS 20.55) 21.35 TOTI, IZBOR FILMOV IZ VIDEO FESTIVALA V MARIBORU (VPS 21.35) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.50 POLNOČNI KLUB (VPS 22.50) 0.00 NOČNI IZBOR 0.00 DNEVNIK, ŠPORT 0.50 DNEVNIK ZAME|SKETV (VPS 00.55) 1.10 VELIKA NARAVNA ČUDESA SVETA, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA 2,05 I LOVE BUDAPEST, MADŽARSKI FILM (VPS 02.05) 3.25 POLNOČNI KLUB 5.00 KONCERT SKUPINE HOLDER (VPS 04.55) 5.30 KONCERT SKUPINE ELEVATORS (VPS 05.25) Slovenija 2 7.45 8.00 9.35 9.35 10.05 10.25 11.00 11.30 16.15 16.45 17.20 17,50 18.05 18.35 20.50 9.15 TV prodaja 9.20 Xena, 6. sezona, ponovitev 9. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Varuhi luke, 6. sezona, ponovitev 18. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12,30 TV prodaja 13,00 Xena, 6. sezona, 10. del ameriške nadaljevanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 99. del ameriške nadaljevanke 14.40 Obala ljubezni, 3. sezona, 229. del am. nad. 15.30 TV prodaja 16.00 Varuhi luke, 6. sezona, 19. del avstralske nanizanke 16.55 Hal: Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Mi smo pa družina!, 4. del ameriške humoristične nanizanka 17.55 Moja najstnica, 6. del am. nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Romantiini film: Smer: vzhod, ameriški film 22.00 Nori na petek: Guinessova knjiga rekordov, angleška dokumentarna serija ^ 22.50 Osbournovi, 2. sezona, 18. del dokumentarne serije ^ 23.20 Šov |erry|a Sprlngerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV POP 7.00 Dogodivščine Jackiea Chana Jackie Chan Adventures, risana serija 7.25 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.15 Maščevanje ljubezni, ponovitev 34. dela španske nadaljevanke 9.10 Skrivnost ljubezni, ponovitev 129. dela venezuelske nadaljevanke 10.00 TV prodaja 1030 Čudež življenja, ponovitev 126. dela venezuelske nadaljevanke 11,20 Družinske vezi, ponovitev 56. dela brazilske nadaljevanke 12.15 Trenja, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 57. del brazilske nadaljevanke 15.55 Čudež življenja, 127. del venezuelske nad. 16.55 Skrivnost ljubezni, 130. del venezuelske nad-17.55 24UR-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 35. del španske nad. 19.00 24UR 20,00 Akcija: Ronin, ameriško-angleški film ^ 22.15 Pazi, kamera! 22.45 Teksaški mož postave, 6. sezona, 2. del ameriške nanizanke 23.40 XXL premiere 23.45 Lovec senc, ameriški film ^ 1.30 24UR, ponovitev 2.30 Nočna panorama 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Lisice, 3. del jugoslovanske serije 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 12.30 TV prodaja 12.55 Risanke 13.45 TV prodaja 14.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 1430 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 15.00 Koncert 16.45 Rad igram nogomet 17.15 Automobille 17.30 Sijaj, ponovitev 18.00 Sto izložb, sto strasti, 147. del italijanske telenovele 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 19.30 llirika, turistična TV prodaja 20.00 20 kraljic ročka, glasbena oddaja 21.00 Komet 13, zabavnoglasbena oddaja 22.00 Mirno jezero, ameriški akcijski film, 1999 S 23.30 TV prodaja 00.00 Videostrani Slovenija 2 TELETEKST TV SLOVENI|A do 08.00 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA TEDENSKI IZBOR MOSTOVI - HIDAK: KANAPE-KANAP... DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 50/158 VIDEOSTRANI TV PRODA|A VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA TV PRODAJA VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ OSEBNO, POGOVORNA ODDAJA (VPS 17.15) SKOZI ČAS (VPS 17.4S) DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 51/ 158 (VPS 18.00) DRUŽINA MAME FLORE, AMERIŠKI FILM, 1. DEL, PONOVITEV (VPS 18.30) ŠEST ŽENA HENRIKA VIII., ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 2/4 (VPS 20.05) SPROŠČENO SRCE - PESMI SREČKA KOSOVELA (VPS 21.00) SOUTH PARK, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 3/17 (VPS 21.25) ^ PRGIŠČE DINAMITA, ITALIJANSKI FILM (VPS 21.55) SLOVENSKA JAZZ SCENA: BRATKO BIBIČ in THE MADLEYS (VPS 00.20) 24, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 12/24, PONOVITEV (VPS 01.15) VIDEOSTRANI TevePika Kanal III 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 7.45 8.00 9.05 9.30 10.00 11.00 11.30 13.40 14.10 14.25 14,55 EE 20.00 21.00 21.55 23.20 1.20 SOBOTA, 20.3.2004 Slovenija 1 d Kanal A 2.05 TELETEKST TV SLOVENIJA do 08.00 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA GLASBENO JUTRO: KD PAPIRNIŠKI PIHALNI ORKESTER VEVČE (VPS 09.05) MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV VIDEOSTRANI ■ VREMENSKA PANORAMA TV PRODAJA VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA TV PRODAJA SKOZI ČAS (VPS 18.30) MAGAZIN LIGE PRVAKOV (VPS 14.25) VELENJE; POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV V ROKOMETU, POVRATNA TEKMA POLFINALA: GORENJE - VALLADOLID, PRENOS (VPS 14.55) CELJE: LIGA PRVAKOV V ROKOMETU, POVRATNA TEKMA POLFINALA: CELJE PIVOVARNA LAŠKO - ČIUDAD REAL, PRENOS (VPS 16.45) OB 50. OBLETNICI "RAD IMAM LUČY", AMERIŠKA ODDAJA (VPS 18.40) SANDI SITAR: VEHOVČEV JURIJ - BARON, TV IGRA (VPS 20.05) VNOVIČ V BRIDESHEADU, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 2/11 (VPS 21.10) POGOVORI O SEKSU, AM. FILM (VPS 22.05) SOBOTNA NOČ (VPS 23.35) 24, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 13/24, PONOVITEV (VPS 01.35) VIDEOSTRANI 9.00 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 9.30 Do zdravja tudi tako, gost: Dr. Peter Gregor, pon 10.00 Poslovni dnevnik, oddaja o gospodarstvu 11.00 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: UrSka Hlebec, pon 11.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 12.00 A to je to!?, zabavno poučna oddaja, vodi: Alenka Strnad • Reza, pon 12.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 17.30 Šola na Jupitru, pon 18.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 18.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 19.00 24 UR, prenos v živo 20.00 Glasbena oddaja, prvič 21.30 Arturjev Šou, fundacija Ana, pon 22,00 Štiri tačke, oddaja o hiinih ljubljencih, pon 22.30 Pod Židano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, pon 23.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 6.00 6.20 6.20 6.30 7.00 7.30 8.15 9.55 9.55 10.45 12.00 13.00 13.10 13.10 13.40 15.55 16.30 16.50 17.15 17.20 17.50 18.20 18.45 18.55 19.00 19.25 19.35 19.50 20.00 20.35 22.05 22.30 23.00 23.50 23.50 0.30 0.50 1.15 1.45 2.15 5.05 5.50 TELETEKST TV SLOVENI|A do 07.15 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI ZGODBE IZ ŠKOLIKE POD KLOBUKOM KINO KEKEC: KRALJIČIN NOS: HARMONY SE VRNE, ANGLEŠKI FILM, 2. DEL (VPS 08.15) TEDENSKI IZBOR NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ POLNOČNI KLUB TEDNIK, PONOVITEV POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR MARCEL BUH - JURIJ PERVANJE: VRTIČKARJI, TV NANIZANKA, 9. EPIZODA: MORILEC RAD IMAM LUCY, AMERIŠKA ČB NANIZANKA, 167.EPIZODA SNEGULJČICA, KANADSKO-AMERIŠKI FILM (VPS 14.05) O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 15.30) SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 16.50) OZARE (VPS 17.15) ŠIV V ČASU, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 13, ZADNJI DEL (VPS 17.20) ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE (VPS 17.50) COFKO COF, RISANA NANIZANKA, 2/26 (VPS 18.20) RISANKA (VPS 18.45) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT UTRIP VREME MARCEL BUH • JURIJ PERVANJE: VRTIČKARJI, TV NANIZANKA, 10, ZADNJA EPIZODA: EINSTEIN (VPS 20.00) GOSPODOM V UŽITEK, ANGLEŠKI FILM (VPS 20.35) PRVI IN DRUGI (VPS 22.05) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.30) POD RUŠO, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 3/13 (VPS 23.00) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.35) NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR ŠIV V ČASU, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 13, ZADNJI DEL ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE NAJDALJŠI DAN, AMERIŠKI ČB FILM (VPS 02.20) PRVI IN DRUGI ČUKI IN ŠTORKLJE, KONCERT SLOVENSKE POP SKUPINE (VPS 05.50) 8.55 9.25 10,15 11.55 12.45 13.35 14.00 15.00 15.55 16,55 18.40 19.10 20.00 21.45 22.40 0.20 TV prodaja Obala ljubezni, 3. sezona, ponovitev 230. dela ameriške nadaljevanke Obala ljubezni, 3. sezona, ponovitev 231. deia ameriške nadaljevanke Obala ljubezni, 3. sezona, ponovitev 232. dela ameriške nadaljevanke Obala ljubezni, 3, sezona, ponovitev zadnjega dela ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, ponovitev 1. dela ameriške nad. Goodyear liga, oddaja Dannyjeve zvezde, v živo Dr. Phil, pogovorna oddaja Oprah Show, pogovorna oddaja Goodyear liga, črvena zvezda : Pivovarna LaSko, prenos koSarke Napad skritih kamer, dokumentarna serija Simpatije, 6. sezona, 8. del ameriške nanizanke Kriminalka: Ubij policista, kanadski film ^ Znova na prostosti, 2. sezona, 5. del ameriške nanizanke MoSki in ženska, ameriški film ^ Ekstra magazin, ponovitev ^ Pop TV PCP 7.00 Formula 1, prenos treninga 8.30 TV prodaja 9 00 Ringa-Raja: 9.00 Mala Kitty, sinhronizirana risana serija 9.10 Zelenjavčki, sinhronizirana risana serija 9.35 Naš mali svet, sinhronizirana risana serija 9.40 Bučke, sinhronizirana risana serija 9.50 Action Man, sinhronizirana risana serija 10.15 Ariela - mala morska deklica, sinhronizirani risani film 11.10 Bey blade, risana serija 11.35 Dogodivščine Jackiea Chana, risana serija 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Smrtni tovor, ameriški film 14.25 Mladiči narave, dokumentarna serija 15.35 Zgodbe oceanov, dokumentarna serija 16.10 Ptičji svet, dokumentarni film 17.15 24UR - vreme 17.20 Amy in Isabelle, ameriški film 19.00 24UR 19.40 Rdeča preproga do viktorjev, prenos sprejema nominirancev 20.00 Viktorji, prenos podelitve 22.00 Široko zaprte oči, ameriški film ^ 0.55 24UR, ponovitev 1.55 Nočna panorama TevePika EE Tekmovanje Barcaffe Ski Open 2004 in pokal Toli, pon Demokracija • 12/2004 tv program 30 Zrela leta z Melanijo Šter, oddaja za tretje življensko obdobje, pon 12.00 Na Piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 13.00 Pod Židano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, pon 14.30 Drom - Pot, romska oddaja, prvič 15.00 jana, oddaja o sončni strani življenja, Duhovna univerza, pon 15.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 18.30 Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi, prvič 19.00 Socius, Osebnost slovenskega gospodarstva, gost: Niko Kavčič, pon 20.00 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Inti Šraj, prvič 20.30 A to je to!?, poučno zabavna oddaja, vodi: Alenka Strnad - Reza, pon 21.00 Šola na Jupitru, pon 21.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 22.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 22.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: depresija, pon 23.00 The Kwashen Retashy, glasbeni show, pon 00.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III 07.00 Videostrani DO TV prodaja 09.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 147. dela 09.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 148. dela 09.50 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 149. dela 10.10 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 150. dela 10.35 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 151. dela 11.00 Ski Open, smučarsko tekmovanje 11.30 Za vas in mesto, ponovitev 12.30 Naš vrt, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Angleška nogometna liga, prenos 15.30 Raketa pod kozolcem, ponovitev 17.00 Moderna orožja, ponovitev 18.00 TV prodaja 18.30 Automobille 18.45 llirika, turistična TV prodaja 19.15 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Ubijte Carterja, ameriški akcijski triler, 2002 ' 21.55 Angleška nogometna liga, posnetek 23.40 TV prodaja 00.00 Videostrani NEDELJA, 7.05 TELETEKSTTVSLOVENI|A do 06.25 7.30 ŽIV ŽAV: BISERGORA: SREČNA BIBA, LUTKOVNA NANIZANKA, 5/15; MEDVEDEK, RISANA NANIZANKA, 12. EPIZODA; MARCELINO KRUH IN VINO, RISANA NANIZANKA, 3/26; PIKA NOGAVIČKA, RISANA NANIZANKA, 2/26 (VPS 07.30) S 0 ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDA|A TV MARIBOR, PONOVITEV (VPS 09.25) ¡5 SLEDI, ODDAJA O KULTURNI DEDIŠČINI TV MARIBOR (VPS 09.55) 25 MED VALOVI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 10.25) 10.55 DIVJA AZIJA, FRANCOSKA POLJUDNOZNANST. SERIJA, 4/12 (VPS 10.55) 11.25 OZARE, PONOVITEV 11.30 OBZORJA DUHA (VPS 11.30) 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 12.00) 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 13.15) 13.15 SKRITA KAMERA 13.20 ČLOVEK IN POL 13.30 NEDELJSKO OKO 13.40 GLAS LJUDSTVA 13.45 HALO, LEON 13.55 PET MINUT SLAVE 14.00 PLANETV 15.00 ČLOVEŠKI FAKTOR 15.10 VABILO ZA DVA 15.30 TRIKOTNIK 15.50 ŠPORT NA DANAŠNJI DAN , 16.00 FENOMENI 16.05 GLASBENI DVOBOJ 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.45 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 16.45) 16.45 LORELLA 17.00 PREDMET POŽELENJA 17.20 DRUŽABNA KRONIKA 17.35 VSAKDANJIK IN PRAZNIK (VPS 17.35) 18.30 ŽREBANJE LOTA (VPS 18.30) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.25 ŠPORT 19.35 ZRCALO TEDNA 19.50 VREME 20.00 SPET DOMA (VPS 20.00) 21.50 VEČERNI GOST: MATJAŽ PEŠELJ (VPS 21.35) 22.45 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.30) 23.20 BEG, AMERIŠKI FILM (VPS 23.00) 1.20 NOČNI IZBOR 1.20 DNEVNIK, ŠPORT 2.25 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA v3 Slovenija 2 7.45 8.00 11.00 11.30 12.05 12.35 13.00 14.50 15.40 18.15 20.00 21.40 21.40 2Z10 2132004 23.45 TELETEKST TV SLOVENIJA do 08.00 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA TV PRODAJA VIDEOSTRANI TV PRODAJA FOLKLORNA SKUPINA EMONA, 2/4 (VPS 12.35) ŠPORT (VPS 13.00) MEDNARODNI ČLANSKI TURNIR V RITMIČNI GIMNASTIKI, POSNETEK IZ LJUBLJANE (VPS 15.00) ŠPORT (VPS 15.40) LJUBL|ANA: LIGA PRVAKINJ V ROKOMETU, POVRATNA TEKMA ČETRTFINALA, KRIM ETA MALIAŽIA - LADA TOLJATI, PRENOS (VPS 18.15) NOMADI NEBA, FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 3., ZADNJI DEL (VPS 20.05) NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 9/22 (VPS 21.00) IZ BALETNEGA ARHIVA NAŠI BALETNI UMETNIKI: MOJMIR LASAN (VPS 21.50) H. DUTILLEUX - M. JERAS: VOLK, BALET (VPS 22.20) SOUTH PARK, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 3/17, PONOVITEV (VPS 23.10) ^ 24, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 14/24, PONOVITEV (VPS 23.35) VIDEOSTRANI Kanal A A 9.20 9.50 11.30 13.10 14.00 15.00 15.55 16.50 17.40 18.30 19.00 20.00 21.35 22.30 0.20 Pop TV PCP 7.00 TV prodaja 7.30 Formula 1, prenos dirke za VN Malezije 10.00 Ringa-Raja: 10.00 Bučke, sinhronizirana risana serija 10.10 Rdeča kapica, sinhronizirani risani film 11.05 Beyblade, risana serija 11.30 Dogodivščine Jackiea Chana, risana serija 11.55 Šolska košarkarska liga, ponovitev 12.50 Viktorji, ponovitev 14.50 Na deželi je lepo, 2. sezona, 5. del avstralske nanizanke 15.45 Mestece za vedno, 1. sezona, 4. del ameriške nanizanke 16.40 Morilec fotomodelov, ameriški film 18.15 24UR-vreme 18.20 Triki jamieja Oliverja, 2. sezona, 18. del angleške dokumentarna oddaje 19.00 24UR 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športna scena 22.30 Zveza z erotično plesalko, ameriški film 0.10 24UR, ponovitev 1.10 Nočna panorama TevePika rr~ 9.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 10.00 A to je to!?, zabavno poučna oddaja, vodi: Alenka Strnad - Reza, pon 10.30 Slovenska vojska, pon 11.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 11.30 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Inti Šraj, pon 12.00 Pod Židano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, pon 13.30 Drom - Pot, romska oddaja, prvič 15.00 Tam kjer je veselje doma, narodno zabavni program z turističnimi informacijami 17.30 Zrela leta z Melanijo Šter, oddaja za tretje življensko obdobje, pon 18.00 Tekmovanje Barcaffe Ski Open 2004 in pokal Toli, pon 18.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: depresija, pon 19.00 Na Piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 20.00 The Kwashen Retashy, glasbeni show 21.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 22.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 22.30 Predah v gibanju, gost: Anton Komat, vodi: Jana Debeljak, pon 23.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 10.40 12.30 13.00 13.30 13.30 14.00 15.00 15.55 16.30 16.45 17.00 17.15 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.40 20.00 20.55 21.25 22.00 22.50 0.35 0.35 1.05 1.55 2.20 3.10 3.40 4.30 SPET DOMA PRVI IN DRUGI POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OBZORJA DUHA LJUD|E IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) RADOVEDNI TAČEK: PREPROGA (VPS 16.50) ASLIHAN - TELEVIZIJSKA ZVEZDA, KRATKI DOKUMENTARNI FILM (VPS 17.05) ZGODBE STAREGA MEDVEDKA, RISANKA, 12/ 26 (VPS 17.20) PELIKANI • VELIKANI AFRIŠKEGA NEBA, NEMŠKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA (VPS 17.35) ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25) ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.35) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT, VREME, MAGNET JULIJA, AVSTRIJSKA NADALJEVANKA, 10/13 (VPS 20.00) GOSPODARSKI IZZIVI (VPS 20.55) UMETNOST IGRE (VPS 21.25) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) ŽUPAN IZ CASTERBRIDGEA, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 1/2 (VPS 22.50) NOČNI IZBOR MARCEL BUH • JURIJ PERVANJE: VRTIČKARJI, TV NANIZANKA, 10., ZADNJA EPIZODA: EINSTEIN DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.00) PELIKANI - VELIKANI AFRIŠKEGA NEBA, NEMŠKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA GOSPODARSKI IZZIVI UMETNOST IGRE TUJA VRSTA, AMERIŠKI FILM (VPS 04.30) Kanal III TV prodaja Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 100. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 101. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 102. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 103. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 104. dela ameriške nadaljevanke Dannyjeve zvezde, posnetek Dr. Phil, pogovorna oddaja Oprah Show, pogovorna oddaja Resnica TV škandalov, dokumentarna oddaja Čarovnice, 3. sezona, 17. del ameriške naniz. Planet 10 Non Stop Music Družinski film: Živa lutka, ameriški film Tihi zločin, 1. sezona, 6. del ameriške nanizanke Goodyear liga, Split: Zadar, posnetek košarke Dannyjeve zvezde, ponovitev 07.00 Videostrani 08.00 TV prodaja 09.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 11.00 Rokomet, moja igra 11.30 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu in turizmu 12.30 Risanke 13.00 TV prodaja 13.30 Sijaj, ponovitev 14.00 Ski Open, smučarsko tekmovanje 14.30 Automobille 14.45 TV prodaja 15.00 Angleška nogometna liga, prenos 17.00 llirika, turistična TV prodaja 17.30 Komet 13, ponovitev 18.30 Štiri tačke 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Raketa pod kozolcem, ponovitev zabavnoglasberie oddaje 21.30 Reporter X 22.00 Angleška nogometna liga, posnetek 00.00 K 1, športni program 01.00 TV prodaja 01.30 Videostrani PONEDELJEK, __ Slovenija 2 v3 ~—— 7.45 TELETEKST TV SLOVENIJA do 08.00 8.00 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 9.05 PRIMORSKI MOZAIK, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 09.05) 9.35 TEDENSKI IZBOR 9.35 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV 10.00 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 51/158 10.25 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 11.00 TV PRODAJA 11.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 13.05 TV PRODAJA 13.35 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, PONOVITEV 17.45 SKOZI ČAS (VPS 16.55) 18.00 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 52/ 158 (VPS 17.15) 18.25 ŽENSKA V IZLOŽBI, AMERIŠKI ČB FILM, PONOVITEV (VPS 17.40) 20.00 KONČNICA (VPS 20.05) 21.00 STUDIO CITY (VPS 21.00) 21.55 ŠTUDENTSKA (VPS 22.00) 22.25 VIDEOSPOTNICE (VPS 22.30) ^ 22.55 BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) 0.20 24, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 15/24, PONOVITEV (VPS 00.25) 1.05 VIDEOSTRANI Kanal A 22.3.2004 Slovenija 1 J3 6.10 6.30 6.30 6.45 7.00 9.00 9.05 9.05 9.20 9.35 10.00 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 TEDENSKI IZBOR UTRIP ZRCALO TEDNA DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR IZ POPOTNE TORBE: MLADIČEK POČITNICE DO ZADNJEGA DIHA: ZAČELO SE JE, DOKUMENTARNA NANIZANKA, 1/5 PLEME, ANGLEŠKA NANIZANKA, 11/26 RAZPOKE V ČASU: ZAKLAD TREH KRON (GRAD TUŠTANJ V MORAVSKI DOLINI), IGRANO-DOKUMENTARNA NANIZANKA, 12/17 9.15 TV prodaja 9.20 Xena, 6. sezona, ponovitev 15. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Varuhi luke, 6. sezona, ponovitev 24, dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Xena, 6. sezona, 16. del ameriške nadaljevanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 105. del ameriike nadaljevanke 14.40 Vsi moji otroci, 2. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Varuhi luke, 6. sezona, 25. del avstralske nanizanke 16.55 Ha!: Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Mi smo pa družina!, 10. del ameriike humoristične nanizanka 17.55 Moja najstnica, 12. del am. nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music_ » Demokracija • Četrtek, 18. marca 2004 O tv program 20.00 22.00 22.30 Pod ključem, ameriški film ^ Mikser: Vsi županovi možje, 4. sezona, 16. del ameriške humoristične nanizanke Raymonda imajo vsi radi, 3. sezona, 23. del ameriške humoristične nanizanke Domače kraljestvo, 4. sezona, 20. del ameriške humoristične nanizanke Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV PCP 7.05 Beyblade, risana serija 7.30 Dogodivščine Jackiea Chana, risana serija 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Maščevanje ljubezni, ponovitev 40. dela španske nadaljevanke 9.40 Skrivnost ljubezni, ponovitev 135. dela venezuelske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Čudež življenja, ponovitev 132. dela venezuelske nadaljevanke 11.50 Družinske vezi, ponovitev 62. dela brazilske nadaljevanke 12.40 Športna scena, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 63. del brazilske nadaljevanke 15.55 Čudež življenja, 133. del venezuelske nadaljevanke 16.55 Skrivnost ljubezni, 136. del venezuelske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 41. del španske nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Pod eno streho, 4. sezona, 5. del sosedske nad. 20.55 Sedma nebesa, 7. sezona, 7. del ameriške nanizanke 21.50 Naša sodnica, 3. sezona, 6. del ameriške nanizanke 22.45 XXL premiere 22.50 Tretja izmena, 3. sezona, ameriška nanizanka 23.45 24UR, ponovitev 0.45 Nočna panorama TevePika HH Kanal III 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Automobille 09.25 Risanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Videalisti, glasbene lestvice 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Prenos 35. redne seje DZ RS 18.00 llirika, turistična TV prodaja 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Sto izložb, sto strasti, 152. del italijanske telenovele 19.30 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Moderna orožja 21.00 Agencija, 18. del ameriške nanizanke 22.00 Nova rasa, ameriški akcijski film, 1998 ^ 23.45 KI, športni program 00.45 TV prodaja 01.15 Videostrani TOREK, 23.3.2004 !iaj_a 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 The Kvvashen Retashy, glasbeni shovv, pon 11.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 11.30 Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi, pon 12.00 Šola na Jupitru, pon 12.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 13.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 17.00 Naš vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, pon 17.30 Klepet z jasnovidko Maručo, živo 18.00 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Inti Šraj, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 24 UR, prenos v živo 20.00 Na Piki aktualna pogovorna oddaja, vodi: Brane Šalamon 21.00 A to je to!?, zabavno poučna oddaja, vodi: Alenka Strnad - Reza, prvič 21.30 Košarka - 1A liga moški, Zagorje BZ: Pivka Perutninarstvo, posnetek tekme 23.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.30 TV DRAŽBA z Mariom, dražba slik, živo 00.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov T/3 6.00 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.20 9.35 9.45 10.15 10.35 11.25 12.20 13.00 13.15 13.45 14.15 15.05 15.55 16.30 16.50 16.55 17.10 17.35 18.05 18.40 18.55 19.00 19.40 20.00 21.30 22.00 22.50 23.40 1.20 1.20 2.10 2.30 3.00 3.30 5.00 5.50 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO |UTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK: PREPROGA ASLIHAN - TELEVIZIJSKA ZVEZDA, KRATKI DOKUMENTARNI FILM ZGODBE STAREGA MEDVEDKA, RISANKA, 12/26 MARSUPILAM1, RISANA NANIZANKA, 8/26 SPREHODI V NARAVO: JESENSKE BARVE PELIKANI. VELIKANI AFRIŠKEGA NEBA, NEMŠKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA VSAKDANJIK IN PRAZNIK UMETNOST IGRE POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR GOSPODARSKI IZZIVI VEČERNI GOST: MATJAŽ PEŠELJ JULIJA, AVSTRIJSKA NADALJEVANKA, 10/13, PONOVITEV MOSTOVI ■ HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLjSOK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) PRAVLJICE MIKE MAKE: KAJ JE ŽIVA VODA?, OTROŠKA NANIZANKA, 21/26 (VPS 16.50) ZLATKO ZAKLADKO: OLIMSKI ČAJ (VPS 16.55) KNJIGA MENE BRIGA- HANNAH ARENDT: IZVORI TOTALITARIZMA, PONOVITEV (VPS 17.10) SVOBODA JE... PORTRET ANGELE VODE, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.40) PRISLUHNIMO TIŠINI (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT, VREME, MAGNET TARČA (VPS 20.00) SANJAL SEM O LETENJU, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 21.30) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.05) GLADIATORJI 2. SVETOVNE VOJNE, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 10/13 (VPS 22.55) UČITELJ GLASBE, BELGIJSKA DRAMA (VPS 23.45) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.15) SVOBODA JE ... PORTRET ANGELE VODE, DOKUMENTARNA ODDAJA PRISLUHNIMO TIŠINI TARČA SANJAL SEM O LETENJU, DOKUMENTARNA ODDAJA GLASBENA ODDAJA Slovenija 2 7.45 TELETEKST TV SLOVENIJA do 08.00 8.00 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 9.05 GLASNIK, ODDAJA O KULTURI TV MARIBOR (VPS 09.05) 9.35 TEDENSKI IZBOR 9.35 DOBER DAN, KOROŠKA 10.05 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 52/158 10.25 VIDEOSTRANI 11.00 TV PRODAIA 11.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 15.50 TV PRODA|A 16.25 ŠTUDENTSKA, PONOVITEV 16.55 STUDIO CITY, PONOVITEV 17.55 VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV W_ 18.25 18.40 20.35 22.35 0.10 0.40 1.25 SKOZI ČAS (VPS 18.25) DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 53/ 158 (VPS 18.40) OTROK RAZSVETLJENSTVA, FRANCOSKA LITERARNA NADALJEVANKA, 4., ZADNJI DEL, PONOVITEV (VPS 19.05) FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 3/24 (VPS 20.05) LIGA PRVAKOV V NOGOMETU, ČETRTFINALE, PRENOS (VPS 20.35) GLEJ NEBO, ITALIJANSKI FILM (VPS 22.40) VIDEOSPOTNICE (VPS 00.15) ^ 24, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 16/24, PONOVITEV (VPS 00.45) VIDEOSTRANI Kanal A 9.15 Tv prodaja 9.20 Xena, 6. sezona, ponovitev 16. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Varuhi luke, 6. sezona, ponovitev 25. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Xena, 6. sezona, 17. del ameriške nadaljevanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 106. del ameriške nadaljevanke 14.40 Vsi moji otroci, 3. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Varuhi luke, 6. sezona, 26. del avstralske naniz. 16.55 Ha!: Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Mi smo pa družina!, 11. del ameriške humoristične nanizanka 17.55 Moja najstnica, 13. del am. nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Akcija: Ostrostrelec, ameriški film ^ 21.45 Mikser: Vsi županovi možje, 4. sezona, 17. del ameriške humoristične nanizanke 22.15 Raymonda imajo vsi radi, 3. sezona, 24. del ameriške humoristične nanizanke 22.45 Domače kraljestvo, 4. sezona, 21. del ameriške humoristične nanizanke 23.15 Šov ]erryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV 3 7.05 7.30 7.55 8.45 10.30 11.00 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.00 22.45 22.50 23.45 0.45 Beyblade, risana serija Dogodivščine Jackiea Chana jackie Chan Adventures, risana serija Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maščevanje ljubezni, ponovitev 41. dela španske nadaljevanke Skrivnost ljubezni, ponovitev 136. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja Čudež življenja, ponovitev 133. dela venezuelske nadaljevanke Družinske vezi, ponovitev 63. dela brazilske nadaljevanke Sedma nebesa, 7. sezona, ponovitev 7. dela ameriške nanizanke TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Družinske vezi, 64. del brazilske nadaljevanke Čudež življenja, 134. del venezuelske nadaljevanke Skrivnost ljubezni, 137. del venezuelske nadaljevanke 24UR - vreme Maščevanje ljubezni, 42. del španske nad. 24UR Preverjeno Življenjska zgodba: Kupid in Kate, ameriški film XXL premiere Tretja izmena, 3. sezona, ameriška nanizanka 24UR, ponovitev Nočna panorama 12.00 Socius, Osebnost slovenskega gospodarstva, gost: Niko Kavčič, pon 13.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 17.50 Knjiga na muhi, oddaja o knjigi, prvič 18.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 1830 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 24 UR, prenos v živo 20.00 BODI IDOL 2004, zabavno glasbena oddaja, vodi: Rebeka Dremelj, prvič 21.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: dotik, gostja: Meta Fonda, prvič 22.00 Tekmovanje Barcaffe Ski Open 2004 in pokal Toli, prvič 22.30 Zrela leta z Melanijo Šter, oddaja za tretje življensko obdobje, pon 23.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.30 Na Piki aktualna pogovorna oddaja, vodi: Brane Šalamon, pon 00.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III T73 PCP žssšTVm1 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 09.40 TV prodaja 10.00 Prenos 35. redne seje DZ RS 18.00 llirika, turistična TV prodaja 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Naš vrt, ponovitev 19.30 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Boleče slovo, ameriška romantična komedija, 1997 ^ 23.40 Ski Open, smučarsko tekmovanje 00.10 Automobille 00.25 TV prodaja 00.55 Videostrani SREDA, 24.3.2004 Slovenija 1_3 TevePika EE 9.00 Poslovni studio, dnevno Informativna oddaja, pon 9.30 Košarka -1A liga moiki, Zagorje BZ: Pivka Perutninarstvo, posnetek tekme, pon 11.00 Drom - Pot, romska oddaja, pon 11.30 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvič 6.00 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.10 9.35 10.00 10.15 10.40 11.10 11.40 12.10 12.40 13.00 13.25 13.25 13.50 14.20 15.55 16.30 16.50 17.45 18.40 18.55 19.00 19.40 20.00 22.05 23.00 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR PRAVLJICE MIKE MAKE: KAJ JE ŽIVA VODA?, OTROŠKA NANIZANKA, 21/26 PIPSI, RISANA NANIZANKA, 6/26 SMER VESOLJE, RISANA NANIZANKA, 5/26 ZLATKO ZAKLADKO: OLIMSKI ČAJ KN|IGA MENE BRIGA- HANNAH ARENDT: IZVORI TOTALITARIZMA SVOBODA JE... PORTRET ANGELE VODE, DOKUMENTARNA ODDAJA PRISLUHNIMO TIŠINI SLEDI, ODDAJA O KULTURNI DEDIŠČINI TV MARIBOR MED VALOVI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA HALO, LEON POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR ŠIV V ČASU, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 13., ZADNJI DEL TARČA MOSTOVI-HIDAK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) MALE SIVE CELICE, KVIZ (VPS 16.50) VEM-VEŠ (VPS 17.45) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT, VREME, MAGNET SEDMI PEČAT: PRAVI ZLOČIN, AMERIŠKI FILM (VPS 20.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.10) ANDREJ HIENG: NORI MALAR, IZVIRNA TV IGRA (VPS 23.05)_ Demokracija • 12/2004 tv program 0.15 nočni izbor 0.15 DNEVNIK, ŠPORT 1.05 DNEVNIK ZAMEISKE TV (VPS 01.05) I.25 VEM - VEŠ 2.20 LEPO 2lVL|EN|E, ŠPANSKI FILM (VPS 02.20) 4.05 ANDREI HIENC: NORI MALAR, izvirna tv igra 5.30 glasbena odda|a Slovenija 2_ 7.45 TELETEKST TV SLOVENIJA do 08.00 8.00 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 SPROŠČENO SRCE • PESMI SREČKA KOSOVELA 9.30 MOSTOVI - HIDAK: potepanja - barangoljsok 10.00 dick van dyke, AMERIŠKA NANIZANKA, 53/158 10.25 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA ii.00 tv prodaja 11.30 VIDEOSTRANI • VREMENSKA PANORAMA 16.15 TV PRODAJA 16.50 ŠEST ŽENA HENRIKA VIII., ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 2/4, PONOVITEV 17.40 VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ 18.15 SKOZI ČAS (VPS 18.15) 18.30 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 54/ 158 (VPS 18.30) 19.00 KONČNI«, PONOVITEV 20.05 ŠPORTNA SREDA: LIGA PRVAKOV V NOGOMETU, PRENOS (VPS 20.05) 0.00 VIDEOSPOTNICE (VPS 00.00) ^ 0.30 PLAČANEC, ITALIJANSKI FILM (VPS 00.30) ^ 2.10 VIDEOSTRANI Kanal A_A 9.15 TV prodaja 9.20 Xena, 6. sezona, ponovitev 17. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Varuhi luke, 6. sezona, ponovitev 26. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Xena, 6. sezona, 18. del ameriške nadaljevanke 13.50 Mladi in nemimi, 3. sezona, 107. del ameriške nadaljevanke 14.40 Vsi moji otroci, 4. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Varuhi luke, 6. sezona, 27. del avstralske nanizanke 16.55 Hal: Skrita kamera, humoristična oddaja 17,25 Mi smo pa družina!, 12. del ameriške humoristične nanizanka 17.55 Moja najstnica, 14. del am. nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Ekstra magazin ^ 20.50 Ameriška pita Ruby Wax, angleška pogovorna oddaja 21.30 Mikser: Vsi županovi možje, 4. sezona, 18. del ameriške humoristične nanizanke 22.00 Raymonda imajo vsi radi, 3. sezona, 25. del ameriške humoristične nanizanke 22.30 Domače kraljestvo, 4. sezona, 22. del ameriške humoristične nanizanke 23.00 Sov jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV_KP 7.05 Beyblade, risana serija 7.30 Dogodivščine jackiea Chana, risana serija 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Maščevanje ljubezni, ponovitev 42. dela španske nadaljevanke 9.40 Skrivnost ljubezni, ponovitev 137. dela venezuelske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Čudež življenja, ponovitev 134. dela venezuelske nadaljevanke 11.50 Družinske vezi, ponovitev 64. dela brazilske nadaljevanke 12.45 Preverjeno, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 65. del brazilske nadaljevanke 15.55 Čudež življenja, 135. del venezuelske nad. 16.55 Skrivnost ljubezni, 138. del venezuelske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme v=__ 18.00 Maščevanje ljubezni, 43. del španske nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 TV kriminalka: Ugrabljena bogatašinja, ameriški film 21.40 Na kraju zločina, 3. sezona, 10. del ameriška nanizanka 2235 XXL premiere 22.40 Tretja izmena, 3. sezona, ameriška nanizanka 23.35 24UR, ponovitev 0.35 Nočna panorama TevePika_I !•! 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 10.00 Naš vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, pon 10.30 Tekmovanje Barcaffe Ski Open 2004 in pokal 'KlSli Toli, pon 11.00 A to je to!?, poučno zabvna oddaja, vodi: Alenka Strnad - Reza, pon 11.30 BODI IDOL 2004, zabavno glasbena oddaja, vodi: Rebeka Dremelj, pon 13.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 18.00 Do zdravja tudi tako, Diagcenter, vodi: jana Debeljak, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 24 UR, prenos v živo 20.00 ABCD, svet avtomobilizma, prvič 20.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež 21.00 Hot Bird TV avvards 21.30 Šola na Jupitru, živo 22.00 Predah v gibanju, gost: Anton Komat, vodi: jana Debeljak, pon 23.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, Sils$!t Pon 23.30 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Inti Šraj, pon 00.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III_ 06.00 Videostrani 07.00 Pokemonl, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Sto Izložb, sto strasti, ponovitev 09.40 TV prodaja 10.00 Prenos 35. redne seje DZ RS 18.00 (lirika, turistična TV prodaja 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Sto izložb, sto strasti, 153. del italijanske telenovele 19.30 Vldealisti, glasbene lestvice 20.00 Supernov® Multi Talents Slovenija, reportaža 21.00 V iskanju svete gore, ameriška drama, 1996 ^ 23.10 Sijaj 23.40 Reporter X 00.10 TV prodaja 00.40 Videostrani ČETRTEK, 25.3.2004 Slovenija 1_[] 6.00 TELETEKST TVSLOVENI|A do 06.15 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 DOBRO jUTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ 9.55 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.30 VEM - VEŠ 11.25 DIVJA AZI|A, FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA.4/12 11.55 ŽLAHTNI PRLEŠKI KOMEDIJANT, GOSPOD ZLATKO ŠUGMAN (PORTRET IGRALCA ZLATKA ŠUGMANA) 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.15 SPET DOMA, PONOVITEV 15.05 GLADIATORJI 2. SVETOVNE VOJNE, ANGLEŠKA _DOKUMENTARNA SERIJA,10/13, PONOVITEV 15.55 MOSTOVI - HIDAK: MOj GOST, MOJA GOSTJA... - VEND...GEM... jm (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE (VPS 16.50) 17.25 ŠTAFETA MLADOSTI (VPS 17.25) 18.05 MODRO (VPS 18.10) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.40 ŠPORT, VREME, MAGNET 20.00 TEDNIK (VPS 20.00) 21.00 OSMI DAN (VPS 21.00) 21.30 KNJIGA MENE BRIGA - ALAIN DE BOTTON: UMETNOST POTOVANJA (VPS 21.30) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.50 GLASBENI VEČER 22.50 ANSAMBEL VIOLONČELISTOV STRINGS ONLY, 2. DEL (VPS 22.50) 23.35 SIMFONIKI RTV SLOVENIJA- A. BR*DER: SREDI NOČI (VPS 23.30) 0.00 NOČNI IZBOR 0.00 DNEVNIK, ŠPORT 0.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.55) 1.10 ŠTAFETA MLADOSTI 1.50 MODRO 2.20 TEDNIK 3.15 OSMI DAN 3.45 SPET DOMA 5.50 GLASBENA ODDAJA Slovenija 2 7.45 TELETEKST TV SLOVENIJA do 08.00 8.00 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 9.05 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR sfmlt, (VPS 09.05) 9.35 TEDENSKI IZBOR 9.35 MOSTOVI - HIDAK 10.05 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 54/158 11.00 TV PRODAJA 11.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 14.10 TV PRODAJA 14.45 NOMADI NEBA, FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 3., ZADNJI DEL, PONOVITEV 15.40 SP V UMETNOSTNEM DRSANJU, PARI • PROSTI PROGRAM, POSNETEK IZ DORTMUNDA (VPS 15.40) 17.20 VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ 17.50 SKOZI ČAS (VPS 17.50) 18.05 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 55/ 158 (VPS 18.05) 18.30 ZGODBA JAMESA MINKA: U|ETO SRCE, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 18.30) 20.00 ŠPORT (VPS 20.05) 20.25 LJUBLjANA: EVROLIGA V KOŠARKI, UNION OLIMPIJA - SKIPPER, PRENOS (VPS 20.25) 22.30 SP V UMETNOSTNEM DRSAN|U, MOŠKI - PROSTI PROGRAM, POSNETEK IZ DORTMUNDA (VPS 22.30) 0.00 VIDEOSPOTNICE (VPS 00.00) ^ 0.30 24, AMERIŠKA NADALJEVANKA, ! 7/24, PONOVITEV (VPS 00.30) 1.10 VIDEOSTRANI Kanal A ^ 9.15 TV prodaja 9.20 Xena, 6. sezona, ponovitev 18. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Varuhi luke, 6. sezona, ponovitev 27. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Xena, 6. sezona, 19. del ameriške nadaljevanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 108. del ameriške nadaljevanke 14.40 Vsi moji otroci, 5. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Varuhi luke, 6. sezona, 28. del avstralske nanlz. 16.55 Hal: Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Mi smo pa družina!, 13. del ameriške humoristične nanizanka 17.55 Moja najstnica, 15. del am. nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Krimič: V preiskavi, ameriški film 21.50 Tajni agenti, 2. sezona, 6. del angleške nanizanke 22.50 Samo bedaki In konji, 6. del angleške humoristične nanizanke 23.30 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV_RCP 7.05 Beyblade, risana serija 7.30 Dogodivščine jackiea Chana, risana serija 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Maščevanje ljubezni, ponovitev 43. dela španske nadaljevanke 9.40 Skrivnost ljubezni, ponovitev 138. dela venezuelske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Čudež življenja, ponovitev 135. dela venezuelske nadaljevanke 11.50 Družinske vezi, ponovitev 65. dela brazilske nadaljevanke 1Z45 Na kraju zločina, 3. sezona, ponovitev 10. ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 66. del brazilske nadaljevanke 15.55 Čudež življenja, 136. del venezuelske nadaljevanke 16.55. Skrivnost ljubezni, 139. del venezuelske nad. 17.55 24UR - vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 44. del španske nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Trenja 21.30 Popolni četrtek: Prijatelji, 10. sezona, 7. del ameriške nanizanke 22.00 Na kraju zločina: Miami, 1. sezona, 8. del ameriške nanizanke 22.55 XXL premiere 23,00 Resnično življenje pritlikavcev, dokumentarna oddaja 0.05 24UR, ponovitev 1.05 Nočna panorama TevePika_¡¡J«] 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 10.00 Na Piki aktualna pogovorna oddaja, vodi: Brane Šalamon, pon 11.00 ŠKL, šolska košarkaška liga, prvič 12.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon 1230 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 17.30 Do zdravja tudi tako, Diagcenter, vodi: jana Debeljak, pon 18.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, ; živo 19.00 24 UR, prenos v živo 20.00 Pod Židano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, prvič 21.30 jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: alkoholizem, gost: dr. Janez Rugelj 22.00 Ljubezen do čebelarstva, prvič 22.30 Hot Bird TV avvards 23.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.30 BODI IDOL 2004, zabavno glasbena oddaja, vodi: Rebeka Dremelj, pon 01.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III_ 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronlzirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 09.40 TV prodaja 10.00 Prenos 35. redne seje DZ RS 17.00 Supernov@ Multi Talents Slovenija, ponovitev 18.00 llirika, turistična TV prodaja 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Sto Izložb, sto strasti, 154. del italijanske telenovele 19.30 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Supernov® Multi Talents HrvaŠka, reportaža 21.30 Donator, ameriški triler, 1998 ^ 23.20 Automobille 23.35 Reporter X, ponovitev 00.05 TV prodaja 00.35 Videostrani Demokracija • Četrtek, 18. marca 2004 radijski program RADIO OGNJIŠČE PETEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 PoroCila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 VoSCilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15,50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Porofila, VaSa pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitve: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 04.40 Radio Vatikan SOBOTA 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.00 21.15 22.00 23.00 24.00 04.40 INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Mali oglasi Slovene' Slovenca vabi Poročila, Vaša pesem Naš gost Poročila Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Radijska molitev Škofov govor pred nedeljo 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. jezus živi Ponovitve: Za življenje Obala neznanega Slovene' Slovenca vabi Radio Vatikan NEDELJA 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 PoroCila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Škofov govor za nedeljo (ponov.) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestita 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Prenos sv. mase 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 PoroCila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 VoSCilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voSCila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - Izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Nas gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 00.30 Graditelji 04.40 Radio Vatikan PONEDELJEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 PoroCila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Naravoslovne zanimivosti 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica 10.30 PoroCila, VaSa pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 VoSCilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voSCila 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O Šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 PoroCila, VaSa pesem 18.15 Glasovanje za VaSo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 04.40 Radio Vatikan TOREK 05.00 Pogumno v novi dan 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 06.20 Biser za duSo Prognostik 21.30 22.00 06.30 Kratke novice 06.35 06.45 07.00 07.15 Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Bim-bam-bom 23.00 24.00 04.40 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 08.00 08.30 08.45 Jezikovni brevir Kmetijski nasvet Koledar prireditev Spominjamo se J 05.00 09.00 09.15 10.00 Poročila Napovednik Poročila 05.10 05.30 05.45 11.00 11.15 Kratke novice, VaSa pesem Iz založbe TDO 06.00 06.10 12.00 12.05 Zvonjenje Biser za duSo 06.20 06.30 12.15 VoSCilo PRO-jevcem 06.35 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 06.45 13.00 Mali oglasi 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na Radiju Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiju Ognjišče II. 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi 2.4. in 5. Juretov večer Mozaik dneva 1. in 3. Sončna pesem, 2.4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: Ponedeljek ob 17.00 Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan SREDA 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 VoSCilo PRO-jevcem 12.30 PoroCila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan ČETRTEK besede z razlago) 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 09.30 Založba Družina 10.00 Poročita 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 VoSCilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voSCila 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva 1. 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 04.40 Radio Vatikan © Demokracija • 12/2004 športna kolumna Esad Babačič Rokometaši Celja so se naposled znebili kompleksa Barcelona, ki jim je kar petkrat preprečil nastop v finalu največjega klubskega tekmovanja na stari celini. Očitno so jim dolgoletni šoki pomagali dojeti, da se z ihto ne naredi nič. Celje ima jajca Tokrat so njihovo vlogo prevzeli domačini iz Cuidada, ki niso in niso mogli razviti svoje igre. Seveda so imeli največ zaslug prav naši prvaki, ki imajo v svojih vrstah nekaj izjemno "hladnih" igralcev, od katerih bi izpostavil Zormana in Perica. Slednji je ta čas najbolj vroč evropski vratar in očitno bo on tisti, ki bo Celju letos prinesel tako želeni naslov. Tudi Renato Vugri-nec je končno dozorel in zdaj ga verjetno ne bo več mogoče ustaviti. Takšnega mnenja sem kljub temu, da so se prav na tem fantu v preteklosti lomili marsikateri napori Celjanov, da gredo do konca. Svoj delež k nesrečni preteklosti je dodal tudi Aleš Pajo-vič, ki je bil tokrat na srečo gostov v domačem moštvu. Kot da bi se urok iz celjskih časov oklepal tega odličnega igralca, ki je bil tudi tokrat na napačni strani. Tako vsaj kaže po prvem srečanju. Takole na oko bi si upal trditi, daje Celje vendarle boljše moštvo, zato se nam ni treba bati. Zdaj pa k umazanim podrobnostim. Morda ni pravi trenutek, toda ne morem si kaj, da ne bi okrcal Spancev, ki so se po koncu srečanja pritoževali nad sodniki, čeprav je bilo jasno, da so prav po njihovi zaslugi prišli na zadetek zaostanka. Namesto da bi jim bilo nerodno, ker nekdo tako očitno sodi zanje, so se še ježih. Dušebajev je porinil našega igralca s klopi, da je ta padel po tleh, ko pa se je Požun pri- tožil, je bil za nagrado izključen še sam. V splošni zmedi so jo naši odnesli veliko slabše in na koncu igrali s tremi igralci, čeprav ni bilo kakšnih posebnih prekrškov. Se sreča, da Perica niso mogli izključiti, saj bi v nasprotnem na koncu še izgubili. Tako pa ostaja velik zadetek razlike, kar je predvsem psihološka prednost. No ja, kakor se vzame. Včasih je celo bolje, če pred povratno tekmo zaostajaš za kakšen gol, saj potem ni dvoma, da je treba igrati na polno. Celjani so letos že dokazali, da imajo radi takšne izzive. Dober izid iz prvega srečanja lahko pusti vtis, da bo šlo v drugo še laže, kar znajo prekaljeni nasprotniki izkoristiti. Zaradi vsega tega bo v nedeljo dokončen zrelostni izpit te hotela, da seje najprej poškodoval Stelmahers, za nadaljevanje zgodbe pa je poskrbel Sašo Ožbolt, ki je že pod Mahoričem nakazal, da se v njem skriva velik potencial. Prav faza tranzicije je bila tista, ki je v tej sezoni najbolj škripala, in Ožboltova hitrost bi bila prava rešitev za ta del igre. Toda največji skeptiki pravijo, da Sašo niti po bleščeči predstavi ne bo dobil večje minutaže, kar je njegov trener že nakazal. Verjamem, da on najbolje pozna svoje igralce, hkrati pa se sprašujem, ali ima res toliko boljših alternativ, da se lahko poigrava z domačimi talenti. Po mojem skromnem mnenju bi moral staviti na svežo kri, s katero lahko še naprej preseneča v domači dvorani. Sicer pa, kdaj bo igral, Svoj delež k nesrečni preteklosti je dodal tudi Aleš Pajovič, ki je bil tokrat na srečo gostov v domačem moštvu. Kot da bi se urok iz celjskih časov oklepal tega odličnega igralca, ki je bil tudi tokrat na napačni strani. generacije Celjanov. Upajmo, da bo Rutenka ostal zvest svojemu sedanjemu klubu, ki ga gotovo ne bo pustil v vrste Reala. Sicer pa je tisti, ki je o tej možnosti govoril na glas (Dušebajev), že pokazal, kakšen provokator se skriva v njem. S svojimi izpadi, ki so bili posledica nemoči, je dal največji kompliment Celju. Po svoji prejšnji kolumni bi se prav lahko opravičil Sašu Fi-lipovskemu, toda vnovični preporod Olimpije vendarle ni bil njegova zasluga. Igra naključij je če ne zdaj? Kako hvaležni znajo biti takšni igralci, če jim trener pusti igrati, je prikazal Joksimo-vič, ki nosi napad Laškega. Zal njegovo mlado moštvo ni vzdržalo pritiska in je klonilo v odločilnem trenutku. Ko seje zdelo, dajekončnica realnost, se jim je zgodila Krka. Ekipa Petra Skansija se vrača v pravem trenutku, in kot vse kaže, bo lov na domači naslov spet zanimiv. Demokracija • Četrtek, 18. marca 2004 šport ralci v sedemdesetih in osemdesetih so že sami vedeli, da čez lužo ne bodo veliko igrali, čeprav bi si nekateri to zelo zaslužili. Med prvimi je bil to gotovo Kre-šimir Cosič pa Dražen Dalipagič in še kdo iz tiste zlate generacije. Svoj vlak v NBA je zamudil tudi iT ) 1 r « rS 1 T i veliki Litvanec Arvidas Sabonis, ki so ga ustavila šibka kolena. Igralca, ki je šele pri tridesetih postal rookie NBA, želi Portland za sedem milijonov dolarjev na sezono - pri njegovih letih (ima jih devetintrideset) in najrazličnejših poškodbah. Toda Arvidas raje ig- ra doma in pomaga svojemu ma- škodbami. Trener, ki je svoje ča-tičnemu klubu Zalgirisu. Tam čez se zatiral Dražena Petroviča, Saje svoje naredil in vprašanje je, ali bonisovega velikega tekmeca, dane bi bil največji center NBA vseh nes vodi ekipo, ki živi od Evro-časov, če bi imel več sreče s po- pejcev in drugih "vsiljivcev". Za začetek se še enkrat spomnimo, skozi kakšno torturo je moral eden največjih evropskih košarkarjev vseh časov Dražen Petrovič, in to samo zato, ker si je liga NBA domišljala, da evropski igralci nimajo pravega pedigreja. V bistvu je šlo za dogmo, ki je preprečevala vdor tujih teles v temeljno tkivo te poklicne lige. Kot se je kasneje izkazalo, so Američani s tem delali krivico tujcem in tako pomagali ohranjati status nedotakljivosti, ki jim je tako pristajal. Zapostavljali Evropejce Nekatere Evropejce so sicer vabili na kolidže, a je šlo le za poteze posameznikov, ki niso kaj bistveno vplivale na podobo košarke NBA. Najboljši evropski ig- _J _J H»« tTMnai KM, 00 0.. iMASJI ni JttfAH ntmticv m 21. mo ¡makji m jiUah unAv»: (03) 117 ti io. rnoio: con n v no WWW tA0IO.S1AJfftJKI.VAL I! Vlak za NBA je zamudil tudi Litvanec Arvidas Sabonis, ki so ga ustavila Šibka kolena. Demokracija • 12/2004 Hrvaški košarkar Dražen Petrovič je prišel San Antonio je ostal brez Tima Duncana, ki prav tako ni Američan, pa vendarle so Nesterovič, Parker, Ginobili in Tourkoglu igrat v NBA še v času, ko so v ZDA gledali tudi brez njegove pomoči prikazali nekaj vrhunskih predstav. evropske igralce še podcenjevalno. Danes brez Evropejcev ne gre Stojakovic in Divac sta med nosilci igre pri Sacramentu, ki igra ta čas najboljšo napadalno košarko v ligi NBA. Se večjo koncentracijo Evropejcev najdemo pri San Antoniu, ki je še vedno prvak, mesec dni pred končnico pa kaže, da bi lahko to ostal tudi po koncu tekoče sezone. San Antonio je ostal brez Tima Duncana, ki prav tako ni Američan, pa vendarle so Nesterovič, Parker, Ginobili in Tourkoglu tu- na kratka di brez njegove pomoči prikazali nekaj vrhunskih predstav. Tekma med tema dvema nasprotnikoma je bila uvertura v morebitni veliki finale Zahoda, v njej pa so "kralji" prikazali kraljevsko igro. Šele po tej tekmi je postalo jasno, da Dun-can v resnici ni zamenljiv, pa naj bo Rašo še tako koristen in učinkovit. Skrb zbujajoče dejstvo za Grega Popovicha je količina prejetih košev. Spurs so gotovo ena tistih ekip, ki stavi na obrambo. Ko takšno moštvo odigra na nož in kljub temu dobi čez sto točk, je to lahko razlog za preplah. Toda če te premaga takšno moštvo, kot je Sacramento, potem vse skupaj le ni tako tragično. "Kralji" so res neverjetni in pri njih dejansko ne veš, od kod preti nevarnost; celotna klop je sposobna zadevati iz različnih položajev in redko se zgodi, da ne nasujejo sto točk. Stara zgodba, bodo ob tem vzkliknili ciniki, še posebej tisti, ki verjame- jo v vrnitev LA Lakers. Po njihovo bo tako do play offa, potem pa bo prišlo do znamenite zatemnitve. Se vedno namreč ostaja vprašanje, ki si ga Sacramento postavlja že nekaj let: kako ustaviti Sha-qa. Vlade Divac je leto dni starejši, Brad Miller pa tudi ni ustrezna rešitev za orjaka. Moštvo Spurs je enkrat že ustavilo "jezernike" in ve, kako se jim je mogoče postaviti po robu. Oni so tisti, ki lahko to ponovijo. Esad Babačič Fotografiji: Reuters Old Trafford bo še večji Angleški nogometni velikan Manchester United hoče v prihodnje povečati zmogljivost stadiona Old Trafford s 67.500 na 75.000 sedežev. Vodstvo najbogatejšega kluba na svetu je že začelo raziskave o stroških in možnostih dograditve na obeh vogalih severne tribune. Manchester ima že zdaj največji stadion izmed vseh angleških prvoligaških klubov, kljub temu pa so razprodali prav vse tekme, odkar so pred štirimi leti zmogljivost povečali s 55.000 na zdajšnjih 67.500 sedišč. Na novi stadion, ki bo lahko sprejel 75.000 gledalcev, se bodo v prihodnje preselili nogometaši vodilne ekipe angleškega prvenstva Arsenala. Tekma All Starš prestavljena na 3. april Košarkarska zveza Slovenije se je odločila, da bo tradicionalni košarkarski All Starš oziroma tekmo med najboljšimi domačimi in tujimi igralci na sporedu v soboto, 3. aprila, in ne teden dni prej, kot je bilo predvideno. Sprememba termina je posledica uvrstitve Uniona Olim-pije v drugi del evrolige in dejstva, da bodo zato zaostalo tekmo lige Go-odyear proti Crveni zvezdi igrali 28. marca in ne čez deset dni, kot je bilo mišljeno, če se Ljubljančanom ne bi uspelo uvrstiti med šestnajst najboljših. Prireditev, ki bo posledično povzročila prestavitev predzadnjega kroga 1. A SKL, bo po- tekala po predvidenem programu. Merili se bodo kadeti in mladinci, mladi do 20 let, medijske zvezde in ob 17. uri s prenosom na Kanalu A tudi najboljši Domači in Tujci. Škandali angleških nogometašev Pred časom je bil sinonim za škandale v angleškem nogometu zlasti Paul Gascoine. V zadnjem času pa je kar nekaj otoških nogometašev prestopilo mejo dovoljenega. Pred nedavnim incidentom v Španiji, kjer so zaradi domnevnega posilstva treh nemških turistk priprli kar osem nogometašev Leicestra, sta bili zadnji podoben primer obtožbi proti branilcu Newcastla Uniteda Titusu Bramblu in napadalcu Chel-seaja Carltonu Colu, ki naj bi bila septembra lani v hotelski sobi v Londonu posilila 17-letno dekle. Postopek proti njima je bil zaradi pomanjkanja dokazov ustavljen. Pele sestavil lestvico 120 Nekdanji brazilski nogometni zvezdnik Pele je v čast letošnjega praznovanja 100-letnice Mednarodne nogometne zveze (FIFA) sestavil seznam 120 najboljših še živečih nogometašev na svetu. Trikratni svetovni prvak je na lestvico "Top 120" uvrstil nogometaše iz 37 držav, žal med njimi ni nobenega Slovenca, kar 15, vključno z njim, pa jih prihaja iz Brazilije, dežele petkratnih svetovnih prvakov. S po 14 igralci Braziliji sledita Italija in Francija, 13 nogometašev prihaja iz Nizozemske, po deset pa iz Nemčije in Argentine. Demokracija • Četrtek, 18. marca 2004 popkultura risom Abertom). Slika nastopajočih je popolnoma drugačna kot recimo na slovenski Emi, kjer zadnja leta med tekmovalci vidimo večinoma le prsate in dolgonoge ženske. Med nastopajočimi, tako v tekmovalnem kot zabavnem delu, je bilo kar nekaj internacionalnih glasbenih imen. Tako so z Andreo Mingardijem zapeli The Blues Brothers Band, z DB ELEKTROPROM d.0.0. 1412 KISOVEC tel.: 03 56 57 150 fax: 03 56 71 488 www.elektroprom.si ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje Lenny Kravitz v Ljubljani Na prvi poletni dan se Slovencem obeta prava rokovska senzacija. V torek, 22. junija, bo na Centralnem stadionu za Bežigradom v Ljubljani na- a HflW8 stopil Lenny Kravitz. Glasbe- k nik, ki ga prištevajo med i ko T w f ne modernega roka, bo na veliki evropski turneji predstav- Y ljal svoj 7. album z naslovom Baptism. Lennyjev novi album lahko pričakujemo 18. maja. Za album Baptism je Lenny sam napisal, odpel in sproduciral vseh 13 pesmi. Omenjeni album prihaja na fm glasbene police po treh letih ¿^¡L od izida njegovega zadnjega albuma Lenny in singov Stillness of Heart, Believe in Me in Dig In. K sodelovanju je to pot povabil raperja Jay-z-ja, ki ga bo moč slišati v pesmi Storm. Kot prvi singel se bo na glasbenih lestvicah in radijskih postajah predstavljala sldadba z naslovom Where Are We Runnin. preveč mračne skladbe. Mario se je z zmago v San Remu 2004 vrnil na glasbeno sceno na najboljši način. Prodan Lennonov pramen las Neki oboževalec Beadov iz Hong-konga je plačal skoraj milijon tolarjev za en sam pramen las Johna Len-nona. Neimenovani kupec je pramen kupil prek posrednika na dražbi v španskem mestu Gerona. Organizatorji so pričakovali, da bodo pramen prodali za kakih 250.000 tolarjev. Dejali so, da se je za pramen Johnovih las potegoval tudi neki španski frizer, ki pa ni bil pripravljen plačati več kakor pribl. 700.000 tolarjev, opozorila nase - tako s samo skladbo kot z odličnim videzom in koreografijo. Alyo boste zelo kmalu znova videli in slišali, kajti dekletov album počasi dobiva končno podobo. Zanj skrbi producent Žare Pak in plošča bo na prodajnih policah že v kratkem, v mesecu aprilu. Medtem je Fluid na vseh domačih lestvicah pri vrhu. Festival San Remo 2004 V Italiji je bil letos znova eden izmed večjih evropskih glasbenih dogodkov: festival San Remo 2004. Letos so se za najboljšo skladbo potegovali manj znani izvajalci. Med 22 finalisti so bile le 3 ženske (med katerimi je ena pela v duetu): Linda, Ve-ruska in Mieta (pela je skupaj z Mor- Bulevardom basist Rolling Stone-ov Bill Wyman in dva člana Gipsy Kingov z Massimom Mondugno, v netekmovalnem delu pa sta nastopila na primer Lionel Richie in Dolores O'Riorden, vokalistka skupine Cranberries, z Ave Mario. Finalisti finalistov: na 3. mestu simpatična Linda in Ario Sole Terra e Mare, na 2. Mario Rosini s pesmijo Sei La Vita Mia, fantastično balado, ki je bila zares enkratno odpeta, Mario pa se je kar sam spremljal na klavir. Zmagovalka zmagovalk je L'uomo Volante v izvedbi Marca Massinija, pevca, ki se je pred dvema letoma sicer umaknil z glasbene scene, večinoma zaradi negativnih kritik novinarjev, češ da poje Kylie se opravičuje Kylie Minogue je zanikala, da bi se kadar koli hotela krvno maščevati svojim poptekmicam. Vztraja pri medtem ko je bila zadnja cena kupca iz Hongkonga največ 2,300.000 tolarjev. Neko britansko podjetje je potrdilo, da so lasje res Johnovi. Ta si je nekoč na obisku v Denverju izpulil nekaj las in jih podaril nekemu svojemu navdušenemu oboževalcu. Alya tik pred izdajo plošče Ko je Alya s skladbo Fluid nastopila na letošnji Emi, je izjemno svojem komentarju, da jih "nikoli ne bi prizadela". Avstralsko popprince-so, ki jo je na lestvici UK top 40 to ELEKTROPROM W& -V ¡¡¡ti* jjj. K, r T http://wvvvv.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com Demokracija • 12/2004 oglasi nedeljo prepričljivo premagala Brit-ney s Toxic (na 1. mestu), naj bi bilo zelo ujezilo govoričenje, da je na nekem koncertu v Londonu ponižala Beyon-ce. Množico naj bi bila nagovorila, da je boljša od omenjene pevke. Kakor koli - opravičilo Kylie je danes že izšlo v časopisu Daily Star, jutri pa ga pričakujejo še v Daily Expressu. Izjava pravi; "Kylie Minogue bi rada pojasnila, da ni nikoli kritizirala Britney Spears, Christine Aguilera, Beyonce ali katere koli druge sodobnice in da želi vsem glasbenikom najboljše. Kylie je oboževalka teh glasbenic in jih ne bi nikoli prizadela. Nikoli ni imela navade kritizirati kolegov ali kolegic, kar bi vsi, ld jo poznajo, lahko vedeli. Vznemirjena je, ker ljudje verjamejo napačnim informacijam, ki ne škodujejo le Kylie, ampak tudi drugim." Če pišeš o Britney ... Na spletnem naslovu pevke Britney se je znašla pesem neznanega avtorja, ki govori o njej. Ko je zvezdnica glasbo poslušala, je avtorja (zdaj vemo ime: Johnnie Mazzer) povabila na svoj koncert. Pesem vsebuje verze: "Some say she's over, some say she's done, but baby, baby, baby, she's only just begun!" horosko Ko je Britney slišala takte Maz-zerjeve pesemi, ga je osebno poklicala na njegov mobilni telefon in ga povabila na svojo turnejo, imenovano Onyx Hotel Tour. Mazzen "Ravno sem bil na poti v Los Angeles, ko sem dvignil telefon in na drugi strani je bila Britney. Od šoka sem skoraj zletel s ceste... " KNJIGA Z SLOVENSKE POLITIČNE = POLICIJE JE ENA NAJBOLJ ISKANIH KNJIG. Er, Razkriva podrobnosti slovenskih komunističnih tajnih služb vključno z imeni njenih članov. Zajema obdobje od zametkov ustanavljanja teh služb leta 1941, obdobje revolucije in druge svetovne vojne in obdobje povojnih pobojev. Konča se z letom 1950. ZA KNJIGO, KI OBSEGA 520 STRANI, BOSTE ODŠTELI 5.000 TOLARJEV (V CENO NI VKLJ0ČENA POŠTNINA). Knjigo lahko naročite na številki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte: obzoria.narocnine@siol.net Ribi (19. februar - 20. marec) S svojimi predlogi boste morali biti zelo previdni, da ne boste koga užalili. Imeli boste priložnost za lepo srečanje. Izkazalo se bo, da imate več prijateljev, kot ste si predstavljali. Bodite prepričani, da bi nekaj resnično radi storili, preden se lotite. Oven (21. marec - 20. april) Določena zadeva bo tlela tik pod vašim površjem, kmalu pa bo prišel dan, ko bo prišla na svetlo. Ne bodite presenečeni, če ne bo sprejeta tako, kot pričakujete. V resnici je malo preveč, kar hočete od svoiih najbližjih. Lahko bi jih malo "prišparali". Bik (21. april - 21. maj) Na srečo ne bo prevelikih sprememb. Bodite previdni, ko boste delali z nekaterimi ljudmi, saj vam utegnejo škodovati, kakor hitro boste obrnili hrbet. Bodite pozorni na skrite geste, besede so samo krinka. Obeta se vam lep konec tedna. Dvojčka (22. maj - 21. junij) V ponedeljek še bolj pazite, posebej ko se boste spuščali po nekih stopnicah. Previdnost vam lahko reši vsebino denarnice. Vaš šef se bo poskušal zavihteti še više na položaj. Pazite, da vas pri tem ne bo pohodil. Ohranite dobro voljo. Rak (22. junij - 21. julij) Veliko zabave je pred vami, in če bi se malo bolj potrudili, vam ne bi prav nič škodilo. Jeza vam bo povzročila precej preglavic, vendar ohranite mirno kri, vaš nadrejeni se bo kmalu spet pomiril. Ne poskušajte pa ga prelisičiti. Lev (22. julij - 21. avgust) Če se želite nad čem pritožiti, tega ne naredite na vrat na nos, ampak premislite, kakšna oblika pritožbe vam utegne prinesti največ koristi. Poskusite novo taktiko, ki ste jo osvojili pred kratkim. Lep sončen dan vam bo zelo izboljšal razpoloženje. Devica (22. avgust - 21. september) Ta teden boste imeli na urniku več pogajanj kot ponavadi. Ne bodite leni in se zjutraj raje postavite zgodaj na noge, da se vam bo zdel dan dolg in učinkovit. Nekoliko slabše volje boste v četrtek in petek, kar pa bo predvsem posledica hudega prehlada. Tehtnica (22. september - 22. oktober) Če ste na šefovskem položaju, bodite čim bolj pravični in ne skušajte spletkariti, saj vas bodo zelo kmalu odkrili in tudi zasovražili. Prepričano se posvečajte svojemu delu in poskušajte biti do vsakogar ravno prav prijazni. Oddih ne bo odveč. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Ne želite si prepira na prvem zmenku, zato se pred njim umirite in šele nato odidite na dogovorjeno mesto. Karkoli se bo zgodilo, vse sprejmite kot nekaj dobrega, saj tako tudi bo, čeprav bo mogoče videti drugače. Strelec (22. november - 20. december) Ste zaposleni z iskanjem? Ste blizu nekaterim zelo kompleksnim odločitvam? Mislite, da veste, kaj si želite, toda včasih vas življenje preseneti prav pred uresničitvijo življenjskih sanj. Nekdo vam bo poskušal narediti dobro, pa mu bo uspelo nasprotno. Kozorog (21. december - 19. januar) Razmerje, ki cveti prek interneta, se laJiko v naslednjih dneh izgubi. Toda pomagalo vam bo, da se boste razvedrili in se nabrali optimizma. Neki resnično moder človek vam bo svetoval nekaj, kar se vam bo zdelo popolnoma iztirjeno. Poslušajte ga. Vodnar (20. januar - 18. februar) Ne sklepajte pogodb in ne govorite o svojem finančnem stanju. Morda ne bo dobro, če ne boste imeli kakšne skrivnosti doma. Glejte, da boste svoje odločitve dovolj trdno zagovarjali in argumetirali. Ne dovolite, da bi vas zatiral nekdo, ki vam ne seže do kolen. Demokracija • Četrtek, 18, marca 2004 © Modni čeveljci za prihajajočo modno sezono so visoki, nizki, špičasti, okrogli - vendar vsi v barvah in z obveznimi okrasnimi detajli. Koničasti ostajajo v modi, vendar jim nevarno konkurirajo zaobljene oblike. Pete so visoke in tanke in si složno delijo modni korak s majhnimi čeveljci s polno peto in povsem ravnim podplatom. S takšnimi čeveljci bomo zakorakale v novo modno sezono pomlad/poletje 2004! Naslednja modna zapoved letošnjih obuval se spogleduje s slikarskim ataljejem. Na čevljih vseh vrst je namreč toliko barv in okraskov, da ne morejo ostati neopaženi. Izbirale bomo lahko med živimi barvami, barvitostjo vzorcev vzorci se menjavajo s cvetnimi. Tra- lji, ki so podobni teniškim copatom, Skladno ali nežnimi pastelnimi vzorci. Najbolj kovi in luknjice se združujejo v is- so dobili peto in so obvezen del šport- Nakit znova igra pomembno vlo- zaželena bo oranžna, pink in barva ze- tem modelu. Peščeni in vsi drugi ne elegance. Navdih za novo športno go. Privoščite si ga v izobilju-od krat- lenega jabolka. Rdeča, rumena, tur- odtenki rjave barve prihajajo v po- obutev so modni oblikovalci našli v kih ogrlic prek dolgih, večkrat nani- kizna in modra so za večbarvne glavju etnonavdiha. Poleg kontrast- boksu, jadranju na deski in kolesar- zanih verižic do velikih prstanov in kombinacije, v katerih se zelena nih šivov so tukaj tudi vezeni okras- stvu. Boksarski polčevlji tokrat pri- še večjih uhanov. Posebnost so zno- pogumno in skorajda protislovno ki in pisane perlice. Posebej elegant- hajajo v močnih barvah. Poseben va torbice, ki se morajo tako v barvi meša s pink ali rumeno barvo. no, damsko noto najdemo v črno- trend so športne balerinke, črne ali tkanine kot v vzorcu skladati s ce- V nasprotju s preteklo sezono je belem poglavju nove modne sezo- bele, obarvane z zelo modnim zla- lotno podobo. Na izbiro bodo sred- na čeveljcih veliko okrasnih detaj- ne, kjer so prav tako vrtoglavo viso- tim prelivom. Pri tolikšni ponud- nje velike in podolgovate s kratkim lov-cvetličnih aplikacij, večbarvnih ke pete pa tudi pete zmernih višin, bi bo prav gotovo vsaka našla ne- ročajem ali dvema. Tako kot obli- trakov, grafičnih motivov, okrasnih Novih barv se ni branila niti kaj zase. In ne pozabite-kateri kol i ka bo pomembna tudi barva tor- ploščic in listkov. Še posebej pa so športna obutev: obvezno barvni so opisani model bo preprosto popoln bice; ta je v istih barvah in vzorcih modni tekstilni detajli. Progasti detajli: šivi, našite črte in trakovi. Čev- poleg najljubših kavbojk! kotčevlji. Monika Maljevič Demokracija • 12/2004 Bruno Frisoni Christian Dior Dolce & Gabanna Dolce & Gabanna Moschino Chanel Chanel Chanel nagradna križanka KNJIŽNI KLUB SAMOROG Dalmatinova 1,1000 Ljubljana ČLANSTVO V KLUBU SAMOROG VAS NE OBVEZUJE K NAKUPU CENEJŠE VSTOPNICE V GLEDALIŠČIH IN DRUGIH KULTURNIH USTANOVAH POPUSTI PRI NAKUPU KNJIG IN CD PLOŠČ OD 10 - 50% f telefon: 01 433 40 74, e-mail: info@samorog.com, www: samorog.com sestavil: miran erceg žensko ime vnetje kože planota med dalmacijo in bosno nadja zgonik jožica začetni del črevesa geslo država v zda mestece v severni dalmaciji plačilo. plača 25. in 1. črka skupina indo-evropskih plemen dalmatinski šaljivec stara mera za vino glavno mesto jordanije ljubljanska veleblagovnica športnik, ki skače na smučeh igralka bonisegna husitska ločina skladatelj hačaturjan igra v nadaljevanjih kadmosova hči v gr. mitologiji silvo teršek jap. politik (kakuei) it. pevec (fausto) smučarski eub neznanka v matematiki zdrav-stvena zapora rastlina vetrnica posoda za napajanje živine olga kacjan organ vida (množina) terme pri padom rus. knjiž. (ivan) koralni otok krajevna skupnost trgovski pomočnik glasbenik a. kersnik sredoz. rastlina temni del dneva prah iz semen kakavovca položaj pri jogi anja rupel potaknjenec smučarka hessova unesek državna blagajna likalnik (zastarelo) neodločen izid anton sovre naziv etilni alkohol, vinski cvet ljubez. pesništvo ivan zorman žensko ime nekdanji slovenski politik Ï povprečje križanke: 4.84 črke oleg antonov anton ocvirk jasna svetloba na nebu biblijska prva ženska rešitev prejšnje križanke II nagrajenci 10. številke ADAMOV, LENOBA, EDINEC, NN, IT, KIRKA, AVIANO, SESTRICA, RS, JH, KLADIVAR, HAREM, LAM, SELAM, NA, EPOHA, BALKON, CETINA, ILIA, OR, ARA, ROJAK, PSE, ORK, LOARA, INN, ECKENER, ILOVIK, PIANIST, NOVAKE 1. nagrada: ZORA DRV0DEL, Rožna dolina c. VIII/33, 1000 Ljubljana 2. nagrada: MELITA VOVK, Črtomirova 8, 4260 Bled 3. nagrada: TINA PODRŽAJ, Perovo 13, 1290 Grosuplje Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. naarade bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog 2. nagrada; bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog 3. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog i Nagradno križanko izrežite in najpozneje do i i 25. 3. 2004 pošljite na naš naslov: i i Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, i 1 s pripisom "Nagradna križanka". 1 Demokracija • Četrtek. 18. marca 2004 tempus fugit včeraj, danes, jutri... • 15. 3.587 pr. Kr. je babilonski kralj Nebukad-nezar že drugič zavzel Jeruzalem. Babilonci so do temeljev porušili Salomonov tempelj, okoli 120.000 prebivalcev pa odpeljali v suženjstvo. • 15. 3.1862 je izšel odlok o rabi slovenščine na sodiščih na Tržaškem, Goriškem, Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. • 15.3.1883 se je vznani družini slikarjev in glasbenikov iz Gorice rodil slovenski slikar, grafik, ilustrator in glasbenik Aleksander (Saša) San-tel, pionir slovenske moderne grafike. • 16. 3.1978 so člani Rdečih brigad ugrabili nekdanjega italijanskega premierja Alda Mora. Njegovo truplo, prestreljeno zli streli, so našli 9. maja v avtomobilu v Rimu. • 17. 3. 1834 se je rodil nemški izumitelj avtomobila Gottlieb Wilhelm Daimler. Leta 1899 je Daimler izdelal prvi avtomobil in ga imenoval po svoji hčerki Mercedes. • 17. 3.1917 se je rodil ameriški pevec in glasbenik Nat King Cole. • 17. 3.1959 je po tibetanskem uporu proti Kitajcem tibetanski verski voditelj štirinajsti da-lajlama zbežal v Indijo. • 18. 3.1904 se je v Sežani rodil naš najpomembnejši impresionistični pesnik Srečko Kosovel. • 18. 3.1965 je prišlo do novega premika v tekmovanju pri osvajanju vesolja. Sovjetski koz-monavt Aleksej Leonov je zlezel iz vesoljske ladje in naredil prve korake v vesolju. • 19. 3.1860 so v Ljubljani odkrili spomenik avstrijskemu feldmaršalu Johanu Josephu Radtz-kemu. To je bil prvi reprezentativni javni spomenik v Ljubljani. • 19. 3.1942 so italijanske oblasti aretirale skoraj vse častnike in podčastnike jugoslovanske vojske v Ljubljanski pokrajini. 1.120 so jih poslali v koncentracijsko taborišče Gonars. • 20. 3.43 pr. Kr. se je rodil rimski pesnik Ovid, Publius Ovidius Naso. Rekel je: "Vidim tisto, kar je bolje, in to tudi odobravam, vendar se ravnam po slabšem." • 20. 3.1828 se je rodil norveški dramatik Henrik Ibsen. Velja za enega največjih dramatikov svetovne literature (Nora, Brand, Divja račka). • 20.3.1895 seje rodil Joso Goreč, športni delavec in pobudnik graditve planiških skakalnic. • 20. 3. 1994 je prišlo do incidenta pri Depali vasi. Po tem je LDS pripravila v slovenskem parlamentu "politični proces" in odstavitev obrambnega ministra in sedanjega predsednika SDS Janeza Janše. • 21. 3.1685 se je rodil nemški skladatelj Johan Sebastian Bach. Vse življenje je v vseh pogledih za skladatelja skrbela njegova žena. Ko je umrla, je prišel k njemu služabnik po denar za žalni trak. Skladatelj mu je ves odsoten odgovoril: "Uredite to z mojo ženo." kronika časa Isaac Newton Britanski fizik, matematik in astronom Isaac Newton je umrl 20. marca 1727. Postavil je temelje klasični fiziki in višji matematiki, odkril naravni zakon splošne gravitacije in medsebojno privlačevanje teles. Smatrajo ga za eno najpomembnejših osebnosti v zgodovini znanosti. Že v zgodnji mladosti je odkril vrsto zakonitosti, a jih je objavil šele čez 20 let. Ko je razmišljal, zakaj kroži luna okoli Zemlje, je prišel do sklepa, da nanjo vpliva ista sila graviticije, ki povzroča, da telesa ne padajo z Zemlje. Ta sila drži luno na poti okoli Zemlje. Pokazal je, da je mogoče gibanje lune in planetov pojasniti s tem, da vsako telo privlači drugo. Newton je utemeljitelj dinamike, to je znanosti, ki določa gibanje na podlagi sil, ki nanje delujejo. Poglejmo si tri njegove temeljne zakonitosti: 1. Vsako telo ostane v stanju mirovanja ali enakomernega gibanja v smeri, dokler zunanja sila ne spremeni njegove smeri. 2. Sprememba gibanja je proporcial-na sili, ki vpliva na telo, in se odvija v smeti delovanja te sile. 3. Akcija in reakcija sta enaki sili nasprotne smeri. Beethoven in Ljubljana Med najimenitnejšimi častnimi člani Fil-harmonične družbe v Ljubljani je bil Ludwig van Beethoven. Izvolili so ga 15. marca 1819, vendar pa so si za to prizadevali že leta 1808. Vzrok, da ga niso sprejeli že takrat, je nenavaden. Vrli Ljubljančani so se namreč bali, da jih glasbenik ne bi osramotil, s tem da bi častno članstvo odklonil. Anton Schmitt, ki naj bi posredoval, je namreč sporočil v Ljubljano, daje Beethoven svojevoljne narave in bi lahko predlog zavrnil. Filharmoniki so se leta 1819 znova odločili za vabilo Beethovnu. Prek dunajskega magistratnega svetnika Mathiasa von Tu-scherja so skladatelju izročili diplomo častnega člana skupaj s statutom družbe in članskim seznamom. Beethoven se je za čast zahvalili s pismom, datiranim 4. maja 1819. V njem je zapisal, da zna ceniti priznanje, ki mu ga je Filharmonična družba potrdila s to počastitvijo. Obljubil je, da ji bo poslal svojo še neobjavljeno skladbo. Zal je Beethovnovo pismo dočakalo neljubo usodo. Po prvi svetovni vojni so ga prodali v tujino, vendar se je končno le znašlo na pravem mestu, to je v Beethovnovem muzeju v Bonnu. Dunajska revolucija na Slovenskem 16. marca 1848, to je tri dni po revoluciji na Dunaju in padcu Metternichovega režima, so za dogodke izvedeli v Ljubljani. Prebivalci iz okolice in študentje so priredili revolucionarne manifestacije. Zvečer so bile v mestu prve demonstracije. Razbili so Metternichovkip, poškodovali mitnice in uničili mitniške stražnice in zapornice. Zaradi nepriljubljenosti je naprej zbežal in nato še odstopil župan Janez Fischer. Naslednji dan so v Ljubljani ustanovili meščansko stražo, kije skrbela za red in mir. Po dunajskem zgledu se je imenovala narodna straža. To ustanovitev je cesar potrdil 29. marca. Njen prvi poveljnik je bil upokojeni podpolkovnik Suhnel, od aprila 1848 pa trgovec Janez Baumgartner. Narodne straže so ustanovili tudi po drugih krajih na Kranjskem: v Kranju, Radovljici, Kamniku, Idriji, Postojni, Višnji Gori, Kočevju, Novem mestu, Metliki, Tržiču, Vipavi, Senožečah, Ilirski Bistrici, Piranu, na Vrhniki, v Dvoru, Mokronogu, Radečah in Ribnici, kasneje pa še v Celovcu, Beljaku in Mariboru. Narodno gardo so razpustili s cesarskim dekretom na vsem ozemlju države šele 22. avgusta 1851. Demokracija • 12/2004 poštni predal 4315 Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objav- Df-^ Ijamo v skladu z načelom profesi- v, onalne novinarske etike, katere na- iwDvNv Slovenske gorice is «tafte 5,2230 lant, ti 02/72? 02 20,720 73 24, te 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: rodio© radiKg.Si, INTERNE! STRAN:. »«rai«Hsg.s. ° gftdo3®® - cdk 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz ve biologije je na njihovi strani, a sestavljanja domačih in tujih segmentov resnice na podlagi dokumentov in pričevanj ne morejo več preprečiti. Dokazi za to so tudi nejasne reakcije predsednika ZZB in njegovih somišljenikov v oddaji TV Dosje. V zadnjem času sta izšli dve knjigi, ki poskušata vsaj navidezno popraviti nelogičnosti petdesetletnega enostranskega pisanja zgodovine. A zgodovinar Božo Repe še vedno pristransko opisuje zgodovino socializma in komunizma. V precejšnji meri želi prikriti vse totalitarne razsežnosti režima. Dokaz, da imajo stare sile še izjemno moč, je tudi dejstvo, da "neodvisno" Delo noče objaviti ocene knjige dr. Janeza Jerovška. Druga zavajajoča knjiga pa je Zarote in atentati na Tita. Dolgoletni Titov varnostnik in Drnovškov general M. F. Kranjc še danes trdi, da Jugoslavija ni razpadla sama po sebi, temveč jo je razbilo delovanje zunanjih sil, in da se mu zdi cinično govoriti o EU in Natu. Večini državljanov je verjetno še vedno v spominu, da so zunanje sile izredno nasprotovale osamosvojitvi. Med drugim trdi, daje Tito že 14. maja 1945 izdal prepoved pobijanja vojnih ujetnikov in kolaborantov. Ne pove pa, da je dvanajst dni kasneje z balkona Univerze v Ljubljani slavnostno napovedal smrtne obsodbe tudi tistim, ki so takrat še bili pod "zaščito" Angležev. Če Titovo prepoved vzamemo resno, so slovenski revolucionarji na lastno odgovornost nadaljevali z zločini nad civilisti in vojnimi ujetniki. Morda so celo zaigrali Koroško južno od Drave, ker jim je bila revolucija pomembnejša kot ozemlje, kjer tudi živijo Slovenci. Nekdanji revolucionarji in njihovi potomci bi se morali zavedati, da prikrivanje resnice ne prizadene le žrtev in njihovih potomcev, ampak tudi izvajalce. Živo se še spominjam starejše sosede, dobre matere ne le svoji družini, kako je premlevala o dogajanjih prva leta po vojni. Izginotja, selitve in nacionalizacije so bila sicer krita dejanja, a dobra gospa je sočustvovala tudi z družinami izvajalcev revolucije. Samomori, skrivnostni uboji, duševna prizadetost in druge tragedije so močno zaznamovale tisti čas. Ni šlo torej le za zmage, ampak tudi za poraze v vrstah revolucionarjev in njihovih izvajalcev. Gospa je bila verna in je včasih tudi glasno ugotavljala, da Bog kaznuje. Težko je govoriti o želji po maščevanju, saj je bila močno dovzetna tudi za krivice, ki so se dogajale drugim. Morda je hrepenela le po pravičnosti in resnici, ki osvobaja. Ernest Pušnik, Hrušica Ogoljufani upokojenci Vladajoče stranke z vladajočo LDS na čelu so slovenskim upokojencem spet pokazale svoj pravi obraz. Zadnja februarska uskladitev pokojnin za2,6 odstotka je ob rasti plač v letu 2003 za 6 odstotkovmilo rečeno neposredna kraja in zmanjševanje vrednosti pokojnin. Pokojnine so se samo v zadnjih treh letih, od leta 2000 dalje, realno zmanjšale za 20 odstotkov. Znimivo je to, kako so zmanipulirali upokojence. Pilatovsko so dodali še 1.300 tolarjev, kar pomeni tri kilograme kruha. Pred vsako uskladitvijo nastopijo režimska glasila in pripravljajo upokojence na prikrito krajo njihovih pokojnin in razlagajo, da nas je preveč, daje premalo zaposlenih itd. Kaj imamo upokojenci pri tem, če je zaposlitvena politika neuspešna, neuspešno gospodarstvo, množica nasilno upokojenih delavcev zaradi socialnega miru, zaposlovanje na čmo, kraje več sto milijard družbenega premoženja itd. Tudi stranka DeSUS igra umazano igro, ker nekritično podpira LDS in ZL. Leta 2000 so nam ukradli približno 8 odstotkov in tako naprej. Sprejeli so tako zapleteno formulo usklajevanja, da tega večina upokojencev ne razume. Razume pa, da se jim pokojnine zmanjšujejo. Seveda, najlaže je udariti po upokojencih. Prvič smo najmanj kritični, posebno tisti z dna lestvice vdano prenašajo uzurpacijo vladajočih strank. Samooklicana "varuhinja" upokojencev, stranka DeSUS, je v resnici dačiteljica upokojencev in pomaga LDS. Letošnje usklajevanje je prava farsa, pravo norčevanje iz upokojencev. Žalostno je le to, da nenehno spreminjajo formulo za usklajevanje, seveda vselej v škodo upokojencev. Na milost in nemilost smo prepuščeni najbolj arogantnim ljudem v vladi in državnem zboru. Zaniče-valen odnos do upokojencev kažejo s tem, da nas umeščajo med socialne podpirance. Mar nismo štirideset let delali in odvajali v pokojninsko blagajno? Nismo in nikoli ne bomo socialni podpiranci. Nič nas ne zanima skrajno nesposobna vlada LDS, © Demokracija • 12/2004 poštni predal 4315 ZL in DeSUS. Smo morda upoko- prvi svetovni vojni general Maister, jenci pokradli več sto milijard, ki bi ki pa je bil v Titovi Jugoslaviji veliko lahko ustvarile nova delovna mesta? let nezaželen in zamolčan, ker se pač Kdo ima denar, ki smo ga ustvarili ni zbližal s komunistično ideologijo slabo plačani delavci v komunistični in je Slovenijo pripojil Kraljevini Ju- Jugoslaviji? Ironija je, da prav večina goslaviji. V drugi svetovni vojni je po upokojencev in industrijski delavci katastrofalnem hitrem porazu jugo- predstavljajo tisti dve kategoriji, ki ži- slovanske vojske prešla Slovenija pod votarita na robu bede. Tudi dodat- oblast nacistično-fašističnih okupa- no pokojninsko zavarovanje dobro torjev, ki so se izkazali s tiranijo, s po- plačanih državnih uradnikov je ime- bijanjem zavednih Slovencev in iz- lo samo ta namen, da bi še bolj osi- seljevanjem. Ta strahovlada je traja- romašili upokojence. Zanimivo bi la kar štiri leta. Zelo hitro so se podi- bilo izvedeti, kako so prišli do 2,6- rale Hitlerjeve sanje, češ, napravite mi odstotne uskladitve. Plače so kljub to deželo spet nemško. Porazi nem- malverzacijam z državnimi uradni- ških čet na vseh frontah od Afrike ki narasle za 6 odstotkov in se tako (Libije) pa do odločilnega poraza pri tudi realno povišujejo. Zato zatrje- Stalingradu in kapitulacije Italije so vanje DeSUS, češ, če bo šlo dobro de- bili jasni dokazi, da je nacistom do- lavcem, bo šlo dobro tudi upokojen- končno odklenkalo. Vendar so bili cem in obratno, ne drži. Država in zaradi pomanjkanja vojakov še tako LDS s sateliti siromašijo tiste, ki se zločinski, da so v nasprotju z ženev- ne moremo braniti. Zakaj ne napol- sko konvencijo prisilno mobilizirali nijo svojega proračuna s kapitalom, Slovence (predvsem Gorenjce in Sta- ki ga imajo njihovi privrženci, ki se jerce) in jih poslali na vse fronte, kjer presedajo s stola na stol po raznih jih je veliko ostalo za vedno, nadzornih svetih in bogatijo na ra- Potem smo bili priče zmagos- čun upokojencev? Pri vsem tem jim lavne komunistične revolucije, ki je pomagajo še javna občila, ki zameg- Slovenijo za pol stoletja zaznamo- ljujejo resnico in tako pomagajo vla- vala z brutalno diktaturo in je po- dajočim strankam. Čas je, da tudi sledično odgovorna tudi za medvoj- upokojenci spoznamo bridko resni- ni in povojni genocid nad sloven- co, da nam kradejo in nas siromaši- skim nekomunističnim prebival- jo. Če bi veljala zakonodaja Bajuko- stvom. Za vse te zločine v svinčenih ve vlade, bi imeli 6-odstotno porav- časih do danes ni še nihče odgovar- navo, torej je kraja očitna! jal. Potem je bil leta 1990 plebiscit o Alojz Dragoš, Ljubljana neodvisnosti in samostojnosti Slovenije, kjer je za neodvisno državo glasovalo kar 88,29 odstotka Sloven-cev. Znano je, da so bili vsi ultrale- Slovenija še dolgo ne bo demo- vicatji (Kučan, Potrč, Školč, Ribičič, kratična država. Že naš največji pri- Anderlič, Kocijančič in še kup dru- satelj Ivan Cankar je nekoč zapisal, gjh) in še nekaj "dobro vzgojenih" da smo Slovenci narod hlapcev, in univerzitetnih profesorjev proti osa- kot kaže, se ni motil. mosvojitvi Slovenije in so zagovar- Dolga stoletja smo bili Slovenci nekakšno konfederacijo. Ko pa pod avstrijskim oziroma avstro-ogrs- so p0 plebiscitu ugotovili izraz ljud- kim "pokroviteljstvom", ki pa nam ske vo]je) so se nekoliko potuhnili je bilo po značaju in evropski pripad- -m se vsaj zaradi zunanjega videza nosti vsaj za spoznanje bližje kot od preimenovali v liberalce in socialne Turkov krojena balkanska kultura, demokrate - prav te pa so v eno- Rešitev za Slove- umnem režimu kruto preganjali, v nijo je bil po Zato v Slovenij i še vedno vlada mo- - nopol komunistične poli- RAPIC * tične oblasti, ki ZELEINII VAL resno °§roža de- 93.1*37.0 Mhz mokracijo in ALPE ADRIA "ZELENI UAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje pravnO drŽavo. tako mislim Kučan z macolo Naslovna fotografija 10. štev. Maga je zgovorna in pomenljiva. Menim, da je Kučan v vsej svoji dolgoletni politični karieri deloval "maco-larsko". Saj drugače skoraj ni mogel, kajti izbran je bil na način dalajla-me, kar pomeni "ocean znanja". Njegovi komunistični mentorji so mu zaupali in mislim, da jih ni razočaral! Oborožen z vsemi boljševističnimi triki je previdno in bolj iz "ozadja" pričakal slovensko osamosvojitev. Daje pred tem ne le dovolil, temveč omogočil aretacijo Ivana Boršt-nerja, Davida Tasiča in Janeza Janše, je zanj in njegov krog somišljenikov pravo dejanje. Res so se stvari potem brez njegove volje razpletale drugače, toda partijska vzgoja mu je tudi tu pomagala. Da je na tisto "Spravo", ki bi morala biti enkratno dejanje priznanja in nato odpuščanja, pripeljal s seboj Janeza Kocijančiča, ki je ves čas bogoslužja in govorov v znak prezira držal roke v žepu, je dokaz Kučanove nedoraslosti in nerazumevanja vsega, kar ni izhajalo iz njegove "učne dobe". Množične povojne poboje je imenoval "napake", česa več pa ni zmogel! Enak slog izražanja in zanikanja je polemika Janeza Stanovnika v Sobotni prilogi Dela 31. januarja na temo Zamolčani - moč preživetja kot odgovor na enkraten dokumentarec avtorja Jožeta Možine, 13. januarja prikazan na TV Slovenija. Dolgoletni Kardeljev osebni tajnik se trudi ovreči oz. spremeniti smisel Kardeljevih medvojnih ukazov Vosu. Njegovi poskusi drugačne razlage Kardeljevih ukazov so Sizifovo delo, saj je danes kljub številnim oviram skoraj vse dokazano. Vseh njegovih brezuspešnih zavajanj ni mogoče navesti, en sam tak Kardeljev ukaz naj napišem: "Prisluškujte dobro razpoloženju ljudstva. Stari (Tito) nas opozarja, da naj ne likvidiramo PREVEČ, da ne bi ustvarili situacije, ko se nas bo ljudstvo balo..." Še pred tem je Zdenki Kidrič pisal, kako je treba vključiti v VOS več žensk, ki naj jih naučijo streljati, zastrupljevati in vse mogoče. Kaj je bilo PREVEČ likvidacij za Tita, je zelo zanimivo vprašanje. Še v času Titovega življenja sem v Pariš Matchu prebrala članek, ki se je nanašal na Tita. Med drugim je bilo napisano: "Tito endurcit dans le crime." V prevodu se to glasi: "Tito utrjen v zločinu!" Zahod je dobro ocenjeval tako Tita kot vso njegovo druščino, v katero je spadal tudi Janez Stanovnik, ki še danes kot vsi vodilni komunistične revolucije razmišlja kot pred 60 leti. Srdito brani Mitjo Ribičiča, češ da ga je sodišče oprostilo krivde za poboj na Pohorju. Je pri takem tožilstvu in takem sodišču kaj drugega sploh mogoče? Včasih poboji drugače mislečih, danes čedalje bolj razširjen gospodarski kriminal belih ovratnikov, katerega sedanja oblast, ki bi morala ukrepati, imenuje "nepravilnosti"! Bodo kriminalci vseh vrst še dolgo nekaznovani? Idejni potomci komunistične vzgoje in izbrani privilegiranci prejšnjega političnega sistema so se prelevili v sodobne "nabobe", ki imajo v rokah in pod nadzorom polovico slovenskega kapitala. Brez dvoma vse to z odločilnim posegom nekdanjega predsednika Slovenije Milana Kučana. To nam dokazuje izbor povabljencev v njegov Forum 21, kamor sta poslušno in ponižno, čeprav prikrito priletela tudi predsednik vlade Tone Rop in predsednik državnega zbora Borut Pahor. To pa bi lahko že imelo pridih državnega udara, kajti imenovana predstavljata zakonodajno in izvršno oblast države Slovenije, katere polnopravni državljani smo vsi avtohtoni Slovenci in priseljenci s pridobljenim državljanstvom. Ustanovitev klanskega Foruma 21 je mogoča iz enega glavnega razloga. To je parlamentarno hlapčevsko izglasovanje številnih neupravičenih privilegijev za nekdanjega predsednika Milana Kučana, ki se obnaša, kot da je še vedno na oblasti! Razlika med njim in nekdanjim češkim predsednikom Vaclavom Havlom, ki prejema samo zasluženo pokojnino, je velika. O Vaclavu Havlu že sedaj piše svetovna zgodovina in bo v njej ostal za zmeraj, medtem ko Milan Kučan tam ne bo nikoli omenjen! Marija Vodišek, Ljubljana Demokracija • Četrtek, 18. marca 2004 poštni predal 4315 mejniki Največja ironija pa je, da se zavedni prebarvani komunisti še vedno sklicujejo na demokracijo in pravno državo, ki jo prav oni onemogočajo in skušajo zato preprečiti vsak referendum, ker vedo, da bi na njem skoraj stoodstotno pogoreli. Tako po stari praksi ignorirajo ljudsko voljo, tako da o kaki demokratični odločitvi ni govora. V resnici so oni ksenofobni do avtohtonega slovenstva. V Švici na primer, ki ima vzorno in resnično demokracijo, je izid referendumov odločilnejši kot ustavno sodišče. Omenim naj še, kako prav ima nekdanji generalni direktor policije Marko Pogorevc, ki je bil vedno nekakšen trn v peti slovenskih ultralevičarjev, ko pravi v intervjuju v Demokraciji št. 7, da še nismo zreli za demokracije in življenje v Evropski uniji in da so želeli tisti, ki so bili na drugi strani osamosvajanja, da ostanemo v Jugoslaviji, a ker jim to ni uspelo, želijo zdaj z izdajanjem odločb Jugoslovane pripeljati v Slovenijo. Najbrž bi vsi ultralevičarski nostalgiki želeli nekakšno balkansko ljudsko republiko, v kateri bi bili avtohtoni Slovenci malodane manjšina in bi tuj jezik prevladoval nad slovenščino. Roman Kralj, Maribor Salonarji in krinoline Ali smo s stabilnostjo cen res že skoraj na konju, kot se hvali vlada, ko nam dopoveduje, da imamo samo še 4-odstotno inflacijo, ali pa je to le še ena "zgodba o uspehu"? Tako se sprašujemo vsi tisti, ki smo si še pred letom ali dvema pri Merca-toiju za jurja napolnili vrečko, danes pa si za ta denar niti žepov več ne napolnimo. Da to ustreza resnici, se moramo samo spomniti eno leto nazaj, ko smo si za ozimnico kupili krompir po 33 tolaijev, to jesen pa po 125 tolarjev, kar je za 380 odstotkov več. To s krompirjem, ki je povprečnemu Slovencu osnovna prehrana, se je namreč dogajalo prav v času, ko se je vlada začela hvaliti z mesečno inflacijo 0,5 odstotka. Bolj prikrito, skozi vrsto različnih vrst kruha, pa se prek okvira prikazane inflacije dvigajo tudi cene temu osnov- nemu živilu, zlasti še za revnejše, saj v povprečju kilogram kruha, ki je na polici, stane že 400 tolarjev, dasirav-no je narejen iz pšenice, katere kilogram je stal samo okoli 35 tolarjev. S tem pa ne mislim reči, da številke statističnega urada, čeprav včasih pri njem tudi o drugih prikazih dvomimo, ne držijo. Trdim pa, da izbor artiklov, ki se za ta izračun upoštevajo, vsaj za naše razmere, ko se še vedno 20 odstotkov Slovencev bojuje za golo preživetje, ni pravilno izbran. Življenjsko košarico si namreč povprečen Slovenec predstavlja drugače. Se manj se lahko sprijazni s spremljajočo uradno razlago o čedalje nižji inflaciji, ki se je v večini iztekajočih se mesecev preteklega leta glasila:"... da so k padcu inflacije predvsem pripomogle posezonske razprodaje". Ne da bi ob tej razlagi bili zlobni, pa vendarle se ne moremo znebiti občutka, da imamo prav zaradi zniževanja inflacije v naših blagovnicah vse številnejše posezonske razprodaje, ki se ne nanašajo več kot nekoč samo na zimsko in letno obdobje. Ali nas morda takšno početje vlade pri zniževanju inflacije ne spominja na že staro ukano peljati nekoga žejnega čez vodo? Ali pri tem ni mogoče dvomiti, da se cene boljšemu blagu pred sezono nastavijo za Slovence z milijonskimi plačami, nato pa se kaj kmalu skozi razprodaje znižajo za 50 odstotkov? Gre torej za naše razmere nedopustno metodo prikazovanja mesečne (letne) inflacije? Če je takšna metoda evropska, pa prav gotovo danes ni sprejemljiva za nas, ld imamo povprečno plačo 360 evrov v primerjavi z evropsko, ki znaša več kot 1.000 evrov. Kako naj se torej s takim prikazom inflacije, ki tako rekoč sloni na "salonarjih in krinolinah", sprijaznijo tisti državljani, ki komaj rešujejo konec in začetek meseca in ki, ko je napovedana kaka sezonska pocenitev, vso noč čakajo v vrsti, da se odprejo duri te ali one blagovnice s pred nekaj meseci umetno povišanimi in sedaj občutno znižanimi cenami? Pri zadnji takšni špekulaciji so se nekje v Ljubljani duri odprle celo točno opolnoči! Rajko Topolovec, Ptuj Pripovedi Bele krajine V zbirki Glasovi založba Kmečki glas že kot 28. knjiga pod naslovom Zgodbe ne moreš iz žakla zvrnit izdala folklorne pripovedi iz Bele krajine. Bogomila Kure, dolgoletna profesorica slovenščine na gimnaziji v Črnomlju, je dve desetletji spodbujala dijake, da so zbirali folklorno gradivo. Po mnenju dr. Marije Sta-nonik, urednice zbirke, je posebnost te knjige, da so gradivo zbirali najmlajši vvrsti dosedanjih sodelavcev zbirke. Ne le da so pomagali iztrgati pozabi folklorno blago svoje pokrajine, zaradi časa, ki so ji ga namenili, bodo ohranili kontinuiteto s svojimi koreninami. V knjigi so pripovedi razdeljene v devet poglavij: pravljice, bajke, legende, strašljive povedke, zgodovinske, etnološke, socialne, šaljive povedke in anekdote. Vseh je 526 in večinoma gre za krajše pripovedi, le pravljice so nekoliko daljše, zato pa jih je tudi manj. Prevladujejo socialne, šaljive povedke in anekdote, kar je razumljivo, če se le nekoliko poglobimo v preteklost Bele krajine, ko se je prebivalstvo izseljevalo in spet priseljevalo in je bil najvažnejši od vsega boj za vsakdanji kruli. Na koncu je dodan obsežen slovar narečnih besed in seznama pripovedovalcev in zapisovalcev pripovedi. Zgodovinski časopis Številka 3-4 Zgodovinskega časopisa (57 letnik), izdaja ga Zveza zgodovinskih društev Slovenije, v rubriki In memoriam piše o smrti dveh zgodovinarjev. Prvi, prof. dr. Jože Kastelic, je bil morda eden zadnjih polihistorjev na Slovenskem, drugi, Andrej Komac, pa je tragično umrl mlad, potem ko se je začela njegova gotovo blesteča kariera. Glavna rubrika Razprave prinaša deset študij: Zandarji ali roparji? Integracija Uskokov kot regionalni problem (Marija VVakounig), Zumberakkotpozabljena regija. Alikako lahko obmejno področje zmede slovenske politike (Marko Zaje), Od deželana do državljana (Božo Repe), Začetki in razmah listin-skega pismenstva na ozemlju Slovenije do konca 11. stoletja (Peter Stih), Listinska praksa v provinci. Primer Kranjske v letih 1150— 1300 (Dušan Kos), Fiziki Erbergi (Stanislav Južnič), K vprašanju izvora Balthasarja Hacqueta (Janez Sumrada), Mestna hranilnica v Mariboru v dvajsetih letih 20. stoletja - jabolko spora v mestnem občinskem svetu (Mateja Ratej), Od skokov k poletom. Začetki smučarskih skokov na slovenskem in uveljavitev Planice v času med obema vojnama (Borut Batagelj), Kontinuitete in spremembe. Aktualni trendi v zgodovinopisju Jugovzhodne Evrope (UlfBrunnbauer). V obeh zvezkih 57. letnika se je odvila tudi kratka, vendar ostra polemika med dr. Janezom Cvirnom in dr. Igorjem Grdino. j y ZGODOVINSKI ČASOPIS HBTOR1C.41 «VIEW leto 2003 3-4 letnik 57 Demokracija • 12/2004 Pripoved o življenju, v katerem je avtor doživel na stotine nevarnih in zanimivih dogodkov. Dušan S. Lajovic Napeta avtobiografska pripoved Dušana S. Lajovca, zavednega Slovenca, uspešnega poslovneža in nekdanjega častnega generalnega konzula Republike Slovenije na Novi Zelandiji. Pripoved o življenju, v katerem je avtor doživel na stotine nevarnih in zanimivih dogodkov. Mnogokrat je ostal živ in zdrav predvsem zato, ker je tudi v najtežjih preizkušnjah ohranil vedrino in smisel za humor, ki ga spremljata še danes. Sin znanega ljubljanskega tovarnarja Lajovca, ustanovitelja Saturnusa in Tube, se je skozi burno obdobje druge svetovne vojne prebijal kot ilegalec Kraljeve vojske v domovini, kot obveščevalec za potrebe zaveznikov v boju z nemškim okupatorjem in komunističnimi partizani. Po vojni je delal za angleško obveščevalno službo, pomagal demokratični emigraciji v zamejstvu, študiral v izgnanstvu in nato odšel v Avstralijo, kjer je začel novo življenje kot navaden delavec. Komunistična policija mu je doma zaprla starše in zaročenko, ki jo je grobo zasliševal znani udbovec in donedavni svetovalec Milana Kučana dr. Zdenko Roter. Avtor opisuje tudi novo življenje v Avstraliji, kjer postavi na noge Impact International, uspešno podjetje s tovarnami po vsem svetu, in svoje vezi z domovino, ki je za desetletja potonila v močvirje komunističnega enoumja. Ob osamosvojitvi se prvič vrne v domovino Knjiga obsega 350 strani napetega in zanimivega branja. Priloženo naročilnico pošljite na naslov: Nova Obzorja, d. o. o., Komenskega 11, 1000 Ljubljana. Knjigo lahko naročite tudi na telefonski številki: 01-434-54-63 ali na elektronskem naslovu: obzorja.narocnine(5jsiol.net ali plačate v tajništvu založbe na Komenskega 11 v Ljubljani. in doživi napad JLA na Slovenijo junija 1991. Z vsemi močmi dela za mednarodno priznanje Slovenije in Avstralija ter Nova Zelandija predvsem po njegovi zaslugi Slovenijo priznata med prvimi. Postane častni konzul na Novi Zelandiji in še naprej pomaga demokratičnim procesom v Sloveniji. Prizadeva si za resnico o preteklosti in zbere številne dokumente in druge dokaze o kršenju človekovih pravic v času komunističnega režima. Spozna ljudi, ki so bili nekoč na drugi strani in želijo sedaj popraviti napake iz preteklosti. Veliko ve o ljudeh, ki so v Sloveniji še vedno na oblasti. Kako je prišel do seznamov Udbe, na katerih je tudi sam kot strogo nadzorovana oseba, ki ji je bil vse do leta 1990 prepovedan prihod v domovino? Vse to in še več v knjigi, ki posveti v doslej temačne kote slovenske polpreteklosti. V knjigi je objavljen tudi obsežen seznam glavnih sodelavcev Udbe. Po posebni založniški ceni 6.200 SIT nepreklicno naročam knjigo Dušana S. Lajovca MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO ime in priimek: datum: ulica: kraj, poštna št.: podpis naročnika: V ceni je vštet DDV, ni pa všteta poštnina. Z OKUSOM JOBOLKf Life [laif] ang. življenje; izdelek Za Life iz Pivovarne Union.