Izhaja
vsak četrtek (po potrebi tudi večkrat) z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir«, Velikovec, Koroško.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejofdruga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankirani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slooenceo.
Velja
za	celo leto	....	K	20 —
»	pol leta	. . . .	»	ir—
»	četrt »	....	»	6‘—
»	1 mesec	....	»	2'—
za inozemstvo primeroma več. Naročnina se plačuje vnaprej.
Za oglasila se plačuje po 40 v, med besedilom po 80 v za 1 cm* vsakokrat, minimum 24 cm1. — Za poslano se plačuje po 60 v, za parte, zahvale in izjave po 80 v za 1 cm1. — Za male oglase se plačuje po 20 v za besedo; debelo tiskano 40 v vsakokrat; minimum 4 K.
Za izvestllo pri upravništvu 2 K posebej. Vprašanjem je za orgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista »Mir«, Prevalje, Koroško.
Leto XXXIX.	Prevalje, 19. marca 1920.
St. 12
Cenjenim naročnikom!
Cene papirja so se izredno zvišale ' in smo po zgledu drugih časnikov pri- j siljeni prositi, da se naročnina za naš list plačuje vsaj četrt leta naprej. V sedanjih izrednih razmerah moramo „Mir“ ustaviti vsakemu, kdor do konca marca ni vplačal najmanj 10 K za tekoče leto.
Upravništvo „Mira“.
A. Urbanc : OdlOr.
(Konec.)
Kak pomen ima za državo in njeno prebivalstvo kurz denarja? .
Marsikdo poreče: Kaj meni vse to mar, saj jaz ne grem v Curih tuji denar kupovat; jaz grem v trgovino, v trafiko, gostilno itd. Vse to, kar se v Curihu godi, me prav malo srbi.
Na eni strani ima ta možakar prav. — Ali ! temu vendar ni tako!
Kurz denarja je merodajen za ves gospodarski položaj kake države in ta kurz občuti vsak bajtar v najhujšem kotu Slovenije ravnotako kot najstrastnejši igralec na borzi.
Jezimo se, ker je sladkor drag. Zakaj? Samo zaradi tega, ker ga mora veletrgovec, ki ga naroči s Češkega ali iz Amerike, plačati v čeških kronah, ki so danes za polovico višje nego naše, ali v dolarjih, ki so danes sploh najdražji denar.
Riž je drag, ker ga moramo plačati v laških lirah. Obleka, klobuki so dragi, ker jih spet moramo plačati v tujem, za nas dragem denarju.
In ker so že vse te stvari zaradi nizkega kurza našega denarja drage, si misli kmet, zakaj bi pa jaz svoje pridelke, moko, meso, mleko ne prodajal malo dražje, ko moram vse druge stvari, ki jih jaz rabim, tako drago kupovati. lu delavec, uradnik poreče ravno tako — in prav imata. Vsi moramo živeti. Iz tega vidimo, da gre vsakemu kurz denarja do kosti.
Na en prav važen moment bi hotel še opozoriti : Nizek kurz pospešuje izvoz in otežuje uvoz. Kaj to pomeni?
Za inozemca, ki ima tuj denar, je v deželi, katere kurz denarja je nizek, prav prijetno živeti. Ni čuda, da pravijo inozemci, Francozi, Angleži, Amerikanci in Lahi na Dunaju, da se tam najceneje živi — ali samo za nje in ne za Dunajčane! Za 1 dolar dobi danes Amerikanec okoli 250 avstrijskih kron; ker pa zasluži tak amerikanski oficirček na Dunaju svojih 10 dolarjev na dan ali še več, ima na razpolago dnevno 2500 kron in s temi se že da živeti. Ali to je še mala nesreča za Dunaj, če ti oficirji s svojimi „frajlami“ dobro jedó in pijejo — saj več ko lačni in žejni tudi niso. Nevarnost za deželo s slabim denarjem kakor na pr. za Nemško Avstrijo tiči v tem, da se vsujejo veletrgovci s svojimi ogromnimi kapitali v tako deželo in vse pokupijo ter izvažajo.
Je žalostno dejstvo za Nemške Avstrijce, da ko njihova država v kratkem v pravem pomenu besede „ausverkauft“ — razprodana.
BOrsenwochenbericht z dne 25. 1. 1920 piše: «Die Tatsache, dafl unser Staat vollkommen aus-verkauft wird, erschreckt uns nicht mehr, denn Wir haben uns mit dem bereits abgefunden. Gebt Ons nur noch etwas zum Essen.“ (Dejstvo, da bo naša država popolnoma razprodana, nas že ne Vznemirja več, kajti s tem smo se že spoprijaz-aili. Dajte nam samo še kaj jesti.)
Naj Vam navedem še nekaj iz Ziljske doline, Deljaka in Celovca.
Lahi s svojimi lirami obvladajo celo gospodar-stvo na Koroškem onkraj demarkacijske črte.
Trumoma prihajajo trgovci iz Laškega in vse pokupijo, ker jim je vse precej poceni zaradi visokega kurza lire.
Primera: Za klobuk v Italiji dajo Lahi okoli 100 lir — danes najbrž že več; s temi 100 lirami pride v Beljak. Kurz lire je 14 nem-ško-avstrijskih kron. Dobi torej za svojih 100 lir 1400 kron. Klobuk v Beljaku pa danes stane 1000 kron, ima torej 400 kron profita. Ravno zaradi tega, ker prihajajo Lahi s svojimi lirami v nemško-avstrijska mesta, je taka grozna draginja. Domačini Nemci si pa morajo pustiti dopasti, kako njihovi „Erzfeinde“ vse pokupujejo. Oh Nemci, kako ste bili vendar kaznovani! Nosili ste prof na klobukih kakor pustni norci besede: „G-ott strafe England“; — ali bi ne bilo primerno, če bi zdaj nosili: „Gott vergib den italienischen Liren, denn sie wissen nicht, was sie tun“?
Toda ne gre samo blago v tujino po nizki ceni, ampak tudi delavske moči. Za falirane nemško-avstrijske krone nihče noče delati in vse hodi iz Koroške v Italijo lire služit. Tam zasluži dnevno 10 lir, ima 140 avstrijskih kron. Ni čuda, da zahtevajo v Beljaku delavci 100 kron dnevno. Dalje so v Beljaku cene v izložbah izražene v lirah; svojih faliranih kron Avstrijci niti sami ne marajo. Ubogo ljudstvo nima več kaj kupiti — zato jim pa laška vojaška godba svira Gari-baldi-marš na glavnem trgu ....
Nizek kurz, kakor že omenjeno, otežuje uvoz v deželo, katera ima slab denar.
Primera: V Ameriki stane kilo sladkorja Va dolarja (pravzaprav je cena malo nižja). Ako hoče Avstrija ta sladkor uvažati — jo stane brez transporta po današnjem kurzu 120 kron. Naj je ta sladkor še tako sladek, Avstrijcem se mora zdeti grenek z ozirom na žep. Nam Jugoslovanom bi se zdel že malo bolj sladek, kajti plačali bi za ta sladkor 50 kron.
In kakor je pri sladkorju, je pri vseh stvareh. Kako težko dobiva Avstrija surovine zaradi slabega denarja, ker jih mora tako drago plačevati.
In so ljudje, ki spevljajo avstrijski industriji in Avstriji slavospeve — ali kam vendar za Boga milega — suhi, dolgi, mrzli kamini, ki že mesece niso videli dima, to je Vaša industrija — oprostite!
Toda pustimo falirano Avstrijo z visokimi kamini, kateri že dolgo n’so videli dimnikarja in gremo malo po svetu gledat, kako je z denarjem. Imamo 3 kategorije držav in v zadnji kategoriji 2 upornika Jugoslavijo in Češko, kateri bosta za par mesecev zapustila 3. kategorijo in se pridružila k drugi.
I.	kategorija : Amerika, Holandska, Švica, Dansko, Norveško, Švedsko in Španija — države z dobrim, zdravim denarjem. Amerika, ki je izvažala municijo, topove, živež itd. in zaradi tega celo Anglijo gospodarsko prekosila in druge nevtralne države, ki so delale med vojsko grozne profite.
Dolar, švicarski frank in holandski goldinar so danes vladarji sveta.
Primere: Dolar pred vojsko 5‘20 franc. fr.
danes . . 13'50	„	„
francoski frank je torej za 150°/0 padel nasproti dolarju. Kako je padel angleški šterling nasproti dolarju !
Šterling pred vojsko 4‘86 dolarjev danes 3‘34	„
Šterling je torej za 30% padel nasproti dolarju.
Te številke nam razodevajo gospodarsko nadvlado Amerike nad svetom.
II.	kategorija: Anglija, Francija, Belgija in Italija, države, ki imajo še več ali manj zdrav denar, ali vendar ne preveč dobrega, ker so v vojski veliko trpele.
III.	kategorija: Nemčija, Avstrija, Madžarska, Bolgarija, Turčija, Rumunija, Češka, Jugoslavija,
Poljska itd., države premagane, oziroma države novorojene (Jugoslavija, Češka, Poljska).
Nemčija, Avstrija ste gospodarsko uničeni in ni upanja, da bi spravili tako hitro svoj denar v red.
Jugoslavija, Češka se bosta kmalu s svojim denarjem približali — recimo laški liri, ki je v drugi kategoriji naj slabša.
Ne pozabimo: Avstrija je nam denar uničila — sami smo ga že malo popravili — z delom ga bomo pa spravili na staro višino.
Vsem Jugoslovanom pa kličemo: Na resno delo! Le samo z delom povzdignemo svoj denar in s tem svoje blagostanje ter jugoslovansko — in celo slovansko bodočnost!
Tihotapci na demarkacijski črti.
Tihotapstvo črez demarkacijsko črto je zahtevalo že več žrtev. Sedaj se ti nočni potniki, ki brez dovoljenja hočejo prekoračiti demarkacijsko črto, poslužujejo tudi revolverjev in streljajo na naše vojaštvo, ki seveda odgovarja in strelja na nočne bande, če se te ne ustavijo na povelje „stoj“. '
Dne 8. sušca začuje ob 10. uri po noči, ko je bilo temno kakor v kozjem rogu in ko je deževalo „na Spiji“ (Papiermiihle) v bližini ceste, 2 km južno od Celovca, da je 5 oseb stopilo v rečico Vankart in je začelo gaziti proti demarkacijski črti. Ko so bili to stran rečice, jih vojak ustavi s trikratnim „stoj“. Nato so se oni takoj vrnili v reko in so začeli streljati na stražarja. Vojak je odgovarjal in pri tej priliki je bila ustreljena neka ženska. Tihotapci so zbežali in mrtvo žensko pustili na obali Vankarta. Ustreljena ženska se piše Barbara Fido. Naše oblasti ji niso izstavile nobenega dovoljenja za prekoračenje demarkacijske črte.
Istega dne med 10. in 11. uro zvečer je hotela skupina treh tihotapcev v istem odseku prekoračiti črto iz naše na nemško stran. Ko jo je naša straža ustavila, začela je na njo streljati. Vojak je odgovoril in eden tihotapec je bil zadet. Pri njem so našli nahrbtnik, poln svinjskega in govejega mesa ter revolver, iz katerega je bil izstrelil že 4 strele. Ta ustreljeni tihotapec se piše Ernest Jaklitsch, je doma v Kočevju in je nečak gostilničarke v Celovcu, znane pod imenom ,,Sonngretl“. Dognano je, da je Jaklitsch v noči od 1. do 2. marca pri Podkrnosu spravil črez Glino 21 svinj, katere je v Celovcu prodal.
Agitatorske brošure, gnojnico, ki si je dala ime „Koroško Korošcem", in druge take reči spravljajo po noči k nam, od nas pa jemljejo moko, meso, Špeh in spravljajo v Celovec.
Opozarjamo ljudstvo, da bo vršilo naše vojaštvo svojo službo z neizprosno strogostjo. Pri nas je, hvala Bogu, disciplina. Kdor brez dovoljenja prekorači mejo, se sam obsodi.
Politični pregled.
Jugoslavija.
Parlament.
Parlament ali narodno predstavništvo v Be lem gradu je bilo sklicano v sredo, dne 3 marca" Demokrati in socialisti se niso udeležili seje Na vzočih je bilo 147 poslancev. Pri drugi seji ié bilo še več poslancev navzočih, in parlament ie sklepčen brez demokratov in socialistov. ' Ministrski predsednik Protič je podal vladno izjavo, ki pravi, da treba prej ko slej volitev v ustavodajno skupščino. Nasprotovalo bi načelom moderne demokratske države, ako bi vlada do volitev delovala brez parlamentarnega nadzorstva Parlament ima ravno sedaj važne naloge rešiti
Rešiti in odobriti mora potrebne kredite za obstoj in upravo države od zdaj do ustavodajne skupščine, naknadno mora razpravljati o kreditih, katere je kabinet g. Davidoviča sam sebi odobril, rešiti mora mirovne pogodbe in jih predhodno odobriti. Vse govori tudi za to, da se mora predložiti in potrditi zakon o narodni banki našega kraljestva, na vrsto mora priti tudi zakon o vojnih dobičkih. To vse bi se moralo rešiti vsaj v 2 mesecih. Do tega časa bi bila rešena mejna vprašanja države in celokupen narod bo mogel sodelovati pri volitvah. Najtežje je jadransko vprašanje, ker sporni stranki nista v enakem položaju vsled nezakonitega stanja na Reki, kjer je diktator D’ Annunzio. O albauskem vprašanju pravi Protič, da bi bilo najboljše, če se prepusti Albancem, da urede svoje razmerje do sosedov sami pod kontrolo lige narodov. Z Bolgarijo je o miru vse dogovorjeno in bo mir kmalu podpisan. Sveta stolica je 6. novembra 1. 1. priznala našo državo.
To je vladni delovni načrt za parlament. Upajmo, da ga vlada izvrši. Čuje se, da hočejo tudi demokrati vstopiti v vlado, na ta način bi se ustvarila koncentracijska vlada, ki bi edina imela pogoje za obstanek do volitev.
O vladni izjavi se je vršila v pondeljek razprava. Demokrati so dali klubovo izjavo o voladni deklaraciji, jugoslovanski klub pa je določil za svoja govornika dr. Šimraka in dr. Hohnjeca.
Dr. Smodiaka je sestavil klub „neodvisnih“ poslancev. V narodnem predstavništvu je zahteval koncentracijsko vlado. Dr. Smodlaka bo podpiral vlado v parlamentarnem delu, ne bo pa glasoval za vlado. Dr. Smodlaka je zahteval, naj se pričnejo pogajanja za koncentracijski kabinet. Predsednik Protič ni pritrdil tej zahtevi. — 12. marca je bila v narodnem predstavništvu burna seja. Bivši finančni minister Veljkovič je govoril o markiranju kron in odgovarjal ministerskemu predsedniku Protiču. Izvedeli smo, da je onih 20°/o! za katere so bile ob priliki markiranja izdane priznanice, znašalo približno 900 milijonov kron. Veljkoviču je odgovarjal Protič, ki je med drugim izjavil, da bi bil moral Veljkovič jasno povedati, da je bilo to državno posojilo.
Volilni red.
Ministrski svet je dokončal razpravo o volilnem redu, ki bo prišel pred zbornico, kakor hitro bo natisnjen.	i
No va^vladafza^Slo venijo.^
Vlada je imenovala novo vlado za Slovenijo, novih 6 poverjenikov in sicer: za notranje zadeve: prof. Bo gum il Remec, za uk in bogočastje: dr. Karel Verstovšek, za pravosodje: poslanec Josip Fon, za socialno skrb : d r. Andrej Gosar, za kmetijstvo: posestnik Jakob Jan, za javna dela: inž. Dušan Sernec. Podpis ukaza se bo zakasnil, ker je regent odsoten.^ fulg
Revolucija^v Nemčiji.
jfe. ICiVlada zbežala. — DTe"vladiJJ"~~""
t .Za vzor-državo so nemški celovški listi zmiraj smatrali Nemčijo. Da pa tudi v Nemčiji ni vse zlato, kar se sveti, so pokazali revolucijo-narni dogodki zadnjih dni. Nemčijo so vladali soc. demokrati. To pa ni bilo všeč privržencem Hohenzollercev, pruskim junkerjem, in napravili so revolucijo. Baltiške čete (1 brigada) so vkorakale v Berlin in zasedle vse važne postojanke. Državne čete so se vdale. V Berlinu stojijo zopet kanoni in strojne puške. Državna vlada je zbežala. Brigada sestoji iz mornarjev in se imenuje brigada Ehrhardt. Brez odpora je 13. marca ob 7. uri zjutraj vkorakala v Berlin. Za vojaškega vrhovnega poveljnika je bil imenovan general von Luttwitz. Državno oblast pa je prevzel Katt, kot državni kancler in pruski ministrski predsednik. Narodna skupščina in pruski drž. zbor sta razpuščena. Policijski predsednik Ernst je ostal na svojem mestu. Proti temu so vse tri soc. demokratične stranke v B’rankfurtu izdale oklic, v katerem pravijo : Sedaj je treba delati. Vojaški diktaturi se mora takoj postaviti nasproti sila združenega proletariata. Sedaj moramo sprejeti boj. Zapustite takoj obrate in pisarne! Sklenjen je državni štrajk. „Nobena roka se ne sme več ganiti". — Nova vlada se skriva za imenom vlade ustavnega in svobodnega dela.
V Južni Nemčiji pa niso navdušeni za novo vlado. Socijalisti so v nedeljo priredili v Draždanih (Dresden) velike demonstracije proti Berlinu. Bavarski deželni zbor in vojaško poveljstvo sta za staro vlado. Čete v Monakovem so se proglasile za samostojne in so se stavile na razpolago dež. zboru in državni vladi. Izmed listov so samo „Munchner Neueste Nachrichten" zavzele
odločno stališče proti berlinskemu prevratu. Izjavljajo, da ne pripoznavajo nobene nove državne vlade.
Konservativne stranke v Nemčiji kandidirajo Hindenburga za predsedniško mesto v republiki. Računajo tudi s tem, naj se ljudstvo izjavi ali za republiko ali za monarhijo.
Vlada (stara) je stopila v stik z deželnimi vladami, ki pravijo, da so ji zveste in da obsojajo, berlinski prevrat.
Berlinski prevrat je vplival tudi na Dunaj. Delavstvo zahteva, da mu dajo orožje.
Iz pasa B.
Kostanje. Pri nas napravljajo shode An-gerer, Lackner in drugi Bauernbiindlerji in se v potu svojega obraza pehajo po naših krajih. Imeli so že več ko 20 shodov, tako na Lipi, Vernbergu, Klečah, pri nas na Kostanjah in v drugih krajih. Tako sladko so govorili, da ženskam več mesecev ni bilo treba dajati cukra v kofe. Trdili so, da je cona A že popolnoma zgubljena za Jugoslavijo. Ko je pa neki kmetič po svoji priprosti pameti vprašal, zakaj prirejajo potem shode, ker v pasu B ne bo glasovanja, se je možicelj takoj odrezal: „Ja, Bauer, das ist \vas anderes, man kon niks wissen, besser ist besser." Ker stara firma „za koroško Avstrijo" ni več vlekla, so jo sedaj prekrstili v „ungeteiltes Kiirnten". Nam tukaj je to tudi prav, bomo vsaj vsi Korošci prišli k Jugoslaviji. Večnih rekvizicij, oddaje premoženja in sploh nemške republike reši nas o Gospod!
Dnevne vesti.
Družba sv. Mohorja je končala odpravo letošnjega koledarja na častite dekanijske urade. Za dekanijo Rožek so se zaboji naslovili na župni urad Št. Jakob, za Velikovec na gospoda kanonika Štiha in za poverjeništva Vetrinj, Hodiše, Otok in Škofiče na gospoda prelata dr. Ehrlich-a v Za-kamen. Vljudno prosimo, da se takoj pošlje po koledarje, katerim so priložene vabilne pole, in se nam pole z udnino vred dostavijo gotovo do 5. aprila. Radi izredne draginje moremo letos tiskati samo toliko knjig, kolikor bode do stavljenega obroka priglašenih članov. Na poznejše priglasbe se ne bodemo mogli ozirati.
Drugo nedeljo po Veliki noči imajo ženske besedo! Zakaj? V Velikovcu se bo vršil občni zbor Zveze 'ženskih društev na Koroškem. Priprave za to zborovanje se že vrše. Kolikor smo mogli izvedeti, se bo vršila poleg zborovanja tudi gledališka predstava, nastopile bodo pevke itd. Društva, ki nameravajo ta dan kaj prirediti, prosimo, da odlože prireditev in jo prestavijo na drug čas. Dobro bi bilo, če bi nastopili tudi pevski zbori podružnic ženskih društev in skupno zapeli nekaj pesmi. Zveza bo naznanila, katere pesmi se bodo skupno zapele. Podružnice, pripravite se za drugo nedeljo po Veliki noči!
Planinski muzej. Belska podružnica SPD v Velikovcu ustanovi planinski muzej. Kot prve predmete smo pridobili krasen relief in zemljevid Klopinjskega jezera. Zbirati hočemo tudi nadalje karte, načrte, lepe fotografije, slike itd. Prijatelje vabimo, da bi nas opozorili na kako pridobitev ozir. nam k temu pripomogli. Nadalje ustanovimo planinsko knjižnico in smo pripravljeni nakupiti v turistiko spadajoče publikacije tako v slovenskem, kakor v nemškem ali drugem jeziku (stare letnike časopisov, vodnike itd.). Tozadevne ponudbe stavite g. notarju Avg. Kolšeku v Velikovcu.
Roparja in ubijalca, ki je ubil jezerskega postiljona (glej dopis!), so naši vrli žandarji že ujeli v okolici Libuč. Ko je videl, da mu preti nevarnost, je začel na žandarje streljati iz revolverja. Vnel se je med njim in žandarmom boj. Žandarm je premagal ubijalca in ga spravil pod varni ključ.
Gospodarska družba za nakup in prodajo, podružnica Sinčavas, je otvorila tudi v Velikovcu prodajalno, ki je dobro obiskana.
Otroški vrtec so dne 15. sušca otvorili v ljudski šoli v Velikovcu.^
Glavno poverjeništvo ministrstva za agrarno reformo v Ljubljani sprejema stranke vsaki teden izključno in brez izjem le v torkih, četrtkih in sobotah od 10. do 13. ure. Ob drugem času ostane urad za stranke zaprt. Vsako notranje uradno poslovanje je nemogoče, če bi moralo maloštevilno uradništvo poverjeništva v vseh uradnih urah sprejemati stranke. Zato je omejitev uradnih ur za stranke v interesu dela in točnega poslovanja poverjeništva neobhodno potrebna.
V Libeličah hujska ljudstvo Celestin Fleifi, brat bivšega nadučitelja Fleifia v Kotljah. Pokažite nemčurskemu agitatorju vrata!
Dopisi.
Velikovški okraj.
v Velikovec. Tu je umrl v petek 12. 3. g. Peter Karpf, krojaški mojster v Velikovcu. Bil je zmirom zaveden Slovenec in je dočakal, da je prišla tudi rešitev za koroške Slovence. Pogreb je pokazal, kako je bil rajni priljubljen daleč naokoli. Veličasten pogreb se j^ pomikal od hiše žalosti proti Št. Rupertu, kjer je našel svoj zadnji počitek. Naj mu bo slovenska zemljica lahka!
v Prevalje. (Ustanovni shod „Kmetske zveze".) V nedeljo, dne 7. sušca se je po prvi božji službi vršil ustanovni shod „Kmetske zveze" za Prevalje Shodu je predsedoval posestnik Ivan Hribernik. Udeleženci, kmetje in delavci, so z velikim zanimanjem in pozornostjo poslušali došlega govornika, urednika g. Krajnca, ki jim je razložil sedanji politični položaj ter povdarjal, da je »Kmetska zveza", organizacija Vseslovenske ljudske stranke, že veliko storila za blagor kmetskega prebivalstva in delavstva. »Kmetska zveza" ima za neomejeno podlago katoliško vero in njena verska podlaga je poroštvo, da bo res za ljudstvo delovala, kajti le na verski podlagi mora in more | biti vlada, poslanci in ministri pravični do vseh stanov, posebno pa so zavzeti za tiste stanove, ki so pomoči najbolj potrebni, t. j. kmetski, delavski in srednji obrtni stan. Izvolil se je krajevni odbor »Kmetske zveze", ki jamči, da se bo »Kmetska zveza" dobro razvijala. — Slednjič so zborovalci sklenili to-le resolucijo: Zahtevamo, da se vkljub krivični, započeti izmenjavi kronskih bankovcev na nove dinarje v razmerju 1 : 4 denarna vrednost uredi tako, da ljudstvo pri tem ne bode trpelo nikake škode. Zahtevamo razmerje med krono in dinarjem 1:1. — Popoldne se je vršil zaupni sestanek Kmetske zveze. Udeležili so se ga možje in mladeniči iz Črne, Guštanja in Kotelj. Sklenili so med drugim na vlado sledečo prošnjo: »Dne 5. do 9. majnika 1919 so zavedni Slovenci v Mežiški dolini utrpeli od strani Nemcev, ki so ropali živino, živež, obleko, perilo itd. občutno škodo. Komisija, ki je škodo zapisovala, je oškodovancem zagotovila, da bode škoda povrnjena vsaj v tej visokosti, kakor je bila ocenjena. Oškodovanci že čakajo 8 mesecev zaman. Zato prosijo, da se jim škoda, kakor je bila svoj-čas od vlade obljubljena, povrne."
v Jezersko. (Pogreb.) 5. marca dopoldne je bil tu pri sv. Andreju na Ravnem imeniten pogreb rajne gospe Marije Sajavic, bivše posestnice Ankovega veleposestva na Jezerskem in Pollheima v Labudski dolini, katera je 3. t. m. po kratki bolezni in večkrat previdena s sv. zakramenti v 82. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Mnogo sorodnikov, faranov in znancev, kakor tudi 5 duhovnikov, ki so za rajno maševali, jo je spremljevalo k zadnjemu počitku. Jezerski pevci in pevke so jej doma in v cerkvi za slovo lepe žalostinke zapeli. To čast je rajna gospa tudi zaslužila, kajti bila je zvesta žena svojemu rajnemu možu, skrbna mati svojim otrokom, nekdaj pridna gospodinja, revnim radodarna dobrotnica in velika dobrotnica cerkvi sv. Andreja na Ravnem, kateri je več imenitnih reči darovala. — Ko so v mirnih časih še romarski vlaki vozili na grob sv. Petra v Rimu, se je enkrat tudi ona udeležila takega romanja in počastila rajnega papeža Leona XIII. Videla je in slišala, ko so mu romarji različnih narodov častitali in klicali: Slovani »Slava" Nemci »Hoch“, Ogri »Eljen", Lahi »Evviva", b rancozi „Vivč“ ! Sedaj je romala njena duša v dolgo večnost, upajmo v nebeški Jeruzalem, kjer jej bo pravični Bog povrnil vsa njena dobra dela. Naj jej bo zemljica lahka!
v Gorenče. (Stara pravda.) Dobili smo vpogled v razsodbo, po kateri smo zgubili zadnje pravice do lesa. Razsodba je od 24. IX. 1864 št. 587/S. A. C. od k. k. Grundlasten-Abldsungs-und Regulierungs-Landeskommission fiir Karnten. V tej razsodbi stoji med drugim to-le: Pritoženci so imeli pravico do lesa, dokler so bili podložniki gospode. Ko so pa postali po patentu z dne 7. IX. 1848 prosti, so zgubili pravico do lesa, ker gospoda je bila zavezana dajati samo podložnim, a ne prostim kmetom. Tu imate ! Kmetje, take brce so nam dajali Nemci, in vi bi si še kdaj želeli priti pod nje?! Koj! Potem boste se spet prepričali, da vrana vrani ne izkljuje oči, tudi Nemec Nemcu ne, pa naj bo eden grof, drugi pa boljše-vik. Pa hvala Bogu, da se nobenemu od nas ne ljubi več pod Nemce, vsaj zdaj že le Nemci silijo k nam in celo Nemci iz koroškega raja, to tu na Ledu najboljše vemo. Vlado prosimo, da nam vrne stare pravice čim prej, vsaj na sedaj že čisto nepotrebno glasovanje ji ni treba čakati, ker tako vemo, kako bo izpadlo.
v Jezersko. (Umor.) Ko je preteklo sredo 10. t. m. naš stari postiljon Matevž Štuler peljal pošto iz Železne Kaple domu na Jezersko, ga je
na Jezerskem vrhu blizu občinske table napadel neki hudobnež in od zadaj ustrelil v glavo, da je postiljon kar mrtev obležal. Potem ga je oropal za ves denar, kar ga je imel pri sebi in katerega je bil zamenil pri davkariji v Kapli, vzel tudi žepno uro in oropal vso pošto na vozu. Konj je sam brez voznika vozil po dolgi novi cesti naprej in srečno okoli 5. ure.popoldne prišel domov. Orožniki so bili koj na nogah, roparja izslediti in ga imajo menda že pod ključem. Dne 12. marca je bil pogreb rajnega postiljona Matevža na pokopališču sv. Andreja na Ravnem, pri katerem je čast. gospod župnik J. Sporn rajnemu za slovo govoril prav častne in ganljive besede. 32 let je rajni postiljon težavno službo zvesto in z veseljem opravljal in skoraj vsakemu Jezerjanu še kako uslugo storil, naj se tudi oni sedaj njega v svojih molitvah spominjajo!
v Jezersko. (Pošteni tatje.) Pretekli pondeljek 8. t. m. so ponoči neznani tatje vlomili v trgovino g. Skubla pd. Vanišarja na Spodnjem Jezerskem in mu iz blagajne ukradli še čez 150Ó K; blago so pa pri miru pustili. Kdo so ti pošteni tatje, nihče ne ve.
v Lipica. (Nov brodnik.) Zdaj imamo pa novega brodnika, narodnjaka, Marka ŽmaVcerja, kateri je kar prvi svoj zaslužek daroval v dobrodelne norodne namene. Daroval je blaški občini 50 K in pliberškemu narodnemu svetu 50 K. Srčna mu hvala!
v Šmihel pri Pliberku. Po daljši mučni bolezni je umrla Hafnerjeva Roza. Bila je šele v 28. letu. Rajna je bila bolna že od svoje mladosti ter je morala zaradi bolezni marsikaj pretrpeti. Bog jo je poklical k sebi ter tako rešil nadaljnega trpljenja. Bila je blago in miroljubno dekle. Večna luč naj ji sveti! N. p. v m.!
v Libeliče. Poslušajte! Posestniku blizu Št. Pavla v Labudski dolini so hišo oropali in zažgali. V hiši je celo ena deklica zgorela. Posestnika so že poprej od doma zvabili in tik naše meje pri Etendorfu oropali in ubili. Sam sem čital, kako so nemški časniki naše vojake dolžili teh grozodejstev. Pogodilo se je, da gredo naši orožniki na nemško stran, nemški pa na našo stran poizvedovat. Posrečilo se je našim, da so dognali, kdo je to storil. Bili so nemški „Volksverovci“, med temi Multererjev sin v Labudn. Vse se kaznuje! V vojski so po Galiciji in v Srbiji morili, lani še po naših cerkvah in naših hišah divjali, sedaj se morijo sami med seboj !
v Libeliče. „Zakaj pa Nemci tako silijo k nam?-< vprašam Franceka, ki je pobiral različne papirje, ki so jih judeži čez noč natrosili in v katerih nas vabijo, naj gremo zopet k njim hlapčevat. „Ker bi radi še tisto snedli, kar smo si dosibdob prišparali,“ reče Franček. „Kaj pa storiš s papirji ?“ ,,Mama jih v stranišče vržejo," se odreže Franček in hiti s papirji k mami v kuhinjo.
Boroveljski okraj.
b Glinje. (Kirchbaumer umrl.) Dne 10. III. smo izročili materi zemlji ostanke enega najuglednejših naših mož, Josipa Kirchbaumerja, puškarskega mojstra in posestnika na Otrovci. Dolga vrsta pogrebcev ga je spremljala na zadnji poti v Glinje, kjer sedaj počiva skupno s svojim prerano umrlim sinom Josipom, bivšim dijakom 7. razreda gimnazije v Celovcu, katerega je tako iskreno ljubil. In kakor je njega sin prerano zapustil, ravno tako bomo tudi mi njega pogrešali, ker on je bil mož na svojem mestu. Celo vrsto let je bil odbornik in svetovalec v domači občini pri puškarski zadrugi v Borovljah in pri Hranilnici in posojilnici v Glinjah. Pa tudi domači narodni odbor je zgubil ž njim delavnega člana. Zato so segale vsakemu besede gosp. župnika, ko se je poslavljal od njega ob odprtem grobu, do srca, da se je marsikomu porosilo oko. Naj nam bo Kirchbaumer, ki je tako vestno izpolnjeval svoje dolžnosti do Boga in do naroda, v zgled, posebno zdaj, ko gre, da se odločimo, ali naj postanemo sami svoji gospodarji, ali naj se podamo v sužnost gospodarju, ki je prišel po lastni krivdi ob vse, in bi mu zdaj mi s svojimi pridnimi rokami morali pomagati kvišku.
b Loče pri Baškem jezeru. Ponekod se pri nas že „ribajo podi", snažijo se okna, ponve in piskri po kuhinjah se že svetijo kakor zadnje dni pomladansko solnce; gotovo mislite, da te priprave veljajo že bližajoči se Veliki noči — a korenito se motite, dotični ljudje se pripravljajo še za večji praznik — za 15. marec, za prihod folks-verovcev, stokrat že napovedanih. Ta dan prida vse nazaj, pošta, stari „lerarji“, (aha! na dobrote „zarobljenih“ slovenskih kmetov navajeni želodci krulijo in tulijo onstran črte) itd. Kdo pa je to povedal? Neko „pismo“ iz „Amerike“ in neki „telegram" iz „Pariza“! Tisti, ki te skrivnosti že natančno poznajo, trdijo sicer, da pridejo ti „te-legrarai" s Hriba. Tam imamo namreč nekaj, sicer ne «brezžičnih", pač pa zelo «jezičnih" postaj. Ljudje božji! Sicer je res, da neumnost ni greh, ampak če je te robe pa preveč, pa tudi ni več lepo. Ali res mislite, da Amerika, ki je že davno spoznala, kako so jo lansko leto Nemci na Koroškem nalagali in nagoljufali, in ki ravno sedaj tako odločno nastopa proti roparskim nemškim prijateljem, proti Italijanom, da Amerika res nima več drugih opravkov, kakor darovati avstrijski republiki naše Loče? In ali res mislite, da je francoski kardinal Dubois, ki ga je poslala fran-! coska vlada k nam, samo radi tega prišel, da nas ; pouči, naj objamemo in poljubimo opipano in iz-: gladovano umirajočo Avstrijo? Folksverovci bodo | že prišli — tisti, ki imajo čisto vest — a ne,
1 kakor vi mislite, na pozlačenih konjih, ampak j približno tako pohlevno, kakor se je zadnjič „Lo-! ran" okoli vozil. Do tega časa bi pa gotovim I ljudem samo eno svetovali: pustite vse preroko-| vanje, ko že vendar enkrat vidite, da vas Bog ; ni ustvaril za preroke. Svoj čas ste rekli, da pri-I dejo folksverovci 15. avgusta, potem 1. septembra, j potem da pridejo na baški semenj, potem da nam ; gotovo razbijejo naš sijajno uspeli tabor, potem i ste jih pričakovali 28. oktobra, potem ste rekli,
1 da pridejo kot verne ali revne duše 2. novembra, j potem 25. novembra, potem so hoteli pri nas obhajati božične praznike, za pustno nedeljo ste jim pekli in cvrli krape (malo pepela na pepelnico j bi se jim sicer že spodobilo), in zdaj je 10. krivo prerokovanje! Malo več pameti! In vi drugi ljudje, ne verujte tem krivim prerokom, ampak pravim!
b Žihpolje. (Shod.) Tudi Lučovnikovo kraljestvo razpada, kakor je razpadla stara Avstrija. Kdor je videl nedeljski shod na Golšovi, ne more več dvomiti, da je že mnogo, mnogo kamenja odletelo iz te največje nemškutarske trdnjave. Zborovanje je bilo eno izmed najlepših tukaj na Gorah. Domači pevci so peli pod starim svojim voditeljem. Govorili in ljudstvo bodrili so pa dr. Mišic, dr. Čemer in župnik Arnuš. Navdušenje je bilo veliko. Le tako naprej, in zmaga je naša!
b Bilčovs v Rožu. Ptički, jaz vprašam vas, al’ bo že skor’ spomlad, al’ bo že skoraj zelena pomlad? Pomlad že prišla bo, k’ tebe na svet ne bo, k’ te bodo djali v to črno zemljo. Tako je hrepenel po nji, po cvetoči vigredi, po duhtečem pomladanskem zraku, po toplem oživljajočem solncu, ki naj bi mu ozdravilo bolna pljuča, pa predno je prišla vigred zelena, so ga djali v črno zemljo, Ivana Sablatnika pd. Kumrovega Hanzija, komaj 26 let starega. -Vojna mu je zapustila smrtno bolezen. Počivaj v miru!
Cerkvena vest.
Kamen v Podjuni. (Rop v cerkvi.) V noči od 5. na 6. marca je vdrl neznan tat skoz glavna vrata v tukajšnjo župnijsko cerkev in je oropal iz tabernaklja monštranco in ciborij, iz zakristije pa lep kelih. Tatu je očividno šlo samo za zlato in srebro, ker so pa bile omenjene reči napravljene večinoma le iz bakra, tako dotični tat od tega božjega ropa ne bo imel posebnega dobička, a cerkev vkljub temu zelo občutno škodo trpi in to tembolj, ker je zelo ubožna in so vsa k cerkvi spadajoča poslopja večjih poprav potrebna, župnija je pa le mala. Ciborija zdaj sploh nimamo, za silo si pomagamo z monštranco in kelihom podružnice sv. Marjete. Da si pa ne bi zopet kak
tat preveč poželel . po teh še ostalih predmetov, se naznanja, da je ta monštranca svoječasno pri nakupu stala samo dvajset goldinarjev, kelih pa menda še manj. Kdo bi zamogel vsaj za nekaj časa pomagati s kakim še rabljivim ciborijem?
Gospodarstvo.
Sadjarji pozor!
Sadjarski shodi. Tekom tega meseca bo priredil sadjarski nadzornik M. Humek v Rožu na Koroškem več sadjarskih shodov s predavanji in praktičnim razkazovanjem in sicer v sledečem redu: 19. marca ob 2. uri popoldne v Kotmari vasi; 20. marca ob 8. uri dopoldne v Bil-čovsu; 21. marca po jutranji službi božji v Ško-fičah, ob 2. uri popoldne pa v Hodišah. — Povsod se bo shod vršil v ljudski šoli.
Sadjerejci! Sadjarski nadzornik iz Celja bo govoril o sadjereji dne 19. marca ob 9. uri dopoldne v Dobrli vasi, ob 3. uri popoldne v Ško-cijanu. V nedeljo 21. marca bo predaval ob 9. uri dopoldne v Galiciji, ob 3. uri popoldne pa v Ži-tari vasi. Udeležite se zborovanj v obilnem številu!
Zamenjava kronskih bankovcev.
Dne 15. t. m. se je zaključila zamenjava tisoč-kronskih bankovcev. 100 kronski bankovci se še lahko zamenjajo do 15. aprila, za druge vrste bankovcev je zamenjava tudi podaljšana.
Fokrče. (Kmetijska podružnica) se je ustanovila dne 7. marca za občino Pokrče. Po sv. maši so se zbrali naši kmetje v prav obilnem številu v gostilni g. Krasnika, kjer jim je g. župnik Poljanec iz Škocijana v poljudnem, jedrnatem in praktičnem govoru krasno iu prepričevalno govoril o potrebi organizacije, izobrazbe in skupnega praktičnega dela za korist in dobrobit kmetskega stanu v naši novi državi. Udov se je priglasilo do sedaj 44, ki so večinoma že plačali udnino. Ista se je vposlala centrali, kmetijski družbi v Ljubljano, za kar dobivajo udje strokovni list «Kmetovalec". Izvolil se je sledeči odbor: Načelnik: Franc Velbič, pd. Tratnik, Ličja-ves; podnačelnik: Jožef Kerž, pd. Kerž, Lečjagora ; odbornik: Karl Kulterer, pd. Šuštar, Vabnja ves; blagajnik: Tomaž Krajnc, pd. Cicej, Pokrče ; tajnik: Matej Weifi, župnik, Pokrče. Temelj je položen; sedaj pa si v složnem skupnem delu zidajmo nov, prijeten in udoben dom, da bo nam dajal potrebnega stanovskega ponosa, sovražnikom pa izsilil spoštovanje.
Dr. Brejc zaplenil živila. V Nemško Avstrijo so izvažali veliko živil. Dr. Brejc je zaplenil vse transporte z živili, ki so se dala na razpolago prehranjevalnemu oddelku za Slovenijo. Dr. Brejc ne pusti izvažati nobenih živil več, dokler bodo v Sloveniji težke prehranjevalne razmere.
Izvoz živil iz Jugoslavije ustavljen.
Finančno ministrstvo je prepovedalo vsak izvoz živil iz Jugoslavije. Zato naj občinstvo ne vlaga prošenj za izvozna dovoljenja.
Društvene vesti.
Bilčovs. Na dan sv. Jožefa priredi poživljeno izobraževalno društvo igro: «Berite Novice11.
Velikovec. Zveza ženskih društev je priredila dne 21. in 22. febr. predstavo. Igrala je Charlyjeyo „Teto“. Uspeh lep, nastop dober. Dolgo smo čakali v Velikovcu na gledišče. Sedaj ga imamo.
Št. Rupert pri Velikovcu. Na pustno nedeljo smo imeli v telovadnici «Narodne šole“ predpustno zabavo. Marijina družba je igrala «Svojeglavno Minko”. Ugajal je posebno prizor, v katerem se razgovarjajo dekle v domačem narečju. Ta prizor je tudi na odru najbolj vplival. „Minka“ je nastopila prav dobro. Slišali smo tudi venček narodnih pesmi.
Kotmaravas. «Gorjanci” korakajo naprej. To smo pokazali 15. 2. pri Ilcu. Drugokrat smo stopili pred občinstvo, pa glej, ljudstva je prišlo toliko, da bi morala dvorana še dvakrat tolika biti, da bi obsegla vse občinstvo. Ne preostaja nam drugega, kakor da za prihodnjič najamemo veliko dvorano v gradu. In kaj naj rečem o igri in petju? Mislim, da ne pretiravam, če povem, da na Koroškem ni takega petja, kakor je naše. O igri pa se ie izrazil nek oficir, da še ni videl na deželi tako dovršeno igrati kakor se je igralo pri nas. Seveda, če je tako učiteljstvo kakor ga imamo sedaj mi, potem so lahko dela' Cast mu in hvala, kakor tudi poštarju g. Šumeju za ves trud’
Mariborska eskomptna banka
Glavni trej St. 37 pOdrUŽnlCa Velikovec Glavni trg št. 37
Centrala Maribor.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Podružnica izvršuje vse v banžno stroko spadajože posle.
Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
Blagajna je odprta od ‘/a 9. do 12. ure In od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Podružnica Murska Sobota.
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta
Upravni svet Mariborske eskomptne banke.
Podružnica Ljub Delniška glavnica in rezervni zaklad:	Ijanske kreditne ba Centrala v Ljubljani.	nke v Borovljah. Sprejema vloge na knjižice in no tekoči račun.
okroglo K 50,000.000.	Podružnice :	Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst.
Dovoljuje vsakovrstne kredite po	Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst in	Daje pojasnila vsak čas
najugodnejših pogojih.	Maribor.	brezplačno-
Sele. Prireditev na pustno nedeljo je lepo uspela. Otroci so uprizorili ljubko igrico „JezuSčck v gozdu11, fantje so ponovili „Stipka Tička", dekleta so igrale ..Čašico kave". Z rodoljubnim govorom nas je navdušil g. Vahtar iz Borovelj.
Vovbre. Podružnico ženskega društva so ustanovili dne 25. januarja v Vovbrah in sicer v Št. Štefanu. Pristopilo je že Srez 80 članic. Le tako naprej !
Velikovec. Belska podružnica SPD. je priredila 13. 3. v Narodnem domu planinski večer s predavanjem. Sodnik dr. Šašel je govoril o Karavankah. Moški in mešan pevski zbor je lepo prepeval.
Listnica uredništva.
Joso J. R.: Če bodo zakaj, pa objavimo. Pozdravljen! — la. K.: Podlistek sprejeli; pride na vrsto. — O. Repič, Kavadarci, Srbija: Vaš spis o Makedoniji je zanimiv; prosimo, opišite še druge kraje, ki nam niso znani. Srčno pozdravljeni!
IŠČe Se zanesljiv
kupovalec lesa
za Koroško. Prednost imajo tisti, ki so že v tej stroki delali. Plača letna in provizija. Pojasnila daje Jožef Vajncerl v Pliberku.
Pro do so
Hranilnica in posojilnica v Glinjah
registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na svoj
milil, redni občni zbor
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 28. marca 1920, ob 3. uri popoldne, pri Cinglcu na Trati pri Giinjah
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar Mihàlek.
Tisk tiskarne Dražbe sv. Mohorja v Prevaljah.
Zahvala.
Za vse obilne dokaze prisrčnega sočustvovanja med boleznijo in povodom prerane smrti naše iskreno ljubljene matere, gospe
Marije Paul
se tem potom prisrčno zahvaljujemo. Prav possbno zahvalo smo pa dolžni preč. duhovščini, šentjakobskim pevcem in vsem mnogobrojnim udeležnikom pogreba, sploh vsem, ki so na katerikoli način izkazali zadnjo čast nepozabni ran,ki.
Bog plačaj vsem!
Dolinčice pri Rožeku, 3. marca 1920.
Žalujoča družina PAUL.
Duhovnik
begunec, penzionist ali deficijent, se iSŽe za branje sv. maš za krajši ali daljši čas. Če zna tudi orgljati, tem bolje. Obrniti se je pismeno ali osebno na cerkveno predstojništvo v Bilčovsu, p. Bistrica v Rožu.
malo obrabljena blagajna s tresuro (System Wiese). — Poizve se pri Hinku Novaku, Šmihel pri Pliberku.
Kirurg
dr. Mirko Černič
primarij občne javne bolnice v Mariboru, bivši večletni operater na kirurgični vse-učiliški kliniki prof. Hochenegga na Dunaju
ord. V2 3—4 (razim nedelj in praznihov) Maribor, Magdalenshi trg 9/1.
Vabilo
na
občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Kazazah
r. z. z n. z. ki se vrši
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev letnega računa.
3.	Sklep o čistem dobičku.
4.	Volitev načelstva in rač. pregledovalcev.
5.	Razni nasveti.
Ako ob določeni uri ni zadostno število zadružnikov navzočih, se vrši občni zbor eno uro pozneje brez ozira na število zadružnikov.
Načelstvo.
Primešaj M Mostin!
Enkrat na teden primešaj krmi pest praška Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Prašek Mastin je dietetično sredstvo za vsako živino in je dobil naj višje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zav. praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola.
Vabilo.
Posojilnica v Globasnici
ima
v nedeljo, dne 28. sušca 1920 ob 10. uri dopoldne v posojilniški pisarni
SVOJ
redni občni zbor
z navadnim dnevnim redom.
K polnoštevilni udeležbi vabi
načelstvo.
j ^ vseh vrst staro železo po naj višji ceni
leznine v Prevaljah.
Teodor Filipowsky, trgovina že-
Gospodinjska šolo
v „Narodni šoli“ v Št. Rupertu pri Velikovcu se priporoča p. n. slovenskim staršem. Dne 1. maja 1920 se začne poletni tečaj, ki bo trajal do goda vseh Svetih. V poletnem tečaja imajo učenke priliko, da se posebno izurijo v vkuhovanja sadja in v napravljanju raznih sokov. Oglasila sprejemajo šolske sestre v Št. Rupertu pri Velikovcu.
lUloko za krmo
pšenične otrobe
oddaja
G-ospodarska družba,^podružnica
Sinčavas.
Velika zaloga brzoparilnikOV razne velikosti in drugih poljedelskih Strojev po najugodnejših cenah.
na velikonočni pondeljek (5. apr. 1920) ob 3. uri popoldne v Kazazah.
Spored :
1.	Branje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Odobrenje računskih zaključkov za 1.1918 in 1919.
3.	Poročilo o reviziji.
4.	Volitev odbora.
5.	Slučajnosti.
Vsi člani (51) povabljeni!
Odbor.
Vino
množino v sodih in Narodni dom.
iz Slovenskih goric, vsakovrstne kakovosti ter" različnih letnikov, kakor tudi sortirano, ter slivovko in vinsko žganje, razpošilja vsako buteljkah Avgust Steloer, Maribor,
_ toaletno in ^ PIIIO brivsko,
vsakovrstne brivske PO* = trebščine, razno galan- ■ terijo in drobnarijo, g potne košare in pie- m tarske izdelke priporoča U na debelo in drobno ter raz-pošilja tudi po pošti tvrdka
Baloh & Rosina 1
Maribor, Grajski trg 3.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina K 20’50 poštnine prosto na dom.
Mazilo zoper garje
(naftamazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček po pošti K 10*50.
Lekarna Trnkóczy
Ljubljana, Kranjsko, zraven rotovža.
Vabilo
na
XXX. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Sinčivesi
r. z. z n. z. ki se vrši
v sredo, dne 31. marca 1920 ob 9. uri dopoldne v posojilničnih prostorih v Sinčivesi
s sledečim sporedom:
1.	Branje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in odobrenje računskega zaključka za 1. 1919.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev odbora.
5.	Preselitev hranilnice iz Sinčevasi v lastne prostore v Dobrlovas in določitev uradnih ur.
6.	Slučajnosti.
Člane (527) vabi k udeležbi
odbor.