ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Printing of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čitaielji v: CHICAGI. NEW YORKU, DETROITU,
sploh po in izven Amerike
Vol. хххуш.—leto xxxviii.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), AUGUST 2, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 144
Zadnje vesti
Tudi še danes se bomo kuhali ^ vročini, priznava vremenska opazovalnica, pa tudi nobenega •Ogleda ni, da se bo vreme pre-okrenUo. Najvišje 93 stopinj, ®ajnižje 70.
Ostavko na svoj položaj kot
tajnik letalske sile je po-
^ Harold E. Talbott, o kate-
em je prišlo na dan, da je kot
scbnik delal dobičke na račun
^vojega uradnega položaja pri
... ■ ^&lbott, ki je doma iz
-J mesta Dayton, je po
^ '■itjih pred senatnim odbo-
od časa, ko je nastopil svoj
Mozaj prt tajništvu za letalsko
profitiral več kot $132,000,
Sicer kot partner inženirske
lue v New Yorku, za katero
jj ^1, da je dobivala pred-
t v svojih poslovnih zvezah 2 vlado.
Jasno je, da je Talbott polo-ostavko šele, ko je postalo njegova osebnost ђц ^ kontroverzna, da bi
sednik
,. ^^^nhower prisiljen po-ga pod kap.
^\ada v Pekingu je Ca _	JG začela konferen-
^ila	v Ženevi, osvobo-
ameriških armadmh le-igg u	bili tam v zaporu
pod
špiion?tja kot prave A	že vse pri-
log^ ' b®do letalci brez od-.? '®tali vrnjeni nazaj v la Ameriška vladna leta-letnin ^ odnesla družine štirui db pospeš:
z njuni.
Ijela'^vLT' j® objav-
čin kit • osvoboditvi, se ta SDrpi„ komunistične vlade
»»"nallLijS"	Л
VVasi,- J" odnosov med in Pekingom.
^^»■ietiin	j®
^erik	daleč čas, ko bo
temu ®®hala nasprotovati meg Zh^ ^ Kitajska sprejela po	^^i bUo
^^likiir!	kakor tudi vsem
kor s„ ^zijskim državam, ka-HezHa . ^'ja, Burma in Indo-Ro^/ ^»^Protna sta le Južna stičm	kitajski nacionali-
KAJ OPAZUJEJO AMERIŠKI FARMARJI V RUSIJI
Da se je nekaj spremenilo v sovjetski zunanji in notranji politiki kaže tudi ponašanje sovjetskih oblasti do ameriških farmarjev, ki se nahajajo na študijskem potovanju v Sovjetski zvezi. Sovjetske oblasti sicer skušajo omejiti gostovanje Amerikancev bolj na formalne strani, na uradne prireditve in velika gostovanja, nad katerimi se Amerikanci pritožujejo, na drugi strani pa jim je bil dovoljen vstop v kraje in tovarne, kakor nobenemu tujcu doslej, pa tudi izdano dovoljenje, da so nemoteno fotografirali kar so hoteli fotografirati.
Bivanje Amerikancev v Rusi-^
ji, njihove izjave Rusom in Ame-rikancem sta smela prenašati tako radio, kakor televizija.
Nekaj skupnih vtisov Amerikanci že imajo.
Na Rdečem trgu v Moskvi,
kamor je vstop omejen, so opazili, da jih nihče ne omejuje v njihovi svobodi. V Moskvi so Amerikanci, talko trdijo sami,
opazili, da je ruska delovna moč neizčrpna, jo je povsod dovolj na razpolago.
Ameriški farmarji niso šli samo na kolektivne ruske farme,
marveč tudi v sovjetske tovarne,
posebno one, ki se pečajo s produkcijo poljedelskih strojev.
Amerikanci so si ogledali tudi druge industrije, pa so trdili, da so Sovjeti v industriji najmanj kakih 20 let za Amerikanci; da so pri načinu produkcije opazili,
da nosi sled prvotne amerišike tehnike. (Ameriški inženirji so pomagali spraviti k življenju rusko industrijo, to predvsem pred ziudiijo vojno, to je notorično dejstvo.)
Tudi to trdijo Amerikanci, da so cene ruskim produktom višje kot pa so ameriške, da se jim pa zdi, da je kakovost produkta kot takega dobra, če ne boljša od ameriške.
Družabno vzeto so se Amerikanci pritožili, da Rusi polagajo pri tem obisku preveč važnosti na zunanjost, na prireditve in gostije, Amerikanci pa hočejo le, da se jim da prilika, da si ogledajo gospodarstvo in ne izgubljajo dragocenega časa.
"Fakult Express"
Mestni odbornik 32. warde John Fakult je včeraj vodil "direktno ajkcijo" proti zvišani voz-nini pri CTS, ko je organiziral skupino zasebnih avtomobili-stov, ki so sprejemali potnike, ko so čakali na javni avtobus na koncu proge na E. 186 St. in Lake Shore bulevarju in jih vozili v center mesta. Kljub temu pa uprava CTS trdi, da je bil promet ne omenjeni progi pri-lično normalen. Nekateri vozniki, ko so čakali na kraju, kjer parkiranje ni dovoljeno, so dobili policijske pozivnice radi nepostavnega parkiranja. Na vseh ostalih progah CTS je bilo vse mirilo.
Kakor znano, se je voznina zvišala, potem ko je unija C!TS delavcev priborila 8 centov po-miška mezde na uro. Nove voz-nine so na splošno za 5 centov višje, ampak kdor si nabavi listke za več dni, napravi prihranek, tako da zvišanje dejansko znaša le en cent. Cena tedenskim voznim kartam se je zvišala od $2.50 na $2.75.
režim na Formofzi.
^ državah
čili ni. Mississippi povzro-škode, in ubitih ali Piidivjar '5' oseb. Vihar je ftiilj J, ^ niorja z brzino 75
цпеЈ^Г' ^ ki-

ЗДо
jo preziv-
OMEJEN KREDIT!
V Washingtonu so posvetili posebno pažnjo gradbenim kre ditom in naplačilom za nove hiše. Gre za kredite, katerih so deležni veterani in za tiste, ki se tičejo federalnega programa o zidanju stanovanjskih hiš. Naplačila v gotovini so povišali, dobo amortizacije kredita pa so skrajšali.
®®ividii	'ki že več tednov,
&li Vpliva tudi na živalski •"avade'	ki poznajo
•Hotein	PGc, namreč ne
""^goče	kfiko je bilo
•ftestju' ^ ^ je snoči v pred-opazii,) i'^^'ianda, Wickliffu kak , "*^ti hišnih stre-^eki	tucata divjih gosi.
ke stvar*^ t razume ne ta-iGga '' da ni prav nobe-Kosi,	da so bile to divje
У 'Oiele vsaj štiri čevlje letn^	gosi se v
У I?*** ®asu najdejo le vi-
hiSZ"' P"-
v zadnjo slovo
članice društva sv. Ane št. S.D.Z. so prošene, da pridejo nocoj ob osmih v Zakrajškov pogrebni zavod, da izkažejo zadnjo čast umrli članici Jožefi Kaiser, jutri zjutraj ob 9. uri pa da se po možnosti udeleže njenega pogreba.
^ko
jetiiQ
Vreme.
^ je	bpORa jezera Erie
^»rvTf "»to™'
^је i»vo^?. (M) se nahajali ^®hnsn„ . ' i" sicer Walter G. Robei^ 221 St. v Eucli-A Geragty iz 30081 ^»dy	v Wickiiffu in pa
y	16906 Grovewood
? tH	NaJiajal! so
' da ^odi, a so se rešili s dfžali prevrnjene-
Ка čolna in se polagoma pomikali proti obali.
V	St. Nazaireu v Franciji je prišlo do hudih spopadov med stavkujočimi delavci v lad jedel nlcah in policijo, ki je med iz: gredi \Tgla bombe solzavice stavkarji pa so borili z vsem, kar jim je bilo pri roki. Tekom bor be je bilo ranjenih najmanj 40 oseb.
V	Washingtonu se je oglasi senator McCarthy z izjavo, da pojde med ameriško ljudstvo in razložil, "kako je predsednik Ei senhower v Ženevi" izvršil "izdajstvo Amerike."
Porodi v bolnicah
o akciji, da naj bi ženske porodnice raje ostale doma, kakor-pa da gredo na porode v bolnice, smo kratko poročali. Ameriška zveza javnih in privatnih bolnic pa nasprotno javlja, da so bolnice prenapolnjene in da se pomoči potrebni še vedno zatekajo v bolnice. Gre za nove rekorde, ko gre za število novorojenčkov, kakor tudi za tiste, ki so se v bolnicah zdravili. Lansko leto je bilo v bolnicah rojenih 3,342,599 novorojenčkov ali 233,529 več kakor pa v letu 1953. Bolnikov na splošno je bilo v bolnicah v letu 1954 20,-345,431, rekord, ker jih je bilo 161,604 več, kot pa v letu 1954. Na splošno znašajo dnevni bolniški stroški $22,078 ali nekako poldrugi dolar več, kot v letu 1953 .
KAJ JE VIDEL U NU V U.S.A.
U Nu je predsednik vlade azijske republike Burme. Bil je na uradnem obisku v Ameriki. Ko se je vrnil v Burmo, je dal sledečo karakteristiko o Ameri-kancih in o njihovem življenju:
"Amerikanci trdo delajo. Po mojem so oni najbolj delavni ljudje, na katere sem v svojem življenju naletel, četudi delajo trdo, znajo tudi živeti. Na mene je napravila najmočnejši vtis njihova vera v svobodo."
Pozdravi
Pozdrave vsemu osobju in či-tateljem Enakopravnosti pošiljajo iz krasne Slovenije, kjer se nahajajo na obisku, Mr. in Mrs. Anton in Julia Novalk ter Mr. in Mrs. Rudolph in Pauline Tomsich, vsi iz Arbor Ave.
PRISOTNOST DUHA V KAZNILNICI . . .
James Bennett je direktor federalnega urada za ameriške kaznilnice. Bennett se je pojavil pred kongresom in zahteval $27,-000,000, da postavi dve novi najmodernejši kaznilnici. Pri tej priliki je kongresni-kom podal tole sliko:
V	ameriških kaznilnicah je sedaj, računano samo federalne —152,051 kaznjencev. Na tisoč prebivalcev pride en kaznjenec. Ženske v zaporih imajo razmeroma nizek odstotek. Med zaprtimi v državnih kaznilnicah je njihov odstotek le štiri, v federalnih pa pet. Razmeroma malo.
Za zboljšanje kaznjencev se poskuša na vse strani. Svoj položaj hočejo zbolj-šati kaznjenci sami, pa se upre jo, primejo stražnike kot talce, požigajo in razbijajo.
So pa tudi človekoljubi, ki gredo v kaznilnice in hočejo kaznjencem kaj dobrega povedati.
V	federalno kaznilnico v Atlanti, Ga., se je napotil protestantovski svečenik, ki je hotel napraviti kaznjencem i^memo pridigo. Svečenik je bil na pridigo sicer pripravljen, ni bil pa pripravljen na notranje prostore kaznilnice, namreč, kako so ti urejeni. Gre se po hodnikih, po stopniščih na levo in na desno, pa je ta svečenik menda tudi zatop* I jen kaj bo govoril, naenkrat spotaknil se in zletel po stopnišču. Zbrani kaznjenci, ki so ga pričakovali, so se začeli smejati na vse grlo. Enako tudi svečenik, ki se je hitro znajdel, skočil pokonci, pa kaznjencem dejal:
"Prijatelji moji, vse je bilo namenjeno. En sam vzgled, pa vam lahko odpre oči po kaj sem prišel in kaj sem hotel povedati, to pa jei, da nekdo lahko pade, a se takoj lahko vzdigne." S temi besedami je svečenik odšel, čaka pa na poročilo upravnika kaznilnice kakšne vtis je napravil na kaznjence njegov slučaj, ko je "zletel," pa se tudi dvignil.
EISENHOWER NEZADOVOUEN S KONGRESOM;
IZREDNO ZASEDANJE KONGRESA!
DANES V BELI HIŠI SEJA KONGRESNIH VODITELEJV
WASHINGTON, 2. avgusta—Predsednik Eisenhower je povabil danes kongresne voditelje republikanske in demokratske stranke, da se z njimi porazgovori o vprašanju, ali naj se zasedanje kongresa konča, pa se skliče izredno zasedanje, ali pa naj se njegov program odloži na prihodnje zasedanje kongresa, ki se začne dne 6. januarja leta 1956.
Predsednik Eisenhower je iz-+
Epidemija polia?
WASHINGTON, 1. avgusta-Federalni urad za narodno zdravje je danes odposlal v različne države precejšnje količine cepiva zoper polic. Governerji imajo pravico, da to cepivo porazdelijo po občinah, te pa nadalje privatnim zdravnikom.
Ob tej priliki je zdravstvena oblast izdala poročilo o stanju polia v republiki.
Ko gre za republiko kot ce loto, je bilo nastopov polia manj kot lansko leto, ki je bilo rekordno. Toda so kraji, kjer se lahko govori o epidemiji polia. V šestih državah znanih poc skupnim imenom New England so se slučaji polia v primeri lanskim letom kar potrojili Najhujše je prizadeta država Massachusetts, kjer je bilo do sedaj že 439 slučajev polia, lansko leto ob istem času le 75. Samo v Bostonu je na poliu obolelih 200 ljudi. Od 150,000 otrok v Massachusetts, ki so bili zoper polio že cepljeni, jih je 14 obo lelih na poliu. Zdravstvene ob lasti so prepričane, da samo eno cepivo zoper polio ni zadostno.
razil svoje nezadovoljstvo nad tem, da kongres ni sprejel njegovega notranjepolitičnega programa. Le mali del tega programa je v letošnjem zasedanju kongresa dobil zakonito obliko. Najbolj pereči vprašanji sta njegov program o ameriškem cestnem omrežju in pa vprašanje koliko javnih zgradb in privatnih hiš naj se zida letos in na leto s pomočjo federalne blagajne.
Ko gre za bodoče ameriško cestno omrežje, gre za dva zakonska predloga, prvi je Eisen-howerjev, predvideva 101 milijardo dolarjev, delo je razdeljeno na bodočih deset let, stroški naj se krijejo z izdanimi boni, ne bi šli torej na račun javnih dolgov.
Drugi predlog je demokrat-siki, ki predvideva manjšo vsoto, za kritje stroškov pa zahteva nove davke, ki naj jih plačajo tisti, kateri se najbolj cest poslužujejo.
Moramo naglasiti, da gre za razlike med senatom in spodnjo zbornico, pa tudi za politične razlike v obeh zakonodajnih telesih. Ali naj bi imelo izredno zasedanje kongresa spričo teh razlik kak pomen, ali je za Belo hišo podano kako upanje, da bo uspela v izrednem, ko ni uspela rednem zasedanju kongresa?
Enotnost v zunanji politiki
V Ženevi v Švici so se začela pogajanja med zastopniki Kitajske in Združenimi državami. Tudi ob tej priliki sta se oglasila k besedi demokratski senator Walter George in republikanski senator Knowland in sta oba izrazila svoje prepričanje, da je zunanjepolitični položaj boljši, kakor je bil ob začetku zasedanja tega kongresa, ameriški ugled v svetu pa večji.
moze, ki svarijo Ameriko pred kitajsko delegacijo, ki da je mojster v potvarah. Oglasili so se nekateri Amerikanci, ki so pri šli na dan z zahtevo, da se Kitajska na noben način ne pripusti med Združene narode in Kitajsko dolžijo, da se v svoji zunanji propagandi poslužuje mamil.
Kako je s Sovjetsko zvezo?
Na sestanku Eisenhower — Žukov, taJko se trdi v Washingtonu, je maršal Žukov Eisen-howerja zagotovil, da je v Sovjetski zvezi minula doba, ko bi eden diktator imel vso oblast v svojih rokah. Razmere so se spremenile.
V	Washingtonu je na dnevnem redu izmenjava misli kdo naj gre na obisk v Rusijo in kdo naj bo povabljen v Ameriko iz Rusije. Ne Nikolaj Bulganin, ne Nikita Kruščev! Ta dva sta preveč znana kot komunista, pa bi njihov obisk napravil v Ameriki ravno za volilno leto 1956 slab politični vtis za vladujočo republikansko administracijo. Tudi ne Klement Vorošilov, ker je ta formalni predsednik Sovjetske zveze, v Washingtonu pa bi moral nastopiti z govorom pred kongresom. Tudi to bi ne bilo politično oportuno. V Washington naj pride vojni minister ma-šal Žukov, iz Washingtona pa naj gre v Moskvo ameriški podpredsednik Richard Nixon z njim skupaj pa Nelson Rockefeller, pomočnik Eisenhowerja, kateri je od strani Nikite Kru-ščeva itak že povabljen v Moskvo. Eisenhower sam naj ne gre v Moskvo, posebno ne v času svojega prvega predsedniškega termina.
11 letalcev izpuščenih
V	Ženevi je bil dosežen prvi sporazum, da so Kitajci pristali na svobodo 11 ameriških letalcev, vojnih ujetnikov na Koreji,
Ob priliki pogajanj v Ženevi so se oglasili nacionalisti iz For-' ki so bili obsojeni kot špijoni.
NA JUGU SE POJAVLJA TORNADO
Neurje in toča v Sloveniji
Dne 4. julija popoldne je bilo za mnoge kmetovalce nesrečno, kajti neurja s točo so jim uničila skoraj ves letošnji pridelek. Po poročilih, je toča napravila občutno škodo v Beli krajini, Zasavju, Mokronogu, Brestanici, Rihpovcu, Gradišču in Lipni-ku.
Posebno je prizadela kraje v Tuhinjski dolini, kjer se je odtrgal oblak. Voda je lila kot iz škafa ter valila s seboj kamenje, hlode in zemljo. Da je bila škoda še večja, pa se je vsula tudi debela toča, ki je uničila ves pridelek žita in sadja.
Okoli tretje ure popoldne dne 4. julija so nebo zagrnili črni oblaki, ki niso obetali nič dobrega. Izza Kozjeka je prihrumela nevihta, nad dolino pa se je odtrgal oblak. Ogromne količine vode se pridrle v dolino in jo poplavile. Naselje Šmartno v Tuhinjski dolini, ki leži na majhni vzpetini, je še vzvečer izgledalo kot otoček sredi pobesnelega vodovja. Ljudje so hiteli reševat živino in perutnino, kajti voda je vdrla v hiše in hleve. Do prsi v vodi so kmetje gnali živino na vzpetine, kjer je bilo manj možnosti, da potone. Potoki In studenci so narasli tudi do tri metre in hiše v bližini bregov so bile do oken pod vodo. Voda je najhuje prizadela naselja Buč, Šmartno v Tuhinjski dolini, Laseno in Potok. Od tu dalje pa je Nevljica regulirana in niže ležeči kraji niso bili prizadeti.
Kar ni uničila in odnesla divjajoča voda, pa je stolkla toča, debela kot oreh, ki se je vsula med neurjem. Zlasti so uničeni pridelki na polju v Lazah, Zagorju.
Tam, kjer je bilo še 3. julija žitno polje, leži danes na kupe blata, dračja in kamenja. Prav do Šmartnega so hudourniki na-nosili ogromne količine toče, tako da še 24 ur po elementarni nesreči po nekaterih njivah leži do 25 cm visoko.
Nič manj niso bili prizadeti sadovnjaki, ki so prav letos obetali bogat pridelek. Danes pa je drevje golo kot ob pozni jeseni. Po tleh leži zbito sadje in listje.
Tako opustošenje je pustilo za seboj ponedeljkovo neurje v Tuhinjski dolini.
WASHINGTON, 1. avgusta— Centralna vremenska napoved iz Washingtona je bila danes ta, da soparno vreme še ne bo prenehalo, da pa se že pripravljajo krajevne nevihte, ob izlivu reke Mississippi pa se poraja tornado. Prebivalstvo držav Louisia-ne, Alabame in Mississippi je bilo opozorjeno na tornado, o katerem se še ne ve kam točno bo krenil.
Ko gre za državo Ohio, ni pričakovati skorajšnjega olajšanja. Nad sosedo West Virginia vlada izredno soparno vreme, ti vroči valovi pa se pomikajo proti Ohio. Mrzli valovi iz Kanade so mogli zajeti le nekatere kraje skrajnega ameriškega vzhoda in zapada.
Ameriški srednji vzhod ng. splošno trpi še vedno radi vročine in vlage. V lowi so imeli celo 109 stopinj vročine in je vročinski val zadnjih dni zahteval 15 človeških življenj. Kansas in
Nebraska imata povprečno okrog sto stopinj, so pa kraji, ki imajo nad sto stopinj vročine.
Izredne vremenske prilike so zajele tudi Veliko Britanijo in Japonsko. Iz Japonske poročajo, da je prišlo vsled izrednih razmer v zadnih dveh dneh na raznih obmorskih kopališčih 54 ljudi ob življenje. Najhujša nesreča je bila tista, ki je doletela izletnike srednješolce v morskem kopališču blizu Tokia, kjer so izredni morski valovi terjali 36 mladih življenj.
ŽIVEŽ BO POCENI?
V Clevelandu ima svoj občni zbor zveza prodajalcev živil na drobno. Na tem občnem zboru so padle trditve, da je živil do volj, da je ameriški konsum na višku, in da cene živilom nobenem slučaju ne bodo vzrok vižjih stroškov našega standarda.
TUDI—STALNI POKLIC
Ko gre za Vprašanje, kara naj se človek obrne za stalno zaposlitev, so v zadnjem času začeli priporočati, da še tisti, ki iščejo stalno delo, obrnejo na razne gasolinske postaje, ali pa sami njimi začnejo. Na ameriških cestah in ulicah je trenotno 58,-129,000 raznih avtomobilov, z gasolinom pa jih zalaga 202,-000 gasolinskih postaj, kar naj-brže ne bo dovolj. Pri tem številu ena gasolinska postaja postreže povprečno 271 avtomobilov.
Na oddih
Mr. in Mrs. Frank Stephan iz 6931 Hecker Ave. sta se podala na kratek oddih v nedelj# zjutraj. Odšla sta v prijetno letovišče Dominika Krašovec v Michigan. Prijatelji in znanci jima želijo obilo zabave.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—CZa eno leto)_________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)_____________________
For Three Months—(Za tri mesece)_____________________
-$10.00 . 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
-$12.00 _ 7.00 _ 4.50
For Six Months—(Za šest mesecev)___
For Three Months-—(Za tri mesece)__
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
TA SVOJEVRSTNI KAPITALIZEM!
Ameriških ustanov v dobrodelne in v znanstvene namene je več kakor kjerkoli po svetu. Denar so dali na razpolago kapitalisti.
Andrew Carnegie, rojen leta 1835, je prišel, ko je bil star 12 let, s Škotske v Pittsburgh. Tja je prišel skupno s svojimi starši, ki so bili zelo ubogi. 12 letni Andrew je vsled danega socialnega položaja opustil vsako nado, da bi se lahko šolal in je moral prijeti za vsako delo in je delal za dva centa na uro 72 ur na teden.
Ko je bilo Carnegieu 20 let, mu je umrl oče. Andrew je moral prevzeti skrb, kako preživeti mater in mlajšega brata. Andrew je šel v valove ameriškega življenja. Bil je eden najmlajših Amerikancev, ki je kot telegrafski uslužbenec že prejemal v tistih časih $25 na mesec. Ni mu bilo še 28 let, ko je postal nadzornik Pennsylvania Railroad, oddelek Pittsburg in je imel pod seboj na tisoče podrejenih delavcev.
Andrew Carnegie je postal milijonar v takratni valuti dolarja, predno je dopolnil svoje 30 leto. Ko mu je bilo 40 let, je bil na čelu največje jeklarne v republiki in predno mu je bilo 50 let, je bil za takratne čase eden največjih delodajalcev na svetu, mož, ki je bil ravnatelj raznih rudnikov, tovarn, jeklarn in ki je pripravil svojo družbo do takega napredka, da je bil dobiček milijonski in milijonski, ameriško jeklo pa je postalo po kakovosti in po količini svetovno.
Carnegie je razpolagal z milijoni dolarjev, pa mu je šlo za posebni zaslužek. Kaj se je zgodilo s tem Car-negiem?
Uvodoma smo rabili izraz "ustanova." Ustanova Carnegie je svetovno znana. Deležni so je bili tudi jugoslovan-skik študentje, ki so spopolnjevali svoje študije, ko so že doma dovršili formalno visokošolsko izobrazbo. Poznamo ustanovo Ford, poznamo tudi ustanovo Rockefeller in druge. Andrew Carnegie je v najboljših moških Idtih zapustil produkcijo in se popolnoma posvetil kulturno-dobrodelne-mu namenu.
Andrew je razpolagal z milijoni dolarjev, pa mu je prišla pred oči slika, kako trpijo tisti, ki bi radi imeli pri roki knjigo za študije, pa jih siromaštvo pri tem ovira. Andrew je sklenil, da bo ustanovil javne knjižnice in je d^l na razpolago 60 milijonov dolarjev, d^ se je sirom Amerike ustanovilo preko tri tisoč javnih knjižnic! Andrew pri tem ni pozabil niti Anglije, niti Škotske, odkoder izvira njegov rod. Andrew Carnegie je kot deček, ki ni mogel preko navadne ljudskošolske izobrazbe, dal v ustanovo, ki je bila imanevana po njem, 15 milijonov dolarjev, namen te ustanove pa je bil ta in je še dgnes, da se zboljša ameriško šolanje in da se zvišajo plače profesorjem! Pomislimo na gesto ameriškega kapitalista!
Ko je Andrew Carnegie umrl, mu je bilo 84 let. Odkar je zapustil produkcijo in so upravljali fonde—ustanove, pri katerih je bil udeležen sam, je dal v dobrodelne znanstvene in človekoljubne namene vsega skupaj preko 350 milijonov dolarjev.
V zvezi z imenom Carnegie smo imenovali imena Ford in Rockefeller. Ta imena, ko gre za razne ameriške ustanove, niso edinstvena. So le v galeriji desetih stotih in tisočih itd., pa se lahko vprašamo: Kje na svetu je kapitalizem, ki bi imel značaje Carnegia, Forda, Rockefellerja in drugih, pa bi se zavedal, da je produkcija, produkcija— bogastvo, bogastvo, da pa je tudi človek, kateremu bogastvo, s katerim razpolaga, narekuje posebne dolžnosti za obče koristne namene.
Ameriški kapitalizem naj bi bil v tujini, moramo priznati, da tudi med nami posamezniki znan kot tak, ki je najbolj egoističen in ki radi osebnih koristi nima nobenih splošnih ciljev pred seboj. Svetovni komunizem je šel gladko mimo recimo angleškega ali francoskega ali latinskega kapitalizma vseh vrst, češ, da s tem kapitalizmom je že odpravljeno. Obračunati bo tret^ le še z ameriškim kapitalizmom, ■ kakor sta si to zamišljala Kari Marx in Friedreich Engels, ko sta slikal^ razvoj svetovnega kapitalizma. Kako strašno napačno presojanje ameriških razmer!
L. C.
UREDNIKOVA POŠTA
O ZBIRKI ZA PROSVETNI DOM PRI SV. GREGORIJU
CLEVELAND, Ohio—Dodatno k prošnji iz domovine za obnovo Prosvetnega doma pri Sv. Gregoriju, kot je bilo objavljeno v tem časopisu v maju t. 1., sem podpisani prejel sledečo pismo:
"Dragi naš rojak in dobrotnik!"
"Za ljubeznivo pismo in izrezek iz časopisa se Vam odborniki Prosv. društva prisrčno zahvaljujemo. Vzradostila nas je vest, da ste se zavzeli za obnovo našega kulturnega doma in ste v časopisih objavili lep članek in prošnjo na ameriške rojake. Vemo, da imate dovolj drugega dela, skrbi in težav, pa ste se vendar odzvali naši prošnji, da bi Gregorčanoip zopet pomagali obnoviti dom, kjer so naši ljudje dobivali prosveto in omiko skozi dolga desetletja. Tudi Vam gotovo zaplava kdaj spomin na one lepe in srečne ure življenja, ko ste na odru gregorskega doma nastopali Kot igralec in s svojim humorjem in razigranostjo do solz zabavali domače in tuje gledalce. To naše toplo ognjišče je sedaj .razdejano, zato si moramo vsi seči v roke, da ga obnovimo in poskrbimo naši mladini, tako omiko in zabavo, kot so jo bili deležni naši starejši farani.
"Pri obnovi so težave, ker mnogi Gregorčani niso več tako vneti za vse dobro in lepo, kot so bili idealni graditelji pred 40 leti. Pa mi mladi ljudje moramo posnemati mravlje, ki ne vprašajo kdo jim je razdejal mravljišče, ampak po Tiesreči se takoj spravijo na delo in si znova zgrade nov dom.
"Hvaležni smo Vam, dragi naš rojak, da ste" vzeli zbirko v svoje roke, ker: Vi ste ugledna osebnost in Vas rojaki cenijo kot moža, ki je naklonjen vsaki organizaciji in vsaki akciji na kulturnem — prosvetnem polju. Vemo, da tudi med ameriškimi rojaki ni prevelikega blagostanja in da se morajo trdo boriti za vsakdajni kruh, a razveselil nas bo vsak najmanjši dar, ker vemo, da bo dan iz srca ljubezni do stare domovine.
"Ko se zahvaljujemo Vam, dragi rojak gospod Oblak, za ljubeznivost, izrekamo zahvalo tudi uredništvu vseh onih listov, ki so priobčili našo prošnjo in Vašo sijajno obrazložitev našega kulturnega položaja sedaj in pred desetletji.
"Vsem darovalcem bomo izrazili zahvalo in udanost po končani zbirki.
"Zaključujemo to pismo s ponovnimi izrazi zahvale in hvaležnosti in Vas v pričakovanju še nadalje — prav prisrčno pozdravljamo.
"Za prosvetno društvo "Slemena"
"Perovšsk Franc (1. r.), tajnik Lovšin Stanko (1. r.), predsednik."
Do danes se je nabralo $136.-00 in sicer so darovali:
Oblak, Louis $25.00; Drobnič, loe in Angela $10.00; Drobnič, Glabriel $5.00; Pirnat, Steve $5.00; Neimenovani, Parma, Ohio, $5.00; Adamič, John $5.00; Adamič, Jože $10.00; Nosan, Joe $3.00; Baraga, Frank $2.00; špehek, Louis $3.00; Jerič, Joe in Mary $5.00; Levstik, Louis $5.00; Marolt, Anton $10.00; Centa, Frank, $5.00. Neimenovan iz Euclid, Ohio, $5.00; Brodar, Janez $1.00; Malovič, Nick $2.00; Pe-trič, John $5.00; Petrič, Joe $5.00; Kurilich, Jennie $5.00.
Vsem cenjenim darovalcem se za prispevke v imenu društva i prisrčno zahvaljujem.
Ako se še kdo priglasi s kakim ,darom, bom z veseljem sprejel I in odposlal na pristojno mesto. Vem, da je več naših rojakov tu
v Clevelandu, ki so pričakovali, da se bo kdo oglasil in bi bili pripravljeni prispevati. Vse take prosim oproščenja ker nisem mogel jaz in tudi nobeden drugi ni imel časa. Prosim pa, če hoče še kdo prispevati, naj me pokliče, pa bom prišel, ali pa pošljite. Bom pa pozneje poslal zopet v domovino.
Domov sera danes poslal sledeče pismo:
"Prosvetnemu društvu "Slemena" pri Sv. Gregoriju.
"Podpisani sporočam, da sem zbral od svojih rojakov živečih tukaj v Clevelandu in nekaj tudi iz daljnih krajev sirom Amerike, $136.00, kakor je to razvidno iz priloženega seznama. V seznam sem navedel naslove posameznih, da se jim lahko pismeno zahvalite.
"Prosim, da mi sporočite z obratno pošto, kako naj Vam denar odpošljem, da boste čim-preje in čim več prejeli v dinarjih, in, da to pravilno po tamkajšnjih zakonih, ali naj odpošljem na ime društva—ako je društvo priznano po postavi, da se lahko pošlje kot darilo ali na kakega posameznika. Če se mora poslati darilno pismo, navedite vzorec (primer).
"Upal sem, da mi bo mogoče nabrati mnogo več, kar bi tudi bilo mogoče, toda ni bilo sodelovanja in volje tistih, kjer sem najbolj pričakoval. Sam nimam časa, da bi obiskal naše mnoge stare naseljence tukaj, ki vem, da bi mnogi izmed njih prispevali, ako bi se osebno oglasil pri njih. Sicer bi jaz to z veseljem storil, toda mi čas in prilike ne dopuščajo."
"Skromen je torej naš dar, dano pa je z dobro voljo tistih, ki so darovali z iskreno željo, da bi vsaj nekoliko pomagali k uspehu in namenom Prosvetnega doma,
"Želeč Vam obilo uspeha in v pričakovanju Vašega odgovora. Vas prijazno pozdravlja vdani
Louis Oblak 6612 St. СЛа1г Ave., Cleveland 3, Ohio."
no tolkel, pa ne po glavah, ampak na svoj boben, četrti, ki nam je obljubil, da bo tudi navzoč, jo bo pa držal za vrat, pri luknjici bo pa igral, to se pravi na svojo kitaro ali "banjo."
Torej, člani in članice, pridite na ta prvi piknik v obilnem številu. Vam garantiram, da vam bo še prihodnji dan rojilo po glavi, posebno če se boste sukali okrog bare tako kot se rad suče spodaj podpisani.
Na svidenje, torej, v nedeljo, 7. avgusta na Kaliopovi farmi!
Andrew Ogrin, blagajnik.
Vabljeni ste ца piknik
EUCLID, Ohio—Društvo Euclid Pioneer št. 158 S.N.P.J., kakor se sedaj imenuje društvo,,v katerega sta se združila društvo Zavedni sosedje št. 158 S.N.P.J. in društvo Cvetoči Noble št. 450 S.N.P.J., vabi vse članstvo kot tudi vse prijatelje na naš prvi piknik, ki se vrši v nedeljo, 7. avgusta na prijazni farmi Geo. Kaliopi na Eddy Rd.
Ko sem na pikniku kluba Ljubljana govoril z Geo. Kalio-ponj, sem mu povedal, da bo tudi naše društvo imelo svoj piknik na njegovi farmi. Vprašal me je koliko članov imamo. Povedal sam mu, da 440 članov v odraslem oddelku in nad 170 v mladinskem oddelku. Možak me je kar malo plašno pogledal, potem pa mi je rekel: Hudimana, saj bom moral posekati par sto dreves, da bo prostora za vse!
No, sem ga potolažil, da tako hudo ne bo, se bomo pa bolj skupaj stisnili, posebno pri bari. Kar se tiče jedače, pa zadostuje če vam poveni, da im^ vse te stvari v rokah Mrs. Frances Gorjanc. Za baro bodo sami mladi fantje in možje,, ki vanri bodo hitro postregli, da ne bo nihče žejen. Tvdi balinali boste lahko, ako se p^ kakšna krogla ne bo valila kot bi vi želeli, pa ne bo kriva krogla, ampak vaša glava.
Kaj pa godba? Gazda godbe bo vlekel na vse strani (pa ne kakšnega za lase) svojo harmoniko, katero ima dobro pod svo-i jo kontrolo. Drugi muzikant bo ! suval na vse strani, pa ne kak-jšnega pod noge, ampak na svojo trobento. Tretji bo neusmilje-
Seja krožka št. 3 Prog. Slovenk
EUCLID, Ohio—V sredo, 3. avgusta se vrši redna seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
Seja je važna, razmotrivalo se bo o pikniku 4. septembra, torej se pričakuje, da pridete vse, katerim je le mogoče. Pri-četek seje bo ob 7.30 uri zvečer.
Na roki imamo božične karte. Apelira se na članice, da kupite iste pri krožku.
Na programu imamo tudi vožnjo z busom meseca septembra", bodisi v Detroit ali Columbus. Da dobimo popust, se mora priglasiti 37 članic in njih prijateljic. Vse, katere ste mnenja, da bi vas zanimal izlet, se prosi, da stopite v stik z Mrs. Josephine Henikman, IV 1-2454, ali pa Mrs. Mary Kobal, KE 1-6631. Dobrodošle ste članice ostalih krožkov. Vesele bomo vas imeti v naši sredi. Da, rade bi imele tudi malo razvedrila, ne pa samo delo, zato se prosi vse, katere bi hotele iti z nami, da se čim preje priglasite pri zgoraj omenjenih članicah.
Elizabeth Matko, tajnica.
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KERŽE
Nemirna Argentina
Dva slučaja razburjata argentinsko javnost. Zdravnik dr. Juan Ingalinella, politično komunist, je bil aretiran in je policijska oblast pri preiskavi uporabljala stare metode diktatorja Perona. Slučaj se je dogodil v provinci Santa Fe. Po mučnem spraševanju z uporabo Perono-vih policijskih metod je zdravnika Ingalinello zadela srčna kap. Truplo je bilo vrženo v potok Parana, slučaj sam pa izrablja Peronova opozicija.
V Buenos Airesu je uradni policaj stražil katoliško cerkev, pa se mu je približalo v zgodnjih jutranjih urah z avtomobilom pet neznancev, ki so ga s streli iz pištole pobili do smrti. Slučaj, ki je znova razgibal argentinsko politično življenje.
Trgovina s komunisti
WASHINGTON, 1. avgusta— Tajnik za trgovino v federalni vladi Sinclair Weeks je izdal poročilo o zunanji trgovini med Združenimi državami. Sovjetsko zvezo in njenimi satelitskimi državami. Tajnik Weeks priznava, da se je v zadnjem času ta trgovina povečala, čeprav še ni dosegla tiste stopnje, ki jo je imela pred vojno na Koreji. So pa znamenja, da se Moskva vedno bolj zanima za ameriški izvoz, seveda ne strateško važnega blaga. Izvoz tega blaga je še vedno prepovedan. Tudi trgovinski tajnik Sinclair Weeks se je sprijaznil z idejo, da bo večja izmenjava blaga pomagala k odpravi svetovne napetosti. Vendar ta izvoz za ameriško gospodarstvo ni veliko pomemben. ! lA'-ednost izvoženega blaga v Sovjetsko zvezo in v njen vzhodni blok se za tromesečje oceni nekako na poldrugi milijon dolarjev.
Kaj veste o Mormoncih?
Kdor pride v Ameriko, naleti prej ali slej na versko sekto, ki ji pravimo Mormonci. Teh ni dosti po vzhodu, a najde se jih povsod, če pa greš na Zapad, prideš od časa do časa do večjih skupin Mormoncev. Koder jih je malo več, si kaj kmalu postavijo svojo cerkev in pašole za svoje otroke. V naši Kaliforniji imajo skoro vse cerkve napise, kam spadajo ali kako se imenujejo. Napisi so kratki ali dolgi. Med te zadnje spadajo tudi Mormonci. Njihove cerkve nosijo napis; —Church of Jesus Christ of Latter Day Saints—. Mormonci so na glasu kot nenavadno pridni in podjetni ljudje, ki ustvarjajo raj povsod, kamor pridejo. Njihovo uradno ime je Latter Day Saints—po naše bi se reklo. Zadnji svetniki, ki imajo priti. Slovar pravi tako:—Latter Day Saint—A Mormon. Zato ni nič čudnega, da jih ljudje nazivajo ?a Mormonce, ker je vsejedno malo krajša beseda za Američana kakor tisto, kar je dodanega. Beseda Mormon ali Mormonec je podtaknena ali zdeta kot bi rekel mesto Ljubljančan—ljubljanska srajca.
Mormonska sekta je primeroma jako majhna skupina ljudi. Imajo po vsem svetu 3300 kon-gregacij ali župnij, po veliki večini majhna naselja. Vera njihova pa je nekaj posebnega, četudi sloni v glavnih potezah na Kristovih naukih. Mormonci trdijo, da so bili Kristovi nauki proklamirani v nebesih, predno je bil svet ustvarjen. Baje so bili ti nauke znani prvim ali začetnim vernikom (kot je bil Adam in drugi). Svet pa se oddajil od njih (kakor recimo za časa očaka Noe). Mormonci trdijo, da se mora te pozabljene nauke oživeti ali restavrirati (potom Očakov kot si bili Mojzes, Abraham in drugi) Pravijo, da je bila zadnja restavracija teh skoro pozabljenih verskih izjav v zadnjem stoletju in sicer v prvi polovici ali od leta 1800 do primeroma 1850.
V letu 1820 je bilo' v bližini naselbine Palmyra, ki leži v dr Žavi New York, splošno vstajenje deloma pozabljenih verskih resnic. Med tistimi, ki so se živo zanimali za to, je bil tudi Joseph Smith. Ta se je umaknil v zapuščeno dolino na svetu svojega očeta z namenom, da močjo molitve. Kar je videl in izprosi milost od Boga s poizkusil, je zapisano v posebnih bukvah (Joseph Smith.—Last na povest). Prikazale so se mu dve osebnosti, katerih slava in svetloba je prekašala vse na svetu. Eden izmed osebnosti je go voril ž njim, pokazal s prstom nanj rekoč.—"Ta je moj ljubljeni sin. Čujte ga." V kasnejših razlagah je bilo pisano tako, da je treba oživeti vero in nauke Jezusa Kristusa.
Mormonci smatrajo Josepha Smitha za preroka božjega. To rej ga smatrajo za preroka tako kakor preroke stare in nove za veze. Oni so vzeli v svojo vero Josepha Smitha, potem Brig-ham Younga in vse, kar jih je bilo do danes.
Restavrirana cerkev je bila organizovana v Fayette, država New York in sicer, aprila 1830. število vernikov je hitro naraščalo, enako tudi nasprot-stvo. Zato so se začeli verniki umikati. Šli so najprej v državo Ohio, potem v Missouri, od tam pa v Illinois. V lUinoisu so mučili Josepha Smitha do smrti in sicer v naselbini Carthage leta 1844. Zato so se Mormonci izno-va umaknili in sicer pod vodstvom Brigham Younga, ki je bil starešina med dvanajstimi apostoli. Odšli so v državo Utah in sicer na bregove Great Sa^lt Lake.
Odkoder so se umaknili ,pov sod so zapustili urejena pose 8tva in zidane domove. Med dru
gimi so zapustili v Illinois nase bino Nauvoo, ki je štela cez davjset tisoč stanovalcev. Bila ]e
tistih časih največje mesto zave Illinois. In vse to so Mor-monci zgradili na močvirnati obali reke Mississippi.
V dodatnih dveh desetletih se je umikalo 80 tisoč Mormon cev. Na tisoče milj daleč so s i v nove kraje preko vseh težav m ovir. Eni so šli z vozmi in vpre go, drugi so bežali v госпШ vozičkih. Spotoma jih je umr o več kakor šest tisoč. Vse to trp Ijenje je bilo neprisiljeno. Ni o gar ni držalo nazaj tisto, kar so morali pustiti drugim.
Kaj pišejo svete bukve o Mor moncih ? Mormonci verujejo biblijo kralja Jamesa in sicer a ko, da je v njih božja beseda, ^ kolikor je knjiga pravilno stavljena. Mormonci smatrajo to knjigo za sveto pismo.
Mormonci ne verjamejo v zodetje božje, kot je bilo čeno Izraelcem. En ljubeč oce n^ bo omejil svojih razodetij sain eni stranki njegove družine, to ob enem času v zgodo^^-Knjige mormonske so del re da aU pisanja prerokov in naro dov, ki so bili predniki amer' ških Indijancev v dobah roma od leta 600 pred K. do leta 421 po K. Ta ljudstva so bila azijskega pokolenja iz še Izraela in sicer v času kr^ Zedekija. Preplovili so po ma morje ter se naselili v . ра4пец1 svetu, koder so razv velika mesta in mogočno civ ^ zacijo. Kasneje so se unici i bojih med sabo.
Nesli so sabo ti narodi zapisnike biblije stare zav ^ Nekaj tega je bilo vreza
zlate plošče in shranjeno.
stega je Joseph Smith „у, prestavil bukve MorfflO ^ Knjiga povzema svoj nas o Mormonca, ki je bi eden dvanajstih apostolov in je v zapadni polovici sve ^ knjiga piše, da je ^nst «
svet potem, ko je odšel ^g.
Kaj verujejo
umrjočnosti človeški. t'
snovi in inteligenca se vničiti. Vsak človek bo na val svoje življenje v vecn dočnost in sicer individuain^ smrti bo ob gotoveni času c ^ vstal, ter združil dušo m .j večno življenje. Ah verujejo v nebesa in peke • ^
pa pride stopnjevito.
ko pride odrešenje za vse, za večjo slavo delati vsa
Nebesa so po mormons naziranju prostor, koder ] ma večni progres. Tam brez konca in kraja v , ■ svojih ljubljenih in pa j-g. jatelji. Za take, ki vedom^ ^ zirajo prilike na zemlji,
kazen trpljenje, ker ne mogli v večji meri uživati škega veselja. Mormonci darjajo izobrazbo, ker ver da bo ostala večno z člov® Človeško iskanje znanosti # nice je dolžnost nas vseh.
Navadno slišite, kadar &
rite o Mormoncih, da	v
žena. Res je to, da so davnih časih Mormonci P° žena. Ampak to je prišlo v
protje za našo ustavo, voljuje mnogoženstva.
ki n®
Bilo
;adnje
j®
precej sitnosti, a nazao* j ostalo pri tem, da so Mor ci vzprejeli naše zakone iW glasili zakon z eno samo zen In ne samo to. Mormonci s® nijo za vse večne čase. V^a-priznavajo ločitve zakona. trajo, da mora biti vsak sklenjen v templju in oe navajo samo civilne porokc-^^;,. vadno razlagajo tako, da J® ^g-monska poroka v tempU^^ ^ Ijavna za vse večne čase P''^ po smrti. Poroka po civilne^^^p konu pa drži baje samo do ц ti. Poroka po civilnem za pa drži baje samo do Mormonci ne priznavajo ^
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
OB TIHEM OCEANU
(Nadaljevanje s 2. strani) lih zakonov in jih ne potrjujejo ^ svojih templjih. V mormon-Г	gre lahko vsak, kdor
oce. Vedite pa, da imajo Mor-onci na vsem svetu samo osem
tnL^T	služijo posa-
^ templjih vrše go-e službe za svojo vero, potr-Jo se tudi slovesne ženitve. Zanimivo je pri Mormoncih knv	nobenih duhovni-
vsem	priliko
obrSi	gotova verska
dda.	Bona je
toorm	služi kot
in si? duhovnik ah škof
SL T*/* wigotovcasin pač^
astonj. Deček ali deklica ^ desetim letom m kra^
ki Л, . mormonski deč-
Prinra^T^®^	jih začno
NiiL ^ duhovski poklic.
'judie	tudi priUko, da se
di^	pomagajo
Иогтопес
«ад žL —	v jav.
ропочп-	Mormonci so
**0' к!г ua da L. . . popolna celota in Veseli«	pravico do
svoiL	imajo tudi
berači T	^jih nikdar ne
%kak ^ ^ navadi med njimi Dali	^^kor so jo poz-
Za	v stari domovini.
življenje
Vsem 2^° Mormonci pred darstvn i»'	dobro gospo-
dov ivi P^ industrijo. Miloda-marain °^^fli^nih plačil ne %onci	°^Gd sabo. Mor-
če ijn„ , - pomagajo med sabo. recimo „ ° v življenju ali i*Poow2^^^*°'	zbem
^^čnih P.°	So ljudje
svoje kn	in vsak da
kmalu	zna, pa je
Ali So M	nesrečniku,
bolj	"^Predni ali pa
Si v razir f kakor so mno-JwSDhalT'h verah? Tfpra&Uiso da ^»iitha, kako on vladg, tako.	Odgovoril je
Pfavilne ^	bodo poznali
*k(kU	P* se bodo
Kateri na «
cipi?	mormonski prin-
%o v Briof ^oi'monci) veruje-
Pomo ' k^^post in pa to, ^rkoli	^^Gm ljudem,
^^^beznivo v j® krepostno, Pohvale i,if i dobro in vredno ^^oseči n'a ^^^•'no vse storiti in
Taki	drugi način."
splošno ЧА Mormonci. Na '^lalo liurtj P^'iznati, da jc ^ako pož J, »yetu, ki bi bili ^teni kaU-	delavni in po-
jo dobro ^ °^i- Zato uživa-^a&i Kal T® kamor pridejo. V %očne	imamo dokaj
^eliko M ^^'^onske naselbine, dosti se	je v trgovini^
^%ajo 4, Л P^ča z živinorejo. P^oizvg ^ svoje tovarne, koder So, ki ^ Pfed vsem tako bla-i"em ^ v	oni rabiti. Be-
^Sradiii ^^opisju, da so letos
tempeH?" Angeles Hiorn k-4. nam kaže, da
t'-W.
^onci	tudi to, da Mor-
Po svetu od časa do časa ^ike. Na spostole ali uče-*vezo 2 j® ta, da stopijo v ki Hastan	ali razmerami,
Vsel^^-^ Po ^^likih katastro-potna	z namenom.
Za C	pa, da pridobe
KoiLT^"
^kih se^. ® ^ naši Ameriki ver-d&ti.	bi ne vedel pove-
^Pet in ^®^a je tukaj kakor čuti ^'^ntni prodajalni. Posveti en' mogel živeti, se !^ri izna-jj drugi veri. Neka-^ v tno^ji , ®До tudi novo. Tako cpv.1 navadni hiši po-^jihov žun ki ima napis, da u ^ hioii vedno poje. Potem sveta oiici tukaj in tam ,0(j х	še prazen. Pa
kak^^^ do časa nekaj ta-P°Gt*vmi EbT. 'lih 'kn lose pravi, v po-^ih pripei !^?^djontarskih vozo-Л^^Чјејо sabo vse, kar po-2 n' . ostavijo velike šo-P'si, da bodo zdravili
vse, ki pridejo zvečer na njihovo predstavo. Tako gre nekaj dni. Eno noč pa izginejo in potem je mir do bodočega prihoda. Koliko imajo ozdravljenih, tega ne vem. Vem pa, da so odnesli marsikateri dolarček. Ali je to legalno? Kako da ne. Mi imamo vendar "free enterprice" in komur nese je na potu bogatina in—bodočnosti. Taka je Amerika.
Poceni hrana
Neik zakonski par v državi Utah si je nadel nalogo, da prepriča Amerikance kako lahko poceni živijo. Zakonska dvojica si je sestavila jedilni list, ki ni bil skromen: pečenka, hamburger, omlete, krompir, lešniki, maslo, zelje, pa je šla na potovanje. Na potovanju je bila 21 dni in ko se je vrnila s potovanja, je nadaljevala z isto hrano. Za mleko in sir je izdala na teden 83 centov, za jajca 22 centov, za krompir 4 cente, za sadje in zelenjavo $1.04. Za meso in ribe 66 centov, za fižol, grah in lešnike 22 centov. Za moko in testenine 61 centov, za maščobe in olje 36 centov. Za razne konserve in začimbe skupno 30 centov. Ta zakonska dvojica trdi, da se za hrano ene osebe pri obilni in zadostni hrani lahko potroši samo $4.28 na teden.
ŽENSKE V VLADI
Ameriške ženske so dobile volilno pravico z zakonom z dne 26. avgusta 1920. Za prihodnje predsedniške volitve se načenja vprašanje, ali bo Ikatera izmed obeh političnih strank kandidirala žensko, vsaj za ameriško podpredsednico.
Sedanji 84. kongres je imel močno žensko zastopstvo, vseh skupaj 17 poslanic in senatorko Smith. Ženske so močno zastopane v federalni službi. Skoraj četrtina vseh federalnih uslužbencev je žensk.
JOHNSONU—NA BOLJE
Senator Lyndon Johnson iz Texasa je voditelj demokratske večine v senatu. Pred štirimi tedni ga je zadela srčna kap. Podpredsednik Richard Nixon je Johnsona obiskal v bolnici, pa je lahko sam videl, da se zdravje Johnsona obrača na bolje. Pri prihodnjem zasedanju kongresa bo ohnson gotovo zopet aktivno sodeloval. Star je 46 let.
KOLUMB V COLUMBUS!
Krištof Kolumb, ki je odkril Ameriko je bil rojen v italijanskem mestu Genova. Italijani so zbrali dnear, da so napravili iz treh in pol ton brona kip Krištofa Kolumbusa. Kip je visok dvajset čevljev. Italijani so ga poklonili prestolici mesta Ohio Columbus. Kip bo prišel v Columbus ))геко New Yorka in bo V Columbusu odkrit na dan 6. septembra, ko Amerikanci praz-njujejo Columbus Day.
Predsednik vedno zastražen
Včasih beremo v ameriških časopisih, kako zastraženi so vladarji, predsedniki in drugi visoki uradniki inozemskih držav na vseh njihovih potovanjih in javnih nastopih. V takih poročilih se indirektno namiguje: so pač nepriljubljeni, zato jih povsod spremljajo armade stražnikov. Ampak to je pretiravanje ali zavajanje. Kajti tudi predsednik Zedinjenih držav je vedno zastražen, tako v Beli hiši v Washingtonu, kot povsod, kjer potuje ali nastopa v javnosti. To kljub dejstvu, da smatramo našo republiko za najbolj demokratično deželo na svetu, kjer si ljudstvo samo voli predsednike.
Kakor drugod po svetu se tudi v Zedinjenih državah dobijo fanatiki, ki strežejo po življenju predsedniku republike, bodisi iz političnih ali kakšnih drugih razlogov. Iz zgodovine vemo, da so padli kot žrtve atentatov predsedniki Lincoln, Garfield in McKinley; na predsednike Jacksona, Franklina D. Roose-velta in Trumana pa so bili vpri-zorjeni poskusni atentati, ki se niso obnesli.
Po atentatu, katerega žrtev je bil predsednik McKinley leta 1901, je kongres vzpostavil tako zvano tajno službo za protekcijo predsednika in njegove.družine. Ti stražniki, oblečeni civilno, spremljajo predsednika in člane njegove družine povsod, kjer se mudijo, izven direktnega stanovanja. Bivšega predsednika Trumana so spremljali tudi na njegovih jutranjih sprehodih.
Kadar predsednik Eisenhower igra golf, so z njim na igrišču civilno oblečeni stražniki, ki navidezno nastopajo kot igralci golfa. Nekateri imajo v simuliranih torbah za opremo igranja golfa skrito strelno orožje. Eden ima v taki torbi aparat za dvostransko telefoniranje, s katerim je v zvezi z agenti tajne službe, ki sedijo, v oklopnem avtomobilu v klubovem poslopju.
Predno gre predsednik na potovanje, je ves program do minute vnaprej aranžiran in agenti tajne službe gredo pred njim na pot, da preiščejo železniške tire, mostove in tunele, če so varni. Pregledajo tudi poslopja ob železniški progi. V hotelih, kjer predsednik prenočuje, se agenti tajne službe vnaprej informirajo o zanesljivosti uslužbencev. Celo v kuhinji hotela, kjer se pripravlja hrana za predsednika, je vedno navzoč en agent tajne službe. Kadar so pri predsedniku, bodisi v Washingtonu ali na njegovi farmi v Penn-sylvaniji, njegovi vnuki, so oko-
li njih tajni agenti, katere otroci vzamejo za tovariše pri igrah. Pri javnih nastopih predsednika pred velikimi množicami je okoli njega vedno tesen obroč agentov tajne službe, v civilnih oblekah, seveda.
Iz navedenega je razvidno, kako neprimerno bolj prosto se gibljemo mi navadni državljani kot predsednik Zedinjenih držav.
—NEW ERA. glasilo ABZ
NEVIDNI "KOZMIČNI KAMNI" SO PADALI NA ZEMLJO
Iz Leningrada se je napotila nedavno na arktično področje znanstvena odprava, v kateri je bilo več profesorjev in asistentov leningrajske univerze. Med njimi so bili zlasti fiziki in geologi. In ta odprava je baje slišala naravni pojav, ki bo utegnil pojasniti skrivnost nevidnosti. Slišala je namreč neviden meteorni dež. Sovjetski znanstveniki so že prej vedeli, da meteorji in "kozmični kamni" na arktičnem področju večkrat naravnost dežujejo na zemljo. Zato se niso čudili, ko so zaslišali v bližini svojega taborišča takšen "dež." Čeprav je bilo ozračje čisto, so znanstveniki slišali samo sikanje in žvižganje v zraku, videli telesa so padla na zemljo v bližini taborišča, ostala pa so nevidna.
Padajoča nebesna telesa so bila približno enako vroča, kakor "običajni" meteoriti. Sovjetski znanstveniki so počakali, da so se ohladila, potem pa so mnoga pobrali. In čudili so se, ker so bila komaj za silo vidna. Kozmični kamni so ohranili čudno pozornost. Zdaj jih v laboratorijih natanko poručujejo. "če bomo ta naravni pojav pojasnih," je rekel član odprave prof. Gulia-mine po vrnitvi v Leningrad, "bomo pojasnili tudi skrivnost nevidnosti."
Tako je svet zvedel, da si skupina fizikov iz leningrajske univerze že dobra štiri leta prizadeva pojasniti nevidnost, ki je v tesni zvezi z razbijanjem atomov. Na arktično področje padajoči meteorji so bili tako rekoč nevidni, ker so najbrž izvirali iz kozmične eksplozije. Vidnost teh teles je torej v zvezi s stanjem razbijanja atomov. Če je to stanje ali tudi samo atom-
ZAKONSKA DVOJICA
išče stanovanje s 3 ali 4 sobami s kopalnico. V okolici E. 55 do E. 82 St. in St. Clair Ave. Pokličite kadarkoli
UT 1-5528
MOŠKI
išče dve sobi.
POŠTEN IN MIREN. "
Naslov se naj pusti v uradu tega lista.
QUALITY XT A PRICE—EASY TtTlMS
STAKICH FURNITURE CO.
jAWES'ti: ŠTAklCH. kop. .
I IVanhpe 1:8288	16305; Waterloo Road
; . ; . ^ . ' . - . . Ј ^
STORE HOURS:, Mpnd(?y,' Thursday, Friday—+9: "A'.M; to'9 P.M. Tuesday Saturday 9 A.M., to 6 P.M. -fr Wednesday 9 Д.Mi to 12 Noon
PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT —
m
ONE IN THOUSANDS—Last year 155,000 fires roared through America's forests. They destroyed recreational areas, timber, watersheds, wildlife. What caused these fires? 9 out of 10 wore caused by careJessness . . . pure and simple. Won't you be careful this year? Extra careful? Remember— ooiv you can prevent forest fires. This message sponsored by:
ska sestava modificirana, je telo bolj ali manj vidno. Ta ugotovitev vsekakor tudi dokazuje, da nobeno živo bitje nikoli ne bo 'vidno," ker bi to pomenilo njegovo takojšnje uničenje. Konec je torej lepih sanj H. G. Welsa in drugih piscev fantastičnih romanov o nevidnosti.
Če pa si nevidnega človeka ne moremo misliti, je morda nevidna bomba ali letalo samo še vprašanje časa. Nevidna letala brez pilotov bi lahko letela nad mesti in protiletalska zaščita bi bila brez moči.
Žal je to menda edina možnost, kako bi lahko uporabili "nevidnost," o kateri sanja človeštvo že cela tisočletja. Kake bi lahko "nevidnost" koristila človeku v mirnem času? Če bi bila na svetu nevidna telesa, bi bilo še več zaskrbljenosti.
NA PORTUGALSKEM IN V KOLONIJI ANGOLI SO NAŠLI BOGATA LEŽIŠČA URANA
V Portugalski koloniji je izbruhnila prava petrolejska mrzlica, odkar so v bližini glavnega mesta Luande naleteli na prve petrolejske vrelce. Družba ki je finansirala iskanje petroleja, je že napovedala, da bo zgradila do jeseni kakih 100 vrtalnih stolpov za črpanje-petroleja.	-
Portugalska vlada pa si vzlic optimističnim vestem, ki jih do-
Oprava za šolo za dečke in deklice* sedaj na razprodaji!
Prihranite si od 20 do 50 odstotkov. Vsa zaloga je na razprodaji. Damo in izmenjavamo Eagle znamke. Ob torkih damo dvojne znamke z vsakim nakupom.
Ta razprodaja traja do sobote, 13. avgusta
ANZLOVAR'S DEPT. STORE
6214 St. Clair Avenue
biva od oblasti v Angoliji, prizadeva nekoliko zajeziti petrolej-sko mrzlico, da bi preprečila gospodarske potrese v deželi. Nikakor pa ne prikriva, da pomenijo petrolejski vrelci pri Laun-di za Portugalsko Afriko začetek novega obdobja in da bi utegnili znatno okrepiti položaj Portugalske v zahodnem svetu.
Hkrati poročajo, da so našli na Portugalskem in v Portugalski Afriki zelo bogata ležišča urana. Če je to res, se bo uvrstila Portugalska med sedem z uranom najbogatejših dežel. V Lizboni ne prikrivajo vesti, da so našli v portugalski zemlji uran, pač pa si vlada že prizadeva, da bi prišlo izkoriščanje
te važne kemijske prvine pod državno kontrolo. Oblasti v Portugalski Afriki seveda niso zainteresirane na naglem razvoju afriških rudnikov, ker se boje, da bi število zamorskega prole-tariata preveč naraslo. Pač pa bodo uran na portugalskem izkoriščali v velikem obsegu. Pri tem si obetajo denarno in tehnično pomoč Zahodne Nemčije.
DOBER DOKAZ
"Meta, ali je Frtavčovka res taka klepetulja?"
"Nič ne rečem; ampak ko se je poleti vrnila s počitnic na morju, je imela jezik prav tako ožgan od sonca kot život ..."
LBTs IXPMR£ orno
FORT ST. GLAIR MARKER, EATON
DAYTON
EATON
WASHINGTON C. H. I 23
KHIO
CHlUlCOTHf
JACKSON
CAlllPOUS


Entering Ohio from Indiana by way of Rjchmond, Route 35 passes through Eaton, where in 1792 Fort St. Glair was built as a defense against the Indians. This was a small stockade erected by order of General Wilkinson by a detachment of United States troops under the command of Major Gano. The sentinels during this fort building were under the command of Ensign William Henry Harrison, who afterward became a famous genera,! and the first President elected from Ohio. Today, the site of Fort St. Clair in Eaton is a memorial park.
Route 35 enters Dayton, passing the huge Soldiers Home, long an Ohio showplace. This highway goes through Xenia, Washington
OUR HOUSE" MUSEUM. GAIUPOLIS
Courthouse, historic Chillicothe, Jackson, and Gallipolis on the Ohio River and on into West Virginia.
At Gallipolis, the Ohio River town that was settled in 1790 by 500 men and women from France, stands one of this state's most interesting museums, Our House, which .was built in, 1819. Here General Lafayette 'was entertained in May of 1825, and in this museum is the bed in which Louis P,hillipe, later King of France, slept when he visited the French colony in 1795.
On Route 35, north of Jackson, is the state park, Leo Petroglyth, named for the prehistoric Indian picture writing to be seen on the rocks.
EVEM PLAY-DAYS ARE PAY-DAYS JERRY, WHEN YOU OWM us.savings bonds!
HEY TOM-WHAT A WAY TO EARN A UVING I

What a grand and glorious feeling to really relax while on vacation, yet know tliat important savings goals are getling closer all the time. That's how you'll feel willi every U. S. Savings Bond you buy. Tor Bonds go right on earning money for you — no mutter where you are or what you're doing.
Start feeling good today. Join the Payroll Sa\ i'tqs Flan where you work. .lust tell your |)ay oiP.ce how much you wiuit to save each :)а\>1чу. Your company inve.sts this money [or yo'.i in U. S. Series E Savings llonds. riirn the money you worked so hard for, *!arts working equally hnid for yon. \\ lien hold to maturity (9 years atid S montl.'^) v-Hi'h Vries F, Bond pays an aviu^re of V'/c per yr»r, compounded seni^inniui'ly. Willi ';■» a':toT!^alic exli-ii.sion privlli yt.'. it will go o'l psvi'ig that same fine int(n'>t foi 10 [iivic yeais. Tor example. sa\e just $Ч.7.т a
week—in 5 years you'll have $1,025; in another 4 years and 8 months—you'll have a total of §2,137.
Гhe secret of saving is system. And system is the whole idea of the Payroll Savings Plan. Cel in the Plan, stay in the Plan, aud you'll get where you want to go.

// you wrnil ГОЧГ interest as airrrnt- inrome, ush- )i4ir banker about 3% Series U Bonds that /!(()' interest semiannually by Treasury chei!;. Annual limits $20,000.
The V. s. Government does not pn\ !or //.'s ttJrerf'•.nr: The Treasury Department thatikSt for fheir n^'tfrjoilc	fhc	Council апЦ
ENAKOPRAVNOST
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
ILKA VAŠTETOVA
UPOR
ZGODOVINSKI ROMAN
(nadaljevanje)
"Jak! Pojdi pit!" so ga klicali fantje. Jak je v zadregi pogledal očeta, češ: Kaj poreče oče meščan bogataš k mojim kmečkim prijateljem? . . . Vendar je uporno dvignil glavo in pristopil k mizi poleg peči.
Usnjarja je zabolelo: Seveda! Jakovi uporniški tovariši! Zakaj bi ne pil z njimi, saj jih vsako noč lahko pobere skupna smrt, če jih zalotijo tam gori v Kačji ridi, kjer si kujejo orožje in se vadijo za borbo . . .
"Miha! Postavi fantom Štefan vina na mizo!" je zapovedal Papež z rezkim glasom, se zasukal in že stopil skozi vrata k svoji družbi.
Sin je s široko razprtimi očmi pogledal za očetom.
ŠESTO POGLAVJE
Bilo je že v mraku lepega jesenskega dne v začetku oktobra, ko je Jak stopil v kuhinjo, segel za vrata po ključ delavnice in klical sestro, ki je po večerji spravljala nekaj v shrambo:
"Milka, stopi z menoj v delavnico, da odneseš potem ključ domov."
"Oh, Jak! Oče bo gotovo opazil, da jemlješ usnje za vašo reč. Potem bo pa ogenj v strehi."
"Prav nič ne bo. Oče že davno ve, kam izginja usnje. Ampak dela se slepega, ker se boji zame. Noče biti odgovoren za to, če bi se meni kaj pripetilo. Ve pa, da gre za dobro stvar. Zato nič ne reče."
"Beži, beži, Jak! To si le do-mišljuješ."
"Tako? Nu, in če ti povem, da mi јз oče sam pripravil na
CHICAGO, ILL. FOR EEST RESULTS IN (IDVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
REAL ESTATE
BY OWNER — Leaving city, will sacrifice for quick sale, 6 spacious modern rooms, expandable; 1 room finished; full basement, enclosed porch, face brick, tiled bathroom, built-in tub, new boiler. $16,500. A value unchallenged. — 7246 South Rockwell Call PRospect 6-7861 or DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple, 9 year old and 1 infant, need 4-5 room unfurnished apartment. N. or N.W. With option to buy. Moderate rental.
MOhawk 4-0764
BUSINESS OPPORTUNITY
Good opportunity GAS STATION for lease. Well established. See to appreciate. Best offer.
GArden 2-9440
Fine opportunity — GIFT SHOP N.W. 18 years established, present owner 2 years. Selling due to other interests. Living quarters, heated. Sacrifice $3,000.
BErkshire 7-0623
DAIRY — Frozen food store. Also sandwich shop and grocery combined. N.W. side. Gross $45,000 a year. Illness forces sale.
Call after 6 p.m.
HUmboldt 6-9303
Good chance to buy LIQUOR STORE with bar. Well established business. Real money maker. See to appreciate.
AVenue 3-9457
Near Brookfield Zoo — Excellent opportunity for 2 people. CONFECTIONERY, LIGHT LUNCH, CANDIES. Established 18 years. Wife's illness forces sale.
HUnter 5-9644
mizo, kjer režemo jermene, veliko, lepo kožo, pripravno za naše potrebe."
"Oh, Jak!"
"Zares, no. Ko sem jo zvečer odnesel, je zjutraj samo vprašal: Ali si ti vzel kožo Jaz,' sem kratko odgovoril in sem mslil, da bom slišal nekaj grenkih. Pa je samo prikimal in šel ... A zdaj pojdiva! čakajo me."
,"Kje pa se zbirate, Jak?"
Jak je imel svojo dve leti mlajšo sestro rad. Bila je resno dekle in—to je vedel—znala je molčati. Ampak zdaj ji je vendarle odločno odgovoril:
"Čim manj ljudi to ve, tem bolje za tvojega brata."
Milka je molče odvezala delovni predpasnik in odšla sta. Zgoraj v ulici, dve hiši navzdol od Papeževe usnjame, je Jak zagledal dekle z zlato se bleščečimi lasmi. Srce mu je začelo hitreje utripati. Takšne lase je imela le Metka. Stala je pred domom stare Gričarice, suhljate zgovorne ženice, ki je sedela na pragu, izbirala iz velike košare v gozdovih nabrana zelišča in jih urejala po kupčkih pred seboj na razgrnjeni rjuhi. Ana Gričarica je bila prijateljica stare Marjete Gosarke. Po značaju sta bili sicer zelo različni, a vezala ju je podobnost njune usode. Tudi Gričarica je videla boljše dneve. Njen praded je bil mestni sodnik. Njegov in njegovih naslednikov nagrobni spomeniki so vzidani v stene kapiteljske cerkve. In ona? Kolovrati vse dneve po travnikih in gozdovih in nabira zdravilna zelišča, da ee revno preživlja. Ob sejmskih dneh, pred prazniki in ob žetvi pa hodi pomagat v kuhinjo k Rormanovim, kjer služi njena sestra Mica za deklo.
Ko sta se približala oba Papeževa, se je Metka brž poslovila, prijela za težak škaf, poln izpranega perila, in šla dalje.
"Dober dan, Gričarica!" je pozdravila Miika in se ustavila pri zeliščariči.
Jak je pokimal starki in skočil za Metko.
"Ali dovolite? Škaf je prete-žak za vas!" ji je zastavil pot in prijel za rob škafa.
Za trenutek so se Metkine zla-torumene oči zableščale proti Jakovim sivim. V njenih rožnatih licih sta se prikazali jamici.
"Saj sem ga že vajena. Vsak dan ga prenašam od Krke."
"Kar postavite ga na tla!" je vztrajal.
Nehote ga je ubogala, vendar je še ugovarjala in prijela škaf za eno uho.
"Sram me je, da bi ga vi nosili. Primiva škaf vsak za eno uho, če že mislite, da mi morate pomagati."
"Nu pa dajva," se je nasmehnil Jak'in prijel škaf za drugo uho.
Preko škafa sta se zopet spogledala in drug drugemu posme-jala. Njuna pot je bila kratka. Že sta stala onkraj Papeževe delavnice pri Marjetini bajti.
Rdečica je zalila Metkina lica, ko se je spomnila na teto.
"Zdaj pa le izpustite!" je šepnila že blizu vrat in povesila roko s škafom k tlom.
On pa je z nagajivim pogledom v njene lepe jasne oči brž prijel škaf še z drugo roko in ga dvignil.
"Prav nič se ne bojim vaše tete," je prav tako tiho odgovoril in že stopil s škafom na prag. "Dober večer, teta Marjeta!" je glasno pozdravil in postavil škaf v kot ob vratih.
Od mize, kjer je Marjeta likala rjuhe, je prišel čemeren odgovor:
"Tebi nisem bila še nikoli teta!"
"Kako da ne?" se je delal jeznega. "Ali vas nisem do svojega dvanajstega leta, dokler me ni oče poslal v uk, klical za teto? Zdaj, ko sem se vrnil domov, se mi pa kujate! Kakšna zvestoba je to?"
"Prismoda!"
"Nu, vidite, vi me še vedno tako kličete, kakor ste me nekdaj. Prismoda! Jaz pa nimam pravice, da bi vas klical s starim imenom!"
Z glasnim kovinskim šklepe-tom se je v poltemi odprl likal-nik. Iz mraka se je posvetila rdeča žerjavica in se z odločnim zamahom zagugala Jaku pred nosom, da je komaj odskočil. Marjeta je stopila mimo njega čez prag, da na ulici razpfha likalnik.
"Pojdi k vragu!" je mimogrede zagodrnjala izpod svoje čiste, bele rute.
"Ha! Lahko noč!" je Jak smeje se želel in se zasukal za njenim hrbtom iz koče—ne da bi pozabil se še enkrat ozreti v lepe Metkine oči. Vzel je velikanski težki ključ iz žepa in odklenil vrata domače delavnice. V mraku je tipal za sklada-nico jermenov, ki si jih je že popoldne urezal.
"Tale Marejtina sorodnica je pa čedno dekle," je rekla Milka, vstopivša za bratom v delavnico.
"M—m," je zagodrnjal Jak. Slekel je frak in telovnik in si pričel jermene navijati okrog telesa. Ko jih je z vrvico dobro prevezal, se je zppet oblekel.
v blag spomin
ob peti obletnici odkar je odšel v večnost naš preljub-Ijeni soprog in dragi oče
ANTON (HANDEK
Svoje mile oči je zatisnil xa vedno dne 2. avgusta 1950
Oh, kako žalostni so dnevi, odkar Tebe več med nami ni, spomin na Te pa še živi in živel bo do konca naših dni.
V tihem grobu tgm počivaš, in v večnem smrtnem spanju spiš, ne mile prošnje ne solze,
Tebe več ne zbude.
Žalujoča soproga in hči
Cleveland, Ohio, dne 2. avgusta 1955.
STRONG and SECURE


Sestra ga je začudeno opazovala.
"Zakaj jih skrivaš? Saj jer-
meni niso orožje
I"
"Seveda ne. Ampak če bi jih straža videla, bi moral biti mož že zelo neumen, če bi ne uganil, čemu jih bom potreboval."
"In če jih zatiplje na tebi, ko te preišče?"
"Tipljejo samo za orožjem. Takole, zdaj pa zakleni za menoj. Mami povej, da pridem šele zjutraj domov, da ne bo vso noč čula in poslušala, kdaj se vrnem."
Milka je iztegnila roko in na pragu pridržala brata za rokav:
"Jak! In—če bi te—"
"Upihnili?" se je posmehnil. Potem se mu je obraz zresnil, skomignil je z rameni in pogledal sestri mirno v oči: "Doslej me niso. če me ustavi straža na poti—moj 'Laissez passer' je v redu. Grem pač na posestvo, ki ga imamo pri Mirni peči."
Milka je globoko vzdihnila.
Jak je že stopil navzdol preko ulice in izginil v prehodu med nekoliko niže ležečima nasprotnima bajtama, kjer so na drugi strani bile vsekane v skalo strme stopnice proti Krki.
Stara Marjeta, ki je pred svojo bajto nakladala novo oglje v razpihani likalnik, je dvignila glavo in gledala za Jakom, čeprav ga ni bilo več videti.
"Tale bi bil pripraven za naš načrt. In—Metka mu je všeč . . ." je Marjeta godrnjala sama vase. A roka, ki je zapirala likalnik, se ji je zatresla ... Ali je prav, da zaupanega ji dekleta zaplete v to reč? Ampak—saj ni druge poti! Hohenwartu je obljubila, da priskrbi zanesljivo spletično za Langerjevo ženo. Tako zanesljivo,—mislila je seveda na Metko—da ji bodo mogli zaupati pisma, ki bi jih prenašala na Mali Slatenk, kjer je bil oženjen Rormanov brat Ja-
kob, za Langerja, ki je bival na Ogrskem, in za generala Gyu lay a, ki je bil na Štajerskem, v Bršljin k logarju Cesarju za kočevske zaupnike; na Rormano vo pristavo "Beričevo;" na P" gance k staremu vrtnarju Jožetu itd. Tam bi jih dobival Mi a Rorman, kadar bi potoval po ^ vino. Odkar je straža na mostu preiskala Rormana, ko je šel iz mesta, se Hohenwart boji zanj. Bržkone je res nekdo Rorma^ osumil pri Francozih . • • kdo? Mogoče tista denuncian ska spaka — zakotni Grošl ?
"Nu, kadar Francoze nažene-mo — tem našim izdajalskim kreaturam se ne bo dobro go dilo!" je starka zagodrnjala & ko glasno, da je Metka prite na prag.
"Kaj želite, teta Marjeta?' ^
"Spravi oglje, ne bom rabila!"
(Dalje prihodnjič)
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, p"-jateljem in znancem, da je umrl ljubljeni soprog, oče in stari oče
1883
* v ■»Spwy« > ^ f-	♦
1955
John Zidan
ki je previden s svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 30. junija
1955.	. .. .
Pokojni je bil rojen v Bizoviku, pošta Dobrunje, pri Ljubljani, odkoder
je pred 43 leti prišel v Ameriko.
Pogreb dragega pokojnika se je vršil dne 4. julija iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sveto mašo zadušnico je daroval Rev. Louis B. Baznik; po sveti maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku.
Na tem mestu se kar najiskreneje zahvalimo Rev. Louis B. Bazniku za opravljeno pogrebno sv. mašo zadušnico in druge pogrebne molitve, ki jih je opravil za pokojnika. Naj mu dobri Bog za to obilo poplača.
Naša zahvala vsem, ki so poklonili ob krsti pokojnega toliko lepih vencev in šopkov ter z njimi ozaljšali krsto pokojnika, ko je počival na mrtvaškem odru ter mu tako izkazali zadnjo čast.
Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njegove duše.
Dalje naša topla zahvala vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile ter mnogim tako omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba ter spremiti pokojnika na njegovi zadnji poti.
Lepa hvala vsem, ki so prišli pokojnika kropit, ko je počival na mrtvaškem odru, zlasti še onim, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in potem spremili pokojnika vse do njegovega groba.
Zahvala Podružnici št. 6 Slovenske moške zveze, za vso pomoč in pa naklonjenost ob smrti dragega pokojnika ter za pogrebce.
Prav iskrena zahvala tudi Mrs. Stephan in Mrs. Martin Radešek, ki so nam velikodušno pomagale ob smrti našega dragega pokojnika.
Dalje zahvala vsem našim dobrim sosedom za venec sosedov in pa za svete maše.
Zahvala za izraze sožalja, bodisi ustmeno ali pismeno in končno prav vsem, ki so nam velikodušno pomagali.
Zahvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za lepo vodstvo pogreba ter za vso poslugo, ki so nam jo dali ob tej grenki uri.
A Ti, naš ljubljeni soprog, oče in stari oče, počivaj v miru v zemlji ameriški in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje nove domovine; duši Tvoji pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Naj Ti dobri Bog poplača za vse Tvoje delo in skrbi kar vse si doprinesel za nas, z večnim veseljem v družbi izvoljenih. Bog Ti daj sveti raj in nam vsem enkrat srečno snidenje: nad zvezdami.
Vse mine, vse zgine,
le večnost trpi,
a Tebi, preljubi,
naj luč večna gori.
Tvoji žalujoči ostali:
MARY ZIDAN, soproga
RUTH por. RADESIČ in ELEONORE por. WOODRING, hčeri ROBERT ZIDAN, sin
GEO. RADESIČ in FRANK WOODRING, zeta DENNIS, LINDA in DOUGLAS RADESIČ;
CLAUDE, SHIRLEY, FRANK in ROBERT WOODRING, vnuki in vnukinje V stari domovini zapušča pokojni dve nečakinji
Cleveland, Ohio, dne 2. avgusta 1955.